'*/>//.Sij:
■'"■v/.
... la Plačana v gotovini Postale i gruppo
Cena ^0 lir
TRST, nedelja 14. maja 1961
Leto XVII. - St. 114 (4888)
jppanov pesek v oči,..
••*ali eno izmed najbolj važnih vprašanj, katerih bližnja rešitev čaka krajevne stranke
nraSe^a,rri’ da je zad' italijanska šovi-
aS-a- .Protislov€n-
Višoi^’ ki ie dosegla - . & . v februarskih
Jacijah z genocid-C 51 P° tržaških uli-hapadi na naše u-01 nlS ^odo, ki še ved-
lia.n?Vrniena in s P°d-
!* natem lboinbe v dvori-£ S??" . dnevnika, za vedni Javne varnosti i1 Venri-,^150 hašli krivca), S iraT e. Prisilila nekake Hti&te na razmisli’,«3'. ofenziva ne moji5 trajaHJ ?}e bi smela več-0 Pa se Slovenije r®leravamo izseliti s isrj) v®6 grude in. ko je taji n v.®® tudi ne bomo J Oroa^ljati kot bi želeji, atorji rasističnih
"iji fe™0 na pr. v
t
«Ini-
n,ls?ntina», ki jo ure-. ače drug kot sam
Sa t^ revije tt
ui
ki se bahavo % j Q,; * tednik julij-:tkntun dalmatinskega -?a e waj>. v članku ne-
Macorh
v sfv>7"7^ * ■»a>’ ^3- se 113 >dp! rmJa z uvodnikom ika , tesa glavnega ured-^ tiaci^askeSu cPiccolns "Nn al trilin-
%0> rn pravi;
N M?T9UTnentacija se v eHi ut Vsai protislovna, h ta	P° dTU3l stra-
f%iij,,acionalistična, ne-^ s« ?.in grozilna. To-
ka
i
0(ro!f; vlečejo na plan na-
_ r  j..
ii
1' hiPotem hočemo tu-y, ^vedati nekaj: in l bi n 1 hoteli, da se tu ?{<Poopovijali določeni Sr^h. ki bi mogli pri->o v našo deželo .i ktn ^-Jhičnega ozračja, » PočiVa visokopoadi-
l*V™Hoteii «.da se
ii!rourn? z besedami ali * nJ,ern: temveč da bi topo;.. 70 dobro voljo 3S in. Poštenostjo po-PiC*0 tisto, kar je lit 8e st^I"1710 sklenjeno, ir ir7r°, uje in kar Pri' \% in 7anom italijan-% 5 tph sl0Venskeaa jezi-
^^ovmiih- T?k,° b0
kn	ln nadaljeva-
y.nono koristni in 'L°7nooo^i ogovor, ki
^	obp.mn snsprl.
CMt iVni
'N	obema sosed-
<ii^°der« ma blaginjo C^knl 0 soSitje med % ni različnih jezi-
n-
lajh nn^ omenjeni član-
C^ke 3^je' da 50 bile
Čast« demonstracije
'č\ hote?? ln da se je z
» « dganjati ita-•hlcah» ania politika !| °lreb
<ol!,a *a$i°J?a bo poskrbe-kfagaif rnladinci ne bo-ta^laru jih bo požr-
'&•», ki je se-
Kl 7R SR' ,il0. da 5- ara- Potreb'
'M
kjfrn gg7?’ ki je bil od-*»’ no?, $lu9° svetovno dem«^0 nai se žive-okratični in mo-
derni Italiji, v Evropi; gledati v celoti na stvarnost sedanje in pretekle zgodovine-.», poudarja olankar.
Drugi glas pa smo slišali v petek zvečer na seji tržaškega občinskega sveta iz ust socialdemokratskega svetovalca PUecherja, ki je dejal:
«Kar se tiče Slovencev u-gotavljam, da še nismo, kot l i bila naša dolžnost, razpravljali in določili svojega sožitja z njimi ali njihovega sožitja z nami, kar je pravzaprav ista stvar. Priznati moramo, da se nismo niti z ene niti z druge strani posvetili resni, mirni in brezstrastni proučitvi tega vprašanja, da bi ga enkrat za vselej pravično in dokončno rešili. To diskusijo smo vedno raje odlagali. In vendar je to eno izmed naših glavnih in najbolj nujnih vprašanj, ki čakajo rešitve. Zato se bomo morali končno odločiti, da se ga lotimo in ga rešimo objektivno in v obojno zadovoljstvo. To je eno najbolj važnih vprašanj, katerih bližnja rešitev čaka krajevne stranke.»
S tem je socialdemokratski svetovalec brez dvoma upošteval tisto, kar so pred njim povedali slovenski svetovalci dr. Dekleva, doktor Simčič in M. Bernetičeva. Dr. Dekleva je med drugim namreč vprašal tisto, kar so slovenski svetovalci vprašali menda že v zadnjih letih sto in stokrat:
cKoliko je v občinskih u-radih uradnikov, ki poznajo slovenščino in tudi če jo kdo obvlada, ali imajo toliko poguma, da bi jo u-porabljali? In če takih u-radnikov ni, kaj je bilo storjeno, da bi se k temu odpomoglo? še nikoli ni bil razpisan natečaj, v katerem bi se od natečajnikov zahtevalo znanje slovenščine. To ne velja le za občinske urade, temveč za vse javne urade sploh, v katerih je na tržaškem ozemlju o-krog 23.000 nameščencev, ki živijo na račun javnih proračunov. Prav tako niso bile uresničene določbe Posebnega statuta, ki se nanašajo na poimenovanje ulic in cest v tistih predelih občine, kjer je slovensko prebivalstvo brez dvoma v večini. Tudi napisi na občinskih in državnih uradih v naši občini so izključno v italijanščini razen nekaj dvojezičnih napisov, ki so jih pred kratkim postavili na nekatera solska poslopja. Ali se vam ne zdi, da je dvojno obdavčenje dvojezičnih napisov in reklamnih desk na javnih lokalih v kričečem nasprotju z določili Posebnega statuta? Tudi glede u-radnih obvestil določila statuta niso bila spoštovana, kajti doslej ni bilo sestavljeno niti eno uradno
obvestilo, ki bi bilo v soglasju s temi določili. Poleg tega se že leta zaman zahteva ustanovitev otroškega vrtca za slovenske otroke v središču mesta, hič manj občutena ni potreba po otvoritvi otroškega zabavišča za slovenske ctroke. Primerno bi bilo vključiti v proračun ustrezno vsoto, s katero bi krili te vrzeli in s katero bi se primerno izpopolnila učila na slovenskih šolah. V našem proračunu so povsem upravičeno všteta precejšnja sredstva za italijanske kulkulturne ustanove, toda za slovensko ustanovo kot na pr. Slovensko gledališče, za slovensko glasbeno šolo in za podobne izključne kulturne ustanove, ni bila doslej še nikoli predvidena še manj pa nakazana niti najmaniša vsota. Pravica do uporabe slovenščine se onemogoča s členi 137 kazenskega in 122 civilnega postopnika. po katerih se vsaka zahteva Slovenca, da bi se pred sodiščem izražal v svojem materinem jeziku, smatra celo za zločini, je dejal doktor Dekleva.
«Vsa zavlačevanja, obotavljanja in umikania oblasti od izvajanja zahtev ustave .n mednarodnih obveznosti ne oškodujejo močno le Slovence, temveč se za fašistične in revansistifc ne elemente spreminjajo v spodbudo za izvrševanje dejanj v duhu nacionalne in rasne mržnje, v nasilje in vandalizem proti slovenskim ustanovam ter se spravlja v nevarnost nujno potrebno mimo sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Zato prosim občinski svet, da vse te neizpolnjene obveznosti vzame v pretres, gospod župan pa naj pri ustreznih pristojnih organih intervenira in jim prikaže pereče potrebe Slovencev ter nujnost, da bi se čimprej kaj ukrenilo, da bi Slovenci imeli res enake pravice, da bi se jim omogočila konkretna in dejanska enakopravnosti, je že stotič poudaril dr. Dekleva.
Toda kako je odgovoril gospod župan Franzil na take in podobne zahteve slovenskih svetovalcev? Odgovoril je tako, da lahko rečemo, da njegov odgovor ni bil v skladu niti z željami slovenskih svetovalcev o mirnem sožitju niti z besedami italijanskega socialdemokratskega svetovalca, k) županov demokristjan-sko-republikanski občinski odbor podpira, in niti z zgoraj navedenimi besedami v reviji, ki jo urejuje priznani iredentistični prvak. Predvsem se je s svojim odgovorom omejil samo na število slovenskih
(Nadaljevanje na 2. strani)
»P
rePozn0,
prepozno
  nii smo se že odločili!«
Italija
Pretekli četrtek bi kmalu prišlo do resnih incidentov v Modeni, ker so fašisti sklicali v tem mestu zborovanje svoje mladinske študentske organizacije «Giovane ltalia», proti kateremu je nastopilo vse prebivalstvo in zahtevalo, naj oblasti to provokatersko zborovanje prepovedo. V tej zahtevi, so ga podprle vse stranke, vštevši Krščansko demokracijo, ki je celo intervenirala v Rimu, da bi dosegla prepoved tega zborovanja. Vendar pa je notranji minister Scelba, sporazumno z vlado, ukazal, da je treba ukreniti vse potrebno, da bi se zborovanje fašistov moglo vršiti tudi kljub odporu vsega prebivalstva. Tako se je tudi zgodilo, ker so v Modeno poslali ogromne policijske sile, ki so praktično blokirale vse dohode v mesto, v mestu samem pa uvedle skoraj obsedno stanje.
Vlada in policija ščitita «pravico» fašistov do zborovanja; pravico delavcev do dela in kruha pa Ščitita tako, kot se je to zgodilo v tekstilni tovarni v Sarnicu pri Bergamu, kjer so karabinjerji streljali na stavkajoče delavce, pri tem več delavcev ranili enega pa celo ubili!
Na II. zborovanju komunistov v tovarnah, ki se je zaključilo preteklo nedeljo, je voditelj KPI Togliatti podčrtal med drugim, da brez sodelovanja med nekatoliškimi in katoliškimi delavci ni moč misliti na razvoj italijanske družbe k socializmu, hkrati pa je dejal, da je med komu-st i v tovarnah premalo posluha za politični moment v sindikalni dejavnosti. Iz tega se da sklepati, da se komunisti v tovarnah v vedno večji meri upirajo, da bi bili le «transmisijski trak» za politične pobude KPI v sindikalnem gibanju; oziroma, da KPI ni več v stanju mobilizirati sindikata za svoje določene politične cilje.
Preteklo nedeljo je predsednik vlade F.anfani imel govor na sedežu Krščanske demokracije v Riminiju, ki je vzbudil v političnih krogih precej prahu, pa tudi ostrih polemik, predvsem v republikanskem taboru. V tem govoru je Fanfani dejal, da v sedanjem položaju (ki bo trajat po njegovem mnenju do prihodnjih splošnih volitev v letu 1963) ni računati na neko drugačno vladno formulo; da se je treba zaradi tega ogibati nepotrebnim polemikam med sedanjimi zavezniki KD, ki da morajo podpirati sedanjo vlado najmanj do prihodnjih volitev. S tako perspektivo se ne strinjajo republikanci, ki so v svojem glasilu «La voce repubblicana« zelo jasno povedali, da so že s svojo dosedanjo podporo Fan-fanijevi vladi morali že mar-sikai požreti in da niso pripravljeni tako delati v nedogled, samo na ljubo Ma-lagodija in demokristjanske desnice.
Od pretekle nedelje je v Turinu odprta razstava «Ita-lia-61», ki prikazuje sto let razvoja Italije od proglasitve
 ...........................................................................................................      im
V Ženevi se niso še mogU sporazumeti o laoškem predstavništvu na konferenci
Ves dan so se vrstila pogajanja med zahodnimi in vzhodnimi predstavniki Razgovor lorda Homeja s kitajskim zunanjim ministrom - Poziv Sihanuka predstavnikom treh tendenc, na jse sestanejo v Pnom Penhu - Podpisan sporazum o ustavitvi sovražnosti - Izjave kitajskega predstavnika o ameriški obstrukciji
ŽENEVA, 13. — Niti danes niso mogli med številnimi razgovori med voditelji posameznih delegacij premagati ovir, ki jih ZDA postavljajo proti začetku konference o Laosu. Praznoverci ugotavljajo, da je danes 13. in da je vsega skupaj bilo trinajst sestankov med voditelji posameznih delegacij, ter se sprašujejo, ali bo to «prineslo srečo ali nesrečo*. Za sedaj pa posamezne delegacije gledajo z večjo pozornostjo v Pnom Penh in na novice, ki prihajajo iz Laosa.
Iz kamboške prestolnice
Pretekli četrtek je notranji minister Scelba (sporazumno s predsednikom vlade Fanfan.ijem, ki je še pred dobrim letom izjavil, da je na razpolago le za politiko levega centra) z ogromnimi policijskimi silami vsilil protifašističnemu prebivalstvu Modene zborovanje fašistov, kljub soglasnemu protestu vseh političnih strank, vštevši Krščansko demokracijo, ki so zborovanje fašistov soglasno označile za provokacijo. Scelba je opravičil nastop policije, češ da mora vlada jamčiti vsem giba ljem demokratične svoboščine; toda provokacija ni še nikoli spadala med te svoboščine. Na slikah: povorka meščanov; policija
«kontrolira» manifestante
namreč poročajo o novi pobudi Šihanuka. Ta je pozval Suvano Fumo in Sufanuvonga, naj skupno z generalom Fumijem No-savanom sestavijo enotno laoško vlado, ki naj bi sodelovala na ženevski konferenci. General Nosavan je že napovedal odhod v Pnom Penh. če bodo ši-hanukovi napori imeli u-speh, bo vprašanje laoške-ga predstavništva, ki je zakasnilo začetek konference avtomatično rešeno.
Druga važna novica je, da so predstavniki vseh treh tendenc v Laosu podpisali danes uraden sporazum o ustavitvi sovražnosti. Navzoči so bili tudi člani medna-
rodne nadzorstvene komisije. Sporazumeli so se, da se bodo politična in vojaška pogajanja med predstavniki vseh treh struj začela istočasno jutri zjutraj. Delegacije so v svojem sporazumu potrdile, da velja ustavitve sovražnosti od 3. maja dalje, ter so dale navodila svojim oboroženim silam, naj še dalje strogo spoštujejo premirje. Pogajanja se bodo nadaljevala v Na Mo-nu.
Napovedana pogajanja v Pnom Penhu bodo verjetno znova zakasnila začetek konference. Utegnilo bi se zgoditi, da bi se ta začela istočasno s francosko-alžirskimi pogajanji v Evianu, ki ved-
no bolj pritegujejo pozornost opazovalcev. V tem primeru bi konferenca o Laosu stopila v ozadje. Vzhodne delegacije pripisujejo ZDA take namene.
Kakor je bilo napovedano, se je ameriški državni tajnik Rusk sestal danes z Gromi-kom. Po razgovoru je Rusk izjavil, da se niso mogli sporazumeti, in je dejal, da je ameriška delegacija pripravljena udeležiti se konference, tudi če bo ta sklicana samih deset minut pred začetkom. Trdil je, da so «komunisti» dodali «nov pogoj«, ki ni bil omenjen v vabilih, ker zahtevajo, naj bodo tudi predstavniki Palet Laosa udeleženi na konferenci na podlagi enakopravnosti. Dodal je, da je ta pogoj nesprejemljiv za ameriško delegacijo.
Pozneje je Rusk poročal o svojem razgovoru britanskemu in francoskemu zunanjemu ministru. Ob 16. uri se je de Murville razgovarjal
z Gromikom. V sovjetskih krogih poudarjajo, da ni nobene ovire za začetek konference in da se ta še ni začela, ker Američani tega nočejo.
Takoj po razgovoru z de Murvillom se je Gromiko sestal z indijskim ministrom za obrambo Krišno Meno-com. Zvečer je bil Gromiko gost kitajskega zunanjega ministra na večerji. Ob 17. uri pa je kitajskega zunanjega ministra sprejel lord Home, ki je ponovil zahodne ugovore proti predlogu, naj bo na konferenci zastopana tudi delegacija Patet Laosa.
Ob 19.30 so se zunanji ministri Kanade, Francije, Velike Britanije in ZDA ponovno sestali na sedežu ameriške delegacije.
Britanska delegacija ima te dni mnogo posla s svojim prizadevanjem, da bi dosegla kompromis in zbližanje stališč. Tudi danes je bila aktivnost britanskega zuna-
njega ministra zelo velika. Razgovori z zahodnimi ministri, z Gromikom, s kanadskim zunanjim ministrom in s kitajskim zunanjim ministrom. To je prvi uraden pojav kitajske delegacije na sedanjih pogajanjih. Nocoj pa je kitajska delegacija imela tiskovno konferenco.
Na tiskovni konferenci je predstavnik kitajske delegacije izjavil, da delajo ZDA obstrukcijo proti začetku konference, in je pripomnil, da laoška desničarska vlada nima nobene pravice predstavljati Laos na konferenci. Izjavil je tudi, da ZDA uporabljajo izgovor o ugotovitvi ustavitve sovražnosti za zavlačevanje otvoritve konference. «Toda, je pripomnil kitajski predstavnik, v vabilih na konferenco ni bilo govora o ustavitvi sovražnosti kot potrebnem pogoju za začetek dela. Zato pomeni ameriško stališče potvarjanje vabila«.
«kraljevine Italijes 17. marca, 1861 do danes; hkrati s tem zgodovinskim delom, je_ v Tu* rinu tudi razstava italijanskih dežel in mednarodna razstava dela, ki jo organizira Mednarodni urad za delo pri OZJf. Razstave bodo odprte do oktobra letos in računajo, da jih bo obiskalo okrog 6 milijono# oseb. Razstave sta si ogledala tudi angleška kraljica Elizabeta in njen mož, preden sta se iz Turina vrnila v domovino.
Konferenca o Laosu
V petek se je imela začeti v Ženevi konferenca štirinajstih držav o Laosu. Toda nastale so številne ovire, ki so jih povzročile predvsem ZDA, ki trdovratno vztrajajo pri tem, da je uporniška vlada e-dina zakonita predstavnica Laosa in da mora torej na konferenci zastopati haos delegacija te vlade. Prvotno so se med tremi skupinami v Laosu začela pogajanja za e-notno delegacijo, a sporazum ni bil mogoč in zato je zakonita vlada Suvane Fume sklenila poslati svojo delegacijo, uporniška vlada svojo, Patet Laos pa svojo. ZDA nočejo sedaj priznati enakopravnosti vsem trem delegacijam. Zaradi tega so začetek konference odložili in sporočili, da se bo konferenca verjetno začela 'šele v ponedeljek ali pa v torek.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je imel v petek dolg razgovor z britanskim zunanjim ministrom Homejem, včeraj pa z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ru-skom, toda brez uspeha. ZDA vztrajajo pri svojem.
Medtem je prišla nest, da je Sihanuk sklenil priti na konferenco, ker je laoski kralj umaknil svoj veto in svoje trditve, da se vmešava v lao-ške notranje zadeve.
Mednarodna nadzorstvena komisija je uradno sporočila, da je ustavitev sovražnosti n Laosu «de facto» izvedena, manjka še podpis zadevnega sporazuma. Predstavniki upojv niške vlade so končno sprejeli zahtevo zakonite vlade, naj se na ozemlju, ki je pod nad* zorstvom zakonite vlade, začnejo istočasno vojaški in politični razgovori. General Fu-mi Nosavan pa je predlagal Suvani Fumi skupen sestanek v Pnom Penhu. Izjavil je, da bo v primeru pritrdilnega od-govora odšel v Pnom Penh in od tam v Ženevo, kjer bo vodil svojo delegacijo. Dodal je, da bo šel v Ženevo šele tedaj, ko bo ustavitev sovražnosti «efektivna», ko bo podpisan zadeven sporazum.
Iz vsega tega se vidi, da bo delo konference zelo težavno in da bodo skušale ZDA postavljati vedno nove in nove ovire proti konstruktivnemu sporazumu, ki naj zagotovi res neodvisen in nevtralen Laos. Saj so prav ZDA s svojo intervencijo onemogočile izvajanje sklepon ženensk« konference o lndokini.
20. maja v Evianu
Francoska in alžirska vlada sta se končno sporazumeli, da se bodo pogajanja o neodvisnosti Alžirije začela 20. maja v Evianu. V kratkem sporočilu, ki so ga objavili v Parizu, je rečeno, da «vlada sporoča, da se bodo poganjanja, najavljena v sporočilu od 30. marca, začela 20. maja v E-vian u».
General de Gaulle je v ponedeljek v svojem napovedanem govoru po televiziji ponovil svoje že večkrat izrečeno stališče glede teh pogajanj, in je, kakor običajno, bil spet dokaj nejasen. Najprej je spet potrdil že nakazano smer: pravico do samodoločbe, pogajanja z Alžirci, »zlasti $ tistimi, ki se borijo«, o vsestranskem uravnavanju pogojev za referendum in o konstruktivni združitvi Francije in Alžirije. Ponovil je, da se Francija ne bo upirala odločitvi alžirskega ljudstva Za popolno odcepitev. Toda v isti sapi je ponovil staro grožnjo, da bo razkosal alžirsko ozemlje in izgnal veliko število Al-lircev, zaposlenih v Franciji, če bi Alžirci izglasovali popolno zunanjo in notranjo neodvisnost. In k temu je še »o-pozorih alžirske predstavnike, da bo njihova morebitna »nepopustljivost« pri pogajanjih imela za posledico izvajanje de Gaullovega načrta o akti-viziranju «tretje silen, kar bi praktično pomenilo upravno avtonomijo v rokah domačih kolaboracionistov in francoskih naseljencev.
Kakor vidimo, je de Gaulle še vedno zelo daleč od realizma, in zato je pričakovati zelo dolgih in težavnih pogajanj vse dotlej, dokler se de Gaulle ne bo končno odločil, da krene na edino pravo pot, t. j. na pot popolne neodvisnosti Alžirije, za katero se je alžirsko ljudstvo že izreklo s svojo junaško šestletno osvobodilno vojno in s številnimi množičnimi demostracijami po alžirskih mestih.
i (Nadaljevanje na 2. strani)
Pfn^sfTdnevnit
Odgovor NSZ avtonomni federaciji K P! v Trstu
Obramba revolucionarnih izkušenj tržaškega proletariata
Voditelji avtonomne tržaške federacije KPI so izkoristili ugotovitev uDela«, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, o šibki reakciji levičarskih strank v Trstu na nedavne novofa-šistične in rasistične manifestacije, in so na celi strani Kl.avoratora« in tržaškega «Dela» poudarili in povzeli svoja negativna stališča in ocene v zvezi z načinom borbe in smotri tržaškega delav-fkega gibanja od začetka o-svobodilne borbe do junija 1948, t. j. do objave one nesrečne resolucije kominforma.
. Ker so stališča in ocene pri katerih vedno vztrajajo krajevni voditelji KPI zelo hude narave, ker so se mnogi izmed sedanjih predstavnikov in članov KPI in NSZ aktivno in z odgovornimi nalogami udeležili borbe, ki sta jo vodila v tisti dobi tržaški delavski razred in ogromna večina delavcev mesta in dežele in tudi ker je po pisanju eLavoratora« Neodvisna socialistična zveza neposredno prizadeta, je menila da je nujno, da za delavce in vse slovenske in italijanske antifašiste v povzetku oriše značaj in revolucionarne namene tistega velikega boja, kako se je dejansko razvijal in kakšna je bila njegova resnična vsebina.
' Kaj trdijo že vsa ta leta voditelji tukajšnje federacije KPI in kaj dandanes ponovno pribijajo v uLavorato-ru«? Pravijo, da je bila borba. da bi pridružili Trst kot federalno enoto k FLRJ, to je borba za socialistično rešitev tržaškega vprašanja, napaka, ki je okrepila položaj novega italijanskega fašizma in ošibila položaj delavskega razreda kot celoto. Po njihovem je ta napaka kriva, da je sedaj fašizem v Trstu bolj močan kot v drugih mestih republike. Za te voditelje mora torej tržaško delavsko gibanje trajno zanikati pravilnost junaške in revolucionarne borbe med vojno in Po njej do leta 1948: trkati Se mora na prsi in javno prositi odpuščanja. To tezo jedrnato izražajo ti voditelji S frazo: <sramotna preteklost«.
Dve allernotit'i tržaških delavcev
Ni treba da smo stari revolucionarji, da takoj opazimo, da nimajo te ocene in ta stališča nič skupnega z marksizmom tn leninizmom, saj nas takoj zbode v oči oportunizem teh površnih ocen. Te ocene namreč zanemarjajo pravo resničnost dogodkov in namerno pozabljajo revolucionarno in odločilno naravo preteklih bojev; bojev, ki so jih ljudske množice globoko doživljale, ko so se borile, da bi pregazile stare meščanske privilegije, da bi odstranile stari vladajoči nacionalistični in fašistični razred ter da bi prevzele oblast v svoje roke. Druga alternativa pa je bila, da se delavski razred sprijazni z mislijo, da se v bistvu povrne v položaj, v katerem vladajo stari italijanski kapitalistični in ki ero fašistični sloji. Vprav v tem pa je jedro vprašanja.
V naši deželi, ki je postala s pristankom italijanskih fašistov po 8. septembru 1943 pokrajina Tretjega rajna, je osvobodilna borba še posebno prevzela vsebino razredne borbe, saj je težila za tem, da delavci revolucionarno prevzamejo oblast. Ko so delavci dosegli ta cilj, so se pač logično borili, da ga ohranijo ter vključijo tako Trst in njegovo ozemlje v svet s socialistično družbeno ureditvijo, v korist socialistične stvari, za katero bi lahko Trst po svojem posebnem gospodarskem položaju, po svojih tradicijah in posebnih nalogah prevzel zelo važno vlogo.
Mednarodni reakcionarni krogi so vse to dobro razumeli in so zato napeli vse stle, da bi preprečili Trstu, d-t bi zbral takšno ureditev. Zato, to je zaradi mednarodne intervencije, ni mogel tržaški delavski razred, zmagovit v borbi, ohraniti zmage. Doseženi doplomatski kompromis, na katerega podlagi se je ustanovilo Svobodno tržaško ozemlje, je nudil tudi v novem položaju delavcem široke možnosti, da ponovno osvojijo politično oblast. Iz tega je izvirala ostrina in razvnetost borbe slovenskih tn italijanskih delavcev ozemlja, proti katerim so mednarodne nazadnia-ške sile uporabile vsa sredstva, da bi preprečile v Trstu uveljavitev naprednih množic. To je bilo do resolucije kominforma bistvo borbe, s katero je delavski Trst napisal slavno stran v zgodovino.
Učinki resolucije Kominforma
Ravno usodna resoluciia kominforma je omogočila tistim, ki so imeli za to interes, da so začeli likvidirati revolucionarne položaje in borbenega duha tržaškega proletariata in ljudskih sil.
Da dokažemo, kako so teta tukajšnje KP, ki so se
ponovno pokazale v sLavo-ratoru» površne in tuje razvoju dogodkov, zadostuje, da navajamo naslednji odstavek:
((Trst bi bil lahko leta 1945 eden najbolj močnih stebrov antifašizma in razredno ita-lijansko-slovensko gibanje bi bilo lahko doseglo takšne prednje položaje, da bi bilo lahko tudi v tržaški občini zagotovilo premoč naprednih sil.«
Za vsakogar, ki iskreno misli, je dovolj če se spomnimo, da je bilo do junija 1948 kljub umiku delavsko gibanie v Trstu tako močno, da je ZVU ponovno zavrnila zahteve po volitvah, ker se je bala gotovega uspeha ljudskih sil. Da se je ZVU odločila za volitve, je bila potrebna vprav resolucija in-fermbiroja in dezorientacija delavskih množic, ki ji je sledila; potreben je bil pričetek «popravljanja napak«, mrtvi-čenje revolucionarnega duha ir. razblinjanje socialistične perspektive.
Oportunistična stališča tržaške KP
Kdor govori o zgrešeni h vrbi. o nacionalistični izroditvi, o ((sramotni preteklosti«, kakor delajo že leta in leta krajevni voditelji KPI. in kdor se povr.hu še hvali z obilnimi avtokritikami na račun preteklih napak, ta resnično krivično, žaljivo in n-portunistično obsoja junaško razredno borbo, ki jo je vodilo levičarsko gibanje v teh krajih.
Trditi tako kot delajo omenjeni krajevni voditelji KPI, da zaradi teh epreteklih napak«, pristaši delavskega gibanja in sami tovarniški delavci, Slovenci in Italijani, niso mogli posamezno krožiti nemoteno po določenih mestnih ulicah, ki so bile seveda takrat polne fašističnih tolp, medtem pa danes «ko so tiste napake popravljene» lahko svobodno krožijo, pomeni zanemarjati glede tega revolucionarno prirodo borbe tržaških delavcev in pozabljati neizogibne reakcionarne in preganjalske značilnosti, ki jih nosi vedno s seboj sleherna restavracija buržoazne oblasti. Ocenjevanje takih dogodkov, kakršni so tisti o katerih govorimo, in ki je tako kakršno ga objaulja «11 Lavoratore«, je zoprno oportunistično in lastno vsem tistim. ki v določenih okoliščinah ne čutijo :n ne vidijo nujnosti korenite borbe za socialne in osnovne politične pridobitve. Dejansko ni bilo malo tistih, ki so med osvobodilno borbo zagovarjali neumestnost borbe do kraja, sabotiranje nacifašističnega o-kupatorja z izgovori, da se nc ta način izzivajo hude reakcije s strani nacistov. Vsi ti malomeščanski oportunisti so tedaj pridigali, da se je treba omejiti na pasivni odpor in na nesodelovanje v pričakovanju neizogibne zmage ki bi jo priborili drugi. Takih ljudi, ki so pripravljeni na kompromis in na mirno življenje, kakršnih je bilo med osvobodilno borbo in po vojni, takih ljudi bo vedno v vrstah delavskega in demokratičnega gibanja.
Toda v zgodovinskem okviru pa zna delavski razred pravično klasificirati stališča take vrste, ki so sad najbolj gnilega oportunizma.
NSZ jc gibanje delavskega razreda
Tudi danes, v spremenjenem položaju, in ugodnejših pogojih, nastalih zaradi ureditve tržaškega vprašanja, je navada prikazovati pasivnost ali pa zgolj deklarativne manifestacije za prave ali celo revolucionarne akcije, medtem ko v resnici tržaške protifašistične sile in levičarske stranke, ki jih predstavljajo in vodijo, dejansko šibko reagirajo na novofašistične akcije, če jih primerjamo s tem, kar se dogaja v drugih mestih republike, kjer gredo antifašisti na ulice, da zovračajo in onemogočajo novofašistične manifestacije in kjer kljub temu fašističnim provokacijam in njihovim podpornikom včasih u-speva celo da s svojimi poskusi otežkočijo na primer florentinskemu županu La Piri esvobodno kroženje« po mestu. To so trde, množične m ostre borbe in brez katerih bi imeli danes Tambroni-jevo vlado ob odkriti pod pori socialnih nazadnjaških sil in novih fašistov.
V teh okoliščinah je treba pojasniti tudi precej važno vprašanje, ki ga je načel sli Lavoratore« in ki piše glede tega:	uZlasti ko «Delo» iz
Slovenije govori o strankah tržaškega delavskega razreda očitno namiguje na nas m na tovariše socialiste, kajti piav gotovo se NSZ ne more košutiti s tem častnim naslovom: po drupi strani pa ne mislimo, da bi bil napad tega lista namenjen krajevnim kreaturam obtoževal-
cev.»
