Zavarovalniřki horizonti R E V I J A Z A Z A V A R O V A L N I Ř T V O I N A K T U A R S T V O A 1 2 3 4 5 6 .......................................................................................... 3 dr.Janez Komelj .....................5 doc.dr.Mojca Nekrep K c 17 ............... 19 dr.Barbara Mörec c ................ 31 Janja Laharnar ( A) ................... 45 c mag.Nataša Đukic c c ..................... 57 mag.Bor Harej AD, . 3: ....................77 ( c) 2 , 2018, . 1 c c. .-./ -. . . A A A I KI H I I I : I-1000 L 14 , GI D . D D . D . D . J . D K K : c c D . D : L : : G , . . . : .J K Tokratna številka Zavarovalniških horizontov prinaša pet zanimivih prispevkov z razlicnih podrocij, ki pa so prav vsa zelo aktualna. Zavarovalnice so znane kot konservativne .nancne ustanove, a se morajo, ce hocejo preživeti, kljub temu stalno prilagajati spremembam v okolju, zlasti še regulatornim.Bolj vprašljivo pa je pravocasno prilagajanje tehnološkim spremembam, ki je za preživetje prav tako nujno, vendar na daljši rok.Nova tehnologija omogoca sklepanje zavarovanj in prijavljanje škod na daljavo in brez posrednikov.To vnaša spremembe v produkte in procese ter poraja nove možnosti, a obenem tudi probleme in dileme, ki jim regulativa ne sledi dovolj hitro.Enako je verjetno mogoce reci tudi za slovenske zavarovalnice, ce primerjamo njihovo prakso s tisto na razvitejših trgih.Mojca Nekrep v clanku »Ponudba zavarovalnih storitev v obdobju digitalizacije« obravnava problematiko prilagajanja zavarovalnic novim tehnološkim možnostim, predstavi stanje v Sloveniji in priporoca intenzivnejšo usmeritev v širitev ponudbe digitalno naprednih produktov na podrocju sklepanja zavarovanj in prijave škod. Zavarovalnicam je ob precej vloženega napora in stroških uspelo, da so se pravocasno prilagodile zahtevam Solventnosti 2, zdaj pa jih že caka nov izziv — prilagoditev mednarodnemu racunovodskemu standardu MSRP 17.Standard, ki bo zacel veljati 1.1.2021, spreminja podrocje pripoznavanja in merjenja zavarovalnih pogodb, s tem pa vpliva tudi na prihodke in odhodke ter posledicno na poslovni izid in razlicne kazalnike poslovanja.Barbara Mörec v clanku »Kaj zavarovalnicam prinaša težko pricakovani standard za zavarovalne pogodbe — MSRP 17?« jasno predstavi kljucne spremembe, ki naj bi investitorjem med drugim olajšale sprejemanje poslovnih odlocitev, zavarovalnicam pa morda celo znižale stroške kapitala.Tudi ce je zadnje le želja ali varljivo upanje, pa trdno verjamem sporocilu avtorice, da bodo tudi pri tej spremembi v prednosti zavarovalnice, ki že imajo dobre aktuarje, racunovodje in informatike.Dodal bi le, da velja enako tudi za mnoge druge v zavarovalništvu nepogrešljive poklice. Eden od pomembnih ciljev Solventnosti 2 je zašcita zavarovancev, ki jo lahko umestimo tudi v širši okvir varstva potrošnikov, med katerimi so zelo ranljivi majhni investitorji.Ti za »nakup« razlicnih investicijskih produktov, med katerimi so tudi naložbeni zavarovalni produkti, pogosto porabijo vse svoje prihranke, pri tem pa pogosto nimajo dovolj znanja in prav tako ne primernih informacij, da bi lahko primerjali razlicne možnosti, ki so na voljo.To pomanjkljivost odpravlja Uredba o dokumentih s kljucnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) iz leta 2014, ki naj bi jo zavarovalnice upoštevale od 1.1.2018 naprej­ Problematiko podrobno in zanimivo predstavi Janja Laharnar v prispevku »Uvedba uredbe o dokumentih s kljucnimi informacijami za zavarovalne naložbene produkte«. Med intenzivnimi pripravami na Solventnost 2 je verjetno predstavljala najvecjo neznanko lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA), ki smo si jo vsaj na zacetku lahko le zamišljali nekje med standardno formulo in notranjim modelom, kaj vec konkretnega pa o njej nismo vedeli.A po zacetnih težavah je tudi ORSA postala skoraj rutinsko opravilo, ki je dozorelo za vkljucitev v proces dolocanja poslovne strategije in proces poslovnega odlocanja, ceprav ostajajo številna vprašanja še brez odgovora.Eno od njih je, denimo, kako na podlagi drevesne strukture tveganj izracunani kapital preslikati na poslovne segmente, denimo zavarovalne vrste.To bi omogocilo korektno alokacijo stroškov tveganju prilagojenega kapitala, s tem pa tudi realne primerjave donosnosti razlicnih poslovnih segmentov.To zanimivo temo v clanku »Uporaba lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) pri dolocanju donosnosti poslovnih segmentov« obravnava Nataša Đukic. Tehnološke novosti ne vplivajo le na prodajo zavarovanj in prijavljanje škod, temvec tudi na procese, pri katerih si še pred kratkim nismo predstavljali, da bi cloveka lahko nadomestili stroji.Saj ne, da bi dvomili v zmogljivosti, ki jih pripisujemo »umetni inteligenci«, le hitrim spremembam težko sledimo.Za reševanje rutinskih odškodninskih zahtevkov si brez težav predstavljamo algoritme, ki stroje pravilno usmerjajo, teže pa si zamislimo, da bi, denimo, stroji namesto aktuarjev ocenjevali škodne rezervacije.Pa vendar, razvoj poteka obetavno tudi v tej smeri, kot je razvidno iz clanka »Razvoj posameznih škod s pomocjo strojnega ucenja«.V njem Bor Harej predstavlja presenetljiva dognanja delovne skupine sekcije ASTIN, ki deluje v okviru Mednarodnega aktuarskega združenja IAA­ Številko zakljucuje tretja smernica Slovenskega aktuarskega društva, ki se nanaša na podmodul tveganja katastrofe zdravstvenih zavarovanj­ 1 Ponudba zavarovalnih storitev v obdobju digitalizacije doc# dr# Mojca Nekrep Povzetek! 21. , . , . . , , . , ,. , , . , , . . Kljucne besede! , ,,, JEL klasi.kacija! G20, G22, 31 Abstract! – -.< . ; , ,.H, . – . – , . – ,,. , . ., . Keywords: ,,,, JEL classi.cation! G20, G22, 31 1 Uvod Razvoj sodobne tehnologije in tehnološke inovacije predstavljajo za mnoga podjetja nove poslovne priložnosti za prodor na nove, ciljne trge, omogocajo vecanje tržnega deleža, povecevanje obsega prodaje, zniževanje stroškov in doseganje boljših poslovnih rezultatov. Digitalizacija oziroma digitalna transformacija je pomembno spremenila pricakovanja potrošnikov, saj ti zahtevajo ali vsaj pricakujejo preproste in hitre spletne procese, ki omogocajo nakup in pridobitev izdelkov ter storitev z zgolj klikom ali dvema. Digitalizacija je seveda tudi del poslovnih procesov v slovenskih podjetjih, ob tem pa je v nekaterih okoljih še vedno razumljena bolj kot grožnja, namesto kot izziv. Cilji clanka so: • opredeliti digitalno transformacijo na podrocju zavarovalnih storitev, • izpostaviti podrocja, po katerih je treba obravnavati regulacijo in nadzor v zavarovalništvu, ter vkljuciti priporocila glede trendov za podporo tehnološkim inovacijam, • pregledati statisticne podatke o doseženem deležu premije v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj po razlicnih tržnih oziroma prodajnih poteh na slovenskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2013 do 2015, • predstaviti tehnološko napredno ponudbo zavarovalnih produktov na slovenskem trgu, ki so zavarovancem – .zicnim in pravnim osebam – na voljo za sklenitev zavarovanj in prijavo oziroma likvidacijo škod, • predstaviti sodobne pristope in nacine trženja t. i. insurtech zavarovalnih produktov v prihodnosti. Ob pregledu razpoložljivih virov smo opredelili pojav digitalne transformacije v zavarovalniški dejavnosti in izpostavili problem nujnosti prilagoditve regulacije in nadzora trendom na trgu. Analiza statisticnih podatkov o obracunani kosmati zavarovalni premiji po razlicnih tržnih oziroma prodajnih poteh je omogocila vpogled v trend rasti in upada premije po notranjih zaposlenih in zastopnikih, posrednikih, bancni in poštni mreži ter drugih prodajnih poteh, ki obstajajo na slovenskem zavarovalnem trgu. Z raziskavo trga smo preucili ponudbo digitalnih zavarovalnih storitev oziroma ponudbe v Sloveniji (za .zicne in pravne osebe) tako na podrocju sklepanja zavarovanj kot likvidacije škod. Izpostavili smo inovacije s tujih zavarovalniških trgov in podali predloge za usmeritev slovenskega zavarovalnega trga v prihodnosti. 2 Digitalna transformacija Med panogami, ki se v Sloveniji najintenzivneje in najhitreje digitalno transformirajo, so poleg podrocja informacijske tehnologije tudi podrocje telekomunikacij, medijev in .nancnih storitev. V .nancnem sektorju tako najdemo nov termin, in sicer .ntech, ki oznacuje proces uporabe sodobne tehnologije za izboljšanje .nancnih dejavnosti. Gre za nastajajoci sektor .nancnih storitev, ki zajema vse tehnološke inovacije v .nancnem sektorju: spletno bancništvo, placevanje preko mobilnih telefonov, množicno .nanciranje (ang. crowdfunding), kriptovalute (npr. bitcoin), vkljucno z novostmi v .nancni pismenosti in izobraževanju (Schue.el, 2016, str. 32). Tudi zavarovalniška dejavnost, ki se uvršca v .nancni sektor, se neprestano razvija, da bi bolje izpolnjevala potrebe in zahteve potrošnikov. Podobno kot .ntech je v zavarovalništvu prisoten termin insurtech, ki ga razumemo kot uporabo tehnoloških inovacij v zavarovalniškem sektorju. Implementirane inovacije so lahko prisotne na razlicnih stopnjah zavarovalniške vrednostne verige. Izraz insurtech se nanaša tako na obstojece zavarovalnice kot na novoustanovljene ali nastajajoce družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalno in pozavarovalno dejavnostjo. Namen procesa insurtech je zagotoviti preprostejše, cenejše zavarovalniške storitve in lažje upravljanje le-teh. V tem kontekstu je treba poudariti, da ima insurtech v primerjavi s splošno uveljavljenim procesom na podrocju .nancnih storitev .ntech dolocene speci.cne znacilnosti (http://www.investopedia.com/terms/i/insurtech.asp). 