Kdor verjame v svoje sanje, vse življenje prespi. Kitajski pregovor nT*£¥7yfyfTH Številka 26 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 3. julija 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Podjetnike ob meji je treba motivirati, da se odločijo za skupne investicije. Poslanec Karel Smolle na obisku pri slov. zun. ministru Novomašnik bod' pozdravljen! Preteklo soboto je bil Ignac Domej v krški stolnici posvečen za duhovnika. Preteklo nedeljo je bila v Rin-kolah slavnostna nova maša. Želja vernikov je, da bi novomašnik deloval na Koroškem. Na sliki novo-mašniku dva fanta iz njegove domače vasi Rin-kole predajata domače pečene hlebe. Več na straneh 8/9 EU: Avstrija naj izkoristi predsedstvo za manjšine GLASBENA ŠOLA Glasbena šola hoče ohraniti avo-tonomijo, pravi njen predsednik Verdel. stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Občina Bistrica nad Pliberkom bo podelila svojemu dekanu Kristu Sriencu za 60 letnico duhovništva častni prstan občine. Stran 5 ŠPORT Bo prišel Brazilec k SAK? Ekipa igralca-trenerja Vrabca išče okrepitve, doslej pa na treningih še ni bilo novih igralcev. Stran 15 2 Politika petek, 3. julij 199g Politika 3 LJUBLJANA______________ Smolle pri Podobniku, Frlecu in Bavčarju V spremstvu predsednika CAN Marjana Pippa in poslovodečega tajnika EL podžupana Bernarda Sadovnika se je Smolle pretekli ponedeljek srečal s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom, z zunanjim ministrom Borisom Frlecem in ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem. Glavne teme pogovora so bile polnovredna vključitev Slovenije v EU, vprašanje koroških in štajerskih Slovencev in vprašanje slovensko-avstrij-skega kulturnega sporazuma. Po besedah predsednika CAN Pippa je Frlec .jasno potrdil željo in podporo po učinkoviti politični organiziranosti Slovencev v zamejstvu", hkrati pa dal razumeti, da Slovenija ne more izsiliti njegove želje. Prav tako je podprl željo avstrijskih narodnih skupnosti, da se z ustavo vsestransko zagotovijo njihove pravice. Podkrepil je tudi podporo Smol-lejevemu delovanju na parlamentarni ravni in prizadevanjem za zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru. Po Smolleju daje Slovenija vtis „dobro pripravljenega potencialnega kandidata EU". Morala pa bo, tako Smolle, opraviti še nekaj zelo važnih domačih nalog. Mdr. bo morala urediti pokojninsko reformo, prestrukturiranje velepodjetij in svobodni dostop do finančnih tržišč. Ob tej priložnosti je Smolle pozval Avstrijo, da se z večjo vnemo posveti preko-mejnim projektom. Jasno je zavrnil strah Avstrijcev, da bi lahko neovirano sodelovanje s Slovenijo ogrozilo avstrijsko tržišče delovne sile. Smolle dobesedno: „Pod-jetnike v obmejnem področju je treba motivirati, da se odločijo s slovenskimi podjetji za skupne investicije!" -Kuj- Avstrijsko predsedstvo ELpoziv narodnih skupnosti Predsednik CAN Marjan Pipp: ..Avstrija naj izkoristi predsedstvo tako, da iniči i ra smernico EU za obvezno evropsko manjšinsko pravo. S 1. julijem je Avstrija prevzela predsedstvo EU. Njen mandat bo trajal pol leta. Južnotirolska ljudska stranka (SVP) in dunajski Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) skušata Avstrijo prepričati, da izkoristi predsedstvo EU v korist narodnih manjšin. Konkretno predlagata, da bi Avstrija iniciirala smernico za evropsko manjšinsko zaščito oz. postala dejavna na področju obvezujočega evropskega manjšinskega prava. Konkreten predlog pripravljajo mednarodni pravni strokovnjaki po nalogu južnotirolske deželne vlade; vseboval naj bi tudi kolektivne in politične pravice, ne pa samo individualnih. Kolektivne in politične pravice so namreč za narodne skupnosti bistveno obsežnejše in pomembnejše. Na osnovi teh pravic imajo narodne skupnosti možnost, da nastopajo nasproti vladam kot organizirana skupnost. Tako imajo pravico soodločanja. Zato sta pomembna tudi zajamčen manjšinski mandat v zakonodajnih telesih in javnopravno zastopstvo. Ob prevzemu predsedstva EU s strani Avstrije je predsednik CAN Marjan Pipp poudaril v izjavi za medije: ..Avstrija ima v času svojega predsedstva EU nalogo, da zavzame stališče k važnim vseevropskim zadevam in da izdela predloge o možnih rešitvah. Sem spadajo tudi nerešeni problemi narodnih skupnosti. To je morala Evropa spoznati najkasneje tedaj, ko je v Bosni divjala grozna vojna. Tudi kriza na Kosovu kaže, da Evropa nujno potrebuje zakonske ureditve, s kateri; mi do takih konfliktov sploh ne bi moglo priti. Zato naj Avstrija izkoristi predsedstvo EU v korist narodnih skupnosti - s tem da sproži pobudo za obvezujoče evropsko manjšinsko pravo." „Za našu budučnost“ - a kako? 50-letnica Hrvaškega akademskega kluba (HAK) na Dunaju. S svečano akademijo je Hr-vatski akademski klub (HAK) na Dunaju - ta zbira študente in študentke gradiščanskih Hrvatov podobno kakor KSŠŠD - začel vrsto različnih prireditev, ki so namenjene tako pogledu nazaj kakor tudi kritični oceni trenutnega stanja in pogleda v bližnjo prihodnost gradiščanskih Hrvatov. V ospredju zanimivega večera v prostorih Gradiščansko-hrvatskega centra sta bili lavdacija bivše državne poslanke Marijane Grandits ter razprava na temo: „lma manjšinsko delovanje prihodnost tudi zunaj strankarsko-političnih struktur?” Za uvod je Grandičeva, ki je sama bila ena gonilnih sil v HAK, poudarila, da je bil HAK politična avantgarda gradiščanskih Hrvatov, kar dokazuje mdr. njegova kritična distanca do spomenice predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Glede prihodnosti pa je Grandičeva posebej opozorila na spremenjeni geopolitični položaj in menila, da bi tudi evropsko unijo morali bolj izkoristiti v prid narodnih skupnosti. Glavne uspehe HAK vidi v sodelovanju z matičnim naradom ter z drugimi manjšinskimi organizacijami in v zavezništvu s pripadniki večinskega naroda. Za uspešno delo v prihodnjem tisočletju pa zahteva nove perspektive: primerno reakcijo na ..ignorantsko zadržanje večinskih strank”, jasen odgovor na pričakovanja mladine, vlogo Delati bi morali učinkovitejšo manjšinsko politiko po zgledu koroških Slovencev. JANDRE PALATIN, podpredsednik Hrvaškega kulturnega društva (HKD) jezika in vpliv medijev zlasti elektronskih pa tudi oblikovanje narodne zavesti gradiščanskih Hrvatov. „Biti Hrvat je šanza!” naj bi bilo novo geslo, ki naj bi nadomestilo občutek manjvrednosti in mučeništva. Marijana Grandits je tako že formulirala glavna vprašanja za podijsko razpravo o smiselnosti zunajstrankarskega političnega angažmaja. V razpravi so vplivni bivši sodelavci HAK nakazali pereče probleme gradiščanskih Hrvatov: politično samostojnost, narodno in kulturno zavest, ugled in vpliv javnosti, možnosti soodločanja (tudi v zvezi s sosvetom) ter generacijski problem. Prav ta se je izkazal kot posebno pereč. Med poslušalci je bilo zelo malo mladine, v diskusijo se mladina sploh ni vključila in tudi o njeni vlogi med