Spričo svoje borbe in spričo političnih in ideoloških stališč ne teži NSZ k temu, da bi postala del delavskega gibanja v Trstu, ker je že del tega gibanja. Kar se tiče
označbe skreatur«, imamo ponovno opravka s tipičnim izražanjem ljudi, ki so po spoji miselnosti že kar vajeni, da sodijo druge po svojih zamislih in po svoji politično organizacijski hierarhični lestvici. So to ljudje, ki ne zmorejo razumeti in objektivno ocenjevati načelne borbe v obrambo ustvarjalnega marksizma in leninizma. Ljudje, ki ne morejo razumeti, da lahko obstajajo delavci, pripravljeni na borbo, tudi proti struji, da bi dejansko in če mogoče dokončno, odstranili iz levičarskega in demokratičnega gibanja zamisli, ki privedejo k podre-jevanju in hlapčevstvu.
Delavci, ki se borijo za notranjo demokratizacijo in za enakopravne odnose v delavskem gibanju, proti dogmatizmu in proti zamisli vodilne partije, ki sta napravila že toliko škode mednarodni stvari delavcev, zlasti pa tržaškemu demokratičnemu gibanju.
Vse to potrjuje, da krajevna avtonomna federacija KPI ni zavestno sprejela »revizij« dvajsetega kongresa KP SZ in da se poniglavo upira de-stalinizaciji. Prišlo je torej do navadnega oportunističnega prilagajanja tudi zaradi nesposobnosti pa tudi zaradi strahu, da se odkrito izrazijo nasprotujoča si prepričanja in ustrezna stališča do tega velikega vprašanja mednarodnega delavskega gibanja.
Stvarnosti revolucionarne berbe tržaških ljudskih množic, ki so jo takrat odobravali in podpirali vsi sektorji mednarodnega socialističnega gibanja, torej ne more zanikati skupina oportunistov in njeno vrednost odvzeti protisocialistična ali kakor koli zelo površna analiza, kakršno dela avtonomna federacija KPI po objavi kominformi-stične resolucije. Zgrešene sodbe te resolucije skušajo tu pri nas vztrajno ohraniti pri življenju, čeprav so bile te sodbe v Moskvi že diskreditirane in obsojene.
To pa je zelo hudo, kajti na ta način se prikriva za močjo šibkost in se postavljajo velike ovire razširitvi okrepitvi levičarskega tn demokratičnega gibanja; okrepitvi, ki je tako nujna v Trstu, če hočemo noditi uspešne neizogibne gospodarske, socialne in politične borbe, katere morajo italijanski in slo-venski delavci voditi sedaj in v prihodnosti v tesni povezavi z delavci drugih dežel italijanske republike.
Zato izhaja iz tega za komuniste in socialiste, za bit>-še borce antifašističnega in osvobodilnega boja in za vse demokrate nujnost iskrenega objektivnega obravnava-
Novi atentati v Parizu in Alžiru kljub vsem varnostnim ukrepom
Za današnje svečanosti ob obletnici zmage so odredili v Parizu izredne varnostne ukrepe
PARIZ, 13. — Trinajsti maj je potekel v Parizu in v Alžiriji relativno mirno, če se izvzame cela vrsta atentatov, ki pa na srečo niso po vzročili človeških žrtev. Izredni varnostni ukrepi, ki so jih odredili zlasti v Alžiru, so onemogočili večje incidente, katerih so se bali. Niso pa mogli preprečiti atentatov francoskih skrajnežev.
Od polnoči v pretekli noči do 15. ure danes so bili izvršeni v Parizu štirje a-tentati, ki so pokazali, da kljub obširnim policijskim operacijam v zadnjih tednih in kljub številnim aretacijam imajo francoski skrajneži še vedno rried seboj ljudi, ki so pripravljeni na vse. Ti atentati so tudi pokazali, da sredstva s katerimi razpolaga policija, ne zadostujejo.
Pri današnjih bombnih atentatih je bilo ranjenih štirinajst ljudi, škoda pa je ogromna. Prvi atentat je bil izvršen že nekaj pred polnočjo v poslopju, kjer stanuje golistični svetovalec Louis Boissonet; tu je eksplodirala močna bomba. Skoraj istočasno je eskplo-diral dinamitni naboj v Ga-lerie des Pronues, kjer je urad ministrstva za prosveto. Skoda je ogromna. Tretji eksplozivni naboj je eksplodiral v Avenue de 1’Opera v drugem nadstropju poslopja, kjer ima sedež ((republikanski krožek«, v katerem se zbirajo številne politične osebnosti. Poldrugo uro pozneje pa je bii izvršen atentat na sedež progresivnega lista »France Observateur«. Eksplozija je povzročila veliko razdejanje.
Pozno popoldne pa so stanovalci nekega poslopja v A-venue Suffren opazili na dvorišču dinamitni naboj in so to takoj javili policiji. Gasilci so naboj takoj odstranili.
V Alžiru So danes ves dan krožile po ulicah močne oborožene patrulje. Vsa važna poslopja pa so močno zastražili. Vendar pa je pozno popoldne eksplodiral dinamitni naboj v Ulici Michelet v prvem nadstropju hiše, kjer stanuje neki zdravnik. Ni bilo žrtev. Popoldne so v Alžiru izvršili podrobno preiskavo v bolnišnici «Maillot» v četrti Bab el Oued. Vojaška letala so ves dan nizko letala nad mestom, v pristanišču pa je zasidranih nekaj vojnih ladij.
Dopisnik lista «Le Monde« poroča iz Alžira, da je policija našla imena več oseb, ki so jih ultrasi določili, za izvršitelje atentatov. Policija je več od teh aretirala.
Med domačim prebivalstvom je bilo mirno. Ze včeraj so začeli trositi v Kasbi letake osvobodilne fronte, ki sva-
rijo Alžirce pred kolonialističnimi izzivanji.
V Parizu so za jutri odredili nove izredne varnostne ukrepe ob priliki svečanosti za obletnico zmage leta 1945, ki bodo ob navzočnosti de Gaulla. Svečanosti bi morale biti 8. maja, toda iz varrjostnih razlogov so jih odložili. Prav tako so iz varnostnih razlogov ukinili tradicionalno vojaško
z Debrejem položil venec na grob neznanega junaka pred slavolokom zmage in se bo vrnil v Elizejsko palačo še pred poldnem.
Spataro pri Todoroviču in M. Cvctinicu
BEOGRAD, 13. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je sprejel danes italijanskega prometnega ministra Giuseppa Spatara, ki je gost tajnika za promet Marina Cetiniča. Minister Spataro se je danes sestal s tajnikom za promet
zveznega izvršnega sveta Marinom Cetiničem, s katerim se je razgovarjal o razširitvi sodelovanja med obema državama na področju transporta. Marin Cetinič je opoldne priredil kosilo v čast Spataru, katerega so se udeležili tudi tajnik za industrijo Kekič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Jože Brilej, italijanski veleposlanik v Beogradu dr. Alberto Berio in drugi ugledni jugoslovanski funkcionarji. Minister Spataro si je danes popoldne ogledal novi most na Donavi in savsko pristanišče, medtem ko si bo jutri ogladal dela pri izgraditvi kanala Donava-Tisa-Donava.
#•
Povečana intervencij# ZDA v Južnem Vietnamu
Povečana vojaška pomoč, da pril
intervencijo tudi v Severnem Vietnam
MANILA, 13. — Ameriški podpredsednik Johnson je prišel danes iz Južnega Vietnama v filipinsko prestolnico Manilo.
Johnson je govoril pred obema zbornicama filipinskega parlamenta. Med drugim je izjavil: «V prihodnjih desetih letih bo prišlo v Aziji do velikega razvoja in ZDA nameravajo biti blizu vas, ko bo vaše ljudstvo šlo naprej.« Johnson je dodal, da so ZDA odločene «boriti sg proti komunizmu na vseh frontah: v džungli, v gorah, v dolinah, v duhu ljudi in v horbi proti nevednosti in predsodkom«.
Ob zaključku obiska Johnsona v Saigonu so objavili skupno izjavo, s katero ZDA in južnovietnamska vlada pozivata «ostale svobodne vlade«, naj prispevajo z vojaško
parado. De Gaulle bo skupno   iinimim   iiiiiiiiihiiiiimiiihm  ..........................................................................................................................      iiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii........
V sicilski deželni skupščini spet tri neuspešna glasovanja
Tajnik PRI Reale podčrtal razočaranje nad centristično tendenco sedanje vlade
V Arezzu je predsednik vlade Fanfani ponovno moledoval za nadaljnjo podporo svoji vladi in obširno našteval njene dosedanje zasluge - Danes upravne volitve v avtonomni deželi Dolini Aoste
iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
nja in pravične ocene tega važnega zgodovinskega obdobja, ko so se tržaški delavci skupno z vsem demokratičnim prebivalstvom ozemlja hrabro in častno bojevali za okrepitev socializma v svetu.
NEODVISNA
SOCIALISTIČNA ZVEZA V TRSTU
M J razstava elektronike v Beogradu
BEOGRAD, 13. — Na beograjskem razstavišču so danes odprli mednarodno razstavo elektronike, na kateri podjetja iz desetih evropskih držav razstavljajo razno elek-
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Kakor se je predvidevalo, se je glasovanje v sicilski deželni skupščini ponovno zaključilo z neuspehom. Pri prvem glasovanju, pri katerem je bila za izvolitev potrebna absolutna večina, je demokrist-janski kandidat Di Napoli dobil 36 glasov, socialist Co-rallo 20, krščanski socialec Battaglia 11, 14 poslancev pa je oddalo bele glasovnice. Ko so ponovili glasovanje, je bil rezultat natančno enak prvemu. Pri izločilnem glasovanju med dvema kandidatoma, ki sta pri prvem in drugem glasovanju dobila največje število glasov, je Di Napoli dobil 41 glasov, Corallo pa 20; 14
poslancev je oddalo bele glasovnice, 12 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za izvolitev je bilo potrebnih 44 glasov, ker je bilo prisotnih 88 poslancev (od skupnih 90), D’Antoni (neodvisna levica) pa se je glasovanja vzdržal. Zasedanje skupščine so preložili na prihodnjo sredo, ko bo po drugem glasovanju zadoščala relativna večina za izvolitev predsednika dežele.
Po polemiki, ki jo je v preteklih dneh vodilo glasilo republikanske stranke «La voce repubblicana«, in po razgovoru, ki ga je predsednik vlade Fanfani imel s tajnikom PRI Realejem, je v političnih krogih vladalo precejšnje zanimanje za govor, ki ga je Fanfani imel danes v Arezzu v okviru volilne kampanje za obnovo občinske uprave v A-rezzu (28. in 29, maja). Predsednik vlade ni v svojem govoru povedal v bistvu nič novega, le pojasnil je, da so njegov govor v Ravenni na-
tronsko opremo za izkorišča- pačno tolmačili, ko so mu
nje jedrske energije v miroljubne namene. Razstavo je odprl Sterling Cole, glavni ravnatelj mednarodne agencije za jedrsko energijo.
zlasti nekateri republikanski voditelji — pripisali namen, ki ga ni nikoli gojil, namreč, da naj bi on nameraval pritegniti ostale stranke, ki vla-
do podpirajo od zunaj (PLI, PSDl in PRI) v vlado samo in tako ponovno vzpostaviti centristično vladno koalicijo, ki jo odločno odklanjajo tako republikanci kot socialdemokrati. Fanfani je dejal, da je v svojem govoru le podčrtal potrebo tesnejšega političnega sodelovanja med strankami, ki podpirajo njegovo vlado, in to tudi in predvsem v krajevnem merilu, da bi prebivalstvo seznanjali z dejavnostjo vlade in njenimi pozitivnimi ukrepi. Po mnenju Fanfa-nija je to nujno, če se ((vlad-
ne« stranke hočejo predstaviti volivcem na prihodnjih splošnih volitvah v pogojih, ki naj jim zajamčijo uspeh. Ves o stali del svojega govora pa je Fanfani posvetil izključno naštevanju tega, kar je njegova vlada do sedaj že storila ali pa ima še v načrtu.
Nič manjše zanimanje pa ni vladalo za govor, ki ga je voditelj PRI Reale imel danes v La Spezii, na deželnem kongresu republikanske stranke. Reale je zlasti podčrtal razliko med govorom, ki ga je Fanfani imel v Rapallu (in ki je naletel na soglasno odobravanje tako socialdemokratov kot republikancev), in go-vorom, ki ga je predsednik vlade imel preteklo nedeljo v Ravenni. Ta govor nas je razočaral, je dejal Reale; toda naše razočaranje je izhajalo že prej iz drugih dejstev:	«V zvezi s težavnimi
upravnimi odbori se je začelo s pošteno politiko pridobivanja novih sil za demokra-
iiiiiiifiiliiiitiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiititiiiii
Županov pesek v oči...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nameščencev in uličnih napisov. Za slednje je dejal, da je Posebni statut nejasen, čeprav se zaveda da bi morala občinska uprava poskrbeti za dvojezične napise ne glede na statut, kajti že sama republiška u-stava dovolj jasno določa enakopravnost državljanov ne glede na njihovo narodnost. Glede števila na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
NATO
< NADALJ E VAN JE >
Prejšnji teden je bilo v Oslu zasedanje sveta ministrov NATO. Uradno poročilo o zasedanju našteva stališče te organizacije do posameznih mednarodnih vprašanj. Pri tem izraža svet NATO upanje, da bo sprejet poziv ameriške vlade sovjetski vladi, naj bi pripravili obojestransko sprejem-. Ijiv pbostopek, ki naj omogoči nadaljevanje pogajanj o razorožitvi konec letošnjega julija. Glede pogajanj za prekinitev jedrskih poizkusov ponavljajo, da pomeni načrt ZDA in Velike Britanije podlago za sporazum. Toda kot osrednja točka posvetovanj je bil spet Berlin, čeprav zadeva ne spada v pristojnost NATO, temveč v pristojnost štirih velesil. V Londonu in \Vashingtonu menijo, da bi utegnil Berlin kmalu spet priti v ospredje v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Američani so hoteli z novo izjavo pravici Zahoda, da ostane v Berlinu, odstraniti bojazen, da je nova ameriška vlada bolj elastična glede te zadeve, kakor je bila prejšnja. Toda Londonu so še dalje prepričani, da so Američani sedaj pripravljeni na kompromis in da so se približali britanskemu stališču.
Britanski predstavniki so vztrajali, naj se v notranjosti NATO ustanovijo skupine izvedencev, katerih naloga bi bila pripravljati dolgoročne politične in gospodarske načrte, kakor je na primer vprašanje nevtralizma. Lord Home je to obrazložil s poudarjanjem, da Zahod ne izkorišča v zadostni meri propagandne prednosti «de faeto« koeksistence z nevtralnimi državami, za razliko Vzhoda, ki po trditvah Homeja praktično ne priznava te koeksistence. Toda ostale države niso pokazale razumevanja za to britansko tezo, in zadeva je bila odložena na poznejši čas.
O kolonialnih vprašanjih niso govorili mnogo, čeprav je Portugalska zahtevala večjo solidarnost svojih zaveznikov za njeno politiko v Angoli. Vse Se jc končalo s tem, da je britanski zunanji minister lord Home ponudil najstarejšemu zavezniku Velike Britanije svoje bogate izkušnje iz p-^lr-nial-J-na vvravlmvja... nv
interesu reda in zakonitosti«.
Vojaška vprašanja so odložili za poznejše zasedanje, vendar pa so kakor vsakikrat poudarili, da mora biti zavezništvo močno Kspričo komunistične grožnje«. ZDA pa so ponudile zavezništvu nekaj a-tomskih podmornic z atomskimi izstrelki «Polaris», ki pa bi ostali pod ameriškim nadzorstvom.
Na splošno poudarjajo politični opazovalci, da to zasedanj e nikakor ni potrdilo tiste enotnosti, o kateri se toliko govori in piše, in da so tudi po zasedanju ostala nerešena številna nesoglasja, med katerimi so največja nesoglasja med ZDA in Francijo, zlasti po zadnjem uporu francoskih generalov v Alžiriji, ko se je vztrajno govorilo, da so agenti ameriške obveščevalne službe sodelovali s temi generali. Temu so se te dni pridružile vesti, da so agenti ameriške obveščevalne službe skušali vplivati na skupine poslancev tudi med debato o francoski jedrski u-darni sili, ki jo hoče de Gaulle ustanoviti, ker ni mogel doseči, da bi dobil od ZDA atomske tajnosti m spravico« za vstop v eatomski klub«
Nova taktika uzurpatorjev
Notranje ministrstvo leo-poldvillskih oblasti je izdalo enolog za internacijo« Combe-ja za šest mesecev. Prav tako je interniran Combejev minister Evarist Kimba, ki je prišel skupno s Combejem v Coquilhatville. Combe je obtožen «izdajstva, ki je povzročilo državljansko vojno, in o grožanja varnosti Konga«. Obtožnica vsebuje deset točk Posebna komisija bo proučila obtožnico in sprejela priporočila glede tega, ali naj bo Combe postavljen pred sodišče ali ne. Končni sklep o tem bo sprejela leopoldvillsku vlada llea.
Combe je obtožen nasled-
njih dejanj: 1. da se je nepošteno polastil oblasti poglavarja države, 2. da je proglasil neodvisnost katanške pokrajine in sebe ter svojo vlado za edino ' zakonito oblast, čeprav je bil dejansko samo guverner pokrajine, 3. da je izkoristil svoja pooblastila in zagrešil številne zločine, ki so nevarno ogrozili mir in red v kongoški republiki, in da je tudi druge napeljal k zločinom, 4. da se je po tisku širo-koustil s svojimi dejanji in je oznanjal, da bo take stvari počenjal tudi v prihodnje, 5. da je težil za tem, da bi poglobil odcepitev Katange, tako da je tiskal svoj denar, 6. da je ustanovil secesionistič-no vojsko in jo usmeril proti vojski leopoldvillskega režima ter zanetil državljansko vojno, v kateri je zgubilo življenje mnogo državljanov, 7. da Je imel neposredne odnose s tujimi državami in je na ta način uzurpiral pravice poglavarja države.
Vse kaže ,da je Combe odigral svojo vlogo. Z njegovo pomočjo je tuja zarota najlaže napadla neodvisnost Konga in z njegovo pomočjo je likvidirala steber te neodvisnosti Lumumbo. Combe je najbolj kompromitiraln domači politik in tuia lutka. Ni izključeno. da bo jutri tudi drugi secesionist, zločinec Ka-londži ali »Kralj Albert 1«, kakor se sam naziva, doživel Combe jev konec. To bi bil logičen potek dogodkov, če upoštevamo, da slu tako Combe kakor Kalodži predvsem belgijski lutki, dočim je Kasavubu izvrševalec ameriške politike. Sedaj kaže, da se je borba med belgijskim kolonializmom m ameriškim neokolonializmom zasukala v korist Amerike, in to seveda s pomočjo nekaterih predstavnikov OZN.
Jasno pa je, da je glavna ovira za načrte leopoldvillskin uzurpatorjev zakonita vlada Gizenge v Stanlegvillu. Dokler bo ta vlada obstajala in učinkovito izvajala svojo pravico v velikem delu Konga, ni neodvisnost republike zgub-
ljena, in sovražniki te neodvisnosti ne morejo v celoti zmagati. Zato ni povsem izključeno, da bodo leopoldviu-ski uzurpatorji obtožili tu ai zakonito vlado uveleizdaje«, Uizengo pa za usecesionista«. Pod slepilom, da hočejo ohraniti celovitost Konga, bi utegnili obtožiti osrednjo vlado. da je «odcepila« Vzhodno pokrajino in pokrajino Kivu. S tem izgovorom bi sledila nova ofenziva z a raztegnitev oblasti uzurpatorjev nad vsem ozemljem Konga, posebno če se upošteva, da nudijo predstavniki OZN Kasavubuju vso podporo, ker je ta sklenil s poveljstvom OZN sporazum, da bo odslej Kiskreno sodeloval z OZN«. Uvidel je, da mu to sodelovanje nosi trenutno največ koristi, dokler bo poveljstvo OZN skupno s Ham marskjoeldom kršilo resolucije te organizacije in jih izvajalo v smislu ameriškega tolmačenja.
Prav tako ne bi bilo izključeno, da se reševanje krize s pomočjo parlamenta povsem izkrivi. Predlog za sklicanje parlamenta, ki naj pod zaščito OZN rešuje krizo, je povsem pozitiven. Toda znano je, da je parlament danes zelo okrnjen zaradi nasilja, kateremu so mnogi poslanci in senatorji podvrženi že osem mesecev. Zato bi bil prvi pogoj, da se parlament ne sestane v Leopoldvillu. Nobena zaščita OZN ne bi namreč mogla preprečiti pritiska proti poslancem, kar kažejo vse dosedanje izkušnje. Razen tega je potrebno osvoboditi zaprte poslance. Ker je bilo veliko število parlamentarcev u-bitih, bi jih bilo treba nadomestili iz političnih vrst, katerim so pripadali. Le na ta način bi se vzpostavilo približno razmerje sil v skladu z opredelitvijo volivcev, ki so glasovali za svoje predstavnike. Prav tako bi se moral parlament sestati v kraju kjer bo lahko zagotovljeno njegovo nemoteno delovanje brez kake dvomljive »zaščite« OZN. Nedavno je Gizenga predlagal, naj se nekje v Kon-ku določi nevtralno področje, na katerem ne bi bilo nobenih kongoških oboroženih sil, in tu naj bi se parlament sestal. Vsak predlog, naj bi se parlament sestal v Leopol-villu, bi pomenil le nov korak naprej v pokopavanju neodvisnosti Konga.
meščencev pa pomeni njegov govor naravnost pesek v oči. Gospod župan je namreč razdelil slovenske občinske nameščence, ki jih je baje 380, na tri kategorije: na tiste, ki «zelo dobro« obvladajo slovenščino ,na tiste, ki jo obvladajo «dobro« in na tiste, ki «rekoliko» znajo slovenski jezik. Slovence v Italiji de-mokristjanska vlada že tako in tako deli na tri kategorije — tržaške, goriške ia beneške — sedaj pa poskuša še tržaški župan tržaške Slovence razdeliti na tri kategorije, kar mu prav gotovo ni še nikdar niti na misel prišlo, da bi na tak način delil italijanske občinske uslužbence in takole cinično ter zafrkantsko javno iznesel «statistiko« o njihovem obvladanju italijanskega jezika. Vsakdo bi se namreč upravičeno vprašal, kakšen pa tisti Italijan, ki na primer ((nekoliko zna italijanski jezik«. Zato bo najbrž točno, da je od vseh 3000 občinskih u-službencev le 98 Slovencev, pri čemer bi bilo zanimivo vedeti, kakšno delo o-pravliajo. Dejstvo je namreč, da se je takih stati-•"■Hčnih nodatkov trzaš ’ župan izognil. Poleg tega bi bilo zanimivo poznati kriterij, na podlagi katerega je župan »ugotavljal« slovensko narodnost omenjenih uslužbencev.
Toda jedro vprašanja je: Posebni statut zelo jasno govori, da mora biti v vseh javnih uradih slovensko u-radništvo pravično zastopane. Ali je razmreje 3000 proti 98 pravično, če upoštevamo, da je po podatkih strokovnjaka italijanske vlade na pariški mirovni konferenci pred mnogimi desetletji živelo v Trstu o-krog 50.000 Slovencev? Potem pač niti župan ne more trditi, da bi bilo tako razmerje »pravično«. Sicer pa ne gre za obvladanje slovenščine «zelo dobro«, «dobro» in »nekoliko«, temveč gre predvsem za resnično enakopravnost pri dostopu v javne službe, ker prav tako kot Italijani, tudi Slovenci ne moremo živeti brez kruha! Na ostala vprašanja, za katera velja ugotovitev socialdemokratskega svetovalca, da predstavljajo danes vsa skupaj eno najbolj važnih vprašanj, pa tržaški župan m odgovoril.
Do kdaj bomo morali čakati na tisti dan, ko se bo to zgodilo?
tično izgradnjo; nenadno pa smo dobili jasen vtis o nasprotni tendenci, za katero ni moč pošteno iskati vzroka v rezuliatih kongresa PSI.» Reale je nato poudaril, da PRI sicer ne namerava prekiniti s podporo sedanji vladi, vendar pa je mnenja, da mora sedanja vladna formula pospeševati, ne pa zavirati razvoja dežele «k trdni in razčlenjeni demokraciji«, kakršno si je Fanfani želel v svojem govoru v Rapallu. Po mnenju Rea-leja pa se taka demokracija ne da doseči v okviru sedanje vladne formule, ampak je treba nadaljevati s politiko pritegovanja socialistov k sodelovanju za uresničenje programa, ki mu tudi KD ne nasprotuje, katerega pa ne bo moč nikoli uresničiti z liberalci.
Jutri bo 112.801 volivec glasoval za obnovo občinskih svetov v 85 občinah. Volitve se bodo vršile v 74 občinah v Dolini Aoste (94.140 prebivalcev,- 71.165 volivcev). V glavnem mestu se bo volilo po proporcionalnem sistemu, v ostalih občinah pa po večinskem sistemu, ker nobena od teh ne doseže 10.000 prebivalcev. Upravne volitve bodo prav tako jutri tudi v 6 občinah province Ancone, v štirih občinah province Ca-gliari in v eni občini province Massa Carrara.
A. P.
 «»“
Kasavubu koče «lcgalizirati» svoj položaj
LEOPOLu V iLLE, la. — Kasavubu je danes sporočil, da je sklenil sklicati kongoški parlament, ki se ni sestal že osem mesecev. Parlament bo sklical takoj po zaključku konference v Coquilhatvillu. Dodal je, da bo v ta namen zahteval podporo OZN, da zaščiti prihod parlamentarcev iz posameznih pokrajin v Leo-poldville ter zagotovi njihovo varnost.
Po treh tednih sestankov pa konierenca v Coquilhatvillu še traja. Kasavubu je izjavil, da upa, da bo ta «povratek k zakonitosti« prinesel novo življenje kongoškemu ljudstvu. ((Trenutek je resen, je dodal, in odločitev, ki smo jo sprejeli. se tiče prihodnosti naše mlade države.«
V kongoškem parlamentu je 137 poslancev in 84 senatorjev. Okoli dvajset članov obeh zbornic so pobili Kasavubu-jevi, Mobutujevi, Combejevi in Kalondžijevi vojaki.
Toda Kasavubu bo sklical parlament, potem ko bo na sedanji konferenci v Coquilhat-villu izsilil spremembo usta-! ve, ki ustanavlja «združene' države Konga« na podlagi federacije.
in gospodarsko P0I”°yjetn«
naj omogoči J lažnem iStičo» mu, da bo kos komun«
grožnji«.	p0 ve«*
Ameriška vlada D“ la in pospešila P?1” joi»>*' mu Vietnamu. Dia - lihk°
mu Vietnamu, »-j-da bodo «tej odloči'v! ^ siedili drugi daljnos ^ su
pi, če bo po mnenju o
položaj to narekoval«- ^ Johnson in Diem ,, 0f(V
Johnson in Diem Jj , „{() tudi, da je za o be » a agenli
no ,da
ie za 9^,, . a«i"* ({komunistični -
.. Sile* * in
in komunistične	iM	]1
hajajo s severa, D
sistematično kršijo n . vie*’ in ozemeljsko čelov nama«.	»la*11*
Izjava našteva P^-iova")?. točke programa o s raZu®fi o katerem sta se SP"£,.'*>■ obe vladi. Te točke ■ ^gra-večanje in pospe:5 „, rsjte C ma vojaške in ž°fP. oVic»*f moči ter razvoj 1^
moči ter razvoj ju- ,, ske vojske s p0ttl\e $ « 2. ZDA bodo pos!a jnin«"’
Z. Z.UA DOQU V". Juzn"-, liste, da pomagajo tijstv«' Vietnamu pri , vDjii " zdravstvu, šolstvu, 1 rs!vojJj
lih in industrijskem se5jjk
*> V Vietnamu se .
„.	.	    -	.l	stroL
skupina kvalificiram ^ pl» njakov, da izvede 111 - -"J
ae V?
gram, ki naj omogo Čanje borbe Pr° stom«.
:nje oome	j
om».	_am° ffii
Poročilo omenja s,a J od petnajstih točk, br8vD*,. Johnson in Diem	„s'»'
la. Domnevajo, da^ vprašaPJ'
la. Domnevajo, .°a vp^8"1' točke tičejo vojasRi . ki morajo ostati
V kratkem nov p;
polet
Gagarina v vesoi
Ije?
ivsk1
MOSKVA, 13. ".JfniNfJ opazovalci so Pr.ePL„iitev. .n
liter
SZ pripravljajo if&feicj^
ge vesoljske ladJ® meni)?’i,)i na krovu. Nekateri rjhodn) tega prišlo v P rj d Zdi se, da	sf.
gem poizkusu nap ; zeir> I
upp lrrnffOV O**.
ild KIUVU.	—	oriiiu-
bo do tega prišlo v y ^ i dneh. " ” ~
navt več krogov »-■:
lih podatkov o rea®j.r, k o1"?'!!
'kega organizma de ut ladji, zlasti	„4*
veske,
šo dobo. Kakor J®
kovanja breztežno^ 2ji8D°'p
sla "s agaJ
breztežnost].,
ladja «Vostok» •'Aaga skupaj 108 minut, j |
letela
ri»
jii'
ju ostal v breztez‘^-p0ii.- f nut. Pri prihodnje	0s,a
bi moral astrona	jjo
stanju breztežnosti
ri ure.	...n;	p	rt
<k
Ni znano, ali bo poizkusu določen f
ta Gagarin ali, Pat 'jzjari^e
1 0
de tega že izkušnje 11 't,ae
-za' 1ac + r*r>cH	SO	V	sl
Gagarin je večkrat^ d,t. upa, da bo izpo^In	jrna
vesoljske naloge. K je P°1(
zal lastnosti, ki ,SOi: daljše letenje okolii o verjetno, da bo dolo^^ za nov polet. N1 ,gt up,,, da bodo za nov P ,:e bili spet kabino stok«.	y
 «>’ ,r \1- 8
CAPE CANAVERA.e- s,^
Ameriško letalstvo v C z uspehom izstre' r p Canaveralu medceim tcla t . to «.Atlas», ki J? pdoseg'® tru< daljo 8000 km.1?,« kilo"1,,«)
27.736 kd^j*. uro. Letela, 3« fs to,'j,
Od sedmih poskusov s, Veto je to drugi P
Ki'1
uspel.
LIZBONA, 13.
m' J*
ska letala so danes'	r,„	„
vala upornike, v.^ Odpotag;iit
goli. Iz Luande Je^.
oklepna kolona področjem, kjer porniki.
Hic Rhodus,
Pri videmskem	,g #r
ro Vene to« dobro	vSgK .p
ne odgovarjamo
umnost, ki
nepopravljivi /flS n, j t ... t
vimstični mrzlim. časa m prostora. tfnertO,, JJ pisaril o tak0_, „0a^.„ D'
Kfojbah«, smo enega odgovora- f
mu ne bomo
u	-	.	s	j/i'
d, storili, dokle^ p,e ^
ljubil, da bo u -- , saj se je prePrl vsaK"" ffp svojimi lažmi * . kv,je-kom bolj ruzkr je ^ včerajšnjim Va	"j,/'«
oglasil z napadom .f0, dnevnik v zvezi ^ s
m «infojbirammi». tiSt*
na gonškem
atnnil.i snomeUlK. rdi1..* .
stavili spotnem^-	.
da pač ne moremo ^ p
gledajo
Umrl jc filmski igralec Gary Cooper
HOLLV AOOD, 13. - Znani filmski igralec Gary Cooper je po dolgi bolezni danes ob 12.27 po Krajevnem času (ob 20 27 po srednjeevropskem času) umrl v svojem stanovanju.