3 Tehnološke inovacije v zavarovalništvu Tradicionalni ponudniki zavarovalnih storitev in novi udeleženci na trgu želijo podobno kot gospodarski subjekti v drugih delih .nancnega sektorja izkoristiti nove tehnološke možnosti za vzpostavitev in ponudbo inovativnih zavarovalnih produktov. Vecina digitalnih inovacij v zavarovalništvu se je v preteklosti – in se še zdaj – nanašala na proces prodaje ali optimizacijo notranjih procesov v zavarovalnicah. Tehnološki razvoj pa naj bi se v prihodnosti usmeril predvsem v nove zavarovalne produkte in likvidacijo škod, pri cemer je oboje namenjeno koncnim potrošnikom. Zavarovalnice uporabljajo v svojem poslovnem procesu insurtech z namenom omogociti boljšo, inovativnejšo ponudbo zavarovalnih storitev za potrošnike, ki predstavlja tudi enostavnejši dostop do ustreznega zavarovanja. V tem oziru je treba ustrezno vkljuciti regulativo in vzpostaviti nadzor, ki na eni strani šciti visoke standarde na podrocju varstva potrošnikov in na drugi omogoca lojalno konkurenco. Kljub izjemno pomembni vlogi, ki jo imajo regulativni okvirji na trgu, pa lahko ti z drugega vidika predstavljajo omejitev in oviro za spodbujanje tehnoloških inovacij. Zato je treba poiskati in vzpostaviti primerno ravnovesje med varstvom potrošnikov in aktivnim spodbujanjem inovacij. 3.1 Regulacija in nadzor Da bi zagotovili celovitejšo ponudbo in ucinkovitejši dostop do inovativnih zavarovalnih storitev na trgu, hkrati pa zašcitili potrošnike pred morebitnimi zlorabami, je treba regulacijo in nadzor na podrocju zavarovalništva obravnavati na vec ravneh (http://www.insuranceeurope.eu/supporting-innovation­insurance-digital-age): 1# Zagotovljena raven varstva potrošnikov Potrošniki, torej zavarovanci in uporabniki zavarovalnih storitev na podrocju insurtech t. i. startup podjetij oziroma novih ponudnikov morajo biti prepricani, da razpolagajo z enakimi pravicami in enako ucinkovito zašcito na podrocju varstva potrošnikov kot zavarovanci in uporabniki zavarovalnih storitev uveljavljenih zavarovalnic. Vloga regulacije in nadzora je v tem oziru predvsem zagotoviti ucinkovito in enako zašcito potrošnikov ob nakupu zavarovalnih produktov pri uveljavljenih zavarovalnicah ali novih udeležencih na trgu. To pomeni celovito zagotavljanje pravil EU na podrocju varstva potrošnikov, ki veljajo in se uporabljajo za zavarovalno dejavnost in distribucijo zavarovalnih storitev, kot jo zagotavljajo direktiva Solventnost 2, direktiva o zavarovalnem posredovanju (ki jo bo kmalu nadomestila direktiva o zavarovalni distribuciji, Insurance Distribution Directive), uredba PRIIPs (Regulation for packaged retail and insurance-based investment products), direktiva o varstvu podatkov (Data Protection Directive; kmalu nadomešcena s splošno uredbo o varstvu podatkov, General Data Protection Regulation) ter tudi merila, ki se uporabljajo na tretji ravni. Vsa vzpostavljena pravila morajo že uveljavljeni ponudniki zavarovalnih produktov in tudi novi tržni udeleženci na strani ponudbe uporabljati enakovredno, kadar oboji opravljajo enake dejavnosti. Nadzorniki bi morali zagotoviti ucinkovito spremljanje aktivnosti vseh novih ponudnikov na trgu, tako da so te v skladu s predpisanimi zahtevami. 2# Preverjanje pravil v prihodnosti Regulativni in nadzorni okvir za zavarovalne storitve v EU naj bi spodbujal inovacije in omogocal potrošnikom, obstojecim ponudnikom zavarovalnih storitev in na trg vstopajocim konkurencnim ponudnikom, da izkoristijo priložnosti, ki jih nudi digitalizacija. A trenutno še vedno obstajajo zakonske ovire, ki potrošnikom onemogocajo dostop do posameznih zavarovalnih storitev na spletu – denimo dolocene pisne zahteve, predstavljene v novi direktivi o zavarovalni distribuciji (Insurance Distribution Directive). Te omejitve zavirajo inovacije in izvajanje spletnih zavarovalnih storitev, ki bi bile preproste za uporabo in jih potrošniki tudi pricakujejo. Kreiranje zavarovalne politike in smernic ter tudi regulativnih procesov bi bilo treba prilagoditi tako, da bo vzpostavljeno stalno posodabljanje, skladno z razvojem tehnologije in trga. Po mnenju evropske zavarovalniške regulative ustvarjanje stalnega toka zelo natancnih tehnicnih pravil in smernic predstavlja tveganje tako za oblikovalce zavarovalne politike kot za samo zavarovalno dejavnost, saj so takšna pravila in smernice zastarele že v trenutku njihovega sprejetja. Zavarovalniške strokovne institucije v EU zato glede zavarovalne zakonodaje, pravil in smernic izpostavljajo naklonjenost digitalizaciji, tehnološki nevtralnosti in zadostnemu preverjanju v prihodnosti, da bodo v digitalni dobi primerni in bodo spodbujali inovacije. Namesto samodejnega uvajanja novih predpisov v digitalni dobi bi morali oblikovalci politik na ravni EU in nacionalnih ravneh preveriti, kako bi lahko uporabo veljavnih pravil in pristopov prilagodili digitalnemu razvoju, ne da bi to povzrocilo vecje regulativne spremembe. 3# Regulativni peskovniki in drugo orodje" ki podpira inovacije Nacionalni organi po vsem svetu so zaradi mnogih pobud zaceli s podporo inovacijam v digitalnem okolju in pospeševanju konkurence na zavarovalnem trgu. BaFin, vladna agencija, ki predstavlja nemški nadzorni organ in .nancni regulator (https://www.ba.n.de/DE/Startseite/startseite_node.html), nudi nasvete in tesno sodeluje s startup podjetji na podrocju insurtecha. V Franciji sta ACPR, neodvisni nadzorni organ, zadolžen za bancni in zavarovalniški sektor (https://acpr.banque-france.fr/en/acpr/about-the-acpr.html), ter AMF, ki prav tako regulira udeležence na francoskem .nancnem trgu (http://www.amf-france.org/en_US/L­AMF/Missions-et-competences/Presentation) vzpostavila .ntech forum. Na Nizozemskem od junija 2016 z inovacijskim središcem upravljata AFM, nadzorni organ, odgovoren za nadzor nad delovanjem .nancnih trgov (https://www.afm.nl/en/over-afm), in DNB, Nizozemska centralna banka (https://www.dnb.nl/en/home), na katera lahko že obstojeci ponudniki zavarovanj in tudi insurtech startup podjetja naslovijo vprašanja o inovativnih pobudah. Z uvajanjem in vzpostavitvijo regulativnega peskovnika (ang. sandbox)1 bo ponudnikom novih zavarovalnih produktov omogoceno testirati inovacije na trgu in eksperimentirati z inovativnimi zavarovalniškimi produkti. Peskovnik mora zajemati tudi ustrezne zašcitne ukrepe, s katerimi bo mogoce prepreciti posledice morebitnega neuspeha ter ohraniti splošno varnost in trdnost .nancnega in zavarovalniškega sistema. Namen vzpostavitve peskovnika je povecati dostop do inovativnih storitev na trgu. V Veliki Britaniji je FCA, .nancni regulator ponudnikov .nancnih storitev in .nancnih trgov združenega kraljestva (https://www.fca.org.uk/about) razvil tudi regulativni peskovnik kot del pobude projekta inovacij. Na trgu ne bi smelo prihajati do nepotrebnih ovir, ki bi insurtech startup podjetjem preprecevale ustrezno vstopiti na trg, a prav tako pomembno je, da imajo tudi obstojece zavarovalnice možnost razvijati inovativne produkte – zavarovalne storitve, ki bi bile v korist potrošnikov, in da imajo dostop do nadzornih orodij, ki podpirajo inovacije. Ta inovativna nadzorna orodja so lahko enake vrednosti za regulacijo in nadzor, in sicer pomagajo ugotoviti, v cem obstojeci predpisi ovirajo inovativnost. Vendar ko govorimo o inovativnih nadzornih praksah, bi bilo koristno zagotoviti skladnost in jasnost razumevanja uporabljene terminologije. Regulativni peskovniki so zagotovo primer takšnega inovativnega orodja, vendar pa je treba njihovo uporabo v praksi ustrezno zašcititi in dosledno upoštevati zašcitne ukrepe, ki bodo potrošnikov preprecevali posledice morebitnega neuspeha startup podjetij. Da bi se izognili razlicnim razlagam, bi si morali oblikovalci politike – tako EIOPA kot nadzorne institucije posameznih držav clanic EU – prizadevati zagotoviti jasen in razumljiv opis vrste orodja, na katero se nanašajo. Inovativni pristopi nacionalnih regulatorjev, sprejeti v sodelovanju z obema vrstama subjektov – obstojecimi zavarovalnicami in novimi udeleženci na trgu –, kažejo, kako pomembno je ohraniti enake konkurencne pogoje med tradicionalnimi ponudniki in novimi udeleženci. Ob tem pa je treba poiskati pravo ravnotežje med spodbujanjem inovacij in zagotavljanjem varstva potrošnikov. Skladno s priporocili evropskih nacionalnih zavarovalniških združenj, njihovih clanic – zavarovalnic ter drugih udeležencev na zavarovalnem trgu bi bilo treba regulatorje in nadzornike spodbujati, naj sprejmejo pobude ali vzpostavijo orodja za podporo inovacijam tržnih udeležencev, ki prinašajo koristi potrošnikom. Te pobude in orodja morajo biti na voljo tako novim udeležencem, ki vstopajo na trg, kot obstojecim zavarovalnicam, ki si prizadevajo za razvoj inovativnih produktov in storitev. 