gradiščanskimi Hrvati se je razpravljalo. Zato je bila tembolj izražena zahteva po „arti-kulaciji zunaj strank” (Emrich), zavzeli so se za „ofenzivnejšo in kritično nego ugleda" (umetnik Hartmann) ter za močnejšo ih učinkovitejšo manjšinsko politiko po zgledu koroških Slovencev (Jandre Palatin). Palatin je kritiziral paktiranje med SP in VP v škodo manjšine. Omenil jo zgrešeno taktiziranje v sosveta ..slamnati memorandum” in „ka-stracijo” kulturno-političnih društev. ..Solidarnosti ni!" tako Palatin dobesedno, k čemur je dodal, da HAK nikdar ni bil tako apolitičen kakor zdaj. Podijska diskusija torej ni bila samo posprava dela zadnjih pel desetletij, nasprotno: Nepreslišne so bile jasne zahteve po odločnejšem in uspešnejšem političnem nastopanju ter boljšem kulturnem menedžmentu. Vsekakor vzdušje pri gradiščanskih Hrvatih ni tako harmonično, kot ga nekateri vidijo. Če bi o prestopu v tretje tisočletje hoteli spremeniti ustaljene politične tabore znotraj gradiščanskih Hrvatov in ojačiti vpliv mlajše generacije, potem bo HAK moral ojačiti tudi svoje napore pri izvedbi klubskih ciljev. Zato: Mnogo uspeha tudi v naslednjih 50 letih! H. S AKTUALNI POGOVOR Mag. Roman Verdel, provizorični ravnatelj slovenske Glasbene šole, o vsebini triletne pogodbe z deželo Koroško in financiranju domačih učiteljev. Zagotoviti finančno podporo ob ohranitvi avtonomije Naš tednik: Slovenska Glasbena šola je praznovala 20-letnico. Jeseni 1997 ste postali njen provizorični ravnatelj. Kaj je ob jubileju Glasbene šole Vaša srčna želja? Mag. Roman Verdel: Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalil Pri vseh tistih, ki so pomagali pri ustanovitvi in razvoju naše Glasbene šole. V prvi vrsti gre zahvala Sloveniji. Od vsega začetka je podpirala delovanje GŠ tako v finančnem kakor v Pedagoškem oziru. Do leta 1983 so igranje na instrumente Poučevali izključno učitelji iz Slovenije. Tudi njim velja zahvala, saj so poučevali v zelo težkih okoliščinah in so morali deloma pet mesecev čakati na honorar. Nadalje se prisrčno zahvaljujem staršem, ki so svoje otroke zaupali slovenski GŠ, vsem društvenikom in zaupnikom GŠ, KKZ in SPZ ter občinam. Osrednji kulturni organizaciji sta bili_ glavni nositeljici GŠ, dokler GŠ ni postala samostojno društvo (leta 1984). Navsezadnje pa gre zahvala tudi vsem bivšim in sedanjim odbornikom GŠ; kljub velikim težavam so vztrajali in tako zagotovili obstoj naše osrednje glasbene ustanove. Pred kratkim ste podpisali pogodbo z deželo Koroško. Kaj je njena vsebina? Trenutno deluje pri GŠ 17 domačih učiteljev. Zato so finančne potrebe postale znatno večje. Že več let smo se pogo- varjali z deželno vlado o konkretnih oblikah sodelovanja. V preteklih dveh letih nas je deželna vlada podprla s po 1 mio. šilingov, za nadaljnja tri leta pa smo podpisali z njo pogodbo, ki nam zagotavlja letno podporo po 1,5 mio. šilingov. Poleg tega nam pogodba narekuje, da se približujemo avstrijskemu učnemu načrtu. Ta se glede vsebine ne razlikuje od našega dosedanjega, ureja pa tudi vprašanje izpitov. Zato bo od sedaj naprej pri prestopnih izpitih navzoč tudi zastopnik deželne glasbene šole (Landesmusikschulvverk). Po poteku pogodbe naj bi dežela zaposlila del domačih učiteljev in jih dala na razpolago naši GS. MAG. ROMAN VERDEL Kako visok je letni proračun slovenske GŠ? Ta znaša 5,4 mio. šilingov. Večjo podporo dobimo tudi od Slovenije, urada zveznega kanclerja na Dunaju, avstrijskega ministrstva za pouk in umetnost, šolnina pa znaša pribl. 1,5 mio. šilingov. Kako je po podpisu pogodbe urejena avtonomija GŠ? Društvo GŠ ostane samostojno in odloča o svojem delovanju samo, pri zaposlitvi novih učiteljev pa veljajo sedaj isti kriteriji kot pri deželni GŠ. Konkretno to pomeni: razpis učiteljskih mest in njihova kvalifikacija morata odgovarjati zakonu o zaposlitvah glasbenih učiteljev. Glede tega bo treba spremeniti tudi pravila. Pogodba velja tri leta. Kaj potem? Naša želja je, da bi po poteku pogodbe dežela zaposlila del domačih učiteljev in jih dala na razpolago naši GŠ. Stroški za domači kader se vsaki dve leti znatno zvišajo. Rešitev tega finančnega vprašanja je zelo važna, ne sme pa priti do nje na račun samostojnosti GŠ. Gredo prizadevanja GŠ tudi v smer visoke kakovosti? Že doslej smo polagali veliko važnost na kakovost pouka, kar dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade pri raznih tekmovanjih. Kot glasbena ustanova slovenske narodne skupnosti smo še bolj kakor drugi izpostavljeni pozornemu spremljanju našega delovanja s strani pristojnih strokovnjakov. Zato se moramo truditi za čim kvalitativ-nejšo delo. Pri tem moramo izkoristiti tudi strokovno pomoč iz Slovenije, kjer imajo v glasbenem šolstvu dolgoletne izkušnje. Uskladiti moramo delo domačega kadra z izkušnjami učiteljev iz Slovenije - kar bo zanesljivo jamstvo za uspeh. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch LJUBLJANA___________ Peterle srečal Abrahama V ponedeljek, 29. junija, je prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade in Tischlerjevi nagrajenec Lojze Peterle obhajal svoj 50. življenjski jubilej. O slavljencu je znano, da odlično pozna slovensko narodno skupnost na Koroškem. Z njo je tudi emocionalno tesno povezan. Zelo ga boli srce, ker si koroški Slovenci zaradi umetne razdvojenosti sami mečejo polena pred noge. Poznamo ga kot prepričanega zagovornika skupnega, neposredno izvoljenega pluralnega zastopstva ter zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru. Šteje tudi med tiste slovenske politike, ki imajo največje zasluge za Pliberški kulturni dom. Zvestemu bralcu NAŠEGA TEDNIKA ob srečanju z Abrahamom prisrčno čestitamo. Želimo obilo božjega blagoslova, osebne in poklicne sreče in mu kličemo: Bog Vas živi! Čestitkam NT se pridružujejo NSKS, EL, SGZ in KKZ. CELOVEC Hans Sima 80-letnik Z zakonom o dvojezičnih napisih 1972 je hotel uresničiti narodnostno sožitje na Koroškem. To mu ni uspelo - moral je odstopiti. Še danes ga zelo žalosti, da ni mogel uresničiti svojih manj-šinskopolitičnih načrtov. Sicer pa slej ko prej pozorno spremlja koroško politiko. Pred nedavnim je nekdanji deželni glavar Sima obhajal svoj 80. življenjski jubilej, za kar mu iskreno čestitamo. Želimo mu obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! -Kuj- Hans Sima Lojze Peterle r 4 petek, 3. julija 199g Iz naših občin Na kratko ZAPLETI Splošni občinski red mora veljati v vseh občinah Sele. Na minuli občinski seji je prišlo do verjetno edinstvenega primera na Koroškem, je župan odklonil protokoliranje važnega odlomka razprave v občinskem svetu. Splošni občinski red (AGO) predvideva, da mora zapisnik občinskih sej vsebovati vse važne pasaže razprave o posameznih točkah. Večinoma v praksi posamezni mandatarji celo sami na seji povedo, kaj od svojih izjav hočejo dobesedno imeti zabeležnih v protokolu. Tako je hotel mandatar EL Nanti Olip imeti v protoklu