Gary Cooper, čigar pravo i-me je Frank J. Cooper, se je rodil 7. maja 1901 v Heleni v državi Montana. Študiral je najprej v Heleni, pozneje v Angliji in nato spet v ZDA. Bil je karikaturist za neki lo-kalni časopis, nato za neki časopis v Los Angelesu. Prvotno je nastopal v filmih kot statist, leta 1930 pa je bil že pravi filmski umetnik. Več Kot deset let je nastopal v filmih družbe «Paramount», zatem pa v filmih družbe «Wainer». Ves čas svoje filmske kariere je nastopal tudi v filmih za številne druge filmske družbe. Zaradi svoje bolezni ni v zadnjih dveh letih nastopil v nobenem filmu. 9. februarja letos je proslavljal v Hollywoodu svojih petintrideset let filmskega delovanja.
naj se preg. Trnovskem goza
v Jugoslaviji, itd- našt&Jl
Odgovarjamo: f	titf	fi
niku smo ponovno ^ da obstajata kar m D (eni predseduje ftarto^ - "
( eni	Rar\\,tC> *
vimstični župan	,	J.
že leta in leta obUg neJ/.
ze ieia m nfl1ne 7* ta*™
bosta raziskali J	- tri	A
g osla vi ji, te m v e	sjno,;
ozemlju, v fji..ipi n^'ii. ,4, nista objavili d°	,,
ozemlju.' Vprašanj nib
in
iij1
flisiu UOJUV**. -
da sta raziskava	g t M
vprašanje ponav J po". C bomo
vprašanje nes in ga dokler ne bosta zultatov« svojin Kar
a «sS ,
l(Mel
Kar pa se
vilo, «fojbH O Vrrisk^pO
mstvu
samega
Svetega
K
Torej:
to«, o, vsi cerna- je^ejJ ma in fašizma najP M Rhodus!... Hazisč jbe> u
državi m šele P°razisk , skrbeti za tako	(
onstran meje 8jHc,s,nu >!
■ ln he t0:	ruvle^‘,y<l
je ponovno P”	J
pftrd
Ponovno smo . 0®
ze enicrat ob>a^ena .,eAelJ
m storil. “'‘•'-'.Jsl0'"tW'at pozivamo, naj 1 abj0 LsO
red* še e. „ na T: i..
'K-
meTatrše
za drugim
deportiranih.
številko. In prevede v svi
naj	i«
ojf	K*
smo zapisali, njegovi čitatelJ* zahtevamo.
A
Vas/ in tervjuji
K novo obdobje našega prosvetnega življenja
Glasbeno umetnost našemu ljudstvu...
Nekaj misli ob prireditvah šole Glasbene Matice
Za zaključek šolskega leta pripravlja šola Glasbene Matice vrsto glasbenih prireditev v Trstu in v okoliških krajih. Ob teh nastopih se nam nehote porodi vprašanje kakšen je pomen glasbene vzgoje in na splošno glasbene dejavnosti, ki se razvija v okviru naše centralne glasbene ustanove.
Predvsem naj poudarimo, da je pomen glasbene vzgoje globlji in v celoti važnejši kakor ga običajno prikazujejo. Ne gre namreč le za to, da se otroku slovenskih staršev nudi kvaliteten glasbeni pouk, ki naj dopolni njegovo spošno izobrazbo. Pomen glasbene vzgoje je širši in morda ne grešimo, če ga prikažemo kot enega izmed temeljnih dejavnostih naših kulturnih ustanov, katerega de. lovanje je namenjeno izobrazbi našega ljudstva. Glede na njen posebni značaj pa je razumljivo, da se glasbeno-vzgojna dejavnost odraža v vrsti vidikov, ki so svojstveni za to področje.
Če primerjamo delovanje Glasbene Matice s podobnimi glasbeno-vzgojnimi ustanovami, najprej opazimo, da se šola Glasbene Matice ni zaprla v ozek krog strokovnega pouka v centralni šoli v Trstu marveč je s postopnim razširjenjem svojega delovanja zajela v svoje torišče razen slovenske mladine iz Trsta in predmestja tudi mladino iz številnih okoliških krajev zlasti tam, kjer je ustanovila svoje podružnice. Da je bil ta njen korak v smeri razširjenja njenega delovanja na podeželje silno pomemben, se kaže v tem, da so se — vsaj v krajih, kjer delujejo podružnice šole Glasbene Matice, že začeli oblikovati trdni temelji za širšo kulturno dejavnost, ki s svojimi prijemi nudi bistveno pomoč tudi razmahu ljudske prosvete odnosno se z njo staplja v enotno organizacijsko mrežo.
Slednje se odraža zlasti v postopnem pritegovanju mladine v mladinske pevske zbore kar predstavlja eno od najvažnejših kulturno-prosvetnih dejavnosti, ki ima poseben pomen pri utrjevanju narodne zavesti zlasti v narodno ogroženih krajih (kakor n. pr. Nabrežina). V marsikaterem kraju se je s prizadevnostjo posameznega učitelja Glasbene Matice posrečilo, da se je že oblikoval krog mladincev, ki so sposobni, da se predstavijo s samostojnim glasbenim nastopom kateremu prav gotovo ne moremo odrekati tudi določen nivo kvalitete. Pa čeprav gre pri tem le za to, da vzgojimo dobrega harmonikarja to nikakor ni v nečast Glasbeni Matici ker ne moremo prezreti dejstva da obvladanje tega narodnega instrumenta tudi pospešuje širjenje naše narodne pesmi. V nekaterih okoliških krajih imajo nastopi gojencev Glasbene Matice še p oseben pomen, saj so edina večja mladinska kulturna prireditev, ki v zadnjih letih pritegne vedno več občinstva.
Če govorimo o delovanju šole Glasbene Matice in njeni povezavi z ljuosko-prosvetnim delom ne moremo preko dejstva, da je danes doba čitalnic že za nami in da vse naše prosvetno delovanje teži k večji strokovnosti in izpopolnitvi. Za smotrno kulturno prosvetno delo, ki je važnejše kot kdajkoli prej je nujno potrebna določena stopnja strokovnosti. Prav zato pa ima Glasbena Matica važno nalogo, da s sistematično glasbeno vzgojo premosti čitalniško vzdušje in diletantizem na tem področju. Seveda ne moremo zahtevati, da bo Sola Glasbene Matice v danih možnostih vzgojila kader glasbenih profestonalistov. Tudi ne gre za to. Njen namen je da s smotrno glasbeno vzgojo izpolni vrzel, ki jo kaže pomanjkanje glasbenega šolstva v rednih šolah. Dalje je njen namen nuditi vrsti dovolj vztrajnih gojencev tisto glasbeno znanje, ki jim bo omogočalo, da se bodo vsaj kot dobri glasbeni ama-terji uveljavili v našem kulturnem življenju ter pripomogli predvsem k smotrnemu oblikovanju skupinskega glasbenega izživljanja, ki ima poseben pomen v našem kulturno prosvetnem življenju. Prepričani smo in dejstva to že potrjujejo da se bo ravno iz vrst dobrih glasbenih amaterjev — gojencev šole Glasbene Matice — izoblikoval kvaliteten kader za naše pevske zbore ter da bodo iz njihovih vrst izšli cluni slovenskega orkestra.
Med številnimi gojenci šole Glasbene Matice pa marsikateri kaže posebno nagnjenje za glasbo. Če je dotični tudi talentiran, mu šola nudi možnost, da se poklicno izobrazi v glasbi. Ob dobršni meri vztrajnosti in veščem strokovnem vodstvu ni izključeno, da bo iz vrst teh gojencev izšel dober glasbenik, ki bo pomagal k nadaljnjemu napredku te naše kulturne dejavnosti med tržaškimi Sloi. venci.
Pri tem noj pripomnimo, da bi bilo iluzorno misliti.v, da bi se mogel izmed slovenskih mladincev, ki prejemajo glasbeni pouk v italijanskem■ zavodu, nekoč izoblikovati krog glasbenih izobražencev, ki bi bistveno doprinesli k razcvetu slovenske glasbene dejavnosti na Tržaškem, kajti večina njih bo z vključitvijo v italijanski kulturni krog nujno zapadla asimilaciji. S tem seveda nočemo označiti sodelovanje med mladino obeh tukaj živečih narodnosti kot negativno — nasprotno — pošteno sodelovanje na tem področju bo samo doprineslo k zbližanju in ustvarjenju boljšega razumevanja. Prepričani smo, da se posebno s poštenim in enakopravnim sodelovanjem na področju umetnosti lahko utrdijo in pospešijo humani odnosi med ljudmi raznih narodnosti in prepričanj.
Naš sestavek še daleč ne osvetljuje vseh vprašanj, ki se pojavljajo ob glasbeni dejavnosti katera se razvija v okviru naše centralne glasbene ustanove. Koristno pa bi bilo, da bi jih v našem časopisju temeljito in sistematično obdelali, se dotaknili pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti ter nakazali pot nadaljnjemu razvoju. __ ,.
Pred združitvijo P Z v Trstu z ZPD v Gorici
imenovano: Na
Proseku in
Ptobi našo uvodno’ izključno ljudsko-prosvetnim je!, ,ernorn posvečeno stran, ki naj bi po naših v J ln namenih (kar pa je odvisno tudi od ži-tSfj s°delovanja prosvetnih društev in prosvetnih sam^1 ’ izhajala čimbolj redno in v dolo-svetn presledkih, smo zaprosili predsednika Prosvetni. ZVeze v Trstu in predsednika Zveze pro-* bli* i društev v Gorici za nekaj izjav v zvezi oreari ' družitvijo obeh dosedanjih prosvetnih Kjuilzacij v eno samo enotno prosvetno organi-snj i°.2a vse Slovence v Italiji ter v snim stanjem naše ljudske prosvete.
zvezi s
VRABEC
Prosveto
e zveze
'k	Sledate na skorajš-
'tr> 2ltev obeh prosvetnih
J* bit; la^° združitev ne mo-rjinio v °yenega pridržka saj Jjjteot *St’k P°gojih, v istih Jje V^-amo iste nasprot-t' isto . . Prosvetni zvezi Sam	Po	moje je
» %o naravno, da od-bf ot p Jf-?urd, ki je na-. iti	utsčina neurejenih
tčne ter teritorialci l<crainiSU~'	da je
Alje t, j Cas’ da naše de-^httti na ta način nor'
St,kine mislite, da bodo N| *®e koristi te združi-
V. ^
!Sbb°- v vsek naših
«	•« enotno nastopali,
t? hi ^dsebojna gostova-t?*tnin>09lobdi stike med J* član?1 d,rnštvi in njiho-cie „ ’	1 so bili do se-
s ( Jtreueč šibki. Ker boleli tudni sami organizaciji tuj teta *rf®epje področje, bo-jjhde "mi pogoji za večje
Sboin111 večje prireditve, le	časa do časa
l h(i “t vseslovenski za-(Vračaj, „ koukor je ih%tnn vno’ da bodo v It tU(ii °rganizacijo vklju-b«	“®neški Slovenci.
K^hiim s* obetam večjo Wk?°st tudi v drob-s aniem delu.
Vedske'"3"*16 sedanje e Prosvete na Tr-
\ i ^Utek ^)0'P0^noma dolo-
azurnevanja in brez
Silani *l?vensko kuU
da naši ljudje
•*!pr-j 'i*. Kar mi c SijJ>» .?Scm nekateri
e« v Predstav in 'le. sn z°dnjem času na !CV°maan“St°P-a!e, Prven-"«U Qnllu, 6 moci kot n.pr. St.??’ Op’ Tazni zbori na
V Uče * naše Slovensko
V jj iM Orkester Glasbene Vjot-da' J,endar se mi zdi, > j0 Bori?11’ k' ’z centrale Si!?Ijenie	.naše Prosvet-
in nl, nismo še našli '* rt.*# ri_.?0Parjajočib pri-šu,0v<‘nin‘V\trev prosvetne-* J • dn ■ Večkrat imam Sr*da iJ,e. v tem pogle-I* |,efc,0ratn	zre!a kot pa'
>!, da m^a. tak°i iskre-
' ker .. 0 Pravzaprav pJače s 'dim v tem, da .tu« še	.Mnogo napra-
rtou fhohto ' vso našo pro-11 j ati	ko treba
° Sedaj poglobljeno
''fr* i
^C°svMjrarticlona'ne obli. \ 1 žiye? 43 delovanja so
j?	^T /e vedno zbo-
r'ltii0tot>iti’ c,ePrav je, tre-iSm^Oro,, je število i/th!"1! r.„!ou v primerjavi
uiU.-Jse M;n?mi leti znat-biSe*!,ni' n„** *tti pa, da je 'r ti	Itv,	ker	smo iz
/■v . 7t.	/) Ou. —J v	■
senja pre-Iturno živ-tudi druge
lit '«*Ba"	ker si
Cjie	“"dušenja pre-
CSe 1 Zaht kulturno živ-lVa tudi druge 'iSa t ene ,°r.?aMlsaetje in uli ■ živlile oblike kul-
KS »e	Prav v zad-
lA isPet 2Stanje sicer po-V* 1° treh b°l)šuje, misli-fto^.htlre .a Predvsem na |S >. nap'renTez katerih ni
No v drini °VS To velja
lti,|a °Ij m ko- ki ki se n'll fQjPoln*V,la bi ime'
KT<rTv d°VOli SIJ°-
š h
jŠltj *edat f??rski dnevnik Je J HK?°^fn^5veeal kar naj-
rt'lelovanJu na‘
Nti.^e .. društev. Da pa XN aj,, * Prispeval k Ni| 1eirn,?U, hudsko-pro-
vet’ Je
strLredno Uudsko-
Posvečeno iz-“* Problemom ter
"h ^ oroniemom ter .s j tl t„ “ruštvom. Kako vi J?o , našo pobudo?
h?11 S z°r°gp?. sprejemam ■'t? u tudi ,klm navduše-H*>eči?u,0d 2 °kljubo, da sod„i proPaoiral za bi 'Jo parili t‘VanJe Pri va-V'laC ,nooe Ja populari-tTani> ki naj S	re,i„	Pogosta in
jittt t-UŠten med član-nat~n med vsemi, * ra5t a Prosvetna in Pri srcu.
IVO MARINČIČ predsednik Zveze prosvetnih društev
— Zakaj ste se na Goriškem odločili za združitev prosvetnih društev, ki so včlanjena v vaši ZSPD z onimi, ki so včlanjena v SPZ iz Trsta v enotno organizacijo?
— Na svojem občnem zboru dne 26. marca letos je Zveza slovenskih prosvetnih društev soglasno sprejela sklep, naj bi se čimpre j izvedla taka združitev. Pri tem je občni zbor izrazil svoje globoko prepričanje, da bomo Slovenci v Italiji dosegli mnogo večje u-spehe na področju prosvetnega delovanja, če bomo združeni v enotni organizaciji, v kateri bodo posamezna društva imela sicer isto avtonomijo dela kot do sedaj, toda se bo vse vršilo po enotnih pravilih in v medsebojni skladnosti. Da je tako stališče pravilno, so nam dokaz prizadevanja tistih, ki bi radi okrnili ali celo onemogočili naše prosvetno delo in si v tem cilju prizadevajo, da bi nas čimbolj razdružili, vsaj po pokrajinah, če ne še bolj na drobno. Mi pa kaj takega ne smemo dopustiti in ne smemo nikoli izpustiti izpred oči stare resnice da: V slogi je moč!
— Kaj pričakujete na Goriškem od enotne in skupne prosvetne zveze?
— Vsekakor si poleg drugega obetamo večjo dejavnost na prosvetnem področju tudi pri nas, kar bo seveda odvisno od načina in količine medsebojne podpore. Ta podpora bi bila lahko v nasvetih, sodelovanju pri raznih prireditvah in pri skupnem delu za njihovo pripravo.
— Kakšen pa je splošen položaj prosvetne dejavnosti na Goriškem?
— Kot je razvidno iz poročila, ki je bilo podano na zadnjem občnem zboru Zveze slovenskih prosvetnih društev, imamo na Goriškem 14 prosvetnih društev, od katerih jih pa komaj polovica aktivno deluje in sicer pretežno s pevskimi zbori. Ti zbori so moški, z izjemo onega v Stan-drežu, kjer imajo mešani zbor, ki pa tudi ne deluje redno. Primanjkuje nam predvsem primernih prostorov za razvoj prosvetnega delovanja. Najbolj občutimo pomanjkanje o-srednje prosvetne dvorane v Gorici, ki bi omogočila .tudi predvajanje zahtevnejših gledaliških prireditev in bi bila primerno urejena tudi za občinstvo. Za sedaj pa imamo le prosvetno dvorano na Korzu Verdi, ki niti od daleč ne odgovarja tem potrebam. Nekaj podobnega velja tudi za okoliške vasi.
— Gorica je že od osvobodilne vojne dalje imela ožje stike z Beneško Slovenijo kot pa Trst. Kakšne stike imate sedaj z beneškimi Slovenci na kulturnem prosvetnem področju?
— V prvih povojnih letih so bili taki stiki še precej živi in sicer v tem smislu, da smo Goričani obiskovali naše brate v Beneški Sloveniji. Spominjam se na pr. miklav-
zevanja v Ažli, pri katerem sem tudi sam sodeloval in ki so ga bili otroci zelo veseli. Tudi pozneje so bile še nekatere prireditve za otroke in med drugim smo organizirali lutkovno predstavo za otroke v Vilah in drugih vaseh Zap. Benečije. Pozneje je bilo ustanovljeno samostojno prosvetno društvo za beneške Slovence, ki nosi ime njihovega buditelja Ivana Trinka. To društvo bi moralo sčasoma postati nekaka zveza prosvetnfi društev ali krožkov vse dežele. Društvo pa dela popol-noma samostojno in ne bi mo-gel točno povedati če in v koliko je to delo uspešno. Vse-kakor sem mnenja, da bi v o-kviru nove skupne prosvetne■ organizacije lahko bolj sodelovali z Benečani in bodo gotovo tudi oni tako sodelovanje, ali bolje pomoč, radi sprejeli.
Moški pevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel ob nastopu na proslavi 20-letnice ustanovitve
OF na stadionu «Prvi maj»
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllfllllllllltllllllllllllllllllinillllinilllllllllllllllllliniHIIIIIIII,II,|nn,1111,1,,!,,ln,l,,11,,
Prosveta na
Kontovelu
ob starih vzorih z mladimi močmi
Mladina - nosilec ljudsko-prosvetnega udejstvovanja - Pevski zbor, tamburaški zbor, dve dramski družini, športni odsek, knjižnica
Mladinska dramska skupina
Otroška dramska skupina
Prosek in Kontovel zavzemata v naši prosvetni tradiciji eno najvidne,ših mest. V spominih starejše generacije je nagrmadenih toliko dogodkov, datumov in imen, da bi z njimi lahko napisal knjigo, pestro knjigo o žilavih, delovnih ljudeh na kraškem kršu, katerim je prosvetno delovanje pomenilo smisel življenja tudi takrat, ko se je črna tema zgrnila nad našim narodom. Da, še posebno takrat, ko je pod zunanjim videzom našega kulturnega pogorišča tlela žerjavica, ki se je znova vnela, ko je sveža sapa svobode potegnila skozi pepel, in se razgorela v živem ognju v prvih letih po osvoboditvi.
Pogled v preteklost
Ko sem se te dni razgovar-jal s tov. Spangerjem o prosvetni preteklosti na Proseku in Kontovelu, mi je sedanja vzgledna vnema v okviru e-notnega društva Prosek-Kontovel postala še bolj razumljiva. Kako bi se mogli izneveriti tradiciji ljudje, ki gradijo danes na bogati dediščini proseških «Hajdrihovcev» in «Primorjašev» ali pa kontovel-skih prosvetarjev okrog ((Vesne« že izpred prve svetovne vojne, okrog «Danice» in «Lad-je» med obema vojnama? Kako naj bi zapustili pot, ki so jim jo vklesali v srca ljudje, ki tudi v današnjem mladem rodu živijo kot svetal vzgled požrtvovalnosti, predanosti in borbenosti, ki je niti izgnanstvo na Ventotene ni moglo streti? Kako naj bi prenehali peti, igrati in gojiti slovensko besedo ljudje, ki se prav v letošnjem jubilejnem letu živo spominjajo vseh tistih, ki so za to pesem, za to slovensko besedo in z njo na ustih padli v osvobodilnem boju?
S takimi mislimi in občutki sem poslušal sedanjega predsednika proseško-kontovelske-ga prosvetnega društva Marjana Pertota, ko me je vodil
skozi povojno prosvetno živ- Zal pa je sredi največjega de-
ljenje na Proseku in Kontovelu in še posebno, ko mi je govoril o sedanjem delovanju in načrtih za bodočnost.
Prva povojna leta
Takoj po osvoboditvi so pro-seški in kontovelski prosvetni delavci sklenili prekiniti s predvojno razcepljenostjo (To prekinjanje se je praktično začelo že v okviru mladinskega društva «Ladja»). Nastalo je enotno prosvetno društvo alvan — Vojko«, poimenovano po dveh padlih partizanih iz obeh vasi. Društvo je imelo dva pevska zbora, mladinski in mešani, ki sta delovala pod vodstvom tov. Kanteta oz. Ci-bica, ločeni dramski skupini na Proseku in Kontovelu ter ločeni knjižnici. Centralni sedež društva je bil tam, kjer je sedaj otroški vrtec, podod-sek pa je imel svoj sedež na Kontovelu v društveni gostilni kjer je bila tudi knjižnica in kjer se je vadila dramska skupina. Vodil jo je ((domačin Lojze Cjak,-znani avtor nekaterih ljudskih iger.
Vsestransko živahno delovanje se je za čas prekinilo ob resoluciji kominforma, katere kvarne posledice so se še dolgo poznale, čeprav je globoka notranja potreba po kulturno-prosvetnem življenju kaj kmalu prodrla na dan, ko je sedaj že pokojni učitelj Čermelj ustanovil moški pevski zbor, ki je pritegnil v svoje vrste domala vse bivše aktivne pevce in se v kratkem času pod sposobnim Cermeljevim vodstvom razvil v naš najštevilnejši in najkvalitetnejši zbor, katerega ime in ugled sta se kmalu raznesla po vsej slovenski domovini, predvsem tudi z nepozabno izvedbo spevoigre «Lojtrca».
S prihodom Čermelja se je društvo preimenovalo v p. d. ((Prosek-Kontovel«, toda njegovi vzori: združevati na osnovi narodnih in naprednih idej vse vaščane, so ostali isti.
la in vedno novih' ušpehov za vedno omahnila roka požrtvovalnega pevovodje in premor v delovanju zbora je trajal vse dokler ni prišel na Prosek-Kontovel naš znani zborovski strokovnjak Milan Pertot. Z njim si je zbor v najkrajšem času znova opomogel in njegova pesem je zopet donela in romala iz kraja v kraj, iz mesta v mesto, z odra na oder tu in onstran meje.
Vključevanje mladine
Vse dotlej je teža prosvetnega udejstvovanja slonela pretežno na srednji generaciji in še to v glavnem v okviru pevskega zbora. Mladina se je zganila šele v letih 1956-57, ko je na lastno pobudo uredila bogato knjižnico, ki je takrat štela okrog 1400 knjig, r.ato pa zelo razvila predvsem športno delovanje, kar je njene vrste v okviru društva močno povečalo.
Največje težave so v tem času povzročali prostori. Vaje so bile v mali sobici pri Dolencu vse dokler niso bili urejeni sedanji društveni prostori, ki so omogočili razmah tudi obema dramskima skupinama, in s prizidavo še ene sobe, še posebej športnemu odseku.
Z novimi mladimi silami v vodstvu je društvo začelo delovati še bolj poletno. Gostovanje dolinskih tamburašev na domači Prešernovi proslavi leta 1959 je dalo pobudo za ustanovitev tambura-škega zbora, katerega vodstvo je sprva prevzel Milan Pertot, ki pa je žal nedolgo zatem moral iz zdravstvenih razlogov dati slovo tako pevskemu zboru kot tamburašem in ljudski prosveti na Tržaškem sploh. Tako je pevski zbor prešel v roke mladega prof. Ignacija Ote, tamburaški zbor pa v roke prof. Karla Boštjančiča in o velikih uspehih njune pe-
  nuni miiiiimiiillllllliilill mu
dagoške veščine smo se lah-iiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiHniHiimrmmiiitiHiiiiinniiiitiiiiiiiimiiiiii.iHiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiHiiiitiiiiiiiiimimiiiiaimHii
Gostovanje,
svidenje!
Vse je bilo uglašeno v prijazne akorde majniškega izleta; dobra volja mladih ljudi, ki se ob večerih zbirajo pod strehami prosvetnih hiš na Opčinah, v Križu ali na Pro-seku-Kontovelu. Radoživost, speljana v ritem folklornih parov, vznesenost tamburaškega zbora pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča, utrip sodobnosti, speljan v tirnice ljubeznivih popevk od tu in tam; to je bilo neponarejeno znamenje, da bo izlet na jugoslovansko stran in nastop v Izoli obenem tudi spodobna revija glasbeno-folklorne dejavnosti mladih ljudi s Tržaškega. In res je bilo tako. Nedelja je bila v znaku razdajanja: veliko obalne svetlobe, dovolj sonca, dobrih besed sredi mladih obrazov in sočne, zajetne, pojoče govorice tržaškega zaledja.
In potem: nedelja, 7. maja zvečer ob 20. uri. Ves nastop pred mladim izolskim občinstvom je bil mlad: razgiban pristen zavoljo šarma nenarejenosti, uklenjen v tri dimenzije: v radost nastopanja v zmagoslavje ritma, v prijetnost iskrenih kontaktov. Tamburaški zbor je pod
'vodstvom prof. Karla Boštjančiča s sleherno točko znova dokazoval, kako lahko pri pelje do uspeha prizadevna vnema — bili so enotni, uglašeni in zveneči. Gorenjski, belokranjski in srbski ljudski plesi, bogatija narodnih noš, vrtoglava zasoplost ritma, homogenost — to so bežna zapažanja nastopa folklorne skupine. Potem pa še mladi popevkarji, ki imajo vsak svojega vzornika m so nas prepričali, da je včasih tudi amaterska interpretacija zabavne viže lahko ljubka in prisrčna. Predstavnik izolske «Suobode» je pred nastopom toplo pozdravil tržaške goste, jim zaželel prijazno dobrodošlico in spodbudil vnemo na obeh straneh odra. Tržaška Prosvetna zveza, ki je ta izlet v Izolo organizirala in ga — v dogovoru z izolsko Svobodo — povezala s prijetnim nastopom, je s tem dokazala posebno vrednost svojega dela: z novimi oblikami spodbujati mlade ljudi v kulturno-prosvetni dejavnosti.
MiLi
ko prav v zadnjem času pre- | ganizaciji Godbenega druš-pričali na lastna ušesa.	j	tva;
Vzporedno sta lani začeli delovati tudi otroška in mla-
dinska dramska skupina, kateri se prav sedaj obetajo plodoviti časi, v kolikor bo njeno vodstvo baje prevzel član SNG in izkušeni mladinski režiser Jožko Lukeš.
Sedanja aktivnost
Danes je v okviru p. d. Prosek-Kontovel aktivnih šest odsekov in sicer:
1. Moški pevski zbor z o-krog 35 pevci;
2. Tamburaški zbor s približno 20 člani;
3. Otroška dramska skupina (10 člani);
4. Mladinska dramska skupina (9—10 člani);
5. Športni odsek z okrog 30 aktivnimi športniki, ki gojijo v glavnem namizni tenis in strelstvo;
6. Knjižnica, ki razpolaga po izločitvi nekaterih starih in drugih knjig še vedno s približno 700 knjigami.
Ko že rečeno ima društvo lastne, z lanskim letom še povečane prostore, in seveda tudi odgovarjajoči inventar, ki pa je vsekakor preskromen za tako vsestransko delovanje. Celo klavir je izposojen.
Toda če je lastninsko premoženje društva res skromno, pa razpolaga zato z drugim bogastvom, ki mu je pravzaprav težko preceniti vrednost: To bogastvo je v prizadevnosti in požrtvovalnosti njegovih članov, predvsem mladih in pa v moralni ter materialni podpori, ki mu je izkazuje vse preoivalstvo, ki popolnoma upravičeno vidi v sedanjih prosvetnih delavcih nadaljevalce svetle tradicije, pa čeprav se te tradicije nadaljujejo morda v nekoliko drugačnih, sodobnejših, a za to nič manj pristnih in iskrenih oblikah ter predvsem namenih.
V potrditev tega prav gotovo ne bo odveč, če navedemo samo v statističnem pregledu delovanje društva v sezoni 1960—61.
Samostojne prireditve:
1. Kulturna prireditev ob o-tvoritvi novih prostorov p. d. na Proseku 17. okt. 1960 s sodelovanjem tamburaškega zbora in mladinske dramske skupine;
2. Razstava slovenskega povojnega tiska 17. okt. 1960 na sedežu p. d. na Proseku;
3. Razstava slovenske knjige 4. dec. 1960 na Proseku;
4. Kulturna prireditev v dvorani na Kontovelu 26. dec.
1960 s sodelovanjem tamburaškega zbora, mladinske dramske skupine in otroške dramske skupine;
5. Predavanje inž. Josipa Pečenka o protislovenskih demonstracijah v Trstu 6. febr. 1961;
6. Koncert pevskega zbora v Novi Gorici 18. febr. 1961;
7. Prešernova proslava v dvorani na Kontovelu 19. febr.
1961 s sodelovanjem pevskega zbora, tamburaškega zbora in mladinske dramske skupine;
8. Dramski nastop z veseloigro R. Berkeleya ((Dopust na Francoskem« v dvorani na Kontpvelu 12. marca 1961.
9. Ponovitev predstave v dvorani v Križu 26. marca 1961.
Sodelovanje pri drugih prireditvah:
1. Pevski zbor pri komemoraciji bazoviških žrtev 11. sept. 1960;
2. Tamburaški zbor pri mladinskem dnevu na stadionu Prvi maj 16. okt. 1960;
3. Pevski zbor pri Bevkovi proslavi v Trstu 29. okt. 1960;
4. Tamburaški zbor in pevski zbor pri Prešernovi proslavi v Trstu 26. febr. 1961;
5. Tamburaški zbor pri proslavi 8. marca v Gorici 19. marca 1961;
6. Pevski zbor pri komemoraciji talcev na Opčinah 9. aprila 1961;
7. Pevski zbor in tamburaški zbor pri kulturni prireditvi
8. Pevski zbor pri proslavi OF v Trstu 29. aprila 1961;
9. Tamburaški zbor v Izoli 7, maja 1961 skupno s folklorno skupino z Opčin in pevskim ansamblom iz Križa.
Ostala dejavnost:
1. Izlet v Škocjan m Koper 25 sept. 1960;
2. KoneeK kom. moškega zbora iz Celja v dvorani na Kontovelu 22. nov. 1960 v organizaciji društva;
3. Izlet v Lo^ve 22. jan. 1961;
4. Izlet v Ljubljano 30. a-prila in 1. maja 1961.
5. Izdanje brošure ((Prosvetno društvo Prosek-Kontovel, Trst 1961».
Vsekakor čedna bilanca, ki pa za sedanjo sezono, ki se običajho zaključuje z nastopom šolskih' počitnic, hiti še ni zaključena.