4# Vloga regulatorjev in nadzornikov v EU Nekatere države clanice EU – denimo Nemcija, Nizozemska, Velika Britanija – so že sprejele nacionalne pristope za zagotavljanje regulativnih orodij in vzpostavile dialog za pospeševanje inovativnih produktov in storitev. Skladnejši pristop na ravni EU bi dolgorocno pripomogel k vzpostavitvi pravega digitalnega enotnega zavarovalniškega trga. Da bi navedeno dosegli, lahko organi EU: • spodbujajo nacionalne nadzornike in regulatorje k izmenjavi informacij in izkušenj z novimi regulativnimi orodij, ki so namenjena podpori inovacijam, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni; • ocenijo koristi in tveganja, ki jih prinašajo razlicne vrste orodij za potrošnike in tržne udeležence; • pojasnijo vloge in odgovornost razlicnih organov EU glede inovativnosti in uporabe digitalnih tehnologij, zlasti v zvezi z uporabo podatkov; • na mednarodni ravni sodelujejo z oblikovalci politik po vsem svetu, da bi spodbujali medsebojno razumevanje, doslednost in zbliževanje politicnih rešitev z namenom, da EU prevzame vodilno vlogo v razvoju mednarodne politike glede inovacij v zavarovalniškem sektorju. 4 Ponudba zavarovalnih produktov s pomocjo sodobne tehnologije V vseh segmentih .nancnega sektorja smo prica zmeraj hitrejšemu širjenju ponudbe razlicnih produktov, ki jih omogoca sodobna informacijska tehnologija. Tehnološko sodobni zavarovalni produkti so v vecji meri prisotni na strani ponudbe predvsem .zicnim osebam, sodobne tehnološke postopke pa srecamo tudi na podrocju prijave in obravnave škodnih zahtevkov. Produkti so primernejši za širši krog .zicnih potrošnikov. Manj tehnološko sodobnih produktov je na razpolago pravnim osebam, saj se v segmentu tako imenovanega »poslovnega sektorja« kupcev obicajno kreirajo storitve po meri narocnika. Zavarovalnice seveda kontinuirano posodabljajo tehnološko podporo na vseh podrocjih svojega poslovanja, da bi lahko ucinkoviteje izvajale interne in eksterne procese. Vecina teh procesov je koncnemu potrošniku nevidna, vendar omogocajo kakovostnejše in inovativnejše zavarovalne storitve, ki pa so za uporabnika, kupca oziroma zavarovanca izjemno pomembne. 4.1 Trženje zavarovanj po tradicionalnih in sodobnih tržnih poteh v Sloveniji Trženje zavarovalnih produktov v Sloveniji še vedno vecinoma poteka po tradicionalnih tržnih poteh, zavarovalnice kar dve tretjini zavarovalne premije zberejo preko lastne mreže zavarovalnih zastopnikov. Prav tako likvidacija vecine škodnih primerov poteka ob osebnem stiku, dokumentacija je posredovana v .zicni obliki itd. A sodobni nacini trženja in likvidacijskih postopkov, ki jih omogoca hiter tehnološki razvoj, si kljub temu utirajo pot na trgu. V Sloveniji na tem podrocju zaostajamo za razvitimi evropskimi državami. Sodobne, tehnološko naprednejše tržne poti so zagotovo kljucne pri prodaji zavarovanj, prav tako je za celovito sodobno ponudbo zavarovalnih storitev pomembno tehnološko napredno reševanje škodnih zahtevkov in oboje predstavlja izziv vsaki zavarovalnici. Iz statisticnih podatkov zavarovalnic, ki delujejo na slovenskem trgu, izhaja, da v skupini premoženjskih zavarovanj notranji in zunanji zastopniki ustvarijo od 60 do 65 % celotne premije, pri cemer kaže njihov delež v celotni premiji premoženjskih zavarovanj v preucevanem obdobju od leta 2013 do 2015 trend rasti. Interni zaposleni, ki se ukvarjajo s prodajo, dosegajo od 27 do 30 % (od tega je vec kot 25 % zavarovanj prodanih preko prodajnih okenc in le nekaj vec kot 1 % po telefonu in na spletu), njihov delež premije v skupini premoženjskih zavarovanj upada. Delež premije v premoženjskih zavarovanjih, ki jo ustvarijo zavarovalni posredniki, znaša približno 6 %, bancna in poštna mreža pa si deli zasluge za manj kot odstotek premije premoženjskih zavarovanj. Pri življenjskih zavarovanjih so podatki še izraziteje v prid zastopniški mreži, saj ta predstavlja vir vec kot 80 % skupne obracunane zavarovalne premije. Ob tem pa je treba izpostaviti, da zastopniki zaradi rasti v bancni in poštni mreži v zadnjih letih pri prodaji življenjskih zavarovanj izgubljajo. Bancna in poštna prodajna mreža precej uspešneje trži življenjska zavarovanja kot premoženjska – leta 2015 je ustvarila približno 15 % celotne premije življenjskih zavarovanj. Le okrog 5 % premije življenjskih zavarovanj ustvarijo notranji zaposleni, vecinoma preko prodajnega okenca, telefonska in spletna prodaja pa dosegata zgolj cetrt odstotka celotne premije iz skupine življenjskih zavarovanj. Delež življenjskih zavarovanj, sklenjenih po telefonu in na spletu, torej ob podpori sodobne tehnologije raste zelo pocasi. Zavarovalni posredniki prav tako dosegajo približno cetrt odstotka celotne premije življenjskih zavarovanj. V tabelah 1 in 2 je prikazan delež premije v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj glede na razlicne prodajne poti. Tabela 1: Dele| premije v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj po notranjih zaposlenih in zastopnikih od leta 2013 do 2015 v ! Notranji zaposleni Zastopniki Prodajno okence Telefon, internet Interni Zunanji 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2013 2014 2015 Premoženjska zavarovanja 28,84 27,13 25,79 1,37 1,56 1,23 34,55 34,98 35,33 26,08 26,77 29,13 Življenjska zavarovanja 4,52 4,67 5,30 0,19 0,22 0,26 39,02 36,45 37,01 45,14 45,16 43,06 Skupaj 22,04 20,92 19,92 1,04 1,19 0,95 35,80 35,39 35,81 31,41 31,85 33,12 Vir: Statisticni zavarovalniški bilten, 2016, str. 95; 2015, str. 84; 2014, str. 83. Tabela 2: Dele| premije v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj po zavarovalnih posrednikih" bancni in poštni mreži ter drugih prodajnih poteh od leta 2013 do 2015 v ! Posredniki Bancna, poštna mreža Druge prodajne poti 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2013 2014 2015 Premoženjska zavarovanja 6,39 6,89 5,71 0,59 0,68 0,85 2,18 1,99 1,96 Življenjska zavarovanja 0,29 0,29 0,20 10,85 13,22 14,17 0,00 0,00 0,00 Skupaj 4,68 5,06 4,14 3,46 4,14 4,66 1,57 1,44 1,40 Vir: Statisticni zavarovalniški bilten, 2016, str. 95; 2015, str. 84; 2014, str. 83. Podatki kažejo, da so na slovenskem zavarovalnem trgu tehnološko napredne tržne poti v primerjavi s tradicionalnimi izrazito v manjšini, kar pa ne pomeni, da zavarovalnicam ni treba razvijati ponudbe v skladu s sodobnimi trendi. Prav nasprotno, zaradi pricakovanj potrošnikov in mlajših generacij zavarovancev, ki so vse bolj naklonjeni enostavnemu in hitremu nakupovanju izdelkov in storitev, prav tako pa zaradi zniževanja stroškov, ki ga omogoca avtomatizacija procesov, je toliko pomembneje v prihodnosti graditi na tehnološko naprednem trženju. 4.2 Tehnološko napredna ponudba zavarovanj v Sloveniji Vecina zavarovalnic v Sloveniji nudi posamezne produkte, ki jih podpira sodobna tehnologija. To pomeni, da je mogoce nekatera zavarovanja in morebitna dodatna kritja skleniti zelo preprosto in preko spleta. Za vsa zavarovanja, sklenjena na spletu, je treba v aplikacijo posamezne zavarovalnice oziroma ponudnika vnesti le zahtevane podatke, zavarovalno polico, zavarovalne pogoje in dokumentacijo pa zavarovanec prejme na podani naslov elektronske pošte. Za vse aplikacije, ki so na voljo na slovenskem trgu, je znacilno, da je postopek sklenitve zavarovanja zelo pregleden. V nadaljevanju je predstavljena tehnološko napredna ponudba zavarovanj Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Sava, zavarovalne družbe Adriatic Slovenica in zavarovalnice Generali. Zavarovalnica Triglav ponuja .zicnim osebam, da bi jih cim vec spodbudila k sklenitvi zavarovanja na spletu, dodatne ugodnosti, predvsem v obliki razlicnih popustov na premijo. Spletno sklepanje je ponujeno predvsem za tista zavarovanja oziroma produkte, pri katerih je mogoce oceno rizika dolociti dovolj preprosto, brez zajemanja in analiziranja dodatnih informacij, ki so potrebne pri zahtevnejših zavarovalnih vrstah. Gre predvsem za zavarovanja, kot so nezgodno zavarovanje otrok in mladine, obnova ali nova sklenitev avtomobilskih zavarovanj (zavarovanje avtomobilske odgovornosti z možnostjo prikljucitve zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – AO plus, zavarovanje avtomobilske asistence, zavarovanje pravne zašcite in nezgodno zavarovanje voznika in potnikov), turisticno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujino, naložbeno življenjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje za primer smrti, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, zavarovanje zlorabe placilnih kartic, zavarovanje športnih aktivnosti (vkljucuje zavarovanje odgovornosti in nezgodno zavarovanje), zavarovanje pohodnikov in planincev (vkljucuje zavarovanje odgovornosti in nezgodno zavarovanje), zavarovanje koles in kolesarjev (vkljucuje odgovornost kolesarja, asistenco za kolo in kolesarja ter nezgodno zavarovanje kolesarja, možnost razširitve še s kasko zavarovanjem za kolo) ter zavarovanje psov. Nakup vseh ponujenih produktov, ki .zicnim osebam omogocajo sklenitev zavarovanja preko spleta, je precej enostaven in v le nekaj korakih od zavarovanca zahteva samo bistvene podatke, ki so potrebni za sklenitev zavarovanja, potrditev zavarovalnih pogojev in opredelitev nacina placila premije (takojšnje ali obrocno placilo). Pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja, denimo, je treba v prvem koraku vnesti podatke o vozilu s pomocjo šifre Eurotax, znamko vozila, številko šasije, stanje števca v kilometrih, datum prve registracije in registrsko številko avtomobila. V drugem koraku se izbere paket avtomobilskega zavarovanja, ki vkljucuje razlicna kritja, v tretjem koraku se vnesejo osebni podatki zavarovanca in podatki o vozilu. Aplikacija sproti preverja pravilnost vnesenih podatkov v bazi zavarovalnice in povezanih podatkovnih bazah. V cetrtem koraku se potrdijo veljavni zavarovalni pogoji, v petem se izpiše povzetek vnesenih podatkov in izracuna zavarovalna premija, v šestem koraku je treba potrditi poštni naslov, v sedmem pa izbrati takojšnje ali obrocno placilo premije. Za morebitne dodatne informacije in pomoc je zavarovancem na voljo kontaktna telefonska številka (https://www.triglav.si/storitve/sklepanje). Spletno sklepanje zavarovanj pri Zavarovalnici Sava je mogoce v okviru avtomobilskih zavarovanj, in sicer preko spletne strani Hi3 in njihove tehnološke podpore. Aplikacija omogoca sklenitev zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kot dodatna kritja pa je mogoce prikljuciti zavarovanje AO plus, zavarovanje avtomobilske asistence ter nezgodno zavarovanje voznika in potnikov. Zavarovanje se sklene v le treh korakih, pri cemer je treba v prvem opredeliti podatke o avtomobilu (letnik in vrsta avtomobila) in navesti kontaktni spletni naslov (naslov e-pošte), za priznavanje popustov pa dodatno opredeliti datum rojstva zavarovanca, njegov kraj bivanja in okvirno število kilometrov, ki jih prevozi na leto. V drugem koraku se vnese osebne podatke zavarovanca in v tretjem izbere nacin placila (v enkratnem znesku ali obrocno) (https://www.hi3.si/avtomobili/zavarovanje). Pri Zavarovalnici Sava je mogoce preko spleta skleniti tudi nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine, in sicer v šestih korakih (https://www.zav-sava.si/sl-si/zavarovanja/nezgoda/solsko), turisticno zavarovanje z asistenco v tujini z možnostjo sklenitve letne ali kratkorocne pogodbe, kar se izvede v petih oziroma šestih korakih (https://www.zav-sava.si/sl-si/zavarovanja/potovanje), in zavarovanje koles, e-koles in kolesarjev (https://www.zav-sava.si/sl-si/zavarovanja/kolesarji). Zavarovancem je za reševanje morebitnih težav in za dodatna pojasnila na razpolago kontaktna telefonska številka. Adriatic Slovenica, zavarovalna družba je leta 2012 s partnersko zastopniško družbo VIZ, zavarovalno zastopništvo, d. o. o. lansirala prvo spletno avtomobilsko zavarovanje v Sloveniji, ki v petih korakih omogoca skleniti zavarovanje z razlicnimi kritji. V prvem koraku je treba izpolniti podatke o avtomobilu, v drugem izbrati želena kritja: zavarovanje avtomobilske odgovornosti, h kateremu je mogoce prikljuciti zavarovanje polnega avtomobilskega kaska, zavarovanje AO plus, zavarovanje avtomobilske asistence, nezgodno zavarovanje voznika in potnikov, izpolniti polje, ce je zavarovanec mlajši od 23 let, in opredeliti, ali potrebuje zeleno karto (mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). V tretjem koraku se vnese kontaktne podatke zavarovanca in dodatne podatke o avtomobilu, kot so registrska številka, datum prve registracije, številka šasije, datum zacetka zavarovanja in ali je avtomobil .nanciran s .nancnim lizingom. V cetrtem koraku aplikacija izpiše povzetek vseh vnesenih podatkov o avtomobilu, zavarovanju in vkljucenih kritjih, zavarovancu in dodatnih podatkih o avtomobilu. Zavarovanec lahko v tem koraku vnesene podatke še spreminja oziroma popravlja, nato pa mora potrditi strinjanje s splošnimi pogoji zavarovanja, pravilnost podatkov, da uporablja avtomobil le za osebne namene, ter dovoliti preverbo svojih podatkov in podatkov o avtomobilu. V zadnjem koraku je treba izbrati nacin placila letne premije (v enkratnem znesku ali obrocno – mesecno). Za pomoc so zavarovancem na voljo kontaktna telefonska številka, naslov e-pošte in pomoc v živo (https://www.wiz.si/wiz-avto/izracun). Aplikacija omogoca tudi sklenitev dopolnilnega in nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, prav tako v petih korakih. V prvem se izbere kritja, v drugem izpolni kontaktne podatke zavarovanca, tretji korak zahteva dodatne podatke o zavarovanju, v cetrtem aplikacija izpiše povzetek vseh vnesenih podatkov, potrditi je treba strinjanje s splošnimi pogoji zavarovanja, pravilnost podatkov in dovoliti preverbo podatkov. V petem koraku se izbere nacin placila – enkrat letno ali mesecno. Tudi pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju so zavarovancem na voljo kontaktna telefonska številka, naslov e-pošte in pomoc v živo (https://www.wiz.si/wiz-zdravje/izracun). Generali zavarovalnica ponuja na slovenskem trgu preko spleta avtomobilsko zavarovanje Generali G24. Zavarovancem so na voljo štirje cenovno ugodni paketi, ki so prilagojeni povpraševanju in najpogostejšim kritjem. Paket Start je namenjen osnovnemu zavarovanju avtomobilske odgovornosti, paket Standard predstavlja nadgradnjo osnovnega paketa in vkljucuje tudi dodatno zavarovanje AO-plus, avtomobilsko asistenco in nezgodno zavarovanje. Paket Komfort zajema poleg osnovnega in dodatnega zavarovanja z delnim kaskom tudi kritje v primeru škode na parkirišcu, škode, ki jo povzroci nalet divjadi, škode na steklu, svetlobnih telesih in ogledalih; paket Ekskluziv pa predstavlja najbolj celostno varnost vozila, voznika in potnikov, z vkljucenim polnim kasko zavarovanjem in vsemi delnimi kasko zavarovanji za najpogostejše primere (https://g24.si/sl/o-g24). Za sklenitev zavarovanja je treba v aplikacijo vnesti le osnovne podatke. V prvem koraku se opredeli podatki o avtomobilu: izbere se znamko, letnik in model avtomobila, trajanje lastništva, vrsto goriva, zacetek zavarovanja in tip avtomobila. V nadaljevanju se vpiše podatke o vozniku, kot so datum rojstva, poštna številka, letno število prevoženih kilometrov. Za izracun cenovno ugodnejše premije na osnovi ugodnega škodnega rezultata zavarovanca oziroma priznanega bonusa se v aplikaciji izpolni še dodatna polja. V drugem koraku se izbere želeni paket zavarovanja. Aplikacija nazorno prikazuje kritja, ki so vkljucena v posamezni paket, in ceno zavarovanja. V tretjem koraku je treba vnesti še dodatne podatke o zavarovancu, o vozilu (številko šasije, registrsko številko, vpisati morebitno financiranje avtomobila s financnim lizingom) in opredeliti, ali zavarovanec potrebuje zeleno karto ter ali je mladi voznik. V cetrtem koraku se izpiše povzetek zavarovanja in vseh vnesenih podatkov, v zadnjem, tj. petem koraku, pa se izbere nacin placila – takojšnje ali obrocno. Za pomoc je zavarovalcem na voljo kontaktna telefonska številka (https://g24.si). Za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na spletu je posameznikom na razpolago spletna stran www.e-zavarovanja.com, ki jo upravlja zavarovalna agencija e-Zavarovanja. Na tej spletni strani je mogoce hitro in preprosto skleniti zavarovanje pri kateremkoli ponudniku dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji: zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, zdravstveni zavarovalnici Triglav in zavarovalni družbi Adriatic Slovenica. V aplikaciji je treba izbrati trajanje zavarovanja, vnese se osebne podatke o zavarovancu in številko zdravstvene izkaznice, izbere se trenutno dopolnilno zdravstveno zavarovanje zavarovanca, opredeli želeni zacetek novega zavarovanja in placilo premije, ki je lahko mesecno, cetrtletno, polletno ali letno. Na koncu je treba oznaciti še strinjanje s splošnimi pogoji poslovanja in oddati narocilo (http://www.e-zavarovanja.com/zavarovanje/dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje). 