predzadnje seje zabeleženo eno važno županovo izjavo v zvezi z dokladami za dvojezično uradovanje na občinskem uradu. Župan VVassner je to odklonil, čeprav je to Olip izrecno zahteval in se pri tem skliceval tudi na predpise splošnega občinskega reda. Ker pri tem očitno gre za ravnanje, ki ni v skladu z zakonom, bo tu verjetno imela zadnjo besedo nadrejena instanca pri deželni vladi. Investicije. Na minuli občinski seji pretekli teden so selski mandatarji soglasno sklenili tudi vrsto pomembnih investicij. Tako bo občina kupila zemljišče v Selah, na katerem naj bi nastalo do 30 parkiriščnih mest, ki so za večje prireditve neobhodno potrebne. Gre za tako imenovani Rupertov svet v bližini gostilne Male. Občina je posestnici ponudila 200.000,-, kar je tudi že najvišja vsota, ki jo je pripravljena plačati. Nekaj občinskega in deželnega denarja bo šlo tudi v popravilo in izgradnjo cest. Tako bodo gradili nove ceste oz. jih bodo popravili k posestvu Pavla Maka, p. d. Gre-geja, cesto na Koblo ter Rusovo pot, ki je najvčeji projekt. Veselje bodo imeli tudi šolarji ljudske šole v Selah, ki bodo za igriščem dobili nov plot, tako da jim žoga ne bo več uhajala k sosedu. Silvo Kumer V Globasnici investirajo in upajo, da bo VViirfler ostal Gradbeno podjetje VVurfler je važen delodajalec v občini Globasnici in bi bilo zelo škoda, če bi se odločilo za preselitev v drugo občino. Investicije. Na minuli občinski seji so globaški občinski mandatarji soglasno sklenili nadaljnje investicije v obrtno cono pri Juenni. Za več kot 400.000 šilingov bodo asfaltirali ceste (denar je dala na voljo deželna vlada) do podjetij v obrtni coni. Ker je med tem tudi podjetje VVindisch najavilo, da bi rado imelo asfaltno cesto, bo občina pri deželni vladi zaprosila za dodatnih 150.000 šilingov. Sklep so mandatarji sprejeli soglasno. Župan Paul Robnia je poudaril važnost, da pri takih vprašanjih vse frakcijo skupno in enotno nastopajo pri deželni vladi. Tega mnenja je bil tudi Hubert Kordež (EL), ki je zastopal mnenje, da je treba čim v občini večkrat povabiti deželne svetnike, ki potem večinoma pustijo tudi nekaj denarja za investicije. Skrbi delajo občinskim mandatarjem vesti, da naj bi podjetje VVurfler zaprlo eno izmed treh postojank. Župan je osebno govoril s šefom podjetja Lukasom VVur-flerjem, ki mu je dejal, da razmišlja o zaprtju ene izmed treh postojank. Ni pa nujno, da bi to ravno bila Globasnica. V podjetju v Globasnici zaposluje VVurfler med 20 in 25 delojemalcev. Če bi VVurfler hotel areal prodati, ima občina pravico, da ga odkupi za isto ceno, kot ga je prodala. Toda župan Robnig seje izrazil optimistič- no, da bo VVurfler ostal, če ne, „pa areal kljub temu gotovo ne bo ostal prazen", tako župan. V zvezi z obrtno cono je občinski svet opozoril župana, naj skrbi za to, da bo val, ki ga je podjetje VVurfler naredilo iz prsti okrog podjetja, tudi čeden in pozenel. Rekli so na seji; Deželne svetnike je treba še večkrat povabiti v našo občino. Navadno pustijo potem tudi nekaj denarja pri nas. Hubert Kordež (EL) Upam, da bo podjetje VVurfler ostalo pri nas, ker zaposluje 20 do 25 delojemalcev. Če ne, pa nimam strahu, da bi ostal areal na Čepičah prazen. Župan Paul Robnig Važno je, da so globaški politiki v deželnih gremijih kot npr. v Kmetijski zbornici, kar je konec koncev v korist vseh občanov. Važno pa je tudi, da Globašani na zunaj nastopamo enotno in tako za občino dosežemo čim več. Podž. Bernard Sadovnik Poti in ceste. Važen sklep so mandatarji sprejeli tudi za Strpno vas, kjer bodo asfaltirali nekaj poti. Stroški za ta projekt znašajo 304.000 šil. Prav tako bo občina dala asfaltirati Korenovo in Božičevo pot, kar je bilo možno s pomočjo okrajnega agrarnega urada (Agrarbezirksbehorde). Ker je pri tem vprašanju šel urad občini zelo na roko, je podž. Bernard Sadovnik izrecno pohvalil sodelovanje in tudi dejal, da bi bilo pogosto diskutirano zaprtje tega urada zelo škodljivo za male občine. Globaški potok. Letos bodo pričeli z regulacijo globaškega po; toka. Načrti so že narejeni, tudi denar iz Celovca bo prišel. Celotni projekt (400.000 šil.) pa bo stal manj, kot prvotno načrtovano (650.000 šil.). Preostali denar je občinski svet namenilo za obnovi zidu pokopališča v Večni vasi (150.000,- šil.) ter sanacijo stavbe občinskega gradbenega podjetja /Bauhof (100.000 šil.). Kulturni trikotnik. Občinski svet je soglasno sprejel tudi pravila ..Kulturnega trikotnika - Kultur-dreieck SGdkarnten", v katerega so včlanjene skoraj vse občine Podjune. Članarina za Globasnico znaša letno 7.500 ši. in je odvisna od števila prebivalstva. Namen društva je skupna reklama za občine na kulturnem področju. Silvo Kumer Pešpot že v delu, zdaj diskutirajo o kapelici Blato. Pred kratim so na Blatu začeli urejati pešpot, ki bo tudi za kolesarje. Celotni projekt bo stal v letu 1998 3,2 mio. šilingov. Leta 1999 bodo pešpot tudi asfaltirali. V načrtu je tudi, da bodo pešpot kasneje podaljšali do Nonče vasi oz. do Pliberka. Na vasi pa bodo dobili tudi novo razsvetljavo. Postavljenih bo nad 30 novih svetilk. Na Blatu pa se diskutira že naslednji vaški projekt, namreč gradnja kapelice oz. majhne cerkve. Nosilci projekta naj bi bili v prvi vrsti vaščani z ek. sv. Eričem Kumrom in mizarskim mojstrom Rudolfom Skiasom na čelu. Cestna uprava gradi pešpot skupno z mestno občino Pliberk. J 5 Iz naših občin W»cuh' r ■fr v ■■ 1 Igrj ■E ]» V W Ff -m ^ otroškem vrtcu v Šmihelu so doslej imeli dve poldnevni skupini. Od šolskega leta 1998/99 naprej bo tudi celodnevna skupina. Tosoboto, 4. julija, ima vrtecob 10. uri svoj letni zaključek s kulturnim programom. Častni prstan občine Bistrica msgr. Sriencu Prvi bistriški občan, ki bo odlikovan s častnim prstanom občine, bo šmihel-ski dekan msgr. Kristo Srienc. To je sklenil občinski svet na minuli seji. šmihelski župnik in pliberški dekan msgr. Kristo Srienc praznuje *° nedeljo (ob 9.30 zbiranje pred župniščem) svojo biserno mašo. Msgr. Srienc je že 60 let v duhovniški službi, od tega 40 let v šmi-helski fari. V teh letih si je dekan nedvomno pridobil izredno veliko zaslug za faro in občino, kar je ho-tel občinski svet s podelitivijo častnega prstana tudi dokumentirati. štirje proti. Odločitev za pode-”tev častnega prstana v občinskem svetu potem le ni bila tako 9ladka, kakor bi to navaden °bčan in faran pričakoval. Prizadevanje dekana Srienca za ohranitev slovenskega življa v občini in ar'> ki sta bili ob njegovem prihodu pred 40 leti domala še v celoti sjovenski, je nekaterim trn v peti. Presenetilo pa je, da je bil govor-a'k teh Pepei Pototschnig (JUL), k' je nastopil zelo ostro in emocio-nalno, v slogu govornikov KHD in °bsojal delovanje msgr. Krista ^rienca za ohranitev slovenske besede in življa v občini. Potot-schnig je dejal, da je dekan razparal številne enojezične občane ^ da je delal politiko s prižnice. ” želodcu je Pototschnigu ležala tudi zadeva