In če k vserhu temu kar šeni bežno navedel iz razgovora s predsednikom društva Marjanom Pertotom, dodamo še dejavnost Godbenega društva oz. godbe, ki je prva leta po vojni tudi delovala v okviru društva, pozneje pa se o-samosvojila, ter še podružnico Glasbene Matice ki jo vodi prof. Ignacij Ota in ki je prav sinoči imela svojo letno javno produkcijo, potem je lahko tudi le samo površnemu spremljevalcu našega prosvetnega življenja jasno, da na Proseku in Kontovelu ne spijo, pač pa kljub vsem objektivnim težavam pridno delajo in tudi žanjejo sadove in zaslužena priznanja.
Jože K.
Hill milili II lil lili lil milil II lil II lil IIIIIHIIII iviiiniiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIII n iiihiiiiiiiiii II lili milili mm IIIIIIIIIIIIIIIIIIII iiiii II milil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Prof. Boštjančič o tamburaših in
in Ota pevcih
Tamburaški zbor p. d. Prosek-Kontovel z vodjem prot. Karlom Boštjančičem
Tamburaški zbor .Plavi Jadran« pd Prosek-Kontovel vodi prof. Karel Boštjančič, ki se je rad odzval naši prošnji in nam o svojih tamburaših oziroma o zboru povedal med drugim tudi tole:
»Zbor, ki ga je ustanovij in v začetku vodil Milan Pertot, vadim sedaj že dobro leto. Glede na to, da sem prevzel že obdelano polje, nisem imel povsem začetniških težav z zborom, ki je zato tudi dokaj hitro napredoval. Zbor šteje 15 starih članov, sedaj pa pripravljam še 7 novih moči, ki ga bodo pojača-le. Zanimanje zanj med mladino, zlasti delavsko, je veliko in reči moram, da so vsi člani zbora zelo vestni, hodijo redno na vaje, so zelo resni in je z njimi prijetno delati.
Seveda skušam zbor kvalitetno dvigniti, kar nameravam doseči tudi z Uvajanjem zahtevnejših instrumentov namesto dosedanjih preprostih,
na Kontovelu 16. aprila v or-‘n« glede na to, da gre v obeh
primerih pretežno za spremljevalne instrumente. Tako sem namesto izključno enoglasnih bisernic, kontrašic, bračev in bugarij uvedel že nekaj melo-dioznejših mandolin ter Jankovičevih tamburic (sistem Jankovič), ki so uglašene na tri tone. Vse te spremembe omogočajo prehod na zahtevnejše skladbe.
Zbor je mnogo zaseden. Povsod ga vabijo na gostovanja, razen tega pa tudi pridno študira. Pripravlja se namreč za nastop na radiu, za nastop na festivalu na Jesenicah in na produkciji Glasbene Matice.
* » *
Pevovodja prof. Ignacij Ota pa nam je dal na vprašanja v zvezi s pevskim zborom p. d. Prosek-Kontovel naslednja pojasnila:
— Kakšna Je trenutna moč zbora in kakšen je njegov glasovni material?
— Zbor sem prevzel oktobra lani in imel z njim prvi nastop na Bevkovi proslavi na
■stadionu Prvi maj. Pred me-noj ga je vodil Milan Pertot in za krajšo dobo tudi prof. Ambrozet, tako, da praktično nikoli ni prenehal z delovanjem. Trenutno šteje od 30 do 32 pevcev. Glasovi so v glavnem zelo dobri, z vajo in potrpežljivostjo pa bodo lahko postali še boljši.
— Kakšne pesmi v glavnem gojite?
— Repertoar, ki ga zbor trenutno obvlada, je v glavnem star. Moj namen pa je uvesti bolj moderne, bolj sodobne pesmi, kar je v ostalem tudi težnja in želja pevcev samih
— In vaši načrti za bodočnost?
— Za sedaj ne predvidevamo nobenih večjih nastopov. Naš namen je naučiti se nov program in z njim začeti nastopati v jesenski sezoni kjer in kadar bo potrebno. Seveda pa je naša želja predstaviti se slovenski tržaški javnosti tudi s samostojnim koncertom v Avditoriju.
Pf7niors^T*dnevnT k
__ '4 —
14. maja 19*1
,W»? *v • :' ■
Ameriška filmska igralka June Wilkinson, ki nastopa v novem filmu a Adam in Eva»
Ob procesu proti Eichmannu
Križev pot naroda, I
V nedeljo 21. maja bo veliki
ki ga že stoletja preganjaj o j *miadim&ki telet
Judje so dobili pravice meščanov šele po francoski revoluciji
Ves svet spremlja z velikim zanimanjem razpravo pred sodiščem v Jeruzalemu proti naj hujšemu in najbolj krvoločnemu uničevalcu Judov, Eichmannu. Tako neusmiljeno načrtno na judovskega ljudstva pravzaprav v vsej njegovi zgodovini še nihče zatiral in preganjal kot so to počenjali nacisti v zadnji vojni. Vendar pa ni bilo to uničevanje ne prvo in ne edino.
Prvotno so se Judje imenovali Hebrejci, kar pomeni v hebrejskem jeziku »tisti z onstran*. Abraham, ki ga štejejo za praočeta judovskega ljudstva, se je namreč priselil v Palestino iz pokrajine, ki je bila »onstran* reke Evfrat.
Prav tako prastar je tudi drugi naziv za Jude, Izraelci. Izhaja pa od pra-očaka Jakoba in je častno ime Jakobovo in njegovih potomcev ter pomeni »bojevniki pod varstvom božjim* in je postalo po delitvi države ime za nje severni del. Iz tega se je razvila vera in narodnost Judov. Toda ime Judje so dobili šele potem, ko so se vrnili iz babilonske sužnosti, ker so bili tile izvečine iz Judeje.
Prvo veliko preganjanje judovskega ljudstva je bilo takrat, ko je babilonski kralj Nebukadnezar 1. 598 pred našim štetjem napadel Jeruzalem, oplenil znameniti judovski tempelj in kraljevo palačo ter oboje dal porušiti, nato odgnal vse količkaj veljavne Jude v Babilon, kjer jih je imel zasužnjene, a v domači deželi je pustil le take, ki so bili potrebni, da so obdelovali zemljo. Babilonska suž-nost je trajala 70 let.
Izguba Izraela, porušenje templja, prepoved opravljanja verskih obredov, podjarmljenje in vse mogoče žalitve ter ponižanja, je ves narod hudo prizadelo. Ni čudno, da so vso to ne-srečo, ki jih je doletela
OP
Veljaven od 14. do 20. maja
OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Neka oseba vas bo verjetno spravila v zadrego, ker bo odkrila stvari, ki ste jih ji zaupali v dobri veri. Bodite previdni. V poklicnem delu boste premagali ovire, če boste vztrajni in pogumni.
LEV (od 23. 7.	do 22.	8.)
f ^	\	Vaše srce bo ne.
J nadno vztrepeta-1 '1	lo,	toda prepri-
čajte, se, če ni le	bežen zalet.
Lepi in prijetni dnevi v krogu svojih prijateljev. Nekaj	ovir	v poslovnem
delu, ki pa jih boste lahko premagali.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
Simpatično srečanje. Presenečenja. Vedenje neke osebe vas bo presenetilo; v o-ceni ne smete biti preveč strogi, ker bi se zmotili. V poklicnem delu nobenih presenečenj. Važni razgovori.
BIK (Od 21. 4.
do 20. 5.) Kratke motnje v ljubezenskih zadevah.
! Po prepiru bo zavladala harmonija. Dobre zamisli bodo pomagale za napredovanje v poslovnem delu. Spoznali boste osebe, ki vam bodo pomagale.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Slučajna sreča-i pja, da boste lahko preživeli lepe urice; sicer pa nobenih presenečenj. Ugodne razmere za poslovno delo. Malenkostne težave gmotnega značaja. Pismo.
  KOZOROG (od
/"	21. 12. do 20. 1.)
( K \ Oseba, ki ste jo pred kratkim i j spoznali, bo do-\-	kazala svojo lju-
bezen, Napredovanje v poklicnem delu. Izboljšali boste svoj položaj in rešili nekatere zelo važne zadeve.
DVOJČKA (od 21. 3. do 22. 6.)
Presenečenja raz-| ne dogodivščine, ki vas bodo zelo razveselile. Neodločnost bi vam lahko škodovala. Nadaljujte po svoji poti in uporabite vse svoje sile, da boste kos preizkušnji.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Verjetno bo prišlo do spora z drago osebo, toda zmagala bo ljubezen. Nekaj prijetnih trenutkov. Paziti morate, da se ne boste preveč sprli z delovnimi tovariši.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
Priložnost da u-resničitev sentimentalnih načrtov. Vse se bo razvijalo po vaši želji. Spori z delovnimi tovariši zaradi različnih stališč. Važen razgovor z neko osebo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na
obzorju ni poseb-I nih dogodkov. Iz-' koristite vse priložnosti, da boste dosegli uspeh v poslovnem deiu. Bodite vljudni, čeprav ne boste vedno dobro razpoloženi. Pismo in obiski.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Zbudili ste simpatijo v	neki o-
sebi, ki	ste	jo
pred nedavnim slučajno spoznali. Vedno	bolj misli	na	vas.
Prijetne	ponudbe	in	lepi
načrti. Urediti morate svoje delo. Obisk.
t
RIBI (od 20.
2. do 20. 3.) Lep zaključek ljube-zenskih odnosov. Obiski in darovi, ki vas bodo zelo razveselili. Izredna priložnost za uresničitev nekega načrta. Ne razburjajte se zaradi malenkosti.
imeli za pravo kazen božjo. Najbolje se vse to razpoloženje ljudstva razvidi iz »jeremiad*, žalnih pesmi, ki jih je zlagal izraelski prerok Jeremija.
Sele tedaj, ko je perzij ski kralj Cir zavzel Babilonijo, so si podjarmljeni Judje nekoliko oddahnili in so se smeli vrniti v svojo domovino.
Zgodovina hebrejskega ljudstva, to je do babilonske sužnosti, je zajeta izvečine v zgodbah svetega pisma. Nesloga in nenehni boji za oblast so močno o-virali napredek in ugoden razvoj državne skupnosti in blagostanje ljudstva obenem. Državo so vodili duhovniki, in je bila skoro vedno odvisna od tujih vladarjev.
Po vrnitvi iz sužnosti se je nudila Judom še enkrat priložnost, da ba se v miru in složnosti posvetili napredku ljudstva in države.
Toda že za vlade kralja Herodeža Velikega je začela moč države pešati. Ta kralj se je skušal uveljati-ti in utrjevati svojo moč s pomočjo Rimljanov, ki so mu poslali nekaj svojih podrepnikov in zaupnikov, ki, seveda, niso gledali ne na koristi Herodeža ne judovskega ljudstva. In s tem je bil začetek konca samostojnosti judovske države.
Za vlade rimskega cesarja Vespaziana so Rimljani napadli Jeruzalem in ga po hudem boju zavzeli. Kar je ostalo celega in živega je načela lakota, a še zadnji odpor Judov je zlomila kuga, ki je grozno razsajala v deželi. Takrat so Judje za vedno izgubili samostojnost in svobodo. Ljudstvo se je razpršilo po vsem svetu, Rimljani pa so si deželo razdelili.
Bilo je to leta 70. n. št.
In takrat se je začela najbolj žalostna zgodovina ljudstva ki je bilo vsepovsod raztreseno po svetu, brez pravic, povsod o-sovraženo, od vseh preganjano in zatirano.
Komaj se je sovražno razpoloženje do Judov nekoliko poleglo, je po sklepih nicejskega koncila izbruhnilo s še večjo močjo novo, še hujše zatiranje.
V Španiji se je kar nenadoma vzdignila proti Judom drhal, ki je v besnem fanatizmu uničevala in plenila, kar je mogla doseči.
Od leta 1412 so morali Judje živeti po španskih mestih v ločenih okrajih, imenovani juderias. Poleg tega pa so morali nositi na obleki posebno znamenje 80 let pozneje pa je kralj Ferdinand V. izdal poseben edikt, po katerem so morali v štirih mesecih zapustiti vsi Judje deželo. Okoli 300.000 oseb je takrat bežalo v Maroko, Alžir, Itar lijo, na Portugalsko in celo na Turško, šli so v neznano brez vsega, revni, zaničevani, brezpravni.
Bizantinski cesar Justi-nijan je z Judi ravnal kot s krivoverci, v Italiji so morali že v XIII. stoletju nositi poseben znak na obleki, a 200 let pozneje so jih prisilili, da so bivali samo v ločenih mestnih o-krajih — «getih». Ferdinand II. Katoliški, sicilski kralj je leta 1493. velel izgnat* vse Jude s Sicilije.
V Franciji so začeli preganjati Jude proti koncu XII. stoletja, a leta 1306. so jih izgnali iz dežele okoli 100.000.
Na Angleškem je Žide doletela enaka usoda. Ob kronanju kralja Riharda I., 1189. leta, je sodrga navalila na londonske Jude, jih pretepala in mučila, a mnogo jih je pri tem izgubilo življenje. Sto let pozneje pa so izgnali tudi iz Anglije vse Jude.
Mnogo Judov se je ob takih priložnostih zateklo v nemške dežele, kjer jih sicer niso preganjali v taki meri kot drugod. Vendar pa so tudi tam bili brez slehernih pravic. V tistih časih je moral vsakdo, ki je hotel opravljati kak poklic, biti član ceha. Židom je bil ceh zaprt, zaradi česar niso mogli opravljati nobene obrti. Prisiljeni so torej bili ukvarjati se z malo trgovino, z menjalnicami, zastavljalnicami in podobno, kar se je štelo takrat za manj vredno in celo nečastno delo.
V naših krajih je telo le malo Judov, zato jih tudi niso tako silno preganjali. S Kranjskega so jih izgnali leta 1441.
šele po francoski revoluciji so dobili Judje pravice meščanov. Mnogi pa so se rešili le tako, da so se dali krstiti.
Po zadnji vojni se je večina Judov naselila v Izraelu, ki je neodvisna država od 15. maja 1948. Republika Izrael šteje okoli 1.600.000 duš, a njeno glavno mesto je Jeruzalem.
ZVISIN
Planica
kjer se bo sestala mladina s Trza* škcga, Goriškega, iz Slovenske Benečije, Koroške in Gorenjske
Dopoldne bo športno srečanje (n8‘ mizni tenis, odbojka, nogomet, šah)
bo
)
)
Popoldne po skupnem kosilu D® j kulturno - zabavni program, v®69 \ razdelitev nagrad zmagovalcem šporb j nega srečanja	\
VPISOVANJE IN POJASNILA PRI VSEH PROSVETNIH DRUŠTVIH TER DRUGIH ORGANIZACIJAH
J ____________________________________________________________
•iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimimmiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiHiHiimmiii
		
S filmskega festivala v Cannesu
Alida Valli ali Solia Loren
9
Največ izveš v frizerskem salonu - Niti kopanje v Evinem kostu-pritegne več posebne pozornosti - Ljubezenske zgodbe
mu ne
Daleč za
tisti časi,
ko
nami so že so pomenili
filmski in pevski festivali samo kulturne dogodke, ki so vzbujali torej zanimanje predvsem kulturnih delavcev. Danes so festivali vse kaj drugega — danes pomenijo festivali za vrsto še nepoznanih filmskih i-gralk in igralcev, pa tudi pevk in pevcev res pravo priložnost, da se v svojem poklicu uveljavijo, pa naj si bo to na tak ali drugačen način.
V takšnem vzdušju se je začel letos tudi filmski festival v Cannesu. Za »uradno* otvoritev festivala je tudi letos poskrbela mlada, komaj 17-letna filmska zvezda Liselotte Boulver, ki si je privoščila kopel v Evinem kostumu pred očmi številnih gostov in domačinov. Toda niti prvih niti drugih ta pogled ni preveč razburil — vse preveč so že vajeni takih kopeli in reklamnih trikov. Pravijo, da so bili z Liselotte zadovoljni le mornarji neke ameriške ladje, ki so jo tudi potegnili iz vode.
Vzgledu mlade Liselotte so v naslednjih dneh sledile še druge lepotice, ki upajo, da bodo vendarle naletele na prave «oči*, ki bodo znale pravilno »oceniti* njih lepoto in jih zato spraviti na pot filmske slave.
Takšen Je bil torej začetek letošnjega festivala. Organizatorji festivala z njim seveda niso prav nič zadovoljni, ker se bojijo, da bo njegov ugled padel ter da se ga bodo začeli resne i-gralke in igralci izogibati. Organizatorji so imeli na primer že letos dosti skrM in dela preden so si zagotovili udeležbo nekaterih bolj poznanih filmskih i-gralk in igralcev ter so jim morali zagotoviti naravnost triumfalne sprejeme, da so se ti odločili in prišli.
Ena izmed takih najbolj zaželenih in cenjenih filmskih zvezd je bila prav So-fia Loren, glavna junakinja filma «La ciociara*, s katerim se je letos predstavila italijanska filmska produkcija. Pravijo, da je igra Sofie Loren gledalce in kritike tako navdušila, da ji je prva nagrada za glavno žensko vlogo že zagotovljena. Sofia je utrdila sloves res doore filmsue igralke ter je že zdaleč presegla številne druae filmske lepotice, ki se lahko ponašajo še vedno sa-mo s svojo zunanjostjo.
Prvi ugledni gostje letošnjega filmskega festivala so bili Yves Montand in njegova žena Simone Si-
gnoret, Jean Pierre Aumont m njegova žena Marisa Pa-van, slikar Bernard Buf-fet s svojo ženo, igralec Peter Lawford, svak ameriškega predsednika Kenne-dyja, igralec Kurd Jurgens s svojo ženo in še drugi. Največ pozornosti sta seveda vzbudila Yves Montand in njegova zena Simone Signoret, to pa zato, ker se že dolgo govori in šušlja, da se ločujeta. Yves se res ni zdel preveč srečen in tudi Simone je bila bolj slabe volje. Pravijo, da se še ni mogla sprijazniti z zadnjimi »spodrsljaji* svojega moža, ki se je najprej zapletel v ljubezensko dogodivščino z Marylin Monroe, ki je baje prav zaradi te ljubezni zapustila svojega moža in dobila kasneje še živčni zlom, nato
pa še v ljubezen z igralko Shirley MacLaine, s katero je snemal nov film na Japonskem. Obe ljubezni sicer nista imeli resnejših posledic, toda zakonske idile med Simone in Yves je po vsej verjetnosti konec.
Vsi pa so v Cannesu občudovali srečni zakonski par, ki ga tvorita francoski igralec J. Pier Aumont in njegova žena Marisa Pavan, dvojčica lepe Anne-marie Pierangeli. Poročena sta že pet let ter imata dva otroka; sta pa še vedno srečna in svoje sreče niti ne prikrivata. O svoji sestri Annimariji noče Marisa niti govoriti, ker ji zameri njeno sedanje življenje, polno novih ljubimcev in flirtov. Tudi Anna-maria je bila, kot se prav gotovo naši čitatelji še
spominjajo, do pred časom srečna žena ameriškega pevca Vica Damona. Potem se je pa izkazalo, da zakon sploh ni bil srečen. Nekateri so zatrjevali, da gre krivda za to Annimariji, drugi da njem materi. Končno pa se je izkazalo, da so po malem krivi razdora prav vsi trije — tašča, Annamaria in njen mož Vic Damone. Annamaria se je zopet vrnila v domovino, kjer pa se ni proslavila s svojo igro, oziroma s kakšnim dobrim filmom, temveč s številnimi ljubezenskimi dogodivščinami, med katerimi je vzbudila največ prahu prav dogodivščina z igralcem Mauriziom Areno.
No, letošnji filmski festival je bil poln takšnih in podobnih zgodbic. Filmi ob-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiuiiiiii
Zakaj Kukavica ne utegne valiti
Pri vseh narodih je prišla kukavica zaradi svoje navade, da znese jajce v tuje gnezdo, v pregovor. Saj je to v resnici nenavadno, protinaravno, da se mati brani svojih otrok, da nalaga skrb zanje drugim.
Ako poslušamo tiste, ki so dalj časa opazovali kukavico samo in potem tudi mladiča in njegovo vedenje v tujem gnezdu, se nam tako ravnanje kar upira. Dejali bi, da je nemoralno, o kukavici pa, da je zaje-dalka, izkoriščevalka svojih vrstnic. In to celo precej manjših od nje.
Take misli nas obhajajo, če o tem le površno sodimo. Kljub vsemu pa ima tako kukavičje «grdo», «ne-moralno» in tizkoriščeval-sko» početje nekje vzrok.
Ko kukavica začuti, da bo znesla jajce, se brž prikrade do gnezda kake male ptice, katero je že poprej opazovala, ko si ga je spletala. Njene žrtve so po navadi taščice, penice, slavčki, pogorelčki, vrtniki, palčki, strnadi, kosi, ščin-kavči in še drugi.
Ko opazi, da se je valeča ptica za hip odstranila iz gnezda, hitro sede vanj in znese jajce. Včasih znese kukavica jajce kar na tla in ga potem nese v gnezdo v kljunu.
Kako to, da druge ptice
ne spoznajo prevare? No, nekatere že, toda večina ne. V splošnem pa se barva kukavičjega jajca sklada z osnovno barvo jajc tistih ptic, ki so «žrtve». Ve se pa, da nese vsaka kukavica jajca določene barve in po njej si potem izbira gnezda takih ptic, ki nesejo podobna jajca.
Kukavica ravna pri izbiranju gnezda, v katero bo znesla jajce, prav smotrno. Največkrat se odloči za gnezdo, ki je bilo pravkar spleteno, torej, ki je še prazno. Toda tudi v gnezdo, kjer je že eno jajčece znese še svoje. V čem je smotrnost pri tem?
Vedeti moramo, da traja valilna doba kukavičjega jajca 12 in četrt dni, kar je nekaj manj kot pri jajcih rednikov. Zaradi tega se mlada kukavica največkrat izvali nekaj prej kot redniški mladiči ali pa vsaj obenem z njimi.
Brž ko se kukavičji mladič izkobaca iz jajčne lupine, se v njem že zbudi nagon samoohranitve, čeprav je še čisto gol in popolnoma slep, se začne šopiriti v gnezdu. Rine pod druge mladiče, ki so v gnezdu ali pod še neizvoljena jajca in jih potiska do roba gnezda, da padejo ven. To ponavlja, dokler ne spravi iz gnezda vse, kar je, po njegovem, odveč.
Po treh ali štirih dneh izgine sla po uničevanju, namen je dosežen: ostal je «pri skledi» sam!
Kaj pa redniki? Ali ne store ničesar, da bi preprečili uničenje lastnega zaroda? Po navadi se tega niti ne zavedajo. Nagonsko o-pravijajo svojo «materinsko» dolžnost in izmenoma grejejo mladiča, ki je ostal v gnezdu in mu prinašajo hrano. Mlada kukavička pa je nenasitna in rednika se morata kar jpodvizati, če jo hočeta zadovoljiti. Ker je večja od mladičev svojih rednikov in ne redko tudi od njih samih, ne moreta zgrešiti na široko odprtega kljuna.
Marsikdo se bo vprašal: čemu ravna kukavica tako? Zakaj ne skrbi sama za svoj zarod, tako kot vse druge ptice?
Dolgo je bilo prav to celo za učenjake uganka. A s skrbnim in natančnim opazovanjem so le dognali pravi vzrok.
Skoro vse ptice znesejo le malo jajc, po navadi dve ali največ štiri, a kukavica se tudi v tem razlikuje od drugih. Znese jih precej več, in to v presledku več dni.. Zato traja nesenje jajc pri njej tudi več kot dva meseca. Lahko si mi-
S. A.
več
čmstva ne zani®^ &s tako, zato si krap
s pripovedovanje®
neresnični^.mgren
nih in In kje
je
»»“"v .ime11 bolj
-ved°v -
kraj za PrlP0V je takšni zgodb, kot ^s-primer ženski frlZ® sevečJ nega frizerja i®;a ie s> tucn Cannes. In?fnes n*i' Alexander ter je “a ^ ni®" bolj cenjen fri*®r- ugle<r mu hodijo najbpJJ tune filmske zvezb'fjce. J2 di princese in ->r tuhtam se izvejo sev najbolj pikantne g-jtiva-letošnjega filmske? rjpie* la. Tako se je d® fji#*? izvedelo, da se Je .^oUli
igralka Francoise yeJletR imenovana «žeP921fl. s s ,. zopet spoprijatelji Geot
jim bivšim ®oZLr se ^ ge m Cravenno® t flf' sta v kratkem
o»
jim bivšim ®se ge m Cravenno®	t
sta v kratkem ^ c*-, ročila. Izvedelo se
da je bil Peter nre^e^
svak ameriškega Pr® ,
ka Kennedyja, skpot no v družbi lepe_ firia Rubirose,
Hi SPJStteslč
na na svetu. ^"Tfirio T. vijo, da je bil P°Tt
radi tega zelo sX<joJ} ter da je svojo . vsdjj
lpnn Tipno tildi
oštel. Ta se pa ' je. jezo ni zmenila	poz
nadalje posveča®
:iost Lawfordu.	,
Vrsta govoric jn nih opravljanj Je a0iWL bolj dolga, t°dafes>lj
se°Jm
teh. Končno je
di za to, da JvleSrii ”2 spregovori kot® fiU11^
turni prireditvi.^ ^
kritiki so mnenj ■ .polj . služita naslov .flS ( filmskih igralkf.o
dve igralki: Sof® že p'
filmom, ki smo in pa italijanska fil®slca
omenili, in Pa_
Alida Valli v italijansko ' “fjiiT® 'S koprodukcijske® ceUp. ne si longue a	f
tem filmom	*»■
li svojo zadnjo alsKfiJ-na filmska in l-	v a
riera je dozive . j,iy njem casu pre	n> jt
udarcev Pre3V^,9d»
da danes več
ka ter ji je z^ Li®iJp)i z mlajšimi m	v
karni precej nusla ^ Potem pa še primernih fil®'°h’i vlog, v katerih alsKc d la vse svoje ig d° , f sobnosti. Tako j »
času r ja vi,
te>
(Nadaljevanje na 5. strani)
v zadnjem
ds j
lomov. Sedaj h^pel8, vi«®"
tem filmom je v svojo igr°
v SVOJO	“
svoje sP°s°bI?aiertt-svoj igralski ta
IN
tlhvWa
HJTEl/ŽLK IVlMLVŽtK JE POPRIJEL
TP l/ZRK-,0 TER g; Z \JQO C,!LO UPRL OB QTEh'o,
J)P1J, MATEVŽE K.
mtRtZK ..Al!
DAJ, & MALO PA JIH BOVA REDILA f
VEMDOW SOZE ZRMORČR/ toče li mrmjOT/ uvrsEn/ JF VE4 /Z QE3Z JOjčHU MFROJ POKE DR Tl.
/ L*
si
MOTEVŽEH mmevžek JE Hom HWČW BRE7 URPERR/ E4 7RR0PEI,QD!VERRT/.
UFFFA. LPHK0 BI TbDi VI MflLO POPRI-JSfl, RA) PA JE TO M
CIP'..
ODKRILI GO NAS! po MAG je m
OMBLP-OU W BLZ RF vrnii-rzit 'hej,
Oli OuA J TRIUT. k DO TE PR RAZUME!?! ■ OH,Tl JUŽfUJflKl/
%■
MATEVŽEM mEVŽEk Jt PPORf-
*IL LOAlCEn/O SKLEDO >N KO So c,E vRf)T0 ODPRLO. '
■EVO ČEc,0 SO Qt ZRMJRČm BRLl!
0EDRJ so PR NPEHUVOrM/ žii)Rn!EtOLjtl Pt>£FBW ŠE RO SO VMRT£1/Akč)(/W PORRR VIDELI RIJOČE
X
Tojoj... TO JE GOTOVO
v#
h
treščilo ma riPrnMtm. GLPV0... iw ..iHL€E-SEDfi\ 00 Wfl VRGTI MOJA... JOjOj
po bo£ trost okov iiu Sme/uta 1
Ml BOM DO JOT® m
JEBE OBklEPX
SFSS
m
it
‘^55 5?
8!5SS53KKK:KSHKHaSHSHHHS®5S8aSHHSi!HaaK5!iJSJ»88SHHSH»aHiKK8aBS!5SSSaK8aKBSKBSHa;iSMKKBa
Odličen obračun delovanja jbčinske nprave v Doberdoba
Izvršila je številna javna dela in skrbela za spoštovanje pravic manjšine, tako da občani ne bodo v zadregi, kateri listi oddati glas 28. maja
.Doberdob izvršili VS|fio iavna dela. Zsla-
? Jarc!,žuPanu An-N nt,- , u, ki nam je po-
v-^e „lUn delovanja ob-Nni frav<r V štiriletni
ili^tva l-n navedel tu' y fla bf’ u -so ->ih P°tr°-
4 UsiUc 0bean°m zbolj-se m življenjski
!? o^o deJ Je žu‘
-Je že prišlo u-
C areriiu0ljenje> da i° S? Prot,- V tudi dalje v ■ ^ci, 7' ftbancarski vo-1 v n v ddi so novo Jcie& °berdobu, ki pe- < , :e vJ°Je. in karabi-*n. 4 Jasnice, razširili
S
s
m Stitev !e P° Doberdobu, i ?Sotru:n ureditev ceste f. ^atem ^ delu Jamelj,
asfaltiranje
S
s
Vanjska ljudska hiša v Jamljah je tik pred dograd itvijo
.^^štinh letih so ! Bonetom. Ker so že elektrificirali Sabliče in Komarje, bo z napeljavo luči po Dolu dosežena popolna elektrifikacija te občine. Občinska uprava je potrošila za napeljavo luči v Dolu 4,7 milijona.
Da bi zadostila naraščajočim potrebam po novih in boljših stanovanjih, so zgradili dve ljudski hiši, eno v Doberdobu, v katero so se stranke vselile že pred časom, drugo pa v Jamljah, katere gradnja je prešla v zaključno fazo.
Občinska uprava ni mislila samo na potrebe občanov, ampak tudi na svoje uslužbence, katerim je uredila plače in stalež, tako da je postala doberdob-ska občina ena izmed prvih uprav, ki je uredila to vprašanje.
Izredno dosti poti so morali občinski predstavniki napraviti, da so uredili vprašanje vodovoda. Najprej so morali kupiti novo črpalko pri jezeru, ker prejšnja ni več ustrezala svojemu namenu. Medtem so dela na izgradnji kra-škega omrežja tako napredovala, da potrošniki iz Doberdoba in Poljan že več kot en mesec pijejo vodo, ki prihaja iz Soče. CAFO je namreč dogradil rezervoar nad vasjo in napajalno cev, ki je speljana od Petovelj čez Vrh do vasi. Specializirano podjetje Cesia iz Trsta je na dražbi prevzelo zamenjavo zastarelega vodovodnega o-mrežja po Doberdobu in Poljanah. Delo bo stalo blizu 11 milijonov. Država je mimo tega odobrila sredstva za napeljavo vodovoda v Dol in Jamlje. Predvidevajo, da bodo v času enega leta v teh vaseh i-meli tekočo vodo. Občinska uprava je prepleskala
Osnovna šola v Jamljah
ziirgu Dred ®°j° in
’da so razširili
Nci, ’ ki je bila W1CU zelo
nevarna.
k "J. Pomemben na-
šoki izvršen na so solstva. v Jam-
ii - a .13 milijonov
iT^ih k ^zmed najmo-
'^Od! be.xmorda ce"
vu Jlo ®rneJso slovenil® t(iobn	Goriškem. V
V^keit V teku grad' ki b0
k) ib U,DZ®J° udobno u-ifi biiz..katerega bodo
O za
ifttp11 11 milij°nov
»h- k- So se Dolani Prišli do do-SJ tnesp koPaUšča. Pred
& ob LS0 obiekt d°-
C Paiwzavni cesti v Zanj je č^iorie ava potrošila
tulf ^,e v Dolu za-Vuj^ese-® ektrična luč-
K*1	SELVEG
W iti 5nsf°rmatorsko *io ^-e, s aPeljala luč na tl. .aj Pa napelju-°b ?, dl v druge za-Vni cesti proti
rte« v Doberdobu bo kmalu dograjen
mummm
Pokopališče ,y Dolu
občinsko hišo, zgradila pa je poštni urad in urad za delo.