4.3 Tehnološko napredna prijava škod na slovenskem trgu Zavarovalnice ponujajo za nekatera zavarovanja tudi možnost spletne prijave škod. Pri Zavarovalnici Triglav, denimo, je mogoce preko spleta prijaviti škodo za nekatere zavarovalne vrste oziroma produkte. V okviru avtomobilskih zavarovanj nudi zavarovalnica spletno prijavo škode pri avtomobilskem kasku in pri riziku toce v okviru avtomobilskega kaska. Pri premoženjskih zavarovanjih je spletna prijava škode mogoca iz naslova požarnega zavarovanja, zavarovanja stanovanjskih premicnin, paketnega zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš, zavarovanja koles in kolesarjev. Prav tako lahko zavarovanci prijavijo škodni dogodek preko spleta pri nezgodnem zavarovanju in zdravstvenem zavarovanju na potovanjih v tujini z asistenco ter turisticnem zavarovanju. Prijava škodnega primera poteka v vec korakih, ki posameznega zavarovanca vodijo skozi celotni postopek. V izhodišcu je treba vnesti kontaktne podatke zavarovanca in sprejeti splošne pogoje uporabe. Zatem sledi vnos identifikacijskih podatkov, podatkov o tekocem oziroma veljavnem zavarovanju, podatkov o škodnem primeru, podatkov za reševanje škodnega primera, podatkov o poškodbah, izbrati je treba komunikacijski kanal, pripeti slikovne priloge, pregledati vse vnesene podatke in nato zakljuciti prijavo. Od posameznega zavarovanja je odvisno, koliko korakov je potrebnih, da je spletna prijava popolna in uspešno izpeljana. Pri prijavi škode iz avtomobilskega kaska in pri riziku toce v okviru avtomobilskega kaska sta za prijavo potrebna le dva koraka, in sicer vnos kontaktnih podatkov – vkljucno s strinjanjem s pogoji – ter vnos identifikacijskih podatkov. Pri ostalih premoženjskih in osebnih zavarovanjih je treba za prijavo škode slediti postopku devetih ali desetih korakov. Kot pri spletnem sklepanju zavarovanj je tudi pri prijavi škod zavarovancem na voljo kontaktna telefonska številka (https://www.triglav.si/storitve/skode). Pri Zavarovalnici Sava je mogoce za avtomobilska zavarovanja prijaviti škodo preko spletne strani Hi3. V aplikacijo se vnese podatke o škodi in udeležencih: ime in priimek zavarovanca ter njegove kontaktne podatke, ime in priimek povzrocitelja, številko police, kraj in datum škode, natancno pa je treba tudi opisati škodni dogodek. (https://www.hi3.si/avtomobili/skode). Spletna prijava zavarovalnega primera oziroma škode je pri Zavarovalnici Sava možna še za naslednja zavarovanja: v okviru življenjskega zavarovanja za rojstvo otroka (https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/zivljenje/rojstvo-otroka/prijava) in za hujšo bolezen (https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/zivljenje/hujsa-bolezen/prijava), v okviru premoženjskega zavarovanja za produkta OPA! (https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/dom), PPZ – podjetniško premoženjsko zavarovanje (https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/podjetnisko) in KPZ – kmetijsko premoženjsko zavarovanje (https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/kmetijsko). Prijava poteka v šestih korakih, v sklopu katerih je treba vnesti podatke o zavarovanju, zavarovancu, ostale podatke, informacije o izplacilu zavarovalnine, dodati priloge in posredovati prijavo. Za prijavo avtomobilske škode pri zavarovalni družbi Adriatic Slovenica je zavarovancem na voljo aplikacija www.wiz.si. Z izpolnjenim spletnim škodnim obrazcem, v katerega je treba vpisati ime in priimek zavarovanca, kontaktno telefonsko številko, naslov e-pošte, številko zavarovalne police in opisati škodni dogodek oziroma zavarovalni primer. V nadaljevanju postopka se zavarovancu – oškodovancu preko posredovanega kontakta oglasi cenilec zavarovalnice, da skupaj izpolnita prijavo, ki je osnova za odprtje škodnega spisa, in se dogovorita o reševanju škodnega primera (https://www.wiz.si/skodni-obrazec). Druge zavarovalnice v Sloveniji možnosti spletne prijave škod ne nudijo. 5 Insurtech na razvitih zavarovalnih trgih danes in v prihodnosti Zavarovalni ponudniki na visoko razvitih tujih zavarovalnih trgih uporabljajo številne storitve, ki temeljijo na kontinuiranih tokovih podatkov, ki jih omogoca sodobna tehnologija. Tehnološke inovacije na podrocju zavarovalništva dejansko ne poznajo vec meja. V nadaljevanju prikazujemo nekaj primerov, ki že spreminjajo zavarovalni trg in ga bodo tudi v prihodnje. Proizvajalec telematskih sistemov .e Floow iz Velike Britanije (sistemi vozilom omogocajo, da bi postala varnejša in cenejša za uporabnike) je razvil platformo GoWithFloow (GWF), namenjeno izposoji avtomobila. Gre za vrsto storitve Airbnb pri avtomobilih, ki vkljucuje oceno lastnika ali izposojevalca avtomobila. Navedena platforma se od drugih primerov posojanja avtomobilov in dajanja vozil v najem razlikuje v dodanem telematskem generatorju in sistemu tockovanja, integriranem v programsko opremo. To pomeni, da je, ko si voznik izposodi avtomobil, njegovo vedenje mogoce spremljati s pomocjo funkcij pametnega telefona, ki služi kot senzor. .e Floow uporablja te podatke, da lahko razvije oceno za voznika, s cimer pomaga posojevalcem dolociti, komu naj posodijo svoj avto. .e Floow se dogovarja z zavarovalnicami, da bi storitev ponudile trgu. Tovrstna tehnologija bo pripomogla k spreminjanju trga mobilnosti. Startup podjetje HeartShield iz Avstrije je razvilo platformo umetne inteligence, ki uporablja podatke o bolnikih z namenom prepoznati dejavnike tveganja in ugotoviti, ali je posamezna oseba potencialni kandidat za srcno-žilna obolenja. Namesto uporabe preteklih statisticnih podatkov omogoca platforma avtonomno uporabo sproti pridobljenih informacij s pomocjo vseh vrst naprav, ki lahko merijo srcni utrip, vkljucno s pametnimi telefoni, pametnimi rocnimi urami in klinicnimi ali prenosnimi EKG-ji. Znanstvene raziskave kažejo, da algoritmi HeartShield-a presegajo najboljše napovedi variabilnosti srcnega utripa pri odkrivanju bolezni srca in ožilja in da so tako pridobljene informacije zanesljivejše od rezultatov krvnih testov, namenjenih prepoznavanju srcno-žilnih obolenj. Na trgu srecamo tudi tako imenovano nevidno zavarovanje (po vzoru nevidnih placil v bancništvu), pri katerem z nakupom osnovnega izdelka prodajalec proda tudi zavarovanje. Kupci BMW i3 ali i8 imajo ob nakupu vozila pravico do sedemdnevnega brezplacnega popolnega avtomobilskega zavarovanja, ki ga nudi BMW Car Insurance. Stranka zavarovanje preprosto aktivira s pomocjo telefona, po preteku sedemdnevnega brezplacnega zavarovanja pa ima zagotovljen vpogled o možnostih nadaljnjega zavarovanja z vkljucitvijo razlicnih kritij. Tovrstno zavarovanje je zasnovala in podprla zavarovalnica Allianz (https://insurtechnews.com/insight/here-are-the-top-10-insurtech-trends-of-2018.html). Da bi bili na trgu cim bolj uspešni, bodo zavarovalni ponudniki v prihodnosti usmerjeni v speci.cne trende, ki naj bi jih izkoristili za izboljšanje digitalnih strategij. Tiste zavarovalnice, ki bodo želele ostati konkurencne, bodo zagotovo usmerjene v štiri bistvene elemente (https://insurtechnews.com/insight/here­are-the-top-10-insurtech-trends-of-2018.html): 1. Vedno so del življenja svojih zavarovancev Hitro spreminjanje vedenja in navad potrošnikov ter nova dinamika trga zavarovalnicam omogocajo, da povecajo frekvenco stikov z zavarovanci in v okviru teh stikov zagotovijo vecjo dodano vrednost. Sodobna tehnologija olajšuje vstopanje v vsakodnevno življenje zavarovancev. 2. Nenehno gradijo kontekstualno okolje Dodajanje vrednosti je reševanje resnicnih problemov. Potrošniki si ne želijo hipoteke; želijo lepo hišo, v kateri bi živeli. Zavarovanje je obicajno le del rešitve in redko predstavlja celostno rešitev, ki bi pripomogla odpraviti težave, s katerimi se stranka spoprijema. Da bi pripomogle k reševanju resnicne problematike potrošnikov, morajo zavarovalnice postati del konteksta in okolja podjetij in organizacij, ki v tem kontekstu sodelujejo. 3. Delujejo »preprosto cloveško« Z vsemi vrstami nove tehnologije, ki se uporablja za digitalizacijo procesov, zavarovalnice tvegajo, da zanemarjajo obcutke glede lastnega angažiranja do svojih zavarovancev. Ljudje si želijo organizacije, ki bo temeljila na cloveških dejavnikih. Rešitev je izkoristiti tehnologijo, ki bo v podporo vsem zaposlenim v zavarovalnici, ki so v stiku z zavarovanci. 4. Prizadevajo si za operativno odlicnost Digitalna preobrazba, namenjena izboljšanju operativne odlicnosti, bo v prihodnjih letih še naprej na vrhu seznama prioritet. Operativna odlicnost je bistvenega pomena, kljub temu pa ne zadošca za doseganje uspešnosti. Cloveški kapital na podrocju zavarovalništva še vedno ostaja prioriteta. 