počastitve rajnega Ppnika Antona Kuteja, ki je pred ®ti mdr. na njegovo iniciativo le d°bil spominsko ploščo na farni cerkvi - tedaj naj se bi dekan bra- nil table. S tem v zvezi je Potot-schnig uporabljal vokabular, ki ga na tem mestu raje ne bi zapisali. Z gestiko in medklici je Potot-schniga podpiral podžupan Peter VVinkl (SPOL ki je sejo pri tej točki čisto emocionalen celo kratko zapustil. Podporo sta Pototschnig in VVinkl dobila tudi od Rudolfa Kadi-scha (LFA). ki je prvič v svoji dobi kot mandatar spregovoril in v celoti podprl Pototschniga. Zasluge. Daje ostala slika zaslug delovanja dekana Srienca objektivna in kljub napadom le cela, so skrbeli drugi mandatarji. Župan Janko Pajankje dejal, da stoji popolnoma za tem, da dobi dekan častni prstan. Andrej VVakounia VOGRČE Gasilski praznik ob 70-letnici društva Vogrški gasilci prirejajo v nedeljo 5. in v ponedeljek, 6. julija svojo vsakoletno gasilsko veselico. Letošnje slavje je posebno slavnostno, saj praznujejo vogrški gasilci letos svojo 70-letnico obstoja. V nedeljo bo po maši igrala skupina „Hauskantentrio“, v poneljek zvečer pa podo zabavali ..Podjunski muzikantje". (EU je sprva ostro obsodil govor Pototschniga in ga dobesedno primerjal z nekdanjimi komunističnimi procesi zoper Cerkev. Wa-kounig je izrecno poudaril zasluge dekana in dejal, da se taka stvar ne sme zlorabljati za zganjanje politične ideologije. Alfred Kral (EU je celo predlagal, da bi naj dekanu podelili častno občanstvo (ki ga doslej še niso nobenemu občanu - op. uredn.). 14:4. Glasovanje o podelitvi se je potem končalo s 14:4 (proti: Pe-pej Potoschnig - JUL, Kristine Li-ninger - LFA, Rudolf Kadisch -LFA , vzdržal: podž. Peter VVinkl -SPO). S tem je bil predlog z veliko večino sprejet. Celodnevni vrtec. V šmihels-kem občinskem otroškem vrtcu bodo z novim šolskim letom vodili tudi celodnevno skupino (13 prijav). Skupno je 50 prijav. Nova skupina bo občino stala 400.000,-šilingov. Potrebno bo tudi zaposliti dodatno otroško vrtnarico. To mesto bo občina zdaj razpisala. Loserjeva zemljišča. Prav tako soglasno je občinski svet sklenil nakup 4 ha zemljišč med športnim centrom in novimi stanovanjskimi bloki. Stroški za nakup znašajo 5,2 mio. šilingov. Na tem zemljišču naj bi nastalo novo stanovanjsko naselje. Silvo Kumer Rekli so na seji K razpravi o podelitvi častnega prstana: Dekan Srienc je bil posvečen leta 1938 in je od 1958 v naši občini, za katero je veliko storil in si zasluži tako odlikovanje. Župan Janko Pajank Pravzaprav bi mu morali podeliti za zasluge tudi častno občanstvo. Alfred Kral (EL) Srienc je 40 let delal narodnostno politiko s prižnice in je prebivalstvo razdvajal. Zato so se mnogi nemškogovoreči obvrnili od cerkve. Pepej Pototschnig (JUL) Pri pogrebih in porokah ni upošteval, da mnogi želijo samo nemške obrede. Pepej Potoschnig (JUL) Maše so večinoma še vedno samo slovenske ... Pepej Potoschnig (JUL) ... kdaj pa si zadnjič bil pri maši? Valentina Kušej (EL) ... že dolgo ne in tudi ne bom tako kmalu šel... Pepej Pototschnig (JUL) Dekan ima izredne zasluge za občino in faro. Pototschnig pa zlorablja primer in dela ideologijo. Njegov govor lahko primerjamo z nekdanjimi komunističnimi procesi proti Cerkvi. Andrej VVakounig (EL) Srienc je veliko doprinesel h krepitvi identitete občine in fare in našega kraja ... Andrej VVakounig (EL) ... nesramnost... podž. Peter VVinkl (SPO), ki je med VVakounigovim govorom zapustil sejo ... in med vojno zaradi svojega delovanja celo bil premeščen. Tudi k samostojnosti občine Bistrica je mnogo prispeval, ko se je leta 1990 v pridigi stvarno lotil tudi tega vprašanja. Andrej VVakounig (EL) Danes lahko vsakega kritiziramo. Pepej Potoschnig (JUL) Že, toda ne, če s tem komu storiš krivico. In to ste ti, VVinkl, Kadisch in Lininger danes storili. Andrej VVakounig (EL) 6 Rož - Podjuna - Žila Ciril Rudolf z Bistrice slavi 95. obletnico življenja. Na Bistrici nad Pliberkom slavi prav danes svojo 95-let-nico Ciril Rudolf. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Karl Hren ml. iz Gorič pri Ži-tari vasi je pred nedavnim na Dunaju zaključil študij zgodovine in politologije. Novemu magistru iskreno čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači, prijatelji in znanci, še posebej iz Sel. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Margareti Pogačnjk z Dobrove, Mariji Jernej iz Šentvida v Podjuni, Francu Polzer-ju iz Vesel pri Šentprimožu in Mariji Urank iz Encelne vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V nedeljo bo obhajala rojstni dan Mici Mak iz Sel. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem uspeha in osebne sreče. Družini Alberta Lesjaka z Brega pri Rožeku se je rodila hčerka, ki so jo krstili na ime Tina. Njej, mami Brigiti in sestrama Katji in Mari želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. Za rojstni dan, ki ga bo obhajal prihodnji ponedeljek, čestitamo tudi Erichu Oražetu iz Sel. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SAK. Peter Bolterl iz Železne Kaple je slavil 18. pomlad. Čestitamo in mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Pri moškem zboru Kralj Matjaž so meseca junija obhajala kar trije člani osebne praznike: Fritz Satschen, Peter Ischep ČESTITAMO in Jurij Mandl. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sopev-cev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Veselah pri Šentprimožu bo slavil osebni praznik Franci Polzer ml. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujeta EL in GWL Škocijan. Rojstni dan je obhajal Lovrenc Kraut iz Globasnice. Čestitamo in na mnoga leta. Na Dunaju je zaklučila študij socialnih in gospodarskih ved Veronika Kumer z Blata pri Pliberku. Mladi magistri iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha na poklicni poti. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in EL. V Kršni vasi je obhajal osebni praznik Johann Setz, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Prav tako osebni praznik je obhajal predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar. Čestitamo in vse najboljše. Minulo soboto je na Rutah pri Podgorjah obhajala osebni praznik Tončka Obiltschnig. Vse najboljše, zdravih in srečnih let želijo člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Obirskem pri Bohneču je pred nedavnim slavil visoko obletnico življenja in god Hanzi Starz. Slavljencu ob tem dvojnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Na Metlovi praznuje rojstni dan Slavko Krajger. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači ter SAK. V Selah na Kotu je obhajal dvojni praznik Peter Dovjak. Od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče. ČESTITKA TEDNA Večno Zvestobo sta si na Božjem grobu obljubila Helga Maurel iz Nonče vasi in inž. Marco Colazzo iz Šinče vasi. Poročne obrede je opravljal Slavko Thaler, s petjem pa je svečanost mdr. olepšal tudi Oktet Suha. Svatba je bila pri VVanku v Škocijanu, kjer so se številni svatje zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Zakoncema Helgi in Marcu ter hčerkici Lauri ob tem posebnem dogodku od srca čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva, predvsem pa medsebojnega razumevanja na skupni življenjski poti. Ana Čebul iz Šmihela je dopolnila 90 let življenja. Jutri, 4. julija, bo slavila 90. obletnico življenja Ana Čebul iz Šmihela pri Pliberku. Slavljenki ob tem visokem življenjskem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Rojstni dan in god je obhajal Pavli Žnidar iz Podgorij. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Prihodnjo sredo bo slavil rojstni dan Igor Roblek iz Sel. Sodelavcu NAŠEGA TEDNIKA od srca čestitamo in mu želimo obilo osebne sreče in uspeha pri študiju. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Fricu Jerneju iz Šmihela, Ani Hutter iz Večne vasi pri Globasnici, Lekšu Lutniku z Blata pri Pliberku in Fricu Schranzu iz Nonče vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 10. pomlad je slavil Martin Schest iz Strpne vasi. Vse najboljše. V Spodnjih Veščah pri Bilčov-su je minulo nedeljo slavila 50-letnico Mici Andreaš. Slavljne-ki za ta posebni jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Pred nedavnim je obhajala 19. pomlad Johanna Koch iz Zgornjih Borovelj. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Na Obirskem je obhajal rojstni dan in god Peter Haderlap. Za dvojni praznik mu želimo vse najboljše, predvsem uspeha in osebne sreče. Za osebni praznik čestitamo tudi Petru in Pavlu Sternu iz Stare vasi. Vse najboljše. 7 Rož - Podjuna - Žila Svečanost v obirški mrtvašnici je vodi/ župnik Tomaž Hoimar, pevsko pa sta jo oblikovala cerkveni zbor (slika) in MoPZ Valentin Poianšek. Sliki: NT/Fera Kraj krščanskega slovesa Blagoslovitev mrtvašnice na Obirskem v znamenju Kristusovega izročila. Bivšo obirsko mežna-rijo so preuredili v lepo mrtvašnico. CITIRANO Do leta 1948 je poslopje služilo Mežnarju kot dom. Kmalu nato je Pogorelo in so ga domačini spet ob-novi|j. Sledile so odrske predstave Pod vodstvom župnika Ignacija Zu-Pana in njegove sestre Johane. Lete 1990 se je prvič porodila misel, da bi tudi Obirčani dobili svojo mrt-vašnico, leta 1996 pa je zadeva Postala konkretna: odločili so se za Pregradnjo mežnarije v mrtvašnico, Potem ko je načrt nekaterih, da bi mežnarijo podrli in na tem mestu Postavili ..moderno" mrtvašnico, preučil zavod za spomeniško varstvo. Preteklo nedeljo jo je blagoslovil domači župnik Tomaž Hoimar. Blagoslovil je tudi novi križ (umetniško d®lo g. Romana). V svojem nagonu je poudaril: „Živimo v novem Casu, ki se boji smrti. Mrtvašnica je n9še upanje. Pokaže naj, da se s Sfhrtjo začne novo življenje." V imenu prireditelja svečanosti -°birškega farnega sveta - se je domačinom, ki so v mrtvašnico vložili obilo brezplačnega dela, zahvalil Podžupan Franc Jožef Smrtnik. Nahvalil se je tudi deželnemu Svetku Hallerju - odobril je deželno Podporo v višini 1 mio. šilingov - žu-Panu Petru Haderlappu, članu ob-0'nskega predstojništva Norbertu te>chlieberju ter sodelujočim podjet-i6rT|. V imenu občine je Obirčanom j^stital župan Haderlapp, dr. Ludvik ^arničar pa je nadvse duhovito pri-P"žal udeležencem vlogo smrti v Preteklosti in sedanjosti. Pevsko so s^ečanost olepšali domači cerkveni zoor pod vodstvom Berteja Logarja te MoPZ Valentin Poianšek (Božo dartmann). -Kuj- Dr. Ludvik Karničar je na blagslovitvi obirške mrtvašnice navedel nekaj starih običajev in ljudskih verovanj, povezanih s smrtjo, ki so bili na Obirskem v navadi vse do zdaj. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: „ To izročilo je danes ob tako spremenjenih življenjskih razmerah že precej v pozabi. Zamrlo bo, kakor se utegne podreti tudi drugi steber naše tradicije - naš lepi jezik, če mu ne bomo posvečali dovolj ljubezni. Zato pa so predvsem odgovorni starši, da naučijo svoje otroke tako lepo govoriti narečje, kakor ga znajo sami, s čimer šele izpolnjujejo četrto božjo zapoved! Urban Jarnik, koroški duhovnik, pesnik, leksikograf in slavist, je že teta 1842 opisat koroška slovenska narečja in navedel število ljudi, ki so jih govorili: v Podjuni 44.000, v Rožu 40.000, na Zilji 22.000. In ker je duhovščina vedno najbolje poznala teren, lahko izhajamo iz tega, da so podatki dokaj objektivni. To pomeni, da je padlo število od 100.000 na 10.000 oz. da je v petih generacijah izginilo 90.000 ljudi. Ni čuda torej, da je nekdo imenovat Koroško največji slovenski britof. Ob tako usodnih podatkih je prav, da se zamislimo in se znova zavemo svoje lastne vrednosti in svojih obirških korenin, da bo vsaj tisto, kar smo prejeli od svojih dedov, živelo naprej, ko nas že zdavnaj ne bo več. Mrtvašnica naj bo le to, kar je, ne pa hkrati simbol našega kulturnega umiranja." Valentin Trobej T SELO PRI ŠKOCIJANU Umrl je Valentin Trobej Po hudi bolezni je v soboto, 13. junija 1998, umrl Valentin Trobej v 84. letu zemeljskega potovanja. Na svet je prišel 13. novembra 1914 v Bukovju pri Dobrli vasi. Imel je trdo mladost. 13 let je bil, ko mu je umrla mati; po njeni smrti je leta služil pri Jogru v Mali vasi pri Ško-cijanu. Leta 1941 je moral v vojsko; videl je Grčijo, Norveško in Finsko, kjer je izgubil levo roko. Leta 1942 se je poročil s Pepco Ročičjak, Komarjevo iz Male vasi; oba ženina brata sta padla kot vojaka v nemški uniformi, očeta in sestro pa so nacisti umorili. Po vojski je rajni delal naprej kot gozdni čuvaj pri grofu Orsiniju-Rosenber-gu, nato pa do upokojitve na občini v Škocijanu. Z ženo sta si postavila na Selu lastni dom. Imela sta dva sina in dve hčeri. Rajni je bil skrben družinski oče in dober sosed, prijazen in ustrežljiv. Pogreb je bil v ponedeljek, 15. junija, na pokopališču v Škocijanu. Svete obrede sta opravila Jože Andolšek in župnik Mirko Isopp. V slovo so mu zapeli domači pevci. Valentin Trobej naj počiva v miru. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Družina v Ohiu (ZDA) išče žensko za vzgajanje dveh otrok (2 in 4 leta). Obvladati mora slovenščino, znanje angleščine je zaželeno. Ponudba velja najmanj za eno leto. Nastop službe septembra 1998. Podrobnejše informacije dr. Branko Perč-tel.: 04235/2645. 