Veliko skrb je posvečala narodnim pravicam svojih občanov. Namestila je dvojezične napise na vse šole m na županstvo, takšne napise je hotela postaviti tudi na dohodih v občino in v vasi, vendar je prefektura razveljavila soglasni sejni sklep, s katerim je izzvala silno ogorčenje vsega prebivalstva.
Župan Andrej Jarc se je zahvalil odbornikom in svetovalcem, ki so se redno udeleževali sej občinskega sveta in pripomogli k izvedbi obsežnega programa, Pohvalil je posredovanja pokrajinskega svetovalca Miladina Černeta, ki je pri pokrajinskem predsedniku in prefektu dosegel, da med strelskimi vajami v Laškem ne zapirajo ceste Doberdob-Devetaki, in občinskega svetovalca dr. Ne-rea Battela za njegovo pomoč v pravnih in administrativnih zadevah.
K tako plodnemu obračunu občinske uprave v zadnjih štirih letih naj do-
damo samo to, da volivci te občine ne bodo v zadregi, ko bodo 28. maja oddali svoj glas.
Mirko Sardoč
Kot strela je v nedeljo pretresla Sempolajce in okolico vest: Mirko Sardočev je umrl. Mirko — tista mirna, skromna, uravnovešena in prikupna dobričina! Povsod priljubljen prav zaradi svojih mnogih vrlin, mož, ki je komaj stopil v moško dobo — koga
bi to ne pretreslo! In še tako nenadno in komaj v svojem 42. starostnem letu! Nekaj dni prej se je stožil, odšel v bolnišnico in omahnil.
Obstali smo ob težki resničnosti in se zamislili vate, dobri Mirko, ki nisi poznal nakan in računskih vijug in si privoščil ter dal vsakomur, kar mu pravično in resnično pritiče; tuji so ti bili vsi družbeno nezaželeni in škodljivi nagibi. V Tebi so bile osredotočene moralne vrednote, ki jih danes vedno bolj pogrešamo in tudi cenimo. In kot si bil vedno tih in neopazen, nekam tako si se tudi za večno umaknil. A prav zaradi tega to zgubo toliko bolj občutimo tn Te bomo čimbolj pogrešali vsi, ki so te poznali kot človeka, sovrstnika, sta. novskega in vojnega tovariša ter kakorkoli.
Tvoja življenjska pot je bila ravna. Zato si, ko je prišel čas, odšel v partizansko vojsko. Poslušal si materino besedo ePojdi in brani svoj zatirani rod», a tudi svojo globoko narodno in socialno zavest. Do konca vojne si kot borec predano vršil svojo dolžnost in v borbi za Trst s prvim minometom zrušil nemško mitraljesko gnezdo na openskem zvoniku. Nisi se s tem hvalil m le redkokdaj se je o tem sprostila Tvoja beseda, ker si smatral, da si storil le svojo dolžnost. «Borba, kaj pa drugega, če pa smo toliko pretrpeli! Dosti smo iz-vojevali, a še ne, kar smo želeli in tudi zaslužili)). Tako smo te včasih slišali. Takšen je bil, Mirko, Tvoj lik.
V ponedeljek smo se morali sprijazniti s težko resničnostjo, da te poslednjič spremljamo. Za Tvojo krsto se je ob žalnih koračnicah nabre-žinske godbe vila nenavadno dolga vrsta sorodstva, prijateljev, stanovskih tovarišev — železničarjev, vaščanov obojega spola in drugih pogrebcev. In venci in cvetje in pesem-žalostinka domačega pevskega zbora. In polno rosnih oči za priljubljenim Mirkom, ki ga bomo ohranili v spominu
kot vzor moža. Miren mu večni sen! Potrti vdovi in ostalim svojcem izrekamo naše globoko sočustvovanje!
SESLJAN
Princ je končal s preuredit-venimi deli v starem hotelu, ki je nekoč služil izbrani plemiški gospodi. 15. t- m. bo otvoritev teh prostorov kot tudi campinga. Baje je letos že najavljenih zelo mnogo turistov. Pod hotelom «Coro-na» naglo raste nova stavba v gostinske namene, prav tako tudi ob »Grmadi#. Gostinski obrat pred odcepkom ceste k morju tudi preurejajo in širijo. Pri parkirnem prostoru, pod cesto, bo stala nova stavba z več sobami in bo ovirala razgled na obalo. Pa tudi sicer je živa gradbena dejavnost, ki kaže, da se na tujski promet polaga vedno več. Ce vreme ne bo nagajalo, se v letošnji sezoni pričakuje velik naval tujcev.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. napravim korak, 6. zaključek, konec, 10. različica, vrsta, 14. pasiven,
15. dedni najemnik posestva,
16. trak svetlobe, 18. določene barve, 19. gospodinjska posoda, 20. v polnem vrenju, 21. predlog, 22. slovenski skladatelj, 23. zasledovalec divjih živali, 24. razlog, vzrok, 25. del obraza, 26. smoter, cilj, 28. mesto v CSR, 30. oster, piker, jedek, 33. gora nad Splitom, 35. pameten, 37. človek brez stalnega bivališča, 39. kratica za nemško marko, 41. moško ime, 43. enočlenik v matematiki, 45. pristanišče v Italiji, 46. moško ime, 48. hrup, nepo-koj, 50. pripadnik sekte, ki je uporabljala biče, 52. zgoden, 53. last stare matere, 55. teniški lopar, 57. prebivališče žena v Orientu, 59. navihanec,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllllllliilllIllIlltiiiniliillllllllllliilllllillliiilliliiiiiiililllliilllliiiiimiiriillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllliilllill
1 ZA NAŠE GOSPODINJE |
Na vrsti so m
ZOBATEC KUHAN
Zobatec, košček čebule, nekaj zrn popra, lovorov list malo kisa in olja: olje za zabelo, poper, limonini krhlji, olive.
Zobatca namočimo v toplo vodo, da laže ostrgamo luske, nato mu odstranimo drobovino in ga operemo. Kuhat ga damo v mrzlo slano vodo, dodamo čebulo, nekaj zrn popra, lovorov list, kis in olje. Riba naj se počasi kuha 1 uro. Ko opazimo, da se začenja meso dvigati od kosti, je riba kuhana. Položimo jo na velik krožnik in še vročo polijemo z oljem in popopramo. Okrasimo jo z limoninimi krhlji in
olivami. Ponudimo jo s so-
iiniiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiitHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiif m,iiiiiiiiiiiiiiiii,i,ii,iiiiiiiii,iiii|„ii||ii,||||||,||„iiti||„|||„||„|,im,n,,,,n,|„|,niiiiininnnmmumm,mn,n,nnniiin,,,!,,!,,!,iiiijnm
V maju zahteva vrt mnogo dela
Ob poletni vročini, zlasti ko je košnja, je najbolj zaželela solata kot osvežilo, vendar je največkrat ušla v cvet. Zakaj tako? Spomladi je sejemo preveč hkrati, potem je pa zmanjka, ko jo najbolj potrebujemo. Zato moramo sejati večkrat po malem v določenih presledkih, da se ne bo vsa solata istočasno vrha-la v glave. Tudi ne sejemo le ene same sorte, sai poznamo vendar številne sorte, kot so majniška kraljica, pari-zarica, braziljanka in druge. To sp solate, ki dozorevajo v različnih obdobjih in zato bogatijo mizo dalj časa, kot smo sicer vajeni. A vseeno niso za poletje! Za ta čas je pripravna poletna endivija, ker dela štrucam podobne glave, ki ne silijo zlahka v cvet. Pravijo ji tudi ve-zivka, štrucarica ali romanska solata. Ker vežemo nekatere sorte kakor pravo endivijo, jo imenujemo vezivka, vezulja ali vezanica. Najbolj priljubljene vezivke so: kasselska, ki ima rjavkast listni rob, pariška z zelenimi listi in postrvna z rjavopegastimi listi. Vse tri delajo lepe štručke, ne da bi jih morali vezati. Ce sejemo te solate maja v presledkih, imamo solato julija in avgusta, ko si jo najbolj želimo. Se ena solata je vse premalo razširjena. To je tržaški solatnik. Sejemo ga večkrat na leto, in sicer na široko in na gosto. Na en an površine potrebujemo 120 do 150 gramov semena, kar je dvakrat toliko kot pri navadnem goriškem ali trebi-škem radiču. Sejemo ga maja, da je goden poleti. Namenoma ga sejemo tako gosto, da so doraščajoči listi bolj na tesnem in da se med seboj belijo, ker so tedaj o-kusnejši. Ta solata se obra-šča, zato jo lahko večkrat obiramo. Ko začne rastnost popuščati, ga sejemo ponovno in to lahko delamo do avgusta. Maja sejemo tudi goriški radič, ki ga uporabljamo pozimi za siljenje.
Ko mine nevarnost slane, začnemo presajati paradižni-
kove sadike na prosto. Sadike sadimo v jamo ob kole, nekoliko globlje, kot so rasle doslej. Zemljo v jamici izboljšamo s kompostnico. Globeli-ca okoli sadike lajša zalivanje. Ce so sadike dovolj velike, jih takoj privežemo ob kol. Razdalja med vrstami se ravna po načinu vzgoje. Za tristebelno vzgojo zadostuje 100X80 cm, za dvostebelno 100X60 cm in za enostebelno 80X50 cm. Ako želimo obilen pridelek in zdrave plodove, škropimo nasad vsakih deset dni z 1 do 1,5-odstotno bordojsko brozgo, ki ji dodamo na 100 litrov 3Q dkg cosana.
V to dobo spada tudi saditev paprike in jajčevca. Sadimo jih v jamice s kompo-stovko. Papriko smo aprila pikirali «pod prst#, in sicer po dve sajenki skupaj. Tudi na prosto sadimo po dve in dve papriki skupaj, ker dajo «dvojčki» znatno večji pridelek. Tudi papriko in jajčevec sadimo globlje, kot so rasle sadike na gredi gnojaka. Jajčevca ne škropimo, pač pa prašimo, zlasti dokler je mlad, da ga varujemo pred bolhači. Prašimo z DDT praškom.
Ta mesec sadimo tudi sadike čebule, pora, kapusnic, zelene in druge. Ako hočemo res debelo gomoljasto zeleno, potem moramo saditi kar se da plitvo. Kadar okopavamo, gomolja ne smemo osipati! Vratišče naj bo izven zemlje! Ker je maja že precej vroče, moramo, če ne sadimo neposredno po dežju, sadike zalivati. Zalivanje je posebno važno za grede, kjer je začelo seme kaliti. Zlasti velja to za novozelandsko špinačo, katere seme zelo težko kali. Ta špinača ima zelo debele, mesnate trikotne ali rombične liste, ki jih uživamo od poletja do mraza kakor špinačo. Ako je že rasla na vrtu, se navadno sama zaseje. Setev na prostem se sl^ibo obnese, ker kali rastlina dolgo in neenakomerno. Zato je bolje, da jo sejemo v lončke in vzgojimo sadike v gnojaku, konec maja ali junija pa jih presa-
dimo na stalno mesto, 60X60 cm narazen. To špinačo cenimo prav zato, ker je na razpolago v času, ko prave vrtne špinače primanjkuje. Užitni so mladi vršički in listi. Bolj ko jo vršičkamo, bolj se obra-šča.
Maj je glavni mesec za saditev fižola stročnika. Poleg grmičarja sadimo tudi pre-klarja. Najokusnejša stročnika za vkuhavanje sta voščen-ca, jeruzalemec in kraljica maslencev. Boljših fižolov ni! Na vrtu sadimo de vrsti pre-klarja na gredo v razdalji 70 do 80 cm. Semena porabimo /00 do 900 gramov na ar ali 10 do 15 zrnic v posamezni jamici. Sadite plitvo! Tudi fižol moramo škropiti z 1 odstotno bordojsko brozgo z dodatkom cosana (20 do 3o dkg), da preprečimo pegavost in rjo. Ne pozabite pravočasno podpreti graha dračarja; brž ko grah vzklije, ga že okopljemo. Ko je blizu 15 cm visok, ga prvič osipljemo in takoj po prvem osipanju vtaknemo v zemljo ob zunanji strani vrst dračje grahu v oporo. Ob vrhu naj se dračje med seboj stika in naslanja.
V loncih vzgojene sadike kumar morajo po ledenih možeh na prosto. Ker so v lončkih, jih najprej izlončimo in šele nato sadimo. Najboljša prst za kumare je rušavka, z njo osipamo sadike. Ker ima-jo sadike že več kot pet listov, jih vršičkamo do tretjega lista. Ta posel, ki mu pravijo vrtnarji pinciranje, ponovimo še enkrat ali dvakrat na stranskih poganjkih. To poveča pridelek. Zalivanje, tudi z gnojnico, spada med po-glavitna dela, ko nastopi suša. Ne polivajte listov! Dokler vreže (stebla kumar) niso zavzele prostora, okopavamo, pozneje samo plevemo. Zaradi kratkih koVenin okopavamo le plitvo. Tudi ku. mare moramo škropiti z l odstotno bordojsko brozgo, kakor smo navedli pri fižolu. Kumaram gnojimo z zalivom kurjeka, ki mu pravijo ku-rečnica (1 liter kurečnice na
10 litrov deževnice), Rurečni-co napravimo iz kurjeka in vode v razmerju 1:1Q. Uporabna je šele, ko je prevrela. Kurjek ima veliko fosfora, ki vpliva ugodno, na nastavek cvetja in razvoj kumar. Isto velja tudi za dinje, ki jih presajamo ta mesec na stalno mesto.
Rane, kapusnice, ki smo jih sadili aprila, moramo tudi osi. pati. Se prej pa trosimo kot podlistno gnojilo, kalciamo-nijev nitrat (0,5 do 1 kg na ar).
Cvetača, ki izvira iz jesenskih sadik, začne konec meseca delati rože. Da bodo te lepo bele, jih zasenčimo z lastnimi listi, notranje liste namreč nalomimo in nagnemo čez glave.
Dalijine gomolje, ki smo jih aprila nakalili, razrežemo na posamezna očesa in jih posadimo na sončno mesto na vrtu. Sadimo tudi gladiole, kane, begonije in monbrecije. Ce hočemo, da bomo imeli dalj časa cvetoče gladiole na vrtu, sadimo čebulice v pre-sledkih do sredine junija. Občutljive grmovnice in lončnice spravimo na prosto. Ako so lončki pretesni, rastline presadimo in obenem obnovimo prst.
lato ali cvetačo. Tako pripravljena je zelo okusna in ne rabi drugih dodatkov. Luben, oslič, cipalj so kuhani zelo okusni in jih kuhamo prav tako kot zobatca.
SKUSE KUHANE
Skuše, čebula, nekaj zrn popra, kis, slane sardele, 2 žlici kaper četrt litra olja, pol dl kisa.
Skuše dobro očistimo in damo v mrzlo vodo z dodatkom čebule, popra in kisa. Ko za-vro, jih kuhamo še 5 minut. Odcejene ribe razpolovimo, odstranimo hrbtenico in jih nato naložimo na plitev krožnik. Medtem vzamemo na I kg skuš 4—5 slanih sardel, jih očistimo, sesekljamo obenem s kaprami. Oboje pražimo na olju, zalijemo s kisom in vse skupaj polijemo čez skuše. Skuše pustimo za nekaj ur v hladnem prostoru. So zelo okusne in primerne kot samostojna jed za večerjo ali kot uvodna jed pri boljših kosilih ali večerjah.
SIPE KUHANE
Sipe, olje, poper, sol, česen, zelen peteršilj, po želji vinski kis.
Ne prevelike sipe odpremo na trebuhu, jim odstranimo drobovino in iz sredine trdo kost. Kuhamo jih v precejšni količini vode 2 do 3 ure. Morajo biti dovolj kuhane, sicer so škodljive. Kuhane sipe odcedimo in damo v skledo z nekoliko vode, v kateri so se kuhale, jih polijemo z oljem, popopramo in posolimo. Prej soljene bi pri kuhanju otrdele Potresemo jih s sesekljanim česnom, zelenim peteršiljem in po želji okisamo z vinskim kisom.
RAZNE RIBE,
PEČENE NA 2ARU
Sardele, skušo, tuna (zrezanega na zrezke), osliče očistimo, operemo in osolimo. Ribe in žar namažemo z oljem. Ribe položimo na razgret žar. Med pečenjem jih ponovno namažemo z oljem in limoninim sokom. Ko se ribe ohiade, jih naložimo na krožnik. Medtem stolčemo z vilicami sok od 2 limon, poper in osminko olja; ko se tekočina zgosti, polijemo z njo ribe. Ribe okrasimo še z zelenim peteršiljem, limoninimi krhlji in v trdo kuhanimi jajci.
TRN0VICA
Občina je postavila na občinskih poteh dvojezične table, ki označujejo imena vasi, To je povsem na mestu, saj so to slovensko vasi, kar ne more nihče zanikati. Niti bi to dejstvo ne smelo žaliti in zbosti nobenega nestrpneža-, ker se v stoletjih našega bivanja v teh krajih nismo nikamor premaknili in nikomur vsiljevali. Ce pa so se premaknili državni mejniki, se m to zgodilo po naši želji in volji ter nismo o tem prav mg odločali. Niti nismo krivi, če smo Slovenci in imamo to zavest. To je naravno in velja za vse narode.
nekaterih tržaških prenapete-žev ne smeli biti to, kar smo. Pridejo k nam in se vedejo do nas kot afriški kolonizatorji nasproti ondotnim narodom. prepevajo fašistične pe-srni in nas izzivajo. Vemo torej, da se ne zanimajo samo za jame, ampak še za kaj drugega. Zato junačijo v večjem številu. To jim vidno zelo ugaja. Nam pa ne. Povemo odločno, da radi vidimo dostojne izletnike, mirne in obzirne, dočim smo siti takih kričačev, ki so jim naše slovenske vasi tako zelo na poti in mažejo slovenske napise, kot so to storili pri nas in
In vendar bi mi po mnenju | ob poti v Praprot.
hudobnež, 60. kasen, 61. vrsta nik, 10. prostor v kaznilnici,
11. drag, cenjen, dostojen, 12. stvar, predmet, 13. kratica za smučarski klub, 15. delo v kovnici, 16. nasprotno od mrtev, J7. neobut, 19. ošaben, ohol, 20. temeljit, 21. okregam, 23. vrsta umetno leseno plošče, 24. sličen, 25. zanikrn, u-mazan, 27. svojilni zaimek, 29. oblika pomožnega glagola, 31. del zobala, 32. zasilen most za pešče, 34, glavno mesto ev. ropske države, 36. del posode, 38. kratica za enoto jugoslovansko valute, 40. stolp pri muslimanski verski zgradbi. 42. požigalec iz nepremagljive strasti, 44. obložen z mahom, 47. gorovje v Alpah, 49. jih zakuhamo na juho (ednina!), 51. brišem, drgnem z radirko, 54. glej pod 25. vod., 56. obžalovanje, 58. rajanje, ples (po koroško), 59. orientalsko moško pokrivalo, 60. ruska utežna enota, 61. izdelek livarne 62. sorodnik, 64. tako imenujejo Srbi reko Donavo, 65 zdravilen, čaroven, 66. diktat, 68- vrsta trde maščobe, 69. nasilni odvzemi, 70. naveličana, 72. glas, zvok, 74. jesih, ocet, 76. število, 77. začetnici imena m primka znane francoske filmske igralke, 79. kralj po italijansko, 81. znak za radij, 83. časovni prislov.	i i -
zelo trpežnega sukna, 63. grški bog ljubezni, 64. znamenit francoski romanopisec, 65. zgodovinar v starem Rimu, 66. nikalnica, 67. oblika pomožnega glagola, 68. država v Afriki, 69. področje, okoliš, 70. pridelek, sadež, 71. orjak, velikan, 73. nekdaj, 75. žival iz rodu kopitarjev, ki živi v Južni Ameriki, 78. star avstrijski denar, 80. otok v Sredozemskem morju, 82. zimski vremenski pojav, 84. vrsta žganja, 85. polotok ob Sueškem prekopu, 86. kazalni zaimek (mn., z. sp.).
NAVPIČNO: 1. med, 2. močan, krepak, 3. slavim v pesmi, 4. kurilna naprava, 5. veznik, 6. vrsta umotno pesmi, 7. upogibam kolena pri hoji, 8. zasledovanje, 9. štev-
LUBEN, LIGENJ, OSLIC, ZOBATEC, TRLJA, PEČENI Pripravljamo jih tako, kot smo omenili pri raznih drugih ribah. Pečene na žaru so zelo okusne.
Večjih rib ne pečemo na žaru, temveč v pečici v celem kosu, kar napravi ribo še okusnejšo in polnovrednejšo. Pri tem načinu pripravljanja ne smemo varčevati z oljem. RIBE, PEČENE NA RAŽNJU Ribe, lovorovi listi, olje, limonin sok.
Za pečenje na ražnju so dobre mastne ribe, kot skuše, sardele, jegulje, ciplji itd. Na raženj nataknemo cele ali razrezane ribe. Med vsak kos ribe nataknemo lovorov list. Dokler se ribe pečejo, jih mažemo z oljem in pokapamo z limoninim sokom. Ko so pečene, jih previdno snamemo s paličice in poliiemo z oljem. RIBE, PEČENE V PECICI Ribe, olje, zelen peteršilj, česen; limonin sok.
Ribe lahko pečemo tudi v pečici in sicer na dva načina: neovite ali ovite v pergamentni papir. V prvem primeru namažemo ribo z o-Ijem, jo položimo v namazan pekač s hrbtom navzgor, trebuh malo razširimo, da lepše leži. Polijemo jo z vročim o-ljem in potresemo s sesekljanim peteršiljem in česnom. Med pečenjem jo večkrat polijemo z oljem. Pečeno ribo ponovno potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Ce hcčemo peči ribo na drugi način, položimo naoljeno ribo na pergamentni papir, dobro namazan z oljem, jo zavijemo in pečemo v pečici. Pečeno ribo odvijemo in potresemo s sesekljanim česnom in zelenim peteršiljem ter pokapamo z limoninim sokom. Večjo ribo pred pečenjem ob strani počez narežemo.
SARDELE, PEČENE V SOKU (ZA 6 OSEB)
2 kg sardel, 1 pol dl olja, sok od 4 limon, malo zelenega peteršilja, 4 stroki česna, sol, poper.
Sardele očistimo, operemo, osušimo in jim odrežemo glave, Nato položimo sardele v ponev, drugo poleg druge in pripravimo omako: v skledico ožmemo limonin sok, dodamo sesekljan zelen peteršilj in česen; vse to dobro stepemo z vilicami. Nato ribe posolimo, popopramo, polijemo s to omako in damo v pečico, kjer jih pečemo prt srednji vročini % ure. Tako pripravljene sardele lahko cerviramo tudi mrzle.
OCVRTE RIBE Ribe, sol, moka, olje. Osoljene ali neosoljene ribe, kakor pač zahteva recept, povaljamo v moki, moko » rib nekoliko otresemo in ribo takoj ocvremo v vročem olju. Olje preizkusimo, če je dovolj vroče tako, da vržemo vanj košček krušne sredice; če takoj zarumeni, je olje dovolj vroče. Če je olje premalo segreto, se ribe v olju kuhajo in ne cvreio in težko prebavljive, ker »e napoje z maščobo.	i
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Savica, 6. kričav, 11. veter, 12. Bur, 14. zeham, 16. deven, 17. lfl. razen, 21. Keres, 22.
v ec, 24. tajen, 26, sak, 28. mesar, 30. lakt, len, 32. pogin, 34. cepim, šok, 37. on, 38. tul, 39.
41. miner, 43. ia, 44. sai 46. suh, 48. nosač, 49. ah.-jS teden, 53. sum, 55. lek, 56, dr, 57. čar, 59. legat, 61. Sidon, 63. koš, 64. Amos, 66. napad, 68. rog, 69. sove, 70. roman, 72. maligen, 74. Konen, 75. rudar, 77. Kirnov, 78. gobar, 79. ligaš, 81. Jan, 82. pisar, 83. maketa, 84. grobar.
NAVPIČNO: 1. sever, 2. A-tos, 3. ven, 4. Ir, 5. Abel. 6. krivec, 7. iz, 8. čer, S. ahat, 10. vazal, 11. veren, 13. upam, 15. mejaš, 16. deden, 17. cekin, 18. nesem, 20. nekoč, 21. koloradar, 22. Dag, 23. capin, 25. nikakršen, 27. soliden, 29. rinolog, 32. puhel, 33. nos. 35. mesen, 38. tat, 40. ju s, 42. rak, 45. begam, 47. Hus, 50. humor, 52. napak, 54. M.ran, 56. Dover, 58. Romul, 60. Talija, 62. Don, 63. komar, 65. sadim, 67 dima, 69. sobar, 71. naga, 73. gong, 74. kosa, 76. rak, 78. gib, 80. še. 82. po.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Zakaj kukavica ne utegne valiti
(Nadaljevanje s 4. strani)
slimo, da bi bila prva jajca pokvarjena, če bi kukavica čakala z valitvijo do zadnjega. Kje bi pa utegnila poleg tega še skrbeti za hrano sebi in mladičem, če bi se odločila, da bi valila že pri prvih!
Ako vse to dobro premislimo, moramo priznati, da je kljub krutosti, tako le prav urejeno. Za kukavice, se razume!
Toda, navsezadnje je spričo tega, kukavica škodljivec, ker uničuje zarod — mladiče drugih ptic, ki koristijo človeku z uničevanjem škodljivega mrčesa.
To je le delo-ma res. Kukavica je sila požrešna ptica. Ves dan zalezuje in lovi vsake vrste žuželk, gosenic, črvov in druge podobne golazni. Vsekakor mnogo več kot druge ptice — pevke. Pri tem pa ni prav nič izbirčna. In njena prednost je ravno v tem, ker pobira take gosenice, ki se jih vsi drugi ptiči izogibajo. Menda ji gredo še posebno v slast take vrste gosenic, ki so kosmate in vse poraščene in ki delajo na listju, bodisi v gozdu ali na polju, občutno škodo.
Zaradi teh njenih lastnosti in koristi, ki jo ima človek od nje, ji tudi spregleda njeno manj simpatično ravnanje in izkoriščanje drugih pevk.
S. A.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, najnižja 11.4, ob 19. uri 16.4, zračni tlak 1018 narašča. veter S km severovzhodnik, vlage 56 odst., dežja 0.4 rom, ne. bo 7/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.2.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. ^
Bonifacij	-
Sonce vzide ob 4.36 in zat0.una 19.27. Dolžina dneva 14.51. 'j' vzide ob 4.50 in zatone on Jutri, PONEDELJEK, »• ®
Zofija	^
Po objavi dekreta generalnega vladnega komisariata
Povišanje solidarnostnega Kmečke bolniške blagajne je
prispevka
nezakonito
Vladni komisar je povišal ta prispevek od dosedanjih 12 lir na 18 lir za vsak delovni dan Upravni akt, ki določa to povišanje, je zgrešeno sestavljen in torej ne more biti pravno veljaven
V uradnem listu generalne ga vladnega komisariata št. 12 od 21. aprila 1961 je izšel dekret številka 8, ki določa povišanje tako imenovanega solidarnostnega prispevka, katerega morajo plačati kmetje v vzajemnostni sklad kmečke bolniške blagajne.
S tem dekretom je generalni vladni komisar povišal o-menjeni prispevek od dosedanjih 12 na 18 lir za vsak delovni dan.
Ta prispevek, predviden po črki b) člena 22 zakona za bolniško blagajno, poznamo tudi pod posebnim imenom »solidarnostni prispevek«.
Vzajemni prispevek služi zato, da z njim razpolaga državna bolniška blagajna, ki ga uporablja za pomoč tistim pokrajinskim bolniškim blagajnam, ki delujejo v revnejših pokrajinah.
S tem v zvezi je član pokrajinske posvetovalne komisije za kmečko bolniško blagajno postavil pismeno vprašanje g. komisarju bolniške blagajne, v katerem vprašuje, ali ni dolžnost državne bolniške blagajne kriti primanjkljaj naše pokrajinske blagajne, ki deluje v težkih gospodarskih pogojih?
Do sedaj ni sledil noben odgovor na to jasno postavljeno vprašanje.
Povrnimo se k dekretu št. 8 od 6. aprila 1961.
Omenjeni dekret sloni na sledečih osnovah;,
a) III. odstavek edinega člena zakonskega dekreta od 28. 11.1938 št. 2138;
b) člen 22 črka b in člen 24 zakona 22.11.1954 št. 1136 (ustavni zakon kmečke bolniške blagajne);
c) člen 1., III. odstavek zakona 14. aprila 1956 št. 307;
č) zapisnik posvetovalne komisije, ki je na zasedanju 31. januarja 1961 odobrila za leto 1961 povišek prispevka iz točke b) člena 22 zakona 22. novembra 1954 št. 1136 v višini 18 lir;
d) dekret predsednika republike od 27. oktobra 1954 jn prejeta pooblastila.
Dekret je sestavljen iz 3 členov. Prvi člen določa povišanje prispevka, drugi člen sklicujoč se na člen 1 III. odstavek zakona od 14. aprila 1956 št. 307, določa, da do vstopa v veljavo pričujočega dekreta (to je do 21. aprila 186’) bo višina prispevka o-stula nespremenjena in bi to-znašala 12 lir. Tretji člen določa, da dekret stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, to je z 21. aprilom 1961.
Dejstvo, da zakon št. 307 od 14. aprila 1956 se nanaša na čisto drug predmet, ki nima nobene zveze s plačevanjem prispevkov za kmečko bolniško blagajno, je postranskega značaja.
To napako se bo lahko popravilo s preklicem člena 2 omenjenega dekreta.
Temeljne važnosti pa je vprašanje, ali je omenjeni dekret zakonit. Cela vrsta vzrokov daje misliti, da je omenjeni dekret formalno zgrešen in torej, da so določila, ki jih le-ta vsebuje, neizvedljiva.
Ta trditev potrebuje širšo razlago, katera mora izhajati iz analize osnov, iz katerih naj bi dekret črpal svojo pravno moč.
Oglejmo si te osnove.
1. Dekret predsednika republike od 27. oktobra 1954.
Pri vsej dobri volji je bilo nemogoče zaslediti dan objave tega dekreta v Uradnem listu republike Italije. Zdi se, da osnovno pravilo javnega prava trdi, da dekret ali zakon stopi v veljavo šele po objavi v Uradnem listu republike. Ce ta dekret ni bil objavljen v Uradnem listu republike je ali ni veljaven in njegova določila imajo ali nimajo upravno moč?