6 Sklepne ugotovitve in predlogi Insurtech, ki predstavlja uporabo tehnoloških inovacij na podrocju zavarovalništva, je prisoten tudi na slovenskem trgu. Ker digitalna transformacija uporabnikom omogoca preprostejše, zavarovalnicam pa stroškovno ugodnejše in za upravljanje enostavnejše storitve, je v bližnji prihodnosti pricakovati, da se bo intenzivno širila. Ob tem je treba zagotavljati zašcito potrošnikov pred zlorabami, kar naj bi omogocala ustrezna regulacija in nadzor na štirih podrocjih. Na osnovi zbranih statisticnih podatkov o doseženem deležu premije v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj po razlicnih tržnih oziroma prodajnih poteh na slovenskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2013 do 2015 ugotavljamo, da je delež zavarovanj, sklenjenih na osnovi sodobne tehnologije, precej skromen. V analiziranem obdobju se ni bistveno povišal, a je v vecji meri prisoten pri premoženjskih zavarovanjih kot pri življenjskih. Tradicionalne tržne poti v obliki mreže zavarovalnih zastopnikov še vedno ustvarijo kar dve tretjini premije. Zavarovalne produkte s pomocjo sodobne tehnologije na podrocju sklepanja zavarovanj v Sloveniji ponujajo le štiri zavarovalnice. Gre za zavarovalnice, ki na slovenskem zavarovalnem trgu dosegajo najvecji tržni delež sklenjenih zavarovanj: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, zavarovalna družba in Generali zavarovalnica. Pridružuje se jim tudi ena od zastopniških družb, tj. e-Zavarovanja, zavarovalniško zastopanje. Omenjene zavarovalnice nudijo tehnološko napredne produkte za sklenitev le nekaterih zavarovanj v okviru njihovega portfelja, navedena zastopniška družba pa omogoca sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vse tri ponudnike dopolnilnega in nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, torej za Vzajemno, zdravstveno zavarovalnico, Triglav, zdravstveno zavarovalnico in Adriatic Slovenica, zavarovalno družbo. Tehnološko napredni produkti, ki zavarovancem omogocajo prijavo škod za nekatera zavarovanja oziroma produkte, so v Sloveniji na voljo le pri treh zavarovalnicah: Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Sava in zavarovalni družbi Adriatic Slovenica. Zavarovalnicam priporocamo, da se intenzivneje usmerijo v širitev ponudbe digitalno naprednih produktov na podrocju sklepanja zavarovanj in prijave škod. Predvsem zavarovalnice, ki ustvarjajo manjši tržni delež in so sestavni del velikih .nancnih skupin v Evropi in svetu, bi z razvojem tehnologije lahko prispevale k povecevanju svojega tržnega deleža v Sloveniji. Prav te zavarovalnice namrec na tujih trgih razpolagajo s tehnološko naprednimi produkti, ki bi jih bilo treba prilagoditi slovenskemu trgu. 7 Literatura in viri • ACPR, Autorité de contrôle prudentiel et de résolution. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani https://acpr.banque­france.fr/en/acpr/about-the-acpr.htm. • AMF, .e Autorité des Marchés Financiers. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani http://www.amf­france.org/en_US/L-AMF/Missions-et-competences/Presentation. • AFM, Authority for the Financial Markets. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani https://www.afm.nl/en/over-afm. 17 • BaFin, Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani https://www.ba.n.de/DE/Startseite/startseite_node.html. • DNB, De Nederlandsche Bank. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani https://www.dnb.nl/en/home. • E-zavarovanja. (2017). Pridobljeno 27. 7. 2017 s spletne strani http://www.e-zavarovanja.com/zavarovanje/dopolnilno­zdravstveno-zavarovanje. • FCA, Financial Conduct Authority. (2017). Pridobljeno 2. 7. 2017 s spletne strani https://www.fca.org.uk/about. • Financna tehnologija: Komisija sprejela ukrepe za konkurencnejše in inovativnejše .nancne trge. (2018). Pridobljeno 22. 3. 2018 s spletne strani http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-1403_sl.htm. • G24: Enostavno in ugodno do avtomobilskega zavarovanja. (2017). Pridobljeno 27. 7. 2017 s spletne strani https://g24.si. • Insurtech. (2017). Pridobljeno 26. 6. 2017 s spletne strani http://www.investopedia.com/terms/i/insurtech.asp. • Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl­si/zavarovanja/nezgoda/solsko. • Roger Peverelli, R. in de Feniks, R. (2017). .e Top 10 Insurtech Trends of 2018: Invisible insurance and behavioural economics with a pinch of empathy: these are some of the trends of 2018. Pridobljeno 26. 12. 2017 s spletne strani https://insurtechnews.com/insight/here-are-the-top-10-insurtech-trends-of-2018.html. • Prijava škode. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.hi3.si/avtomobili/skode. • Prijava zavarovalnega primera: hujša bolezen. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl­si/prijava-skode/zivljenje/hujsa-bolezen/prijava. • Prijava zavarovalnega primera: kmetijsko premoženjsko zavarovanje. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/kmetijsko. • Prijava zavarovalnega primera: podjetniško zavarovanje. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav­sava.si/sl-si/prijava-skode/podjetnisko. • Prijava zavarovalnega primera: prijava škode za premoženjsko zavarovanje. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl-si/prijava-skode/dom. • Prijava zavarovalnega primera: rojstvo otroka. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl­si/prijava-skode/zivljenje/rojstvo-otroka/prijava. • Schue.el, P. (2016). Taming the Beast: A Scienti.c De.nition of Fintech. Journal of Innovation Management, 4(4), str. 32– 54. • Skleni dopolnilno zavarovanje. (2017). Pridobljeno 26. 7. 2017 s spletne strani https://www.wiz.si/wiz-zdravje/izracun. • Sklenite zavarovanje v samo 3 korakih. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.hi3.si/avtomobili/zavarovanje. • Statisticni zavarovalniški bilten. (2016). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statisticni zavarovalniški bilten. (2015). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Statisticni zavarovalniški bilten. (2014). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. • Supporting innovation in insurance in a digital age: Promoting consumer-friendly innovation and ensuring future-proof rules. (2017). Pridobljeno 18. 6. 2017 s spletne strani http://www.insuranceeurope.eu/supporting-innovation-insurance-digital­age. • Škodni obrazec. (2017). Pridobljeno 28. 7. 2017 s spletne strani https://www.wiz.si/skodni-obrazec. • Turisticno zavarovanje z asistenco v tujini. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl­si/zavarovanja/potovanje. • Ugodno WIZ Avto zavarovanje. (2017). Pridobljeno 26. 7. 2017 s spletne strani https://www.wiz.si/wiz-avto/izracun. • Zakaj je avtomobilsko zavarovanje Generali G24 prava izbira? (2017). Pridobljeno 27. 7. 2017 s spletne stran https://g24.si/sl/o-g24. • Zavarovanje koles, e-koles in kolesarjev. (2017). Pridobljeno 25. 7. 2017 s spletne strani https://www.zav-sava.si/sl­si/zavarovanja/kolesarji/. 1 Regulativni peskovnik je okvir, ki ga oblikujejo regulativni organi in zagonskim podjetjem na podrocju .nancne tehnologije in drugim inovatorjem omogoca, da v nadzorovanem okolju, pod nadzorom regulativnih organov, izvajajo poskuse v realnih razmerah. Postajajo vedno bolj priljubljeni, zlasti na razvitih .nancnih trgih (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-1403_sl.htm). 2 Kaj a a o alnicam ina a e ko i ako ani anda d a a a o alne ogodbe msrp 17? .B M* Povzetek! Odbor a mednarodne ra unovodske standarde (ang. International Accounting Standards Board) je 18. maja 2017 sprejel te ko pri akovani standard MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (ang. IFRS 17 Insurance Contract). Cilj prispevka je predstaviti bistvene ahteve tega standarda in kako bo vplival na strukturo in vsebino ra unovodskih i ka ov, pa tudi na tevilne informacije, ki jih danes uporablja strokovna javnost a oceno poslovne uspe nosti avarovalnic. Anali a ahtev ka e, da stro ki uvedbe standarda ne bodo a vse avarovalnice enaki, saj so odvisni od tega, ali ima morda avarovalnica e daj na ra polago podatke, ki jih bo potrebovala a merjenje avarovalnih pogodb po MSRP 17. Kljucne besede! MSRP 17, avarovalne pogodbe, merjenje, predstavljanje, poslovna uspe nost JEL klasi.kacija! G22, M15, M41 Abstract! On 18 May 2017, the long-awaited IFRS 17 Insurance Contracts (IFRS 17) was adopted by the International Accounting Standards Board. .e objective of this paper is to present the basic requirements of IFRS 17 and its e ects on the structure and content of nancial statements, as well as on other nancial information currently used to assess the performance of insurance companies. Analysis shows that the implementation cost will not be comparable for all insurance companies, as it depends on whether the insurance company already maintains the data required to measure insurance contracts according to IFRS 17. Key words! IFRS 17, insurance contracts, measurement, presentation, business pro tability JEL classi.cation! G22, M15, M41 1 medna odni anda d a no od kega o o anja 17 Za a o alne ogodbe ( nadalje anj msrp 17) eb je a ila a i o na anje, me jenje, ed a ljanje in a k i anje a a o alnih ogodb i a a o alnici, o a a o alnih ogodb ako i a a o alnici ko di i o a a o alnici e a ila a nalo be mo no jo di k ecij ke dele be (ang. discretionary