8 Kultura petek, petek, 3. julija 1998 3. julija 1998 Nova masa 9 Bel Canto Voices - dekliški glasovi zazveneli tudi pri nas na Koroškem Pretekli konec tedna je južno Koroško obiskal vrhunski dekliški zbor The Bel Canto Voices iz Minneapolisa, glavnega mesta Minnesote, zvezne države ZDA ob kanadski meji. Zbor je na večtedenski turneji po Evropi, ki ga je vodila v Nemčijo -Heilbronn, Munchen - v Gradec in na Koroško; nadaljnje postaje pevskega potovanja so Ljubljana, Salzburg in Dunaj (kot gostje mladinskega zbora Amadeus). P“^red dvema letoma je meša-l-J ni pevski zbor Jakob Petelin I Gallus bil na turneji po severni Ameriki; naš zbor je nastopal tudi v Minnesoti, in sicer na severu države, v Chisholmu, rudarskem mestu, kamor so se ob koncu prejšnjega stoletja priseljevali rudarji-delavci s svojimi družinami iz severno- in jugovz-hodnoevropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Vida Ponikvar, podjetna voditeljica slovenskega kulturnega društva v Chisholmu, nam je posredovala stike z organizatorji pevske turneje dekliškega zbora - dekleta, ki ga sestavljajo, so namreč tipične Američanke: povečini so njihovi predniki iz evropskih držav, med njimi Slovenci, Čehi, Srbi, Nemci - da bi mogle spoznati tudi ta del domovine svojih družinskih korenin. Zbor Bel Canto Voices je eden od glasbenih draguljev Minneapolisa. Sestavljajo ga dekleta-učen-ke, izbrane na avdiciji. Raznolik repertoar naj bi razširjal glasbeni izraz in pevsko znanje pevk. Zbor Bel Canto Voices je bil ustanovljen leta 1976 in je postal dekliški koncertni zbor glavnega mesta Minnesote. Janiče Kimes je ustanoviteljica in vodkinja zbora. Kot dirigentka, skladateljica, ustvarjalka in učiteljica je posvetila svoje življenje glasbeni vzgoji mladine. Ker nastopa zbor v različnih sestavah - zbor camerata so starejša dekleta, festivalni zbor pa mlajša, pri čemer menjajo pevke tudi glasovne pozicije - se ji je kot dirigent pridružil Larry Rey-nolds, ki je po stroki cerkveni glasbenik. Bel CantO - iz italijanščine za »čudovito petje« - je to, kar zbor predstavlja: to je skupnost deklet, ki ustvarjajo poseben svet pesmi. Svoj glasbeni svet so predstavile na Koroškem pri treh nastopih: v petek, 26. junija, so zapele učencem Višje šole za gospodarske poklice in glavne šole v Šentpetru pri Šentjakobu. V soboto zvečer so oblikovale koncert v cerkvi v Šentjanžu. V pozdrav so jim zapeli cerkveni zbor, MePZ Jakob Petelin Gallus in Dvojezični zbor. Potem je sledil raznolik pevski program od cerkvenih preko ritmičnih do sodobnih pesmi, od Mozarta preko Lloyda-Webbra do Gershvvina. V čast gostiteljem so pevke naštudirale tudi nemški »Gang zur Liebsten« (J. Brahms) in »Wien, VVien, nur du allein«, zazvenela pa je tudi slovenska narodna »Pod rožnato planino« v harmonizaciji - in na Koroškem tudi pod vodstvom - Edija Oraže-ta, ki se je potem s pevkami in pevci Dvojezičnega zbora pridružil skupni sklepni pesmi. Dirigentka je prirediteljem - KKZ, MePZ Gallus, Dvojezični zbor, farna skupnost in društvi Šentjanž ter Kočna - prebrala in predala pismo guvernerja Minnesote, v katerem se zahvaljuje za povabilo in izkazano gostoljubnost. V nedeljo, 28. junija, so mlade pevke z mašnimi pesmimi in kratkim koncertom sooblikovale farni praznik slovenskega pastoralnega centra v Celovcu. Zbor si je postavil cilj bogatiti mlada življenja z umetnostjo, veseljem in disciplino, energijo in čudovitostjo glasbe - ob tem koncu tedna so obogatile tudi glasbena srca vseh poslušalcev. Miha Vrbinc IS V MII V imenu farnega sveta je Karet Grit predat novo-mašniku Marijin kip. Nepregledna množica je prstjo napolnila travnik pred Rin kola m, kjer je domačin Ignac Do mej praznoval novo mašo. Dekan msgr. Kristo Srienc skupno z novomašnikom. Želja prebivalstva se letošnji novomašnik Ignac Domej vrnil nazaj domov na Koroško in3!1 m redom začel delovati v dvojezičnih farah. To željo je po novi maši Igb* meja na agapi, preteklo nedeljo^ nija, v Rinkolah v imenu preb1' izrazil ek. sv. Fric Kumer, ki i zočemu občinstvu s tem govor' Prisrčen sprejem novomašniM govi domači šmihelski fari, dol13 kolah ter izredno številčen obis’ maše sta bila viden zunanji dor klonjenosti vernikov do letošnji venskega novomašnika, ki je med 57 letošnjih avstrijskih no', nikov. Navzlic pomanjkanju * kov, še posebej v dvojezičnih č ima želja po vrnitvi Ignaca Do( Koroško dodatni pomen. „Brat Ignac Domej" je bil ustanove frančiškanske skupnosti ■[ miru", ki ima svoj sedež na Nižr strijskem. Na posvečenje in F mašo so Ignaca Domeja sprerhl njegovi sobratje in sestre, za k^j pri delovanju Marija in sv. Ffi zvezdi vodnici. Posvečenje je bilo v soboto, ja, dopoldan v krški stolnici, kje) škof dr. Egon Kapelari posvetil Domeja za duhovnika. Skupno, fom je Domej prvič maševal in' vič blagoslovil ljudstvo. Pevsko: n ost olepšal šmihelski cerkve11. Popoldan sta sledila sprejem p|: belskim župniščem ter besedno lužje, ki ga je oblikovala mladi1 belske fare. V nedeljo, 28. junija, je sledila nova maša v Rinkolah. Po slove-Su od Zgončevega doma so šli Verniki z novomašnikom na travnik pred vas, kjer je Domej s skoraj 2000 verniki, ki so prišli z vse Koroške praznoval novo mašo. Slavnostno pridigo je imel rektor Jože Kopeinig, ki je dejal, da n°va maša ni le praznik za novomašnika, za domače in za faro, torriveč tudi za vse zbrano božje ljudstvo s Koroške, Avstrije, Italije do Hercegovine. Kopeinig je poudaril redovniško delovanje novo-mašnika in dejal, da je »današnji svet bolj potreben takih božjih pričevalcev miru, sprave in ljubezni kot generalov in sebičnih politikov". Novomašniku na pot je dal sledeče: »Odhajaš v svet z bogato doto domače hiše - z vero svoje matere, z duhovno oporoko očeta na smrtni postelji ter s podporo svojih bratov in njihovih družin." Po novi maši je bila agapa v belem šotoru na travniku - in čeprav v naravi, zelo slovesna in zelo prisrčna, kakor je potekala na sploh celotna novomašniška slovesnost. Silvo Kumer V krški stolnici je Ignac Domej preteklo soboto na svoj 41. rojstni dan od škofa dr. Egona Kapelarija prejel mašniško posvečenje. Novomašnik z mamo Rotijo, bratoma Maxem in Stefanom z družinam. Po slovesu na Zgončevem domu je šel sprevod na kraj nove maše. Slike: Opetnik > 10 Kultura Sele - Dostojno praznovanje 45-letnice Pretekli petek je Pevsko društvo Sele vabilo na slavnostni koncert ob 45-letnici društva. Hkrati je MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela predstavilo novo zgoščenko in kaseto pod naslovom J n tu in tam“. % #selskem kulturnem domu \ / se je zbrala cela vrsta golf stov, ki so prisluhnili petju nastopajočih skupin. Organizatorjem koncerta je uspelo za koncert pridobiti zbor ljudske šole Sele-Cerkev pod vodstvom Majde Olip, zbor ljudske šole Sele-Kot pod vodstvom ravnatelja in predsednika PD Sele Heriberta Kulmescha, mladinski zbor Sele pod vodstvom župnika Štefana Krampača (eno pesem je dirigirala Klavdija Ogris) ter moški pevski zbor SRD „Va-lentin Polanšek" iz Obirskega. Višek večera pa je nedvomno bil nastop domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom mag. Romana Verdela. Zbor je predstavil novo zgoščenko (CD) in kaseto pod naslovom „ln tu in tam“. Instrumentalno so zbor spremljali člani ansambla Drava ter mag. Bruno Petrischek na klavirju in kot solist. Leto 1998 je za PD Sele gotovo zelo pomembno, kajti poleg izdaje druge glasbene produkcije bo zbor imel tudi tritedensko turnejo po Argentini (od 13. avgusta do 2. septembra). Po koncertu pa je bilo tudi žrebanje nagrad. Med številnimi gosti so izžrebali zelo lepe nagrade (mobitel, knjige, potovanje v Benetke itd.). Glavno nagrado - polet v Argentino skupno z zborom pa je dobil inž. Heli Juch, ki se je lepe nagrade seveda zelo veselil. I. R. IZ GOVORA PREDSEDNIKA PD SELE HERIBERTA KULMESCHA „Tretji pojem je dialog ali enostavno pogovor. Pogovor, ki mi omogoča srečanje v svetu mojega sobesednika. Prevečkrat zožimo svoj pogled na svojo lastno gledanje. Primer sem doživel na zadnji občinski seji kot občinski odbornik in predsednik PD Sele sam. PD Sele je namreč stavilo občini prošnjo za uporabo občinskega grba na svojih letakih, vabilih, plakatih itd. S tem bi se društveniki namreč lahko izkazali kot ponosne občane in občino Sele na ta način prezentirali doma in po svetu. Celo v Argentini. Za prošnjo se na žalost ni dobila potrebna večina. Četudi naše delo in investicije za skupni farni dom velikokrat ne dobijo zaželene podpore, za nas kljub temu velja geslo: „Tudi iz kamnov, ki mi zapirajo pot, lahko zgradim kaj lepega. Zato vztrajam pri geslu: Nimamo druge možnosti kot pa skupni dialog na podlagi enakovrednih partnerjev na občinski in farni ravni." Predsednik PD Sele Heribert Kumesch IZ ZGODOVINE DRUŠTVA Pevsko društvo Sele je bilo ustanovljeno leta 1953, ko se je ustanovila pevska zveza. V začetni fazi je zbor dosegel pod vodstvom prof. Slavka Miheliča že visoko kakovost. Leta 1957 je prevzel nato zbor domačin in samouk Franci Če rtov, ki je zbor vodil nad 30 let. Za njim je prevzel zbor mag. Bruno Petrischek, ki je predal mesto dirigenta mag. Pavlu Olipu. Za Olipom pa je leta 1991 zbor prevzel mag. Roman Verdel. Istočasno je postal predsednik društva Heribert Kulmesch (prejšnji predsedniki so bili: Berti Dov-jak, mag. Stanko Olip, Friedrich Mak, prvi predsednik pa je bil Peter Olip). V zadnjih letih je dosegel zbor visoko kakovostno raven. Glavni dosežki so izdaja dveh zgoščenk in kaset pod naslovom „Tu v planinah smo doma" ter „ln tu in tam". Poleg tega je zbor bil na koncertni turneji na Nizozemskem, v Pragi ter nastopal po Sloveniji, Italiji in Avstriji. Višek delovanja je nedvomno tritedenska pevska turneja po Argentini letos avgusta. Zbor v domači fari tudi skrbi za cerkveno petje. Gospodarstvo 11 SGZ: močno prisotna pri čezmejnih projektih Mag. Jože Picej iz Šentprimoža je pred dvema letoma nastopil službo osrednjega tajnika Slovenske gopsodarske zveze (SGZ). V času njegovega delovanja so aktivnosti SGZ tudi zaradi boljše finančne podlage postale uspešnejše. V pogovoru Picej razlaga namen in naloge te ustanove. projektu še diskutira in to zaradi negotovosti nekaterih partnerjev. Mag. Jože Picej Naš tednik: Pretekli teden je SGZ imela informativno predavanje za bodoče podjetnike s precej dobro udeležbo. Ste nasploh zadovoljni z razvojem SGZ? Eicej: To vprašanje bi morali postaviti članom ali našim poslovnim partnerjem kot so koroška gospodarska zbornica, deželna vlada, podporni sklad in partnerji v Sloveniji, s katerimi sodelujemo na raznih področjih. Ravno na našem zadnjem srečanju s predstavniki gospodarske zbornice Slovenije je bilo ugotovljeno, da sodelovanje med SGZ in partnerji v Sloveniji zelo dobro funkcionira. Število članov se je v moji delovni dobi potrojilo. Kaj je osrednja naloga SGZ? Naša glavna naloga je zastopanje naših članov, se pravi jim nuditi pomoč pri gospodarjenju v obliki posredovanja informacij glede ponudb oz. povpraševanj na trgu, pomoč pri davčnih in carinskih vprašanjih, pri dobivanju podpor iz podpornih skladov Koroške, Avstrije in EU. Organiziramo strokovna preda-vnaja, pripravljamo in izdelujemo razne projekte, trenutno npr. ..izolacijski material iz konoplje”, furmanske gostilne idr. Pomembna naloga je tudi zastopanje članov pri komunikaciji z zbornico in ministrstvi, kjer skušamo zanje to in ono iztržiti. Konkretno je npr. mejni prehod Grablje-Holmec po naši intervenciji pri deželi in zvezi dobil tehnično napravo za špediterje. S tem smo dvema našima špedicijama prihranili velike težave 'n jima pripomogli k večji konkurenčnosti do drugih špedicij. Eden osrednjih namenov SGZ je vzpostavljanje stikov s tujimi podjetji, kar naj bi prineslo pozitiven učinek koroškemu slovenskemu gospodarstvu. Kaj se dogaja na tem področju? To se dogaja tako, da mi povpraševanja raznih podjetij pos- redujemo naprej. Npr. dobivamo ponudbe iz Slovenije, ki jih posredujemo članom, za katere ponudba pride v upoštev. Prav tako se dogaja pri povpraševanjih iz Nemčije in Avstrije za slovenski trg. Tudi tu vključujemo koroška slovenska podjetja in obrate. Se pravi, da naša servisna služba obravnava tako posle, ki prihajajo iz Slovenije, kakor tudi te, ki so namenjeni za Slovenijo. Pomembno je, da so člani ob pravem času obveščeni. Konkretno smo pred kratkim v sodelovanju z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj speljali akcijo „Kako tržiti v Avstriji?”. Akcija je bila uspešna, ker so člani zelo angažirano sodelovali. Torej bi morali biti člani zadovoljni. Dejavnosti, ki smo jih izvedli na predlog članov, so bile v korist in zadovoljstvo članov. Pri akcijah, ki jih skušamo iniciirati za naša podjetja, bi rezultati lahko bili boljši. Npr. smo na prošnjo nekega člana izdelali mizarski kooperacijski model in zagotovili projektna sredstva iz avstrijskih skladov. Vendar se tačas o Slovensko zadružništvo pa ima v Sloveniji in na Hrvaškem že zelo razširjeno poslovno mrežo. SGZ tu lahko pomaga samo pri intervencijah npr. pri političnih oblasteh. Lansko leto je SGZ prišla v stik z bosansko gospodarsko zbornico. Nekateri v odboru pogrešajo večjo iniciativnost s strani SGZ. Kaj je SGZ iz tega iztržila? K temu je treba reči, da smo dobili ponudbo od enega naših članov in to smo sprejeli. Resonanca je bila izredno dobra. Pri srečanju v gospodarski zbornici je bilo nad 100 udeležencev, s čimer nihče ni računal. Prišlo je tudi do konkretnih pogovorov glede posla. Kolikor se ta potem dokončno realizira, pa ni več naloga SGZ. Za nas je važno, da vzpostavimo stike med članom in tujim partnerjem. Na seji upravnega odbora je bilo dogovorjeno, da bo SGZ zbirala potencial za ta trg in ob potrebi je- seni organizirala predavanje in poslovno ekskurzijo v BiH. S kolikimi sredstvi razpolaga SGZ? SGZ se financira iz članarine in podpor iz Slovenije ter projektnimi sredstvi. SGZ je in bo na občnem zboru, ki je javen, podala finančno poročilo. Načeloma pa bi rekel, da mora biti za nemoteno delovanje najmanj zagotovljena osnovna infrastruktura, t.j. pisarna in dve tajniški mesti. To je nujno potrebno. Za naslednje leto si pričakujemo enako veliko sredstev kot za leto 1997. Za ustanovitev novih podjetij pa bo neobhodno potrebna ustanovitev gospodarskega sklada v Sloveniji, ki bo podpiral lastne izvozne firme. Njihovo financiranje pa ne sme iti na račun podpor za narodno skupnost. SGZ je pod vašim tajništvom postala pojem v javnosti. Kaj so vaše pozitivne in kaj negativne izkušnje? To je dobro vprašanje, vendar moje delo naj ocenijo drugi. Rekel pa bi to: naloga SGZ je, da ustvarja okvirne razmere. Pozitivno je gotovo to, da smo tematizirali podporno kuliso na Koroškem. Problem pa je v občinah, kjer podjetja ne akceptirajo dane situacije. Mislim, da smo bili tudi močno prisotni, kar se tiče čezmejnih projektov, turizma in izobraževanja in da je bila SGZ in s tem narodna skupnost vključena v deželne gremije, ki soodločajo o gospodarskih projektih v našem živ Ijenjskem prostoru. Tega prej ni bilo in tu gre zasluga SGZ. Nasploh slabo za regijo pa je bilo, ko so v začetni fazi mojega delovanja propadala mešana podjetja, ampak za to so odgovorni višji mehanizmi. Upam, da bo kmalu prišlo do gremija, kjer se bo razpravljalo o bodočih skupnih projektih. Adrian Kert Pretekli teden je Slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z Zvezo Bank, Posojilnico-Bank in servisom za delovni trg (AMS) Velikovec vabila bodoče podjetnike na predavanje na temo „Kako postanem podjetnik?”