2. Tretji odstavek edinega člena dekreta od 28.11.1938 št. 2138.
Ta odstavek pravi, da vi-
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECUH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOH1CA Ulica S. PelJico l-II. — Tel. 33-82
UPHAVA
l’RST - UL. SV. FRANCI SKA št. 20 - Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	” tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne. 960	din, četrt-
letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak rnm
v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir — Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r-* naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst
V__________________________J
šina prispevkov se letno določa z dekretom predsednika republike na predlog ministra za delo in socialno skrbstvo, sporazumno z ministri za notranje zadeve, za finance in za kmetijstvo in gozdarstvo.
V vseh svojih dekretih ni predsednik republike nikdar vključil tržaške pokrajine. Kljub temu da je generalni vladni komisar ob raztegnitvi na naše področje spremenil nekatere člene zakona za bolniško blagajno, člen 22 istega zakona, ki določa v drugem odstavku postopek za dobro odmero vsakoletnega solidarnostnega prispevka, je ostal nespremenjen in se po našem mnenju morajo izvajati njegova določila kot jih predvideva vsebina člena samega. Iz tega nujno izhaja, da bi moral predsednik republike izdati dekret, ki določa višino omenjenega prispevka, tudi za našo pokrajino kot to velja za vse ostale pokrajine v Italiji.
Ob tem problemu se nam vsiljuje vprašanje, ali ni vladni generalni komisar dolžan spoštovati državne zakone v obliki, za katero se je sam odločil, ali pa ima na podlagi prejetih pooblastil celo možnosti in pravico ne samo spre-
minjati zakone, ampak tudi kršiti itak spremenjene zakone?
3. Generalni vladni komisar se nadalje sklicuje na zapisnik posvetovalne komisije, ki je na zasedanju 31. januarja 1961 odobrila za leto 1961 prispevek predviden po črki b) člena 22 zakona od 22. novembra 1954 št. 1136 v višini 18 lir.
Zato da se predoči neutemeljenost te osnove je potrebno ponovno poseči po zakonu od 22. novembra 1954 št. 1136 (zakon za kmečko bolniško blagajno).
Nam vsem je znano, da tržaško kmečko bolniško blagajno upravlja pokrajinski komisar. Kakšne naloge in pravice določa zakon pokrajinskemu komisarju za kmečko bolniško blagajno? Komisarja imenuje prefekt, kateri imenuje tudi posvetovalno komisijo. To komisijo sestavljajo (člen 30 zakona od 22.11.1954 št. 1136);
a) ravnatelj urada za kmetijske prispevke;
b) ravnatelj pokrajinskega urada za delo;
c) dva predstavnika neposrednih obdelovalcev;
č) dva izvedenca.
Clen 32 zakona za bolniško
blagajno pravi:
«Komisar pokrajinske bolniške blagajne, po posvetovanju s posvetovalno komisijo, določi datum in sedeže za volitve upravnih svetov občinskih bolniških blagajn.
Omenjene volitve se morajo vršiti v roku treh mesecev od vstopa v veljavo pričujočega zakona.
Komisar pokrajinske bolni-
mniiiiHltiiiiiiitiiiiiiiiliiMillliiiiiiimiiMmiMimiiiuiiiimniimiimimiiiiiiliilliiliiiiiimmlll
Srečanje zamejske mladine
Izlet v P
Vpisovanje za izlet na tržaškem področju do srede zvečer
Prihodnjo nedeljo 21. maja prireja mladina iz Trsta. Gorice in Beneške Slovenije velik izlet v Planico, kjer se bo sestala z mladino z jeseniškega področja in z mladino iz Koroške. To bo lep in zanimiv izlet, ki bo imel tudi svoj nedvomni pomen v bratskem objemu slovenske mladine s tako oddaljenih področij.
Program izleta bo zelo bogat. že dopoldne se bo v čudovito lepem planiškem kotu, na krasnem prostoru točno pod veliko skakalnico pričel športni program: nekak troboj v odbojki, namiznem tenisu in nekaterih drugih panogah, kjer bo nastopila mladina z vseh treh področij.
Nato bo na istem prostoru veliko zborovanje, med katerim bo igrala godba na pihala in bodo spregovorili pozdravne besede Jeseničani, Tržačani. Goričani, predstavnik Beneške Slovenije in Koroške.
Po tem svečanem delu bo kosilo in nato kulturno-za-bavno popoldne. To bo urejeno na tak način, da bodo na številnih odrih istočasno nastopale razne skupine in bo seveda poskrbljeno tudi za več plesnih orkestrov.
Zadnji trenutek pred pripravami izleta pa so organizatorji na našem italijanskem področju izvedeli, da je za nedeljo 21. Junija napovedana stavka avtobusnih prevoznih podjetij. Gre pa šele za napoved stavke, ki pa jo lahko do prihodnje nedelje sindikalne organizacije je prekličejo, saj upravičeno pričakujejo, da bodo delodajalci popustili pravičnim zahtevam šoferjev in uslužbencev avtobusnih podjetij.
Zato obstaiata sedaj dve varianti izleta:
V kolikor bo stavka,
Za Sempolaj, Prečnik, Praprot in Trnovco: vpisuje Albert Peric.
1.
bodo avtobusi na Tržaškem odpotovali v soboto zvečer in se vrnili v nedeljo pozno zvečer. Predvideni odhod zvečer iz mesta in okoliških vasi. Uspelo je zagotoviti po raznih zavodih v obmejnem pasu potrebno število prenočišč. tako da se bodo izletniki naspali in bodo v nedeljo ob pravem času pod Planico.
2. V kolikor pa do stavke ne bi prišlo, pa velja star program, in sicer odhod s Tržaškega zjutraj ob 6. uri.
Razumljivo je, da obstaja med prvim in drugim programom razlika v ceni in da bo znašala cena, če se odpotuje v soboto 1.200 lir za osebo, če pa se odpotuje v nedeljo 1.000 »r na osebo. Pripravljalni odbor je odločil, da vpisuje tako. kot da bi nepreklicno odpotovali v soboto in torej po 1.200 lir na osebo.
Za izlet je potrebna samo propustmca, ker spada Planica v obmejno področje.
Vpisovanja za izlet na tržaškem področju se vrše:
V Tržaški knjigarni vsak dan.
Za Vižovlje, Sesljan in Devin: vpisuje Jože Kravania.
Za Mavhinje in Cerovlje: vpisuje Dragica Sirca.
Za Salež, Zgonik, Samo-torco: vpisuje Jože Rebula Salež 63 (bajta).
Za Nabrežino: vpisuje Rudi Pertot na sedežu DP *Igo Gruden«.
Za Prosek, Kontovel: vpisuje Bruno Rupel na sedežu DP.
Za Dolino: se vpisuje na sedežu PD »Valentin Vodnik«.
Za Boljunec: vpisuje Damjan Žerjal.
Za Boršt: vpisuje Miloš Marc.
Za Bazovico: vpisuje Anton Kalc.
Za Križ: vpisuje Marino Košuta.
Vaščani sosednih vasi naj se vpišejo pri poverjeniku izleta ki jim je najbližji.
ške blagajne ima možnost poslati svojega pooblaščenca, da prisostvuje volitvam občinskih bolniških blagajn. V tem primeru pooblaščenec bo podpisal volilne zapisnike.«
Ta člen je bil spremenjen z dekretom št. 20 od 27. maja 1959 le v toliko, da je omenjeni dekret podaljšal rok za volitve.
V ostalem je člen ostal nespremenjen, tako glede pravice komisarja kot posvetovalne komisije.
Ce torej ni generalni vladni komisar dodelil nobenih posebnih pooblastil niti komisarju niti posvetovalni komisiji, kako naj »posvetovalna« komisija sprejema sklepe, za katere nima pooblastil in kako naj komisija odloča o predmetu, ki spada v pristojnost centralnega sveta državne bolniške blagajne (črka b — člen 13 zakona od 22.11.1954 št. 1136).
Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da po našem mnenju dekret št. 8 od 6. aprila 1961, ki je izšel v Uradnem listu št. 12 generalnega vladnega komisariata, sloni na zgrešenih osnovah.
Kot smo že omenili, je sestava omenjenega dekreta v obliki zgrešena. Upravno pravo pa nas uči, da je kateri koli akt, ki je v svoji obliki zgrešen, neveljaven in nima nobene pravne osnove. Zato menimo, da omenjeni dekret vladnega komisariata ne bo mogel biti uveljavljen.
Ker je organ, ki mora praktično uveljaviti omenjeni dekret (pokrajinski urad združenih prispevkov v kmetijstvu) baje že prejel pooblastilo vladnega komisariata, naj izvaja dekret o povišanju prispevka, vprašamo omenjeni u-rad, ali res namerava uveljaviti ta nezakoniti upravni akt?
Delavske zadruge in zbijanje cen
Resolucija Zveze potrošnikov o mleku
Tržaški odbor Vsedržavne zveze potrošnikov je na seji 12. t.m. proučil spor, ki je nastal zaradi prodaje mleka, ter izraža svoje zadovoljstvo, da je izdala občina Delavskim zadrugam zdravstveno-higien-sko dovoljenje, da smejo prodajati mleko v steklenicah v prodajalnah s samopostrežbo. To je bilo mogoče, ker je prefektura izdala DZ dovoljenje, da smejo odpreti takšne prodajalne. Ker je s tem dokazano, da se cena mleku lahko zniža za 10 lir v korist potrošnikom in ker je to možno zaradi znižanja cene na debelo, kakor tudi zaradi znižanja razdeljevalnih stroškov, odobrava zveza akcijo občine, prefekture in Delavskih zadrug, ter poziva Delavske zadruge, naj nadaljujejo to akcijo zbijanja cen. Končno
Sinoči v dvorani PD Prosek-Kontovel
Prva javna produkcija gojencev podružnice sole Glasbene Matice
Pomembni mejnik glasbenega delovanja GM na Proseku - Kontovelu
V dvoranici prosvetnega društva Prosek-Kontovel je bila sinoči prva javna produkcija gojencev podružnice šole Glasbene Matice na Proseku, odkar je ta podružnica iz okvira PD prešla pod okrilje Glasbene Matice.
Pestremu programu, ki so ga poleg domačih gojencev dopolnili še gojenci šole iz Trsta ter mladinski pevski zbor PD «Igo Gruden« iz Nabrežine in Slovenskega dijaškega doma v Trstu (skupno je bilo izvajanih 17 točk) je pozorno sledila vsa dvorana, ki je bila napolnjena do zadnjega kotič-
jencev in staršev dva šopka rdečih rož.
,	,	.	,	,	,	-	ika in mladi izvajalci so bili
upa, da bosta prefektura in delež^j številnih £ tudi zaslu-
občina še nadalje podpirali to hvale vredno pobudo, pri čemer morata imeti pred očmi predvsem zaščito splošnih interesov prebivalstva.
Zaradi pomanjkanja prostora se moramo danes žal omejiti samo na to kratko poro-čilce, v prihodnjih dneh pa se bomo podrobneje povrnil; k tej prireditvi, s katero je Glasbena Matica postavila prvi pomembni mejnik svojega glasbenega delovanja na Pro-seku-Kontovelu.
Obvestilo vrtnaricam
Ženih aplavzov.
Ravnatelju podružnice prof.
Ignaciju Otti sta gojenki ob zaključku izročili v imenu go-
iiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiumtiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiifitiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Tržaško županstvo poziva vse tiste vrtnarice, ki bi bile rade nastavljene v občinskih vrtcih v letu 1961-62, naj vložijo v sobi št. 32 prošnjo na kolkovanem papirju 100 lir, opremljeno z vsemi predpisanimi dokumenti.
Nenadoma Je delavec strmoglavil v globino
Sodišče je lastnika gradbenega podjetja obsodilo zaradi nenamernega umora - «Cudovito» zdravilo ga je spravilo v zapor
Kupim enostanovanjsko vseljivo hišo z vrtom tudi nedokončano ali potrebno popravila v Kopru - Portorožu ali bližnji okolici. Ponudbe na naslov: Valentin URŠIČ Kranj, škofjeloška c. št. 2.
V septembru 1959. leta je prišlo v Ulici Verga do smrtne nesreče pri kateri je izgubil življenje 46-letni delavec Ruggero Masolin iz Latisane. V omenjeni ulici je podjetje 38-letnega inženirja Giulia Cuccagne gradilo neko novo stavbo. V času nesreče so delali že v višini tretjega nadstropja. 62-letni tesar Giulio Girardi iz Ulice Giulia 176, je naročil omenjenemu Masolinu naj pregleda leseni opaž, ki so ga postavili pri zidanju nekega okna. Masolin se je podal v tretje nadstropje, kjer je hotel izvršiti naročeno mu nalogo. Temeljit pregled opaža z notranjosti poslopja bi bil zanj zelo zamuden, zato se je povzpel na zid, kjer je nenadoma omahnil ter padel 16 metrov globoko. Kmalu po nesreči je umrl.
Preiskava je ugotovila, da sta za ta smrtni primer odgovorna podjetnik Cuccagna in tesar Girardi. Prijavili so ju sodišču, kjer sta se morala zagovarjati. Sodišče je spoznalo Cuccagno za krivega ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora ter na 50.000 lir denarne kazni. Poleg tega bo moral Cuccagna plačati 60.000 lir zastopniku zasebne stranke ter pol milijona lir predujma. Vprašanje odškodnine bodo obravnavali na pristojnem civilnem sodišču. Girardija pa so sodni-
Smrtna nesreča na delu
Železna plošča ubila delavca v ladjedelnici Sv. marka
Pokojnik je delal v ladjedelnici že 27 let in zapušča ženo ter dve hčeri - Pogreb bo jutri ob 17.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice
Včeraj dopoldne se je zgodila v ladjedelnici Sv. Marka huda nesreča na delu, pri kateri je izgubil življenje 52-let-ni delavec Alojz Guštinčič iz Ul. Molino a vento 158. Guštinčič, ki je delal v omenjeni ladjedelnici že od leta 1934, je bil zaposlen pri skladišču in raztovarjanju tovorov in železniških vagonov. Včeraj dopoldne je nadziral raztovarjanje kovinskih plošč. Stal je med kupom raztovorjenih plošč in zeležniškim vagonom ter dajal navodila, da bi delavec z žerjavom pravilno postavil plošče na določeno mesto. Vse je šlo v redu, saj je bil Guštinčič vajen tega dela. Nenadoma pa se je zgodila nesreča. Velika in težka kovinska plošča, ki jo je žerjav že dvignil z vagona, se je nenadoma odtrgala in padla iz višine 3 metrov na nesrečnega Guštinčiča, ki se nikakor ni mogel rešiti. Tako naglo je treščila, da ni utegnil zbežati in se zateči pod vagon. Plošča mu je prebila lobanjo, zlomila rebra in desno roko ter mu odsekala tri prste na desni roki. Razen tega je dobil tudi hude notranje poškodbe in je krvavel iz nosa in ušes. Njegovi delovni tovariši, ki so bili tam blizu in so videli strašen prizor, so mu takoj priskočili na pomoč in odstranili ploščo, drugi pa so poklicali gasilce, ki so nesrečnega Gustinčiča nemudoma odpeljali v bolnišnico. Toda vse je bilo zaman. Guštinčič je bil že mrtev. V bolnišnico so pripeljali njegovo truplo.
Sirena je opozorila vse delavce v ladjedelnici, da je njihov delovni tovariš zgubil
delom, tovarniški odbor za varnost in agenti komisariata javne varnosti pa so takoj u-vedl; preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče.
Tragični konec marljivega delavca, ki je že 27 let delal v tej ladjedelnici in so ga vsi cenili ter imeli radi, je napravil globok vtis med delavci v ladjedelnici ter pri Sv. Jakobu in pri Magdaleni, kjer so Guštinčiča dobro poznali zaradi njegovega lepega značaja.
Guštinčič, po rodu iz Pod-
bež pri Podgradu, je prišel v Trst, kakor mnogi drugi, še kot mlad fant. Dobil je zaposlitev in marljivo delal, da si je ustvaril družino in si pripravil domek. Ves je živel za svojo družino in delo. Bil je res dober družinski oče ter marljiv in zaveden delavec, zato so ga vsi imeli radi.
Pogreb bo jutri ob 17.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Od žalosti potrti družini, ženi Antoniji ter hčerkama Lavri in Nadi izrekamo globoko sožalje.
ki oprostili, ker inkriminirano dejanje ni kaznjivo.
Predsednik Rossi, tožilec De Franco, zapisnikar Urbani, zastopnik zasebne stranke Luc-chesi, obramba R. Cuccagna in Amodeo.
* * *
Pred istim sodiščem, ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je zagovarjal tudi 71-letni Gualtiero Batti-lana iz Spodnjega Rocola 743, ki je bil obtožen goljufije in nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica. 10. februarja 1960. leta je pretor Tavella obsodil Battilano na eno leto zapora in 12.000 lir globe. Poleg te kazni, ki se je tikala goljufije, je bil kaznovan tudi na 30.000 lir globe zaradi nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica.
Battilana je bil pred več kot tridesetimi leti bančni u-radnik. Odpustil; pa so ga Iz službe zaradi nekih prekrškov ter je bil tedaj tudi obsojen na 3 leta zapora. Da bi se preživljal, je tedaj odkril neko «čudovito» zdravilo proti jetiki. Zdi se, da je to zdravilo uporabljal ne samo pri bolnikih, ki so se zatekli k njemu na dom, temveč tudi v bolnišnicah. 1956. leta pa se je vse zataknilo. Neki ženski, ki se je bila zatekla k njemu, se je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Njen mož je zato prijavil Battilano sodišču. Zdi se, da je bilo omenjeno zdravilo koristno kvečjemu za kak prehlad.
Na prizivu so sodnilki zmanjšali Battilani kazen na 9 mesecev zapora.
—«»—_
Huda nesreča
mladega Gropajca
Nekaj minut pred polnočjo so nujno sprejeli na I. kirurškem oddelku 20-letnega Rug-gera Pečarja iz Gropade št. 20, kateremu so ugotovili več poškodb na glavi ter po ostalih delih telesa. Zdravniki so si predvsem zaradi znakov pretresa možganov pridržali prognozo.
Karabinjerji iz Bazovice so
Novoporočencema MIRELI URDIH in PETRU MERKUJU
telita uredništvo in uprava «Primorskega dnev-nika» mnogo sreče v novem stanu.
sporočili, da je Pečar med vož, njo proti domu v bližini pokopališča izgubil oblast nad vozilom in silovito treščil v drevo na desni strani ceste.
Tiskovna konferenca na gen. konzulatu FLRJ
Jutri dopoldne ob 1.1. uri bo na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodo novinarji — in po njih tržaška javnost — obveščeni o najnovejših jugoslovanskih u-krepih na področju turizma ter o skorajšnjem izdajanju turističnih vizumov.
KAZNA OBVESTILA
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«, vabi vse člane na sestanek, ki bo v sredo 17. t.m. ob 20.30 v novih prostorih kluba Ulica dei Montecchi 6. Vsi Slani so vabljeni, da sl ogledajo novi sedež in prevzamejo zadnje novitete. — Odbor.
Slovenski fotoklub v Trstu obvešča svoje člane, da bo naslednji sestanek v sredo 17. t.m. ob 20 30 na novem sedežu v Ulici Montecchi 6-IIL, soba št. 39. — Vabljeni vsi člani, da si ogledajo nove prostore in da se pomenijo o nadaljnji ureditvi sedeža.
SESTANEK
V torek, 16. t. m. bo v Kulturnem domu na Opčinah važen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na gospodinje. Govorila bo tudi Nadja Pahor.
DAROVI IN 1*RINI*KVKI
Kj)
Ob poroki Mirele Urdih darujejo starši 5000 lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti Ivana Kapuna daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico.
V sedežu prosvetnega društva «Slovenec» v Borštu bo odprta razstava slik, dokumentov in tiska iz NOB v torek 16. in v sredo 17. maja t. 1. od 20. do 22. ure.
OBIŠČITE JO !
iiliiiiiilliiimiiliHiiiiiiililiiiMimiiiiiiiiiiiiiriiHiiiMiiiiiiiiimiiMiMiiiimiiiiitiiiiiMiiimiMiiimiiiiiHmiiMiimiMimmitiHiitmiitiMMiimmifMiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiimiiiiimiiiHiiiMHiiiiii
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. maja st je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 13 oseb.
V tednu od 7. do 13 maja je bilo v Trstu 59 porok.
RODILI SO SE:	Alessandro
Gherbez, Ivo Volipi, Patrizia Bi-dussi, Luciana Savelli, Marco Gasparotto, Sergio Novello, Paolo Gerli in Bruna Poles.
UMRLI SO: 83-letni Glacoino Tramontin, 72-letna Giuseppina Iakulin pot. Siega, 41-letni Gi-no Zorzetti, 84-letna Francesca Nassigueira vd. Ferlat, 74-letm Abramo Euolide Finzi, 64-letni Nazario Hrevatin, 56-letna Anna Ferlini vd. Canella, 36-letni E-neo Lucas, 58-letni Francesco Pa-store, 70-letni Carlo Vidulis, 57-letni Ruggero Calogiorgio, 39-letna Angela Pausin por. Codi-glia. 55-letni Ivan Lozej,
OKLICI: trgovec Valter Suerz n šiv rljr Fulvia Micali, mehanik Aildo Tome in gospodinja Albi-,ia Musina slaščičar Stelio Ke-bar in gospocinja Palmira Juri-ševič. paznik Luciano Mihel in delavka Marisa Presti, natakar Cuido Ousma in gospodinja Silvana Merzek. oficir Marcello Stemni in uradnica Flavia Al.
OD VČERAJ DO DANES
življenje na delu. Delavci so r icgr.tto, uradnik Giovan Carlo v znak žalovanja prenehali z | Scaramuccl in uradnica Luciana
Zangianm, skladiščnik Ermanno Minca in šivilja Antonia Posch, uradn.k Micnele Vaccaro in gospodinja Ada Venturini, kapetan Giacomo Pozzali in gospodinja Mi reli a Zambon, agent CP Bruno Francesco Millo in uradnica Lidia Tomaselti, mehanik Alberto Iurin in gospodinja Danica Vukelič, delavec Dario Smotlak in gospodinja Maria Machnich, kovač-mehanik Lucia-
Za
poročne
slike
telefonirajte 93-295
Folooratlja EGON
Trst, Ul. Oriani 2
■■■minulim   umni umnimi....................................................................................................      1..
slutbo toliko Slovencev, zlasti ko velja žal skoraj v celoti
Priznati morum, da me je na prvi pogled precej razve-selila izjava župana, da je v občinski službi kar 380 urad-i,ikov, ki znajo slovensko, m celo 128, ki znajo hrvatsko; torej kar 508 Slovencev in Hrvatovi No, županu se je pri tem najbrž zareklo in je mislil pač tudi na delavce. Kljub temu pa je 508 kar lepo število. Toda po kratkem preudarku se mi je veselje nekam skalilo, kajti če je tako — sem si dejal — bi se moralo čuti na občini vsaj toliko slovenskega kot na Pon.
Slovenci na županstvu
terošu! Čeprav pa imam tanek I ziom«, mnogo takih, ki pač posluh, še nisem nikoli slišal • znajo reči le ttkluka«, #pester-
slovenske besede razen o enem samem primeru.
Tu mi ni jasno, kako so prišli do tistih «con ottime co-noscenze«, neon buone cono-scenze« in «con cognizioni di guesta lingtia«. Kaj so bili morda kdaj kakšni izpiti? Hudo tudi sumim, da je med tistimi, ki imajo samo ecognt-
na«, »zmetana«, «cos te me cuki«, »patok«, «klanc», »zima«, «matavilc», «gubance» m še marsikaj tega besedišča, za katero bi na radiu najbrž rekli, te bi še obstajala ta rubrika. da je furlanskega izvora. Morda sem prehud pesimist, toda zlasti za Bartolija ne verjamem, da je jemal v
še vedno «tessera de pan« žalostnega spomina, le da je drugače obarvana. Ce pa se motim, bom le vesel, saj vem, da človek ne živi le od kruha, a tudi, da brez njega sploh ni mogoče živeti.
No, in itdulcis in fundov. Ali spada tudi naš dragi župan med tiste s »cognizioni», saj je pozdravil na suojem obisku v Marjanišču na Opčinah gojence po naše; «Dober dan» in se ni vprašal, v kakšnem «volilnem okrožju« je takrat bil.
n« Ber^e 111 šivilja Maria Stopar, uradnik Pietro Fifaco in gospodinja Ernesta Benclch, delavec Se.gio Ceiesar in gospodinja Alma Cupin, mehanik Um-berto Drobnich in gospodinja Silvana Millo, podoficir G. F. Marcello Giannetla in gospodinja Maria 'leresa Gallo, uradnik Giovanni Marino in uradnica Liliana Maschietto, inženir Vittorio Giancjuinto in uradnica Maria Pia Lucatelll, trgovec Al-do Clagnan m uradnica Loretta Hossoni, trgovec Giorgio De lu-lis in uradnica Giglioia Masciul-li, delavec Gian Battista Battaln in delavka Gndina Cernecca, šofer Giuseppe Hopena in gospodinja Bruna Poropat. glasbenik Marcello Conaii tn operna pevka Licia Vallon, trgovec Mario Giorgi in gospodinja Alide Lin-zi, šofer Luigi Gattone in gospodinja Assunta Li Marino, podoficir uenato Bianchi m gospodinja Maria Mazzucato. zdravnik Francesco Panizzolo in asistentka Maria Derosa. tesar Marino Campagna in gospodinja Paola Pisa, šoter Giovanni Polisi in gospodinja Luigfa Brosolo. a-gent carine Crispino Santoro in gospodinja Malchtorra Piazza. u-radmk Giullano Vidali in učiteljica Rosanna Kosa-Coiombo, geometer Hanieri Gerni in uradnica Elena Purich, elektr, varilec E-nea Dambrosi m delavka Bruna Penni, uradnik Antonio Per-fetto in šivilja Bruna Bonifacio, šofer Dario Fabris in gospodinja Lucia Mihel, radiotehmk Paskua-le Lobbia m asistentka Rosa tpangner. delavec Stelllo Ten-
della in gospodinja Emilia Speh, ladijski strojnik Anastasio Vasi-
las in gospodinja Maria Anto-nietta Grego delavec Giuseppe Vidali in asistentka Maria Petrič. uradnik Italo Campagnone in uradnica Mariaiuisa Marussi, varilec Mario Graccali in gospodinja Fulvia Posselt. mizar Fe-lice Valentieh in delavka Olim-
pia Cerkvenlc, prodajalec Arnal-do Alzetta in šivilja Bruna Polh, uradnik Ettore Guiotto in este-tistka Iolanda Kariž, trgovec Gianfranco Famani in delavka Gianna Fonda, podoficir G. F. Francesco Meloni m gospodinja Olga Maggi.
LOTERIJA
48	7	8	18	37
14	1	85	55	84
62	27	70	16	80
33	57	69	65	85
84	48	69	75	88
58 54’ 68 73 83 78	64	27	50	71
26	61	39	2	51
X	'83	5	84	48
1	5	33	25	65
ENALOTTO X 1 2 X 2 X 211 1X2
BARI
CAGLIAKI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Kvote. Sedem dvajsetič dobi vsaka po 2.525.000 lir; enajstice 157.800 lir; desetice 11.500 lir.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermaiz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio Ul. Ginnastica 44; Depanghe1-, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zariettl. Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
 «»-------
LEKARNE ODPRTE DANES
AlFAlaoarda, Istrska ulica 7; Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commercia-le 26; de Leitenburg, Trg sv. I-vana 5, Al Galeno, Ul. S. Cili-no; Mizzan, Trg Venezia 2; VieL mettl. Borzni trg 12; dr. Miam, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
 «»------
ODPRTA MESNICA
GLASBENA. MATICA
----- TRST	-----
Danes 14. maja ob 17. uri
v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cer-reto št. 12
nastop gojencev iz Barkovelj in Trsta
( K 1 Nji
Nazionale 14.00 «PlaIa. metrocoior, Dolorel„n<)veiiJlW
orge Hamilton. ”
mladini.
Fenice 14.30 «AntInea Mjfn*
pokopanega niesta)».	>
rareet., Amedeo Nazz
Vljudno vabljeni!
* * *
Jutri, 15. maja ob 21. uri v Avditoriju
glasbena akademija
Sodelujejo: Komorni godalni orkester Glasbene Matice — dirigent: Oskar Kjuder Tamburaški zbor PD Prosek-Kontovel
Združeni mladinski pevski zbori
PD vi. Gruden« iz Nabrežine PD «Ivan Cankar« iz Trsta PD «Lonjer-Katinara» Slovenski Dijaški dom Šola Glasbene Matice
Sopranistka Ljuba Berce-Košuta
Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
f GLEDALIŠČA 1
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri:	Italo
Svevo; «Zakonski mož«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in pri osrednji blagajni.
C
IZLETI
IZLET SPDT V IjOGARSKO DOLINO
SPDT priredi v dneh 1. in 2. jumja izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami.
Prosimo vpisnike, da poravnajo voznino tn dvignejo številke voznega listka.
IZLET NA KOROŠKO
Prvega in drugega junija prireja Slovensko dobrodelno društvo izlet na Koroško. Lahko si ogledate Beljak, Kanzel, Vrbsko in Osojsko jezero, Gosposveto, Hochostrovvitz in Celovec. Vožnja bo stala približno 2100, lir.
Informacije lahko dobite na sedežu SDD v Ulici Machiavelli 22-11, vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 19 razen v sobotah popoldne in se tam lahko tudi vpišete.
Pobitite z vpisovanjem!
Vse pod kupno ceno
Nadaljuje se velika
RAZPRODAJA
vsega blaga zaradi prenehanja dejavnosti pri
„creazione Fuluia"
Ulica Dante 6 (ZRAVEN BANKE BOLAFFIO) Oglejte si izložbe!
MALI OGLASI
J
GUZZI 500 GTV s prikolico na dve mesti v zelo dobrem stanju prodam — Ceppi, Trst. Ulica Ca-nova 16 — tel. 52-062.
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: buude dežne plašče, blače, srajce, jope in mnogo drugib artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
ISCEM 22—26-letno slovensko dekle, srednje postave, s Tržaškega ozemlja, ki bi želela priti v Kanado in se tam poročiti. Naslov dobite v upravi lista, Ulica sv Frančiška 20.
'tržaška knjigarna
1>m( - III. m v. Frančiška 2(1 Telefon
NOVO:
Ante Cuculič; Srebrni vžigalnjk L 350 France Bevk: Umirajoči bog Triglav L 200
rareet, Anieaeo Excelsior 14.30 »Zadnjo
xcelsior 14.3U Mel Ferrer. prepoved dini.	«-
Filodrammatico Danes	^
Grattacielo 14.30	BarbjH
živeti«, Alain De ni'na Mod1' Lass, Gino Cervi, K1"' li, Paolo Stoppa.	eJji.
Arcooaleno 14.30 «yrsuS(;rjgH» mrncolor, Ed Fury.
Gajoni. Mano Scacc>a‘ ^
Supercinema 14.30	jceff*
fic», Miizi Gaynor, 5Cstre*»
Alabarda 15.00 «r°k50 Miora Orfei in Man« marin.
Aurora 14.30 »NeuraVj1 Prepovedano mladin • Crtstallo 14.30 trMorileC», vej,rk> lo Mastroianni. “	a
mladini’	melara*
Garibaldi 15.00 »La c ge| pnia Loren, Jean R. d|nj, do. prepovedano ml*“ Capitol 14.30 «Cudovi“ ^t, ca«, techmcoior, >ul Steve Mac Queen Impero 14.00 »Venera v Elizabeth Taylor. ^ p Italla 15.00 »Francozinja Li, bežen«, prepovedano	j.