participation feature) (msrp 17.IN1). s anda d bo a el elja i 1. jan a ja 2021, a ga lahko a a o alnice o abljajo di e ej (msrp 17.IN2); e eda le ime , e ga bo a o abo E o ki niji odob ila di E o ka komi ija. V a i anja ega i e ka je nano golj o, da bo EFrAG (E o ka e o alna k ina a a no od ko o o anje, ki del je ok i gene alnega di ek o a a E o ke komi ije a no anji g in o i e in odel je oce o di e msrp) i o o ilo glede ejema i a ila ele edi le a 2018 (glej e EFrAG, 2017). slo en ke a a o alnice ega anda da en no o ej e ne mejo o ablja i, eliko a anje a je, ali ga bodo o o oljno lahko a ele o ablja i e 1. jan a jem 2019 ali ele o neje. * Ekonom ka fak l e a, Uni e a Lj bljani. p i e ek je e a ljen, ko ledi: em ogla j ed a ljamo od o je o abe anda da, j. ka e e ogodbe anda d eja in ka e ih ne. sledi ogla je, ki je namenjeno i o na anj in me jenj a a o alnih ogodb; njem na ajamo di mo ne oeno a i e in o ebno i, ki eljajo a me jenje o a a o alnih ogodb. Za em ed a ljamo li edbe msrp 17 na ika o lo ne e no i a a o alnice in a k i ij, i e ek aklj jemo kle om. Clanek je i a ljen omo jo g adi a, ki o ga ob i daji anda da i a ili i Odbo a medna odne a no od ke anda de (ang. International Accounting Standards Board, nadalje anj IAsB). V i i e e eda klic jemo na dolo ila amega anda da msrp 17, ki a i anja ega i e ka e ni bil e eden lo en ki je ik, a o e o od, kje e ni na oljo e nih e mino lo en ini, na ajamo angle ke i a e. p i i anj e o i amo di na dok men a Anali a inko (ang. E ect Analysis) in po e ek ojek a (ang. Project Summary), ki o j ob i daji msrp 17 i a ili in obja ili IAsB. U o abnikom anda da o ice na oljo di gledi (ang. Illustrative Examples), a di odlage a msrp 17 (ang. Basis for Conclusion). V i dok men i in dolo ila o ecej ob e ni, a o em i e k ne mo ejo bi i ed a ljeni celo i, o o a jamo a, da di gledi in odlage a msrp 17 ed a ljajo a ni i , a o o abnikom anda da e jemo, naj jih ed o abo le-ega na an no egledajo, da bi e i ognili na a nem olma enj dolo il. 2 c Enako ko medna odni anda d a no od kega o o anja 4 ( nadalje anj msrp 4), ki daj eja a no odenje a a o alnih ogodb, di msrp 17 eja e iden i anje a a o alnih ogodb i a a o alnici, a di e iden i anje o a a o alnih ogodb ako i ceden ko i ce iona j (msrp 17.3). U eja di nalo be mo no jo di k ecij ke dele be, a golj ime , e go oda ka d ba hk a i i daja di a a o alne ogodbe: o omeni, da bodo e nalo be klad msrp 17 e iden i ale golj a a o alnice, d ge go oda ke d be a bodo mo ale a njiho o e iden i anje o ablja i medna odni anda d a no od kega o o anja 9 ( nadalje anj msrp 9), ki eja e iden i anje nan nih nalo b. msrp 4 ega ogoja ni ebo al, a o o e go oda ke d be o ne nalo be e iden i ale klad msrp 4. Odbo a medna odne a no od ke anda de di, da je bilo d b, ki ni o bile a a o alne, a o imele e nalo be, ako ali ako malo, a o a i, da a ememba ne bo imela omembnega li a. msrp 17 o edelj je a a o alno in o a a o alno ogodbo na enak na in ko msrp 4: a a o alna ogodba je o edeljena ob ojem na nega a a o alnega eganja, ki ga no ilec ogodbe ena a na i daja elja ogodbe, j. a a o alec na a a o alnico (glej e o edeli e msrp 17, Doda ek A). Ke o di na o ila a o abo ega dolo ila o ala enaka (glej e msrp 17.B2 B30), IAsB i ak je, da ehod na msrp 17 ne bo li al na ob oje o ak o kla i kacije ogodb: ogodba, ki je bila do daj kla i ci ana ko a a o alna, bo di o msrp 17 i olnje ala ogoje a o kla i kacijo. Enako ko msrp 4 di msrp 17 o ebej ob a na a ogodbe, ki oleg a a o alne e a ine eb jejo e ne a a o alne (ang. non-insurance component), ki bi jih bilo eba e bi bila aka od eh e a in lo ena ogodba ob a na a i ok i bodi i msrp 9, e g e a nalo beno e a ino, ali ok i medna odnega anda da a no od kega o o anja 15 p ihodki i ogodb k ci ( nadalje anj msrp 15), e g e a o a ljanje ne a a o alnih o i e (msrp 4 oddeli e ne a a o alnih o i e ni ah e al). pogoji, kdaj e mo ajo ne a a o alne e a ine oddeli i in ob a na a i lo eno, e klad ka e im anda dom e nadalje anj lo ene e a ine e iden i ajo, o na edeni msrp 17.10 13 e msrp 17.B31 B35, o e i a o Tabeli 1. 1: , M, ö N , c g ajeni i edeni nan ni in men i e oddeli e ah e a msrp 9 msrp 9 nalo bena e a ina e nalo bena e a ina ni mo no o e ana a a o alno o i ijo in e bi bilo mogo e na i em g oda i ogodbo golj o nalo beno e a ino msrp 9 blago in ne a a o alne o i e e ne a a o alna o i e ni mo no o e ana a a o alno o i ijo in e bi bilo mogo e na i em g oda i ogodbo golj o ne a a o alno e a ino msrp 15 Vi : IFrs Fo nda ion, IFrs 17 In ance Con ac E.ec Anal i , 2017, . 14. Ce ide do oddeli e in lo enega e iden i anja ne a a o alne e a ine od a a o alne e a ine, e nadalje anj golj a a o alna e a ina ob a na a o msrp 17. Ce ogoji a oddeli e ni o i olnjeni, msrp 17 e o ed je oddeli e ne a a o alne e a ine od a a o alne e a ine, ka je ime ja i msrp 4, ki je a a o alnicam dajal e obode, omembna ememba. 3 3.1 O po msrp 17.25 mo a a a o alnica i o na i k ino i danih a a o alnih ogodb: bodi i na dan na o a k i ja, bodi i na dan, ko a ade a emija k ini a a o alnih ogodb ( e dan a adlo i ni i ecno na eden, o e amo dan, ko a a o alnica ejme o emijo), bodi i na dan, ko a a o alne ogodbe o anejo ko lji e, j. ko edanja edno ocenjenih i da ko , ki bodo na ali na o no i eh ogodb, a ne e ega i edanjo edno ocenjenih ejemko . Za a o alnica mo a i o na i k ino a a o alnih ogodb na i i dan i med eh na e ih, ki na o i i. Za a o alnica bo mo ala e a a o alne ogodbe a i i o o ame nih a a o alnih o feljih in nadalje anj o a a o alnih k inah (mspr 17.14 in Doda ek A), aj bo mo ala odlo i e glede a no od ke ob a na e ejema i na a ni a a o alne k ine. Za a o alnica o ame ni o felj a a o alnih ogodb klj i i e, ki o i o a ljene odobnim eganjem in e k aj a ljajo (msrp 17, Doda ek A); a o edeli e je odobna o edeli i homogene k ine eganj o 189. len Zakona o a a o alni (ZZa a -1) o i oma o 19. len skle a o od obnej ih na odilih a edno enje a a o alno-ehni nih e e acij ( nadalje anj skle ). I dane a a o alne ogodbe o ame nem o felj bo nadalje anj a a o alnica a delila najmanj i k ine (msrp 17.16): k ino ko lji ih ogodb ( ogodbe, i ka e ih ocenjeni i da ki e ob kleni i e egajo ocenjene ejemke), k ino ogodb, a ka e e ni e je no, da bi o ale ko lji e, in k ino eo alih ogodb, a ka e e ob aja neka e je no , da bodo ekom ajanja o ale ko lji e. To omeni, da o o msrp 17 a a o alne ogodbe a ene k ine glede na ojo dobi kono no . Na em me elja o o o i i, da 7. len ZZa a -1 o edelj je k ino a a o anj na o no i a a o alnega k i ja, ki o o ame no k ino a a o alnih ogodb aje a, na d gi ani a msrp 17 ko k ino ogodb a me i e ogodbe, ki o i o a ljene odobnim eganjem, e k aj a ljajo in o odobno dobi kono ne. Hk a i bo o msrp 17 mo ala a a o alnica a i i e, da i o k ino ne bo klj e ala ogodb, ki o bile klenjene a o nem obdobj , dalj em od le a dni (msrp 17.22). V i na edeni ogoji egnejo na adnje i e i celo do ega, da bo o msrp 17 ka e o od k in a ena di golj ena ama a a o alna ogodba. Hk a i a msrp 17.9 o da ja, da bo od i no od ekonom ke ebine mo da eba ogodbe, ki o klenjene i o ogodbeno anko ali med eboj o e animi ogodbenimi ankami, a no od ko ob a na a i k aj. se a a k in e ekom ajanja a a o anja ne me eminja i. To omeni, da ogodb, ki o bile ob i o nanj a ene neko k ino, nadalje anj ne memo e a a i d go (msrp 17.24). 3.2 Ob i o nanj (ang. initial recognition) a a o alnica i me i edno a a o alnih ogodb klad dolo ili . i. lo nega modela (ang. General accounting model), ki je o i an msrp 17.32. Ta model a i, da je edno k ine a a o alnih ogodb enaka o i (glej e sliko 1): dena nih oko , ki o o ebni a i olni e ogodbenih a e (ang. ful lment cash ows), j. ocenjenim ihodnjim dena nim oko om, ki o ilagojeni a a o no edno dena ja ( . i. edanji edno i dena nih oko ) e a nan na in ne nan na eganja, ki egnejo li a i na njiho o i ino in od a ajo . i. a e i a a o alnice o eganj ; IAsB (2017) do a, da je ilagodi e a eganja lahko enaka . i. doda k a eganje (ang. risk margin), ki ga o edelj je 180. len ZZa a -1, in ogodbeno-o i ene ma e (ang. contractual service margin). 1: Vi : IFrs 17 In ance con ac mea emen E en ial , IFrs Fo nda ion, 2017, . 