. Predavatelji Hermann Klokar (davčni svetovalec), Roland Grilc (pravnik) in Singer (AMS Velikovec) so številnim udeležencem predavali o možnostih, pristopu, konkretnem začetku ter davčni in pravni problematiki. V Tin-jskem domu je navzoče v imenu prirediteljev pozdravil osrednji tajnik SGZ Jože Picej. Na sliki z leve Bernhard Skias (1. avgusta na Blatu pri Pliberku odpira mizarno), Martin Kulmesch (tesarsko podjetje v Vogrčah) in Tone Jop (tesar z ambicijami) iz Repelj pri Pliberku. T A RADIO/TV, PRIREDITVE PETEK, 3. julija 18.00-18.30 Kulturna obzorja T E D E N SOBOTA, 4. julija 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 5. julija 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (žpk. P. Zunder) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. V R A D I U PONED, 6. julija 18.00-18.30 Kratek stik TOREK, 7. julija 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 8. julija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Koncert ob 20-letnici Glasbne šole (10. 6. v Domu glasbe) ČETRTEK, 9. julija 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila GDAKL K®B©§ NEDELJA, 5. julija 98,13. 30 PONEDELJEK, 6. julija 1998 ORF2, ob 3.50________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - Zgleden primer: prvi uradni dvojezični otroški vrtec v Bilčo-vsu že 10 let uspešno deluje - Nova maša Ignaca Domeja v Rinkolah pri Pliberku - Bel Canto voices: dekliški zbor Minneapolisa na Koroškem - „Peca gori": Ciril-Metodov kres na Peci - Nove orgle za obnovljeno romarsko cerkev Šentjob Petek, 3. julija LEDINCE Koncert pesmi ljubezni Čas: od 20. 30 Kraj: ob Dobniškem jezeru (Aichvvaldsee) - ob slabem vremenu bo koncert pri Borovcu (Hotel Mittagsko- gel) Poje: Mladinska skupina Ledince; piano: Tonč Feinig Vabita: Slovensko prosvetno društvo Jepa Baško jezero, fara Pečnica ŽELEZNA KAPLA Muzikal„Asterix“ Igrajo in pojejo: šolarke in šolarji ljudske šole Čas: ob 10. uri Kraj: v farni dvorani ŠKOFIČE Nastop učencev glasbene šole - oddelek Škofiče Čas: ob 19. uri Kraj: v društveni sobi BOROVLJE Kmečki trg Čas: od 14. ure naprej Kraj: na glavnem trgu ŠENTJANŽ Odprtje razstave „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre eigene Frau“ Čas: ob 20. uri Kraj: v k& k centru Nosilca projekta: k & k, SPZ Sobota, 4. julija ŠENTRUPERT Sklepna prireditev in ogled šolskih izdelkov Čas: od 15. ure naprej Kraj: v Strokovni kmetijski gospodarski šoli Kulturni program: Petje, pozdrav, igra »Tridesetletna vojska (režija Peter Sticker) Vabi: Strokovna kmetijska gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu. PECA - VEŠKI STAN Kresovanje za god Cirila in Metoda Čas: od 22. ure narpej Kraj: na Veškem stanu nad Večno vasjo Vabi: SKD Globasnica -planinski odsek GLOBASNICA Farant večer Čas: ob 19. uri Kraj: v gostilni Hudi (pri Steklu) Kuhali vam bodo povitjanke s kislim zeljem ali repo ter skutne štruklje s solato ter kotlete in čevapčiče na žaru in globaško kislo juho. PODKRAJ Kresovanje za Cirila in Metoda in „2. tek za vrč Kralja Matjaža" Prijave za 2. tek na 1000m za vrč Kralja Matjaža možne na Startu ob 19. 45 Čas: ob 20. uri Kraj: pri Vitrniku v Podkraju Vabi: MoPZ Kralj Matjaž ŠENTJANŽ OPEN AIR: Bluatschink, Bruji, Benzol Blind Brothers Čas: ob 19. uri Kraj: v K&K centru Vabi: SPD Šentjanž ROŽEK Koncert dua Christian Filipič & Janez Gregorič Čas: ob 20. 30 Kraj: na Humu pri Ravnah Vabita: KD Peter Markovič in Katoliška mladina Rožek ŽELEZNA KAPLA Muzikal„Asterix“ Igrajo in pojejo: šolarke in šolarji ljudske šole Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: ljudska šola Železna Kapla DOBRLA VAS Koncert Donskih Kozakov Čas: od 20. 30 Kraj: v samostanski cerkvi Vabi: fara Dobrla vas Nedelja, 5. julija ŠENTRUPERT Sklepna prireditev in ogled šolskih izdelkov Čas: od 15. ure naprej Kraj: v Strokovni kmetijski gospodarski šoli Kulturni program: Petje, pozdrav, igra »Tridesetletna vojska (režija Peter Sticker) Vabi: Strokovna kmetijska gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu. ŠENTJANŽ Odprtje razstave „An der Grenze des Erlaubten" (umetnost in cenzura v Avstriji -projekt UNIKUM-a) Čas: ob 18. uri Kraj: v K&K centru SVEČE Večer samospevov Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Goršetu Poje: Luka Debevec Mayer iz Argentine; v pozdrav bo zapela Bernarda Fink-lnzko Vabita: SPD Kočna in K KZ SELE Selško žegnanje Kraj: v farnem domu Program: po procesiji dopoldanski napitek s »Triom Pavlič", nato popoldanski kulturni program (ob 13. 30). Sodelujejo: MePZ Sele, Dvojezični zbor in tamburaši iz Loč. Ob 20. uri ples z „AI-pe-Adria Band" Vabi: DSG Sele Ponedeljek, 6. julija SELE Nadaljevanje žegnanja Kraj: v farnem domu Ob 20. uri ples z ansamblom „Rosa“ ŽELEZNA KAPLA Muzikal„Asterix“ Igrajo in pojejo: šolarke in šolarji ljudske šole Čas: ob 10. uri Kraj: v farni dvorani ŠMIHEL Mladina na poti - akcijski teden za mladino v Šmihelu Film »Philadelphia" Čas: od 17. do 21.30 Kraj: v farni dvorani Sreda, 8. julija ŠMIHEL Mladina na poti - akcijski teden za mladino v Šmihelu Predavanje: mamila in omamljenost Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Četrtek, 9. julija ŠMIHEL Mladina na poti - akcijski teden za mladino v Šmihelu Mladinska maša in agapa Čas: ob19. 30 Kraj: v farni dvorani Petek, 10 julija ŠENTPRIMOŽ Koncert profesionalnega zbora CANTUS iz Ukrajine Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: SPD Danica in župnijski svet Sobota, 11. julija BOROVLJE Koncert profesionalnega zbora CANTUS iz Ukrajine Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Vabita: SPD Borovlje in župnijski svet ŽELEZNA KAPLA Poletna noč Čas: ob 20. 30 Kraj: pred občinskim kopališčem Igra: ansambel »Vagabundi" Bogat srečelov, dobra kapljica, okusna jedača, lepi zvoki, temperamentni plesi. Vabi: SPD Zarja OGLAS Dajemo v najem nekaj praznih parkirnih mest v centru Celovca Interesenti naj se javijo pri Zvezi Bank, tel. 0463/51 23 65 - 16 LADV