Massimo 14,30 »Sam® lWer ^ lica», Stan Laurel, C/
S*
intin
VF
) 14.00	rne	1	n'
liki», technicolor,	^
de, Belinda kee-
UC, DCi lllUd	.	.
Astra 14.30 »Velikani -Astoria 15.00 «Mednj!Ly GrSj.
ka», technicolor, L „ Vittorio	Veneto l4-45Jean P*
njega	vzdihljaja«.	.
Belmondo, Jean s -e e P" Ideale 14.00 «Pugn> Pu
te«, technicolor.	0«^.'
Marconi 14.00 technicolor, Sandra En.nio	Girolami.	go\)K
SavoDa 14.30 »Davi« ^les, eastmancolor, OTsaa
leonora Rossi DraS • GaSsJd Odeon 14.30 »Menica«. vlaneM« Koscina, Tognazzi
Brizgalne črpd^t„
«Vse za vino in
€
Vermorel»
n«-
- --- — -
najstarejša hiaa Z(spr‘c makalne napra pompe) na svetu-
«Nardi»
..	a«1'
kmetijski stroj1' .-fenji’ rana kuhinjska stI#.
pralni r0i
rana kuj* hladilniki, f:* kopalne kao1' material.
inaiciiai.	.m
GORILNIKI o* n W ttCEISA«, ’ '
«CEISA», -,»1«
aCALOMASTH# ^
instalacija tople*4
«BorlettP>
šivalni stroji tudi do 30 rat)l^ Izredna prodaja ■, n ih strojev.
<-
I
% zastoP"'11'
7aSi°V *
Ekskluzivni z ,,j*j
U. BAZZANEU*
Trst, Ul. F. vene**
tel. 24197
Intereuropa
Mednarodna *Pe in transport
KOPER
vrši
edic!j°rf
mednarodno ®R0jjtn> transport s -4i	.
miom in sKid j-«0«-
posie nah
velesejmih in vJjo v d tuzemstvu s. -ho 'J
vcicscjuM-	' 'Al
tuzemstvu s. -jm ,«■ cialno orgam
— kvantitativni	JT
blaga	r0t»V
— redni zbirni tjn)| c
redni aD,“"gimi vsem, evrop ||0g
— najemanje D
štora
potom svojih pt>sl°	‘jjš-
»tom svojin	f|š
LJUBLJANA fM
novagohila^ab tfU JESENICE,	ftlJM.
PREVALJ čARAJfji^
Z A G R E B,
BEOGRAD, ZR ^ y
NOVI SAD
Pri
v Trstu, Ul. vogal
dobite vsakovrstno HOHiSTVO otroške žimnice — originalne PKHMAKI.KX
Torred"
MflDflLOSSO
urokiMlr c*..»v Mf IMlCIVf i ot r(>$ke	d0^
_ u'ene
Fotografije na porcelanu za naffTO ^
zn fotograf e, kamnarje i*1
SIK
AKTUALNI Trg Garibaldi
nsTup‘!
F O TO S 1	j#
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 10. majat. 1. nenadoma umrl naš najdražji sin
Janez
Županstvo sporoča, da bo mesnica z drugovrstnim som v Ulici 7^« roscolo 3 odprta tudi jutri, ker ima v zalogi mnogo mesa.	1
Trst-Cooma (Avstralija), 14 V,1961.
DRUŽINA SAJN
Dne 13. ntaja
55-letni
Ivan Lož*
Pogreb ,b0 .gvne bl,“ ob 10.45 iz gl«v
Marica.
sestra Mariinal° in Just ter o*1*1
Trst, M.V.lfl61
h sindikalnega življenja
toes stavka zasebnih Hgbusnih podjetij
idan zasedbe Arrigoni - Zaostritev delavce lesnih trgovinskih podjetij
'Se sindikalna ak-'Bih r,!jCe.v. zasebnih av-
5iif1em m ’-iki so jo v Ufel™ menlu proglasi-
^.organizacije CG ^iusln-V ' Danes bodo
H vozu!nci P°^etii in ■ bai«„ -J avtobusi na Medkrajevnih Cro.dMh kot tudi na ' B 'zletniških pro-•t Tt; 0V deželah Pie-% v “eneeije, Emilija, itivkji; ponedeljek pa bo-Blijj p Y ostalih deželah »h'. as — odnosno
“eniij	ds ~	01
''^an Pokrajinah — je
%> nPri rvka tudi za Bedel]o 21. maja
ita • ***
%vaIe„ s|. zasedba rav-JW Podjetja Arrigoni,
f,NelinUradniki Prebili k	ln so	v	P°d-
? znanr.	^. dni.	Se	ved-
t lahv„ nicesar novega, 11 !a ,inj..priPomoglo, da D,luiKl	aIni spor	ure-
.®'katerince S0 obiskali Ši jB Poslanci in sefi! (PSnm.e<* niimi sen. i(pSDn m,.P°slanec Or-
!lskala „i^era:i pa 3ih
fctVe svet°' s oh!**
Bili v , °r delavcev za-% („ snih trgovinskih '•? Z 7!>ftroueil Položaj 7* DoK .-tevami. da se ^lovn= apnska dopolnil-5*Hil Pogodba. Odbor k* , Pozvati združenje jjii sk!i.ea°m, da se do S (7^10 pogajanja in tftoju' obratnem pri-
MaLsindikaIno &
Bri ° S0 tUdi Skle’
«ailn*ru’ če ne Pri_
io nj’ .skličejo 16.
ihhad*io,Uri skupščino iSrav -h,. delavcev, ki 'v borh 0 Primernih tli n,6’- da dosežejo ***tek POSajanj.
§^IL° loihištvo FIL l’arafjrf?.or°ea, da so lipii n v Rimu med organizacijami tr-
^!gElUONIOVE[
u- *• m-b»rvnif"emmascope
^°stelja
^eduje
% zacconta)
»b 1
govinske stroke in med vsedržavnimi organizacijami potrošnik zadrug sporazum, ki predvideva popolno izenačenje plač med moškimi in žen-sKami. Sporazum predvideva, da se od 1. maja izenači dra-ginjska doklada in prepušča pokrajinam način uveljavljanja izenačitve, ki pa jo je treba izvesti maksimalno v petih stopnjah.
Prodaja časopisov v trafikah
Podžupan prof. Cumbut je sprejel predsednika in vodstveni svet pokrajinskega združenja trafikantov, ki so jih spremljali gospod Vene-zian, tajnik Zveze trgovcev Geppi in občinski svetovalec Puecher. Podžupanu so obrazložili položaj, ki je nastal po sklepu paritetske komisije za prodajo časopisov v Milanu, ki je preklical številne koncesije tržaškim trafikantom.
Podžupan je izjavil, da mu je stvar popolnoma znana, kakor tudi da ve za nedavno razsodbo državnega sveta, po kateri je obvezna trgovska licenca tudi za prodajo časopisov. Zaradi tega bo podžupan predložil ukrep, po katerem bo občina lahko zopet izdajala licence za prodajo časopi-
ZOBOZDRAVN1CA
dr. Vera Sardoč
ordinira od 10. do 13. in od 16. do 19. v Ul. Battisti 4/1-Tel. 61665
VIGNA
Trst, Ul. Cnspi 73 tel. 90-U2J
Specializirana delavnica z« pc-pravilo in obnovitev izduš mh naprav in rezervoarie\
AVTOPKKVOZ
Rihard (junja
Trst, Strada del Friuli St. 28» Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
%ERCINEMA PRINCIPE/
TRETJI TEDEN
‘ZRedno velikega uspeiia
? O W T Ki
P&CIFIC
Rodgersa in Hammersteina v katerem igrajo:
\\wGAYN°R
nujen
- JOHN KERR —
- ROSSANO BRAZZI technicolor
20 th CENTURY FOX
'OSHU/
Podstava je povezana tudi s
\ f:t
čudežem T O D D - A O
a *ie bodo predvajali v nobenem dru-Sem tržaškem kinematografu
la H i iKtiJL
*Va danes 1*. t. m. ob 14. uri barvni tilm:
toornik Zahoda
(La ribelle del West)
**«IREEN 0’HARA - ALEX NICOL
'Jek <lstava ob 16-. 18- 20- in 22‘ uri
_ K’lS.t.m. z začetkom ob 18.. 20. in 22. uri lilm
Napredni Slovenci bomo volili Slovence na levičarskih listah
Cez dva tedna bomo na Goriškem obnovili krajevne or. gane oblasti. Izvolili bomo občinske svete v 22 občinah in pokrajinski svet. Kandidatne liste so ie predložili, izdelali so programe posameznih skupin, volilna kampanja pa se polagoma približuje svojemu višku, ki ga karakterizira nastop najvidnejših strankinih prvakov na goričkem političnem torišču.
V okviru tega demokratičnega tekmovanja za zmago pravičnih načel , imamo tudi napredni Slovenci svoje toč. no obeležene dolžnosti, ki izhajajo iz našega specifičnega položaja, da kot manjšina živimo v okviru italijanske državne tvornosti.
Predstavili smo se na sedanjih upravnih volitvah, da po svojih močeh doprinesemo k stvari socialnega napredka in priznanja naših narodnih pravic, zajamčenih z mednarodnimi obveznostmi in državnimi zakoni.
Po popolnoma slovenskih občinah nas zastopajo napredne liste ((Občinske enotnosti» (občine Doberdob, Sovodnje, Steverjan), v občini Gorica nastopajo napredni slovenski kandidati na levičarskih listah PSI in KPI. Naši ljudje prav tako kandidirajo za izvolitev pokrajinskega sveta na listah levičarskih strank, s katerimi sodelujejo, zavedajoč se neovrgljivega dejstva, da sta socialni napredek in priznanje ter spoštovanje narodnih pravic Slovencev v 1-taliji dve enakovredni komponenti velikega boja, ki ga napredne sile v naši pokrajini bojujejo za dosego dveh nerazdružljivih ciljev; socialne pravičnosti za vse državljane, v kateri edinole je možna tudi popolna svoboda in razvoj slovenske manjšine.
Zategadelj smo trdno prepričani, da je programska vsebina politične borbe, ki jo bojujejo napredni Slovenci na kandidatnih listah levičarskih strank v sedanjem volilnem obdobju za izvolitev pokrajinskega in občinskega sveta v Gorici, bogatejša, kot je bila v preteklosti, predvsem pa se v njej zrcali stvarnejša podoba hotenj in koristi vse slovenske manjšine.
Volivcem se predstavljamo z našo alternativo, bogato in poplemeniteno, ki je tako vse. obsegajoči iskren izraz širokih teženj tukajšnjega slovenskega prebivalstva, da si upamo postavljati to alternativo nad vse ostale, in sicer prav zaradi njene vsebinske kakovosti in višjih ciljev, h katerim teži.
Vodilna misel naše politike v sedanji volilni kampanji te. ži predvsem za tem, da skladno z interesi levičarskih strank, ki priznavajo in podpirajo pravično borbo naše
manjšine za njen obstoj in razvoj — česar nismo opazili v sredinskih strankah, začenši s Krščansko demokracijo kot vladno stranko, ki nam kroji usodo — izvolimo v krajevne organe oblasti svoje predstavnike, to se pravi slovenske svetovalce, ki bodo ob vsaki priliki branili predvsem slovenske interese. Njihov glas v oblastvenih predstavništvih bo izraz volje slovenskih volivcev po uveljavitvi naše narodne enakopravnosti.
Zaradi tega smo trdno prepričani, da je brezpredmetno ugotavljanje tistega slovenskega lista, ki trdi, da bodo nacionalisti šteli za slovenske samo glasove, oddane za slovensko listo. Ponavljamo, da nam je tuja megalomanska težnja po monopoliziranju i-deje o slovenstvu in pravic naše manjšine v teh krajih, čeprav ne bomo za las odstopili, in to vsi dobro vedo, od naše pravične in svete borbe. Tuja pa nam je takšna težnja zaradi čisto enostavnega razloga, ker smo mnenja, da se ne rešujejo naši ljudje pred potujčevanjem — naša manjšina pred uničenjem — s prazno formo, ampak jim je treba ob vsaki priliki, pa tudi med volilno kampanjo, ko se v križnem ognju idejne borbe rade pojavljajo izmaličene in nesprejemljive težnje, dopovedovati, kadar govorimo o naših stvareh, kako važno je imeti čimveč slovenskih izvoljenih predstavnikov in kako važno je ustvarjanje skupnega, za vse Slovence razumljivega jezika, da bi rešili vsa važna vprašanja, med katerimi je za zavestne pripadnike naše manjšine v zamejstvu nacionalno vprašanje med najvažnejšimi.
Drugačno tolmačenje pomena sedanjih volitev je nerealno in pomeni dolivanje vode na mlin nacionalističnih strank, ki bi v svoji nacionalistični mržnji do Slovencev rade prikazale s številkami takšno stanje, ki je daleč od resničnosti.
Vprašanje obstoja Slovencev v Italiji ni več vprašanje številk, ampak vprašanje tvorne zavesti vseh naših članov, da pripadajo k slovenskemu narodnemu telesu
Veljavnost bencinskih nakazil
30. junija zapadejo naslednji bencinski boni:	5-litrski
boni rjave barve in 10-litrski boni modre barve. Namesto teh so že v obtoku 5-litrski boni vijolične in 1Q-Iitrski boni zelene barve.
Trgovinska zbornica obvešča lastnike bonov, da bodo nepreklicno od 30. junija dalje izgubili veljavo.
S čim se ukvarja naša mladina v Gabrjah
Na obisku pri Ladiju Boškinu električarju in slikarju samouku
v	#	v	v
Od dvoriščnega «portona» do slikarstva - Cez dan električar, zvečer pa slikar samouk - Tudi zidarski material pride slikarju prav
Vožnja po cesti iz Sovodenj skozi Rubije in Gabrje, do državne ceste proti Trstu je kaj prijetna. To velja še posebno od lani, ko je sovodenjska občinska uprava poskrbela za njeno asfaltiranje. Tako ni treba več požirati cestnega prahu in človek lahko uživa lepoto majske narave, ko vsa prekipeva v mladem in svežem zelenju.
To smo ugotovili pri taki vežnji s ciklomatorjem pred dnevi, ko smo se namenili obiskati domačega slikarja-sa-mouka v srednjih Gabrjah. Nekaj dni prej nam je mladi Ladi Boškin, ki je zaposlen prt električarskem podjetju Collini et Hoban v Gorici, dejal: uče me hočete obiskati, me boste našli doma v Gabrjah, v hiši s št. 22.»
Mladega samouka - slikarja smo našli doma na dvorišču, toda ne pri čopičih, ampak pri kolesu, ki ga je pripravljal za popoldanski izlet, Portret dekleta	ko	je	bil ta dan ravno p raz-
umnimi miliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimiii
Poziv pokrajinskega veterinarja
Za sodelovanje pri ugotavljanju zdravstvenega stanja goveje živine
v
Zivinozdravnik bo brezplačno cepil živino, da ugotovi, če boleha za tuberkulozo ali brucelozo
Kakor smo že poročali, bodo pristojni živinozdravniški organi v kratkem pričeli pregledovati zdravstveno stanje goveje živine, med katero je velik odstotek, ki boleha za tuberkulozo. Ker gojijo naši kmetje živali predvsem za mleko, je takšna bolezen zelo nevarna za zdravje ljudi, ki pijejo mleko bolne živali.
Ugotavljanje tuberkuloze pri goveji živini je z današnjo zelo izpopolnjeno diagnostično tehniko zelo poenostavljeno in ne predstavlja velikega stroška. Zadostuje ena desetina kubičnega centimetra tekočine, ki jo živinozdravnik vce-p, v koren repa, da se po nekaj dneh pokaže na tistem mestu reakcija. Cepljenje živali sploh ne škoduje, gospodar pa ima pri cepljenju samo to sitnost, če jo lahiko tako sploh imenujemo, da mora žival držati pri miru.
Na zelo preprost način je mogoče ugotoviti drugo nevarno bolezen goveje živine, in sicer brucelozo, ki jo drugače imenujejo tudi «živalski splavi). Zadostuje, da živinozdravnik vzame majhno količino mleka, ali krvi, ki jo a-nalizira v laboratoriju in u-gotovi zdravstveno stanje pregledane živali.
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali bosie; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30:	Slovenske pesmi;
11.30:	Oddaja	za najmlajše:
«Zabe»; nato Harmonikar Toni Jacque; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 14.30; Sedem dni v svetu; 14.45: Zenski vokalni kvartet; 15.00: Orkester Gnido Cer-godi; 15.20: Pojejo »The Plat-ters»; 15.40:	«Jam-Session»,
razmotrivanja o jazzu; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo; nato Plesna čajanka; 18.30: Iz italijanskega glasbenega sveta; 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15: Pesmi in plesi raznih narodov; 20.00: Šport; 20.30: Orkestra Sil Austin in Carmen Cavallaro; 21.00:	Iz zakladni-
ce slovenskih narodnih pesmi; 21.30: Koncert Tržaškega kvarteta; 22.00: Nedelja v športu; 22.10:	Večerni ples; 23.00:
Glasba iz davnih časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: «E1 campanon*.
Nedelja, 14. maja 1901
11.30: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Anti-
discobolo; 14.30: Interpretacije Lise Delta Casa; 15.15: Simfonični koncert za mladino; tekme; 18.30: Na programu De-bussy in Raveli; 19.10: Športni dnevnik; 20.00; Cha-ha-cha in calypso; 21.00:	Jaz, gospod
Bianchi; 21.40: Zadnje Cavour-jeve bitke; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35:	Pianist Rudolf
Firkusny.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Parada zvezd; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40:	Divertentissi-
mo; 14.05: Naši pevci; 15.00: Discobolo; 15.30: Album pesmi; 16.00; Nedelja naokrog; 17.00: Glasba in šport; 20.30: Pesmi za Evropo; 22.30: Nedelja v športu.
Koper
III. program
16.15: Na programu VVeber, Milhaiud; 17.35:	Paul Htnde-
mlth; 18.15: Mala pesniška antologija; 18.30: Pregled severnoameriške kulture; 19.00: V. Fellegara:	«Serenada», F. Si-
fonija:	«Koncert»; 19,15:	V
knjižnici; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 2.1.30; Schumannova opera «Genovefa».
7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novine; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli; 9.00; Naša reportaža: «Koper danes in jutri*; 9.15:	Zabavni zvoki;
9.45: Poje M. Novosel; 10.00: Prenos RL; 10.30:	Operne
skladbe;	11.00:	Popotovanja;
11.15: Simfonični plesi; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji ln ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Slovenski oktet; 15.30: Veliki revijski orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00:	Johny	Meyer s harmoniko;	19.30:	Prenos RL;
212.15:	Plesna glasba; 22.35:
Športni pregled; 22.45: plesna glasba; 23.00; Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: P. Faith	in njegov orkester;
Slovenija
7.35:	Kmečka godba; 8.00:
Mladinska radijska igra; 8.40: Iz albuma skladb za otroke; 8.50: Z zabavno glasbo v no-
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN»
Vam zugotavlj ijo takojšnjo intervencijo
vj teden; 9.40: Zbori Vasilija Mirka; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30: Glasovi, ki so vam všeč; 11.00: L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 11.30: Nedeljska reportaža; 12.00: Naši poslušalci čestitajo; 13.30; Za našo vas;
13.45: Orkestra Scholz in Ra-phaele; 15.30:	Arije, ki jih
radi poslušate; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Majhni zabavni ansambl; 16.40:	«Peli
so jih mati moja*; 17.00: Za nedeljsko popoldne; 17.30: Radijska igra; 18.10:	Zabavni
potpuri; 18.50: P. I, Čajkovski: Trije odlomki; 19.30: Športna poročila; 20.05; Izberite melodijo tedna,!; 20.50: Hammond orgle; 21.00: Dvorak v Ameriki; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05:	Uro pri
slovenskih skladateljih.
Ital. televizija
9.45: Oddaja za analfabete; 10.15: Kmetijska oddaja; 16.45-15.30: Prenos športnega dogodka; 16.45: Program za najmlajše; 19.00: De Sica pripoveduje; 19.25: Registracija športnega dogodka; 20.30: TV dnevnik; 21.15: T. Landolfi «Ca-gliostro«; 22.30: Viktor Emanuel II.; 23.00: Športna poročila in TV dnevnik.
(Ponedeljek, 15. maja 1961.)
12.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15:	Gospodinjska
oddaja, 18.45: Oddaja za emigrante; 19.05:	Tvoja prihod-
nost; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15; Eilm «Boome-rang»; 22.40: Potovati; 23.10: TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograu 9.3o: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.00; Film iz serije Velvet. Beograd 10,30: Otroci, pojte z nami — športno popoldne; 20.00: Sedem dni. Zagreb 20.45: Tihi Don II. del — sovjetski igrani film.
(Ponedeljek, 15. maja 1961.)
Beograd 18.00: TV film iz serije Medic. Zagreb 18.30: Znanost in tehnika: «Kako nastajajo televizijske slike*; 19.00: TV pregled; 19.30:	Glasbeni
film, JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.15: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.30: Oder brez zavese — oddaja ob 5. obletnici televizije; 22.00: Šahovska priloga.
Da bi tudi pri nas odstranili iz hlevov vse obolele živali, ki so zelo nevarne za splošno zdravje, kot so to i uspehom napravili v mnogih razvitih državah, so tudi v naši pokrajin; pripravili načrt, katerega izvedba bo zboljšala zdravstveno stanje naše živinoreje. Napredek bo mogoče doseči z minimalno žrtvijo samih živinorejcev.
Pokrajinski veterinar dr. Germinetti je v zvezi z izvedbo tega načrta razposlal po občinah Gorica, Sovodnje in Steverjan, v kateri pojasnjuje, da je zdravstveni pregled goveje žjyine brezplačen. V primeru, da se ugotovi bolezen v hlevu, bodo živinorejci prejeli 20.000 lir odškodnine za vsako zaklano obolelo žival.
Obenem dodaja, da ne bo r.ihče dolžan zaklati obolelih živali, katerih število med drugim ne bo tako visoko. Diagnostik bo samo izdal zdravniško spričevalo za vsako pregledano žival, in njenemu lastniku svetoval, kako naj ravna z njo.
Prepričani smo, da bodo živinorejci z veseljem pozdravili to akcijo, ki jo bo občinski veterinar začel v prihodnjih dneh Nudili mu bodo svojo pomoč, ker se zavedajo, da jim vrže zdrava žival več zaslužka kot bolna, da ni nevarna za zdravje ostalih živali, k: so v hlevu, predvsem pa takšna zdrava žival ne more povzročiti bolezni pri ljudeh, ki uživajo njeno mleko in meso.
 «»--------
Žaganje se je vnelo
Včeraja okrog 9. ure so ponovno klicali goriške gasilce na žago Giuseppa Zullija v Ul. Paolo Diacono 40, kjer se je
vnelo žaganje v skladišču. Po poldrugournem napornem delu se je gasilcem posrečilo ogenj pogasiti in preprečiti večjo škodo.
Lahkoatletsko
tekmovanje
srednješolcev
Na igrišču na Rojcah je bilo včeraj srednješolsko tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo, n akaterem so sodelovali tudi slovenski dijaki srednjih šol.
Med naraščajniki je v skoku v daljino dosegel tretje mesto Dušan Bensa, Viljem Zezlin pa šesto mesto v metu diska. V teku na 80 metrov je prišel Boris Tence peti, medtem ko je Vojko Devetag izpadel že v predtekih za vstop v finale. V teku na 60 m čez zapreke je Dušan Svab zasedel deveto mesto. V teku na 60 metrov sta izpadla že v predtekih Jordan Kavčič in Angel Pahor.
Pri juniorjih je zasedel peto mesto v metu diska Leopold Devetag.
Ni dovolj, da nekdo govori slovensko in apelira na narodni čut naših ljudi, ko potrebuje njihov glas pri volitvah. Potrebna je predvsem odločna borba za pravice našega delovnega človeka na vseh področjih in skupaj z drugimi naprednimi silami naše pokrajine, ker bo le tako ta borba imela izglede za uspeh. Zato bodo goriški Slovenci 28. maja volili za napredne slovenske kandidate na levičarskih listah!
    .................
Skoraj ob istem času
Dve nesreči pri igri
Včeraj okrog 15. ure so poklicali avto Zelenega križa v goriško gluhonemnico, kjer se je pri igri ponesrečila 7-letna Serena Corazza. Na dvorišču je namreč padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju. Zdravniki v civilni bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 25 dni.
Druga nezgoda pri igri se je pripetila 14-letnemu Aldu Ausiliju iz Ul. Ciconi 2. Ko se je namreč igral okrog 15. ure s svojimi sovrstniki, mu je eden od teh ponesreči zagnal v glavo ter ga ranil. Z avtom Zelenega križa so ga
odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil 7 dni.
Pri tekmovanju si je zvil koleno
Na včerajšnjem dijaškem tekmovanju se je zgodila nesreča 18-letnemu Luigiju An-dretiju iz Ul. Ristori 50 v Gorici. Pri skoku je tako nesrečno pristal, da si je zvil levo koleno. Z rešilnim avtomobilom ZK so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč in ga poslali domov.
nik. Takoj nas je odpeljal v hišo. V veži smo srečali mater, še mladostno in zdravo slovensko ženo, ki se je hitela opravičevati, da je v hiši vse narobe, kar pa ni bilo videti. Očividno je za ženske vedno bolj narobe kot pa za moško oko.
Peljala nas je v nekako dnevno sobo na levi strani, kjer so po stenah viseli akvareli in oljnate slike domačega slikarja. Ogledal sem si nekatere in se takoj zapletel v pogovor.
uKdaj in kako si začel s slikarstvom,» je bilo naše prvo vprašanje.
«Ze v šoli me je zanimalo risanje in tudi slikarstvo. Obiskoval sem namreč slovensko srednjo šolo v Gorici, kjer me je uvajala v to stroko gospa Noemi. Prvič sem razstavljal svoja dela prav na šolski razstavi v Ul. Randaccio in do sedaj samo tam.*
Tedaj se je oglasila tudi mati: uPravzaprav je začel slikati lani 13. junija, ko sem mu kupila barve za god. Nekaj dni prej se je zataknil na dvoriščnih vratih ter se nekaj ranil, da je moral ostati več dni v postelji. Ves tisti čas je prebil s slikanjem.»
«Katera zvrst slikanja pa te najbolj veseli?«
«V začetku sem delal največ akvarele, letos pa sem napravil več oljnatih slik. Motivi, ki jih uporabljam, so najrazličnejši. Vaška okolica in reka Vipava mi jih nudijo na pretek. Lani sem upodobil tudi trg v Gabrjah kot je bil preden so ga asfaltirali, da bomo vedeli, kakšen je bil poprej.»
uKdaj pa slikaš in kaj pravi kritika o tvojem delu,« smo hoteli še vedeti od mladega samouka.
• Kot vam je znano, sem zaposlen v trgovini t električnim materialom v Gorici Zato imam čas za slikanje le zvečer ali ob nedeljah. Do sedaj še nisem razstavljal nikjer izven šole in tako nisem prišel v dotik s kritiko. V trgovini v Gorici sta si ogledala nekaj slik, ki sem jih imel s seboj, dva goriška slikar j d. Od feJj je eden pred kratkim razstavljal z APAI v Novi Gorici. Veste, tudi jaz bi se rad vpisal v slikarsko združenje, ker bi imel tam več prilike za napredek».
V tem je prišel tudi oče Lojze, ki je z zanimanjem sledil razgovoru. Povedal je, da gre sinu slikarstvo zelo od rok in da naglo dela. Pokazal je tudi olje z motivom • Izliv Vipave«, ki jo je Ladi naslikal kar na majolično ploščico, ki je ostala zidarjem pri popravljanju domačega štedilnika.
Ogledali smo si še nekatere slike ki so visele po stenah, ali so bile zbrane v posebni mapi. Obravnavajo najrazličnejše motive: Katarinijev trg v Gorici, Pristanišče v Gradeča, fantazija •Na morskem dnu., portret stare matere itd.
Slikarja, s katerima se je razgovarjal, sta našemu samouku svetovala naj se posveti olju in moderni tehniki ter modernemu izražanju. Tudi to je vzrok, da bi rad prišel v krog goriških slikarjev.
• Sicer me veseli tudi moja električarska stroka,» je še dejal Ladi, •vendar bi se rad izpopolnil v slikarstvu..
• Veste,, je pristavil oče, •pri nas imamo tudi radiotehnika; to je moj starejši sin, ki sedaj služi vojaški rok: Odpeljal nas je v kuhinjo in pokazal lep sedemcevni radijski sprejemnik, ki ga je napravil po navodilih dopisne tehnične šole iz Turina, v katero je bil vpisan.
Poslovili smo se od prijazne družine in želeli mnogo uspehov obema amaterjema, slikarju in radijskemu tehniku, ter odšli z zavestjo, da med našo mladino le ni vse tako gnilo in plehko, kot to prikazujejo razni črnogledi.
S SPD na Kambrcško
Prihodnjo nedeljo 21. maja priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice enodnevni izlet na Kambreško - Srednje. Odhod r vlakom iz Nove Gorice ob 6.55 do Kanala, od tu oeš na Kambreško-Srednje. Popoldne povratek skozi Ročinj v Avče na vlak.
Kosilo bo iz nahrbtnika. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. do sobote 20. maja dopoldne. Ker je ta izlet primeren tudi za prvi planinski trening ter je tudi mesec maj za to najbolj ugoden, priporočamo udeležbo vsem tistim, ki si želijo prijetnega razvedrila v lepi naravi.
ZAHVALA
Ob izgubi našega nepozabnega
Jožefa Tomšiča
se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam ob tej pri-likiki stali ob strani ali nam kakor koli pomagali.
Posebna zahvala osebju v goriški bolnišnici, darovalcem cvetja, podjetju Brunnschwei-ler za lepi venec, domačemu župniku in vsem tistim, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
V Sovodnjah, 14. maja 1961.
ŽALUJOČA DRUŽINA
iMIIIIIIIIMIHItllltllllllimilllllllllllHIIIHIIIIIIIllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimmi
OD VČERAJ DO DANES
Vpisovanje za mladinski izlet v Planico
Na Goriškem vpisujejo za mladinski izlet v Planico, kjer bo v nedeljo 21. maja srečanje slovenske mladine iz Koroške, Italije in Slovenije naslednji poverjeniki:
Sovodnje: Davorin Pelicon in Mirko Kusmin
Pevma: Darko Bensa in Nadja Sošol
Oslavje: Karel Primožič
Dol: Ciril Pahor
Poljane: Bruno Lavrenčič
Vrh: Severino Cotič
Doberdob: Evgen Peric
Steverjan: Ivan Klanjšček in Ivan Humar
Standrež: Prosvetno društvo od 20. do 21. ure
Vpisovanje se zaključi v nedeljo 14. maja.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 7. do 13. maja se je v goriški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 9 in oklicev 9.
ROJSTVA Nella Zampieri, Massimo Cardegna, Fabio Tommasini, Orietta Baracetti, Giancarlo Manzin, Nadja Marinčič, Fabio Zanardi, Mauri-zio Bruni, Roberto Sacca, Raffaella Sellan, Alessandra Sandrigo, Robertp Kocina, Giampaolo Caiazzo, Flavia Bo-nato.
SMRTI: gostilničarka 65-let-na Pavlina Nanut, por. Pod-beršček, gospodinja 40-letna Carmela Difilippo, por. Zorzin, gospodinja 37-letna Vittoria Titton, por. Rossi, 72-letna Gi-sella Bon, vd. Visintin, že vd. Bressa, upokojenec 68-letni Antonio Gradolato, upokojenka 74-letna Regina Sfiligoj, vd. Zorzi, že vd. Querino, gospodinja 73-letna Giuseppina Ipavec, vd. Makuc, upokojenec 73-letni Giuseppe Tomašič, gospodinja 43-letna Luigia Be-vilacqua, por. Zorzenon, upokojenec 76-letni Luigi Visintin, šolar 6-letni Rodolfo Birsa.
POROKE; uradnik Stefano Gri in šivilja Gina Barbarino, finančni stražnik Salvatore Ortu in tkalka Caterina Per-na, trgovski agent' Enzo Pel-legrino in uradnica Lilia Bru-matti, šofer Sergio Beltram in bolničarka Rosa Moserini, karabinjer Mario Panerati in slaščičarka Bruna Ceschia, šofer Gianni Dean in delavka Bian-ca Naccini, šofer Aldo Pado-vani in delavka Liliana Del-neri, pismonoša Franco Škerl in tkalka Lucia Macchitella, zidar Cesarino Colombo in tkalka Anita Alessio.
OKLICI: tiskar Luigi Tur-co in tkalka Anita Raccaro, trgovec Bruno Braini in učiteljica Nella Paoletti, tiskar Silvano Leban in šivilja Luciana Busut, uradnik Pietro Mure in uradnica Vittoria Pe-rusco, kovač Andrea Visintin in gospodinja Nadja Zorn, ka-rosir Giuseppe Cecotti in tkalka Paulina Furlan, vojaški po-
ročnik Alberto Bonin in gospodinja Liliana Rossato, u-radnik Bruno Ricci in učiteljica Ada Covassi-Cossellu, karabinjer Giuseppe Amato in gospodinja Maria De Gregorio.
KINO
v GORIC!
CORSO. 14.30:	«Svet	Susie
Wong», W. Holden in N. Kwan. Ameriški film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 15.15: ((Operacija Eich-mann», V. Gleen Perer in R. Lee.
VITTORIA. 14.15:	((Francozi-
nja in ljubezen*, J. Porel in B. Mondi. Francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Sherwood-ski lokostrelci*, R. Greene, P. Shusing. Barvni film.
MODERNO. 15.00:	«Samotni
kavalir*, R. Scott, C. Ste-vens in B. Kelly. Barvni film.
v TRŽIČU
AZZURRO. 15.00: ((Bagdadski tat*. Steve Rivers, Giorgia Moll.
EXCELSIOR:	#T a n u š i m i*.
Glenn Ford.
PRINCIPE: «Sladke prevare*.
K. Spaak.
NAZIONALE:	((Plačati	ali
umreti*, E. Borgnine.
v RONKAlf
EXCELSIOR: ((Blato na zvezde*.
RIO: «Vojna sestre Katarine*.
 «»-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna d’Udi-ne, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,4 stopinje ob 11.30 in najnižjo 7,4 stopinje ob 5. uri zjutraj; vlage je bilo 68 odstotkov.
Prim oršTcT'(?n ovm le
14. majajo
Včeraj začetek mednarodnega turnirja za ^Nagrado Bor»
'O
Milič (Bor) bo v finalu mladincev nastopil proti Koprčanu Ježu
35. kolo nogometnega prvenstva B lige
V ženski skupini borba za prvo mesto med Di Benedettovo in Bisianijevo Danes nadaljevanje turnirja z nastopom najmočnejših igralcev
Mednarodni namiznoteniški turnir športnega združenja Bor se je včeraj začel v prisotnosti navdušenih gledalcev in skoraj vseh prijavljencev.
Lahko se reče, da je že sam začetek ne le navdušil, tem. več je pokazal, da je imelo vodstvo Bora srečno roko pri organizaciji, ki je delovala do potankosti.
Turnir so otvorili pionirji, ki so komaj za ped višji od-zelenih miz; napeli so vse svo-
je sile, da bi se prerili do polfinala in nato v finale. Toda med njimi sta prevladovala Jež iz Kopra in član Bora Milič, ki sta v polfinalu odpravila oba svoja najnevarnejša tekmeca Staniso in Gre-gorettija. Finale v tej skupini najmlajših bo torej vroč
Izidi včerajšnjih tekem turnirja
PIONIRJI
Četrtfinale
Jež (Koper)-Gerbini 2:0 (21:10, 21:19j
Gregoretti - Paniccia 2:0 (21:13,
21:16> , Stanisa - Mascia 2:0	(21:15,
21:8)
Milič Orel 2:0 (21:10, 21:17) Polfinale Jež (Koper) - Stanisa 2:0 (21:19, 21:17)
Milič (Bor) - Gregoretti 2:0 (21:6, 21:11)
DEKLETA
Četrtfinale
Bisianl - Savi 2:0 (21:11. 21:13) Di Benedetto ■ Miot 2:0 (21:5, 25:23)
Batista - Bandi 2:0 (21:7, 21:9) Zotti-Petrovich 2:0 (21:9, 21:5) Polfinale Bisiani (RAS)-Zotti 2:0 (21:10, 21:19)
Di Benedetto (UNI) - Batista 2:0 (21:13, 21:12)
III. KATEGORIJA
Runco-Sčuka 2:0 (21:16, 21:7) Grbec- Jankovič 2:0	(21:18,
21:8)
Kovačič-Birsa 2:0 (21:19, 21:19) Jež (Koper) - Pečar 2:0 (21:11, 21:17)
Martinolli-Pacchielat 2:0 (21:5, 21:14)
Košuta E. - Stacul 2:0 (21:15, 21:18)
Košuta A. - Posega 2:0 p. f. Lasič-Stanisa 2:1 (17:21, 23:21, 21:17)
Crechici-Jež 2:0 (21:17, 21:14) Merlak-Grbec 2:0 (21:12, 21:13) Tomšič-Košuta A. 2:0 (22:20, 21:15)
Runco - Kovačič 2:1	(22:24,
21:10, 21:18)
Floramo F.-Lasič 2:0 (21:12, 21:18)
Milič B. - Bernetti 2:0	(21:6,
21:4)
Košuta E.-Martinolli 2:0 (21:12, 21:17)
Milič B.-Stropnik (Koper) 2:1 (21:10, 19:21, 21:15) Vitez-Canu 2:1 (21:18, 15:21, 21:10)
Zelezinger (Koper)-Vitez 2:0 (21:7, 21:8)
II. KATEGORIJA
Košuta A. - Posega 3:0 p. f. Cambissa - Milič B. 3:1 (14:21, 21:19, 21:19, 21:19)
Birsa - Stropnik (Koper) 3:1 (13:21, 21:18, 21:15, 21:10) Stacul - Grbec 3:1 (21:18, 21:16, 18:21, 22:20)
Merlak-Jež (Koper) 3:0 (21:16, 21:15, 21:17)
Martinolli-Kovačič 3:1 (21:18, 21:17, 20:22. 21:18)
Runco - De Nardo 3:1 (21:17, 21:11, 16:21, 21:16)
Košuta E. - Tomšič 3:1 (23:21, 15:21, 21:15, 24:22)
Bruni - Košuta A. 3:0 (21:10,
21 ‘ 8	214)
Crechici - Cambissa 3:0 (21:9,
m <»■=■*
To.eS -KoioU E 3:1 O**1.
21:8, 21:16, 21:13)
Solaro - Birsa 3:0 (21:14, 21:15, 21:13)
Za »NAGRADO BORa
Zelezinger (Koper) - De Nardo (Ts) 3:1 (23:21, 24:22, 19.21, 21:18)
Muzio (Turin) - Kovačič (Bor) 3:2 (21:12, 20:22, 19:21, 22:20, 21:14)	„	.
Jež (Koper) - Košuta E. (Bor) 3:2 (19:21, 21:16, 17:21, 23:21,
22 ‘20)
Milič (Bor) - Tomšič (Bor) 3:1 (21:23, 21:18, 21:16, 21:19) •Veoko (Slovenija) - Muzio (Turin) 3:0 (21:19, 21:16, 21:10)
in borba bo potekala za posest lovorike, ki bo ostala v Trstu ali pa odšla v Koper.
Tudi med dekleti je bila borba ostra Nastopile so samo Tržačanke, od katerih je imel Bor najmočnejšo reprezentanco. V tej skupini so prevladovale že znana Di Be-nedettova, Zottijeva in temperamentna Bisianijeva. Ne smemo pozabiti na igralko Bora Batistovo, kateri je u-spelo po zmagi v četrtfinalu nad Bandijevo priti v polfinale. Zal se je tu znašla pred odlično Di Benedettovo, ki ni dopustila, da bi ji preveč o-grožala možnost končne zmage. V drugi igri je Bisianijeva odpravila Zottijevo ter se bo da^es spoprijela za končno lovoriko z nevarno Di Be-nedett-ivo.
Med moškimi je največ a-plavzov žel mladi Milič, posebno v borbi z že priletnim Cambisso. Kazalo je, da bo mladi igralec Bora zmagal, toda že v drugem setu je zagrešil nekaj napak, ki so ga spravile iz ravnotežja. Vrhu tega je njegov nasprotnik napačno serviral, česar pa sodnik ni opazil.
Največje zanimanje je seveda vladalo za nastop tujih gostov. Avstrijca Wegrath in Kollmann, člana Alpine iz Do-nawitza, včeraj nista prišla na vrsto. Zato je nastopil slovenski mladinski prvak Vec-ko iz Hrastnika, ki je z lahkoto odpravil nevarnega Mu. zia iz Turina. Z Veckom je prišel v Trst tudi jugoslovanski mladinski prvak Frelih. V turinski ekipi sta še Solaro in Tosetto.
Koprski Partizan je poslal na turnir tri svoje zastopnike in sicer Zelezingerja,
Stropnika in mladega Ježa, I našega dnevnika, Slovenske
ki bo danes nastopil v finalu pionirjev z Miličem. Turnir se bo nadaljeval danes dopoldne in popoldne. Poleg finalnih borb mladincev in žensk, bodo nastopili vsi najboljši in najmočnejši igralci.
Za zmagovalce bo na razpolago dovolj daril: poleg številnih kolajn vseh vrst za najboljše v posamezni kategoriji, čaka najboljše moštvo pokal prirediteljev. Absolutnemu zmagovalcu bodo podarili uro znamke «Darwil», medtem ke bodo ekipam, ki se bodo najbolj izkazale podarili pokale
kulturno - gospodarske zveze, podjetja Techna ter pokrajinskega odbora GITeT. Tudi tržaška turistična zveza je dala darilo v obliki lepega srebrnega krožnika. Vsa ta darila so bila že včeraj razstavljena v tekmovalni dvorani.
Z eventualnim uspehom v Catanzaru
Triestina praktično iz nevarnosti
Upanja Verone in Foggie visijo na tanki nitki - Reggiana ali Palermo tretji novi član A lige?
Ker je tekmovanje vredno ogleda, še posebno zaradi prisotnosti odličnih namiznoteni. ških igralcev iz Slovenije in Avstrije, vabimo vse ljubitelje te panoge, da danes s prisotnostjo podprejo nastop domačih tekmovalcev.
Medtedensko 34. kolo nogometnega prvenstva B lige je vsa bistvena vprašanja pustii° oaprta oz. na pol odprta, v kolikor je Marzotto izgubil še zadnje teoretične možnosti za rešitev in v kolikor sta si Venezia in OZQ Mantova tudi že teoretično (obema manj ka iz preostalih štirih tekem samo še po ena točka) zagotovili vstop v A ligo.
Ce pa je kaj praktično do
kraja razčistilo, potem se to omejuje na borbo za tretje mesto, ki se je skrčila praktično samo na Reggiano in Palermo tet na borbo za rešitev, ki je praktično omejena poslej le še na Foggio, Ve-
llllllltl l mtlll II lllm III l itlllli l mil l ■lilllllllll Irilviiilllllllltllldll lil Itim liint m m iitmiti lllf II limitiil miaii   ....
Jugoslovansko nogometno prvenstvo vseh ligah
Po današnjih prvenstvenih borbah zapleten položaj na vrhu lestvic?
Novogoričanom se obeta zmaga nad gostujočim Rudarjem
Po nedeljskem odmoru jugoslovanskega nogometnega prvenstva, ki je bil potreben zaradi mednarodnega srečanja z Madžarsko, se bo danes ponovno zavrtelo kolo tekmovanja širom po vsej državi.
Igrišča se bodo zopet napolnila in navijači bodo bodrili
svoje ljubljence v nogometnih dresih, ki se bodo potili v teku za žogo in v borbi za točke. Današnje kolo bi se moralo končati brez posebnih zavrtljajev. Seveda ni mogočg izključiti presenečenj, do katerih lahko pride prav na igriščih obeh enajstoric, ki se potegujeta za naslov, to je v Beogradu in Zagrebu.
V Beogradu bo Partizan sprejel v goste Vojvodino, ki letos ni pokazala borbenega duha kot v prejšnjih letih. Zato pa ni mogoče trditi, da
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Avstrijci, Koprčani in Tržačani na namiznoteniškem turnirju Bora
V '.V
Tik pred tekmovanjem za »Nagrado Bor«, so se nekateri udeleženci postavili pred fotografa za spominsko sliko. V prednji vrsti so mladinci, v ozadju pa Avstrijec Wegrath sredi članov koprske ekipe ter igralci Bora in ostalih tržaških klubov
nima osti, s katero lahko zadane tudi strupen pik kakemu nasprotniku. In ta bi oil najslabše vrste, če bi se to zgodilo v škodo vodečega i-artizana.
Druga vroča tekma tega kola I. zvezne lige bo zagrebških tleh, kjer do na igrišču Dinama gostovala Crvena zvezda. To beograjsko moštvo se je vsidralo na arugo mesto razpredelnice in si je zadalo nalogo, da resno ogroža vo-dilno vlogo meščanom Partizana. Seveda ima tudi Dinamo iste naklepe in danes bosta morah enajstorici pokazati, katera je vredna drugega stolc-ka. Današnja tekma v Zagrebu bi morala razčistiti to vprašanje, a to bo prišlo le z zmago enega ali drugega moštva. Z neodločenim izidom bo ostal položaj nespremenjen in bi navlekel precej vode na mlin Partizana.
Tudi Hajduk sili k vrhu in danes bo imel derby tekmo z meščani Splita. Hajdukovce čaka nehvaležna vloga: Split je namreč v nevarnih vodah in se polagoma potaplja. Danes bi ji moral prav klub iz istega mesta zadati smrtni u-darec. Toda v nogometu ni prostora za sentimentalnost in ni izključeno, da bo šel Hajduk na igrišče dobro zavedajoč se gesla «Mors tua, vita mea».
V nevarni coni sta še Velež in Vardar, da ne govorimo o Kadničkem, ki je že dokončno obsojen. Radnički se bo spoprijel prav z Vardarjem in ker igra na domačih tleh, bi moral priti do zmage. To v veliko veselje Veleža, ki si bo skušal na Reki zagotoviti vsaj neodločen izid. S kakšnim uspehom ne vemo, ker so Rečani v primerjavi z današnjimi gosti brez dvoma boljši. Toda tudi v tem primeru je treba dopustiti možnost presenečenja.
V Sarajevu si bo skušal domači klub zagotoviti zmago nad Beogradom. S tem bi bogatel za dve točki, ki sta mu nujno potrebni, da se še nekoliko oddalji od nevarne cone na dnu.
* * *
V drugi zvezni ligi je moral Zeljezničar vendarle prepustiti prvo mesto odličnemu Borcu. Bo to stanje dolgo trajalo? Odgovor bi moral priti že danes, ko bo prav med njima direktni spopad. Prognoze govorijo v prid Borcu, ki igra na domačih tleh in v tem primeru, bi se to moštvo oddaljilo od najnevarnejšega tekmeca še za dve, skoraj nedosegljivi razdalj*.
V Ljubljani bo tamkajšnji ligaš Triglav, ki je sicer že izgubljen za to prvenstveno kategorijo, sprejel v goste Zagreb. Rezultat bo brez vsakega pomena za Ljubljančane, ne bo pa za Zagrebčane, ki se morajo, če hočejo v miru preživeti zadnja kola, še nekoliko dvigniti više v lestvici, Moštva, ki so v nevarnosti za izpad, bodo imela težko delo, ki pa ni izključeno, da se bo končalo v njihovo korist. * * *
Po izdatnem in predvsem pekočem porazu v Ljubljani, se Novogoričanom obeta u-spešno kolo. Res je, da pride nevarni Rudar v goste, vendar moštvo ne bi smelo predstavljati nepremagljive ovire. Predpogoj pa je seveda, da Novogoričani napnejo vse sile in gredo v napad, pri čemer pa ne smejo zapravljati po svoji že ukoreninjeni navadi odličnih priložnosti. Maribor in Kladivar, ki sta na prvih dveh stolčkih lestvice slovenske conske lige, bosta imela priliko, da obogatita za obe točki. Prvi bodo igrali doma, drugi pa bodo gostovali na igrišču predzadnjega Ol.vmpa.
Triestino in
rono, Nova.
Brescio.
Kar zadeva aorbo za tretje mesto oz. za tretji stolček v A ligi, je mogoče pričakovati, aa bo se zelo ogorčena in da se bo njen končni izid zavlekel prav do poslednjega kola. heggiana ima sicer nekoliko boljši koledar kot Palermo, po drugi strani pa se zdi, da so Sicilijanci trenutno v boljši formi. Na vsak način pa ni pričakovati, da bi že današnje kolo povedalo kaj več, ker bosta tako Palermo kot Reggiana igrala na domačih igriščih, prvi proti Sim-menthalu in druga proti Mes-sini, torej proti moštvoma, katerih možnosti za zasedbo tretjega mesta v končni lestvici so praktično enake ničli.
Mnogo bolj zanimiv pa bo vsekakor razvoj na dnu lestvice, če ne zaradi drugega, že samo zaradi večjega števila pretendentov za rešilno bilko. Bežen pogled na lestvico ka-žej_da sta poleg že obsojenega Marzotta precej na slabšem od ostalih treh Foggia in Verona, vendar se zaradi tega Novara, Triestina in Brescia ne morejo počutiti orav nič bolj varne, kar velja še posebno za Novaro in Triestino, ki imata precej slabši koledar od ostalih. Toda to le v teoretičnem pogledu, kajti prednost štirih oz. petih točk je v praksi kar znatna in težko nadomestljiva. Ce bi se namreč hotela Verona, ki ima točko več od Foggie, rešiti, bi morala v preostalih štirih tekmah po teoretičnem računu in ob predvidevanju, da bo Triestina zbrala samo še dve točki iz internega sreča-
nja z Novaro, doseči vsaj šest točk (in v tem primeru Di odločala šele razlika v golih), kar se zdi praktično nemogoče, saj bi pomenilo, da bi morala doma premagati Como in Parmo, povrhu pa še prinesti dve točki iz Busta Arsizia in Catanzara. Isto velja tudi v odnosu do Nova-re, le s to razliko, da je Novara v toliko na slabšem, v kolikor se bo z direktnim rivalom Triestino morala boriti v Trstu.
Za Foggio pa je možnost za rešitev še manjša že zaradi tega, ker se bo morala na tujih tleh boriti s Palermom, za katerega bosta verjetno prav točki iz tega srečanja odločili za prestop v A-ltigo.
Kot vidimo so torej možnosti Verone in Foggie minimaL ne, vendar pa v teorji so in z njimi morajo računati tako Novara kot Triestina in Brescia. To pa po drugi strani pomeni, da se bo morala Triestina potruditi, da v preostalih tekmah na tujih tleh zbere vsaj dve točki, da si z matematično zanesljivostjo zagotovi to, kar si je popolnoma po lastni krivdi zapravila v četrtek, ko je prepustila Reggiani točko. In če ji to uspe v celoti ali pa vsaj delno že danes v Catanzaru, toliko bolje zanjo in za njene igralce.
V ostalem pa so dani tudi vsi pogoji, da prinese iz Catanzara vsaj eno točko. Ti pogoji tičijo predvsem v dejstvu, da je Catanzaro trenutno v slabi formi, kar dokazuje njegov četrtkov interni po. raz, in pa v dejstvu, da ie njegov položaj na lestvici popolnoma brezskrben in da zaradi tega ni življensko vezan na zmago. Seveda pa tudi ta vsekakor ugodna okolnost za Triestino ne bo dovolj, če ne bo znala izkoriščati takih priložnosti kot jih je imela proti Reggiani.
J. k.
Najnovejši izum moderne tefctfj Superautomatic s 57
Preko 50 vrst najboljši švicarskih ur Vam ja®®’
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno &
1
ŠVICARSKA SUPERMAR&
T. Moštvo
Prihodnji nasprotniki
32	GENOA	P. Patria
32	PARMA	Venezia
30	BRESCIA	Marzotto
30	TRIESTINA	Catanzaro
30	NOVARA	Mantova
26	VERONA	Como
25	FOGGIA	Prato
Palermo	Brescia
Verona	Messina
Mantova	Genoa
Sambened.	Novara
Pro Patria Triestina
Parma
Marzotto
Triestina Aiiessandria Monza Genoa Messina
V krepkem tisku tek me na tujih
Pro Patria Catanzaro Catanzaro Palermo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZI
GORICA • 01. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-46
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA 81
SPL0SNA PLOVBA
Expresna potniško, tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na nai AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA,
no 4-1, Trst — telefon 24-188
«MARV|H>
trevis*k
lastnik AUGHIERI
UL. CARDUCCI štev
27
in
VELIKA IZBIRA raznovrstne zlatrailf®
UR z naivečiim jamstvom — ZlA BIRMA1 j
obiščite NA^i
f
b!
UR z največjim jamstvom
OBIŠČITE NAS!!
ZMERNE CENE
igriščih
/iofef
Hotel «ADRIA> - Ankaran
•tel. 6131,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno	godba in ples
obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst- K.
^ no hrano in izbranimi pijačami.
Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA-ANKARAN
GOSTINSKI SOLSKI CENTER
HOTEL KRIM — BLED
Prvorazredna postrežba —
— narodne specialitete — u
Zdravilišč o
DOBRNA
* dr m vi ženske bo Im*n I
^ Kopeli v kabinah
in zaprtem bazenu, krasen park, razvedrilo. Prospekti Celjska turistična zvbza Celje.
AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE
«S LAVNI Ib
KOPER ■ Tel. 282, 77 Opravlja turistično služb-in tovorni promet - V z držuje domače i mednarodne avto bušne proge
Hotel «SLON
»
LJUBLJANA, Titova ul.
s svojimi obrati
se gostom iz Trsta toplo priporoča.
Grand hotel
LJUBLJANA; A
ei*yJ
nudi vse
Hotel «TRIGLAV» - Koper
Prvorazredna
restavracija, sodobno terasa, NOČNI BAR Z VSA KODNEVNIM pu
?vli
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
Obiski vsak dan ob 8.30,	(JP^
POSTOJNSKO
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU
Torej sta se Barčan in njegova Mara vendarle omečila? Dajmo no! Barčan je živel ob veliko cesti, poleg tega je bil trgovec, premeten trgovec, ki je znal po enaki ceni kakor sir prodajati tudi luknje, in svoje blago je le redko dajal na up. Nikdar pa tako, da bi pri tem še dodajal, nikoli ne!
S cesarjem da se je menil?
»Dobro, dobro, nič ne rečem, ne bil bi napačen takle snubec. Ali beseda, čeprav cesarjeva, še ni zlat-nik.» Takšno je bilo njegovo mnenje.
Akoravno je bil Palčič iz lesa, ki marsikaj prenese, Marinih čarov ni mogel tako naglo pozabiti, a ker se je pri vsem tem nekaj neprijetnega dotaknilo njegovega ponosa, se je naježil. S srčno bolečino se je pogovarjal sam, vpričo ljudi pa je malobrižno odmahnil z roko in klical Kastelca za pričo, če je bil ravno poleg. Ho-ho, s kramarjevo hčerjo da bi se ženil? Kaj praviš, Kastelic? In župan je bil vedno njegovih misli; srčno rad je pomagal prijatelju s ceneno uslugo. «La-kotnik pač, ki ni spregledal Šalej, je rekel.
Da, da, Mara je bila ognjevita, jedra deklina, prava samica — kdo bi ne opazil tega. Le po milu in svečah je preveč dišala...
Toda upnikov ni bilo mogoče odganjati ali oplašiti s šalami. Njihovih trpkih, neobčutljivih obrazov ni bilo mogoče razveseliti ne s pijačo ne s spogačo.
Ali so bili to kristjani?
Ne, to niso bili ljudje in Palčič se že zaradi njih ni mogel odreči svojim načrtom. Moral se bo pač oženiti. Cimprej se bo moral oženiti, dokler ne ugasne varuštvo skrivnostnih sil, ki jim je bil posvetil nekaj spokorniških tednov. Da, da, nič se ne ve, kdo vodi naša pota...
V Hrušici, vzemimo, pri	Sesljevih	sta bila	Palčič
in Kastelic vedno dobrodošla	gosta.	Tu	se je domačinu
nekoliko preveč umedila ena izmed hčera zgolj zato, ker je imela za lek prekratko	desno	nogo. Uboga	odcvetela sirota! Samo smehljala	se je	in	čakala...	A naj
je bila hči še tako prijazna in oče voljan podložiti ji stopalo z dobrimi, modrikastimi stotaki, ne, Palčič nikakor ni bil dovolj pogumen, da bi se paril s po-habo. Poleg tega je vodila pot tja vedno mimo Obro-va, bi se reklo, mimo razjedajočih spominov. Ah, ja, Palčič Je bil vse preveč čustven, vse preveč mehko-čuten; morali bi imeti pest v prsih namesto srca, to bi moral imeti!
Pač pa ni bil popolnoma brezbrižen ob neki vablji-vejši priložnosti, tam, kjer oče in hči nikakor nista znala vskladiti svojih notranjih občutkov do zapoznelega snubca. Mar ni bila to svojevrstna posebnost? Ako se je torej smel človek zanesti na preizkušeno modrost, bi Palčič v tem neskladju lahko ujel svojo ribo.
In tako sta se s Kastelcem potem vozila samo še v Brezovico.
Hu, kakšna je bila ta Kristina, kakšna nenavadna ženska!
Mirna, stroga. To ji je pobralo dobršen del prikupnosti z zagorelega obraza. Toda vse ostalo, povito s preslegasto bombaževino, je bilo tudi Kristinina last in tako vznemirjajoče, da je še Kastelca obhajala nekakšna mršavica. Pri streli...
»Ali je vedno tako resna,» je vprašal očeta.
Povžanec je gledal namrgodeno. Potem, ko je hči odšla iz hiše, se je nasmehnil: «He, he,» je rekel, «takšna je pač'»
Mar naj bi jo bil hvalil, Kristino? Kristinico? O, ta vam je bila hudičevo zrno, marsikatero palico je bil zlomil na njej. Ali naj bi to pravil poštenim ljudem? Takšna je pač! To je rekel.
Uboga Povžanka, uboga Kristinina mati! Konec koncev tudi ona ni bila taka, da bi se izgubljala v samoveličju, toda o nekaterih Kristininih vrlinah bi se bila navzlic temu rada pomenila.
«Vi niti ne veste...» je hotela reči. A stari je gledal po turško in tako Je ostalo pri tem. Palčič in Kastelic sta lahko marsikaj videla, poslušati pa jima res ni bilo
treba — svoje živine in svojih otrok Povžanec nikoli ni hvalil.
Prebil je mnogo težav in si nabral dokaj življenjskih modrosti. Najprej se je pehal z zemljo, potem se je moral rvati tudi z družino, ki se je množila in hotela zrasti po svoje. Po svoje? Seveda, kakor te-letca! Kam pa pridemo, je menil Povžanec. Moral jih je torej s trdo roko in milo besedo učiti, kod naj hodijo. In to se mu je v dobršni meri posrečilo, zakaj nikjer ni bilo zapisano, da se morajo s starostjo človeku podvajati tudi nevšečnosti. On pa je imel svoja leta in sinove in ženo in hčer...
Hčer! Hči je bila res samo ena, toda bila je Kristina. He-he, ali kako je že bil rekel? Takšna je pač...
Marsikdo je marsikaj vedel o njegovi edinki, živela je v tej blagoslovljeni dolini, v tej čudoviti kraški kadunjl z ravnim dnom, ki se ji reče Brezovica. Prav tako kakor drugi vaščani je živela tu in bila vsem na očeh. čemu naj bi torej Povžanec govoril o tem...
Nemara zato, ker je ob nedeljah zginjala z doma.
Kristina?
Kajpak, ta, vsako nedeljo je nekam šla, bogtiga-vedi kam. Ako Kastelic in Palčič nista nič slišala
Da, Palčič se je na to zelo skrbno Pr
motni'stezi, vse šo vodile" mimo' Ro**?.9™	^
Naj je stopil po tej ali oni poti,_P_°ali
) '
to, kar je spotoma razmišljal, Še bolj; v
C*
line naravnost v Brezovico. Ali ni	VJi
iljl j Jta P J vsakem prijaznejšem zavetju
V!
vi senci, v vsakem prijaznejšem zavetju ^1 s Kristino. Postavimo tu-le, na uglajenern, (ji osamelim gabrom... ali tamle, med le°n Poležavala sta in se menila. O čem že?
Ah. ja! Kristina, Kristinica...
A
Toda ona se je samo sramežljivo s	j	j,<K
■ &
je iskala v nedorasli, popaseni travi
Palčič se je torej zopet raznežil,	P,	Ih
svojih sanjah in Kastelic Je imel pop0*/1	J*8’	Ff	V*
mu je čestokrat ponavljal: »Pravcata	*	?»
S
vsa dolina je bila
tem, naj se razprašata pri ljudeh polna čenč.
Ah, ta svojeglava ženska! Odtihotapljala se je z zadnjimi zvezdami, vračala se je s prvimi. In Povžanec je bil pri tem docela brez moči; naj je vihtel palico, naj je opletal z jezikom, prav nič ni zaleglo. Ali naj bi jo bil priklenil k jaslim? Ho-ho, ustavite veter nad krasom, pridržite jesen, da bi se ne prikradla v dolino...
Kdo, res, bi bil mogel ponujati takšno hčer!
Kljub temu je Palčič močno vzljubil sprehode tja proti Brezovici. In kakor je sprva vabil s seboj Kastelca, da se je mogel opirati na njegov županski ugled, tako se je poslej ogibal Materije. Malokrat, prav malokrat se je več pokazal na županstvu.
Kastelic se je muzal. He-he, je menil, nemara se bo vendarle oženil.
je čestokrat ponavljal: »Pravcata čedni deklini pozabljaš na vrednost0	ve11	V
la prav je sodil Kastelic, toda Palčic »	se	j u 's
mogel ženiti zgolj zaradi upnikov, ne •	m ►, j
ni znal poniževati z mešetarjenjem-	V
Koliko pa je bilo pravzaprav ten tisoč dve sto kron? Prav! Toliko, kolik j,»p^ čakoval od Povžanca. Potemtakem	se	$
znebil lakomnih pajkov!	.n0	.
Hu, takšne misli, kako so ga	vem	+
Palčič je segel po tobačnici.	...	p o
Torej Kristinica... In je šel d® Jvesto. čebrnjal ljubeznivo s svojo nevidno ne ^
5»
K
-C”'
HO«
vasi,
Kravje stezine se spuščajo po i, potem vodijo mimo napajališčay
nikvo. Tik ob mlinu torej in Bržan h"* v ^, žav z vaško čredo. Je, klikne, je, in	pfo	x
da parklja zlagoma dalje, ven iz PonJ*5 p° ^'
kjer se bo zdaj zdaj razlila sončna
po brinju, po griškem mlečniku. . i lc ^
-	/4al
Ni dneva, da bi Bržan ne poglcfl a
mlin.