15. pogodbena o i ena ma a je ob e no a a o alnice, ki ed a lja ne a l eni (ne eali i ani) dobi ek. Ta dobi ek bo a a o alnica o a me no ago a ljanjem a a o alnih o i e , j. ko ga bo di dejan ko a l ila, ena ala eko i o lo ni i id (msrp 17.38); ehnika eno a bo o ej odobna i i, ki jo dane o namo i eno nih emijah. po edano oeno a ljeno, g e a a liko med edanjo edno jo eganj ilagojenih ocenjenih ihodnjih ejemko in edanjo edno jo eganj ilagojenih ocenjenih ihodnjih i da ko , ob o e anj mo ebi nega li a g ajenih o cij in ga ancij. Zne ek ogodbene o i ene ma e je o ej i a nan ako, da a a o alnica ob i o nanj k ine a a o alnih ogodb ( j. en k 0) ne i o na nobenega dobi ka, aj en k i o nanja a a o anc di e ni n dila nobenih o i e . Zne ek ogodbene o i ene ma e je nega i en, e je a a o alnica klenila . i. ko lji e ogodbe: akem ime ogodbeno o i ene ma e ne i o namo, em e e a a ne ek akoj ob emeni ( j. ni a) o lo ni i id a a o alnice, j. ne ek i o na ko i g bo ega dne a (ang. day-one loss). Za a o alnica i a n edno i en no elja ne a a o alne ogodbe klj i e dena ne oko e, ki o no aj ogodbenih meja (ang. withing the boundary), j. dena ne oko e, ki na anejo na o no i a ic in ob e no i, ki ob ajajo ele an nem o o e al kem obdobj , ka e em je a a o anec dol an la e a i emijo, a a o alnica a mo a a a o anc ago a lja i k i je (msrp 17.34). msrp 17 o ej ogodbene meje o edelj je ebin ko enako ko Delegi ana edba (EU) 2015/35 sol en no 2 o i oma 84. len skle a. Ke e ak i ogo o godi, da e oja ljajo dena ni oko i e ed a e kom elja no i a a o alne ogodbe (n . dena ni oko i i kle alnih o ko , ang. insurance acquisition cash ows), e i dena ni oko i e iden i ajo ko lo eno ed o o i oma ob e no . Na konc akega o o e al kega obdobja a a o alnica ono no o edno i k ino a a o alnih ogodb. Njena edno je enaka o i (msrp 17.40): ne k ob e no i a eo alo k i je (ang. liability for remaining coverage), j. o i edno i dena nih oko , ki bodo o ebni a i olni e ogodbenih a e , ki e nana ajo na ago a ljanje a a o alnih o i e ihodno i, in ogodbene o i ene ma e na da m me jenja, e ne k ob e no i a kode, ki o e na ale, a e ni o bile o a nane (ang. liability for incurred claims), ki je enak edanji edno i dena nih oko , ki bodo o ebni a o a na o eh kod. s emembe edno i k ine a a o alnih ogodb e i o najo o lo nem i id a a o alnice ko ihodek o i oma odhodek. Ce e na ime ne ek ob e no i a eo alo k i je med d ema o o e al kima obdobjema emeni a adi ega, ke je a a o alnica i olnila del oje ogodbene a e e, aj je a a o anc n dila a a o alno k i je, e a ememba e iden i a ko ihodek i a a o alnih o i e (ang. insurance revenue). Ce a e, denimo, edno k ine a a o alnih ogodb emeni a adi i g b i ko lji ih ogodbah, e e i g be e iden i ajo ko odhodki i a a o alnih o i e (ang. insurance service expense). V li ememb a o ne edno i dena ja in ememb nan nih in ne nan nih eganj na edno a a o alnih ogodb a bodo a a o alnice e iden i ale ko a a o alne nan ne ihodke o i oma a a o alne nan ne odhodke (ang. insurance nance revenue/insurance nance expense) (msrp 17.41). po e anje ne ka ob e no i a e na ale kode (b e li a ememb a o ni edno i dena ja in b e li a ememb nan nih eganjih) e bo e iden i alo ko odhodek i a a o anj (msrp 17.42). msrp 17 o ej i do edanjih i ih ihodko od a a o alnih emij e i i ih odhodko a kode i lo a i i del dena nih oko , ki e nana ajo na nalo beno e a ino (ang. investment component) in/ali na nanci anje a a o alnih o lo (msrp 17.84 in B120). 3.3 c Ke bo edba mspr 17 na od o j me jenja a a o alnih ogodb a a o alnicam ed idoma o o ila na ne doda ne o ke ago a ljanja e nih info macij, ki egnejo ma ikje e ega i ko i i, ki jih bo ine el edlagani lo ni model me jenja a a o alnih ogodb, je IAsB e amem anda d a a o alnicam omogo il dolo ene oeno a i e a k a ko o ne a a o alne ogodbe ( j. a a o alne ogodbe, ka e ih k i je aja le o dni ali manj) in a a a o alne ogodbe, i ka e ih e ne i ak je, da bi do na o a kodnega dogodka i lo do omembnih ememb ocenah, a o e di ne i ak je, da bi i lo do omembnih nihanj oceni ihodnjih dena nih oko ih, ki o o ebni a i olni e ogodbenih a e (msrp 17.53-54). Ce a a o alnica i da a a o alne ogodbe, ki i olnj jejo ka e ega koli i med obeh ogoje , lahko, e o eli, o k ino a a o alnih ogodb i me i . i. i o om a o ejanja emij (ang. premium-allocation approach), ki e od lo nega modela g obem a lik je em, da ni eba lo eno i o na a i ogodbene o i ene ma e e da a iloma ne bo eba o e a i li a a o ne edno i dena ja na ne ek ob e no i a kode, ki o e na ale, a e ni o bile o a nane. p i o a o ejanja emij ah e a, da a a o alnica ob em i o nanj a a o alne ogodbe i me i edno ob e no i a eo alo k i je i ini a a o alne emije, eje e ob em i o nanj , manj ane a i la ila o ko idobi anja a a o anj ( golj e i o ki ni o e ob ojem na ank ob emenili o lo nega i ida, ko i em i o i jemoma do oli msrp 17.59) in o a ljene a ne ke od a e i o nanj mo ebi nih ed e o i oma ob e no i, ki o na ale na o no i dena nih oko , ki o e godili e ed amim im i o nanjem eh a a o alnih ogodb ( j. od a o ed e o . ob e no i, ki o na ale na o no i dena nih oko i kle alnih o ko ) (mspr 17.55). Na konc ob a n kega obdobja bo a a o alnica ob e no a eo alo k i je ono no i me ila ako, da bo njeno a e no knjigo od ko edno o e ala a a a o alne emije, ki jih je ejela eko em ob a n kem obdobj , manj ala a ne ek, ki je bil ekom ob a n kega obdobja i o nan ko ihodek i a a o alnih o i e ( a iloma ako, da je o manj anje o a me no e ek a a, a ka e ega je bila klenjena a a o alna ogodba), in a ne ek, ki e nana a na nalo beno e a ino in je bil ekom obdobja bodi i la an a a o anc bodi i ene en med ob e no i a kode, ki o e na ale, a do konca ob a n kega obdobja e ni o bile o a nane. Enako ko ob em i o nanj bo a a o alnica di i em me jenj ne ek ob e no i manj ala e a i la ila o ko idobi anja a a o anj ( e golj ime , e i o ki ni o e ob ojem na ank ob emenili o lo nega i ida), in o e ala a i e ne ke od i o o ko idobi anja a a o anj, ki o e godili eko em ob a n kem obdobj (msrp 17.55). Na konc bo ne ek ob e no i ilagodila ( o e ala) a li nanci anja, a golj ime , e je li a o ne edno i dena ja a o k ino a a o alnih ogodb omemben ali a e a a o alnica na o no i eh a a o alnih ogodb n di a a o alno k i je obdobj , ki je od da ma a adlo i a a o alne emije oddaljeno e ko le o dni (msrp 17.56). Ce odmi limo li a o ne edno i dena ja, je o ej i a n ob e no i a eo alo k i je ecej odoben i a n edno i dana njih e e acij a eno ne emije, le da je enako ko i lo nem model edno enja a a o alnih ogodb li nalo bene e a ine i lo en i ika a o lo nem i id , aj je a ne ek ne o edno eknji en na ob e no i a kode, ki o e na ale, a do konca ob a n kega obdobja e ni o bile o a nane. Ce bi a a o alne ogodbe ekom ajanja o ale ko lji e, j. da edno ocene ihodnjih dena nih oko , ki o o ebni a i olni e ogodbenih a e i eh ogodb, e ega en no knjigo od ko edno ob e no i a eo alo k i je i na lo a eh i ih ogodb, bo mo ala a a o alnica a a liko o e a i e ob e no i in hk a i a a i i ne ek akoj ob emeni i oj o lo ni i id (msrp 17.57-58). Ta o o ek je o ej enak, ko ga dane o namo i i o nanj e e acij a nei ekle ne a no i. V edno ob e no i a kode, ki o e na ale, a e ni o bile o a nane, e di ok i i o a a o ejanja emij i a na enako ko o lo nem model , le da jih e e i ak je, da bo do dena nih oko i lo enem le o na o kodnega dogodka ni eba ilagodi i a a o no edno dena ja (msrp 17.59). 3.4 ( ) Za a o alne ogodbe mo no jo ne o edne dele be i dobi k (ang. Insurance contracts with direct participation features) o i e a a o alne ogodbe, ki eb jejo a ico a a o anca, da je dele en i dono na ej dolo enih ed e (ang. identified pool of underlying items), i eme e bo o i la ilo gibalo dokaj kladno nihanjem o ene edno i eh ed e (msrp 17, Doda ek A). To a ne omeni, da bo mo ala a a o alnica, da bi lahko o abila a i o , a ed a di dejan ko idobi i o i oma k i i. Do olj je, da a ed a ogodbi golj na an no o edeli in ogodbo hk a i ne e e dolo ila, ki a a o alnici e e jejo, da bi o edeli e e a e eh ed e (in o ledi no ojo ob e no do a a o anca) e o ek i no eminjala (glej e msrp 17.B106). Te ogodbe o ej eb jejo ako nalo beno ko di a a o alno e a ino, j. a a o alnica oleg a a o alne o i e n di a a o anc di o i e, ki o o e ane njego imi nalo bami (ang. investment-related services). V ameno a a o alnica dobi o i ijo o i oma a l ek (ang. fee), ki je od i en od o ene edno i ed e . p i o ilagodlji ega a l ka (ang. Variable fee approach) ocenj je edno ihodnjih dena nih oko , ki o o ebni a i olni e ogodbenih a e , na enak na in ko lo ni model edno enja a a o alnih ogodb. p i o a e a lik je a i i o na anj ememb eh dena nih oko , ki na ajajo a adi li a nan nih emenlji k: e e i lo nem model e emembe i o na ajo ko i i ka eob egajo ega dono a (mspr 17.41), e i em i o i o na ajo ako, da e ilagodi ogodbena o i ena ma a (msrp 17.44-45). 3.5 M I dane o a a o alne ogodbe e i o a a o alnici i o na ajo na enak na in ko a a o alne ogodbe; o ebno i o golj i i o na anj o a a o alnih ogodb, ki jih je o a a o anec idobil (ang. reinsurance contracts held/acquired). po a a o anec (ceden o . e oceden ) a i o na anje o a a o alnih ogodb o abi lo ni a no od ki model, ki a ga je eba deloma ilagodi i o ebno im o a a o alne ogodbe. Tako ceden k ino o a a o alnih ogodb i o na na da m a e ka k i ja, a en e e eb jejo o o cionalno o a a o anje: o o cionalno o a a o anje ceden i o na bodi i na da m a e ka k i ja ali na da m i o nanja o no nih a a o alnih ogodb, na ka e e e nana ajo e o a a o alne ogodbe, in ice na i ega i med obeh da mo , ki na o i o neje (msrp 17.62). msrp 17.63 nadalje anj ah e a, da mo a ceden i me jenj dena nih oko i na lo a o a a o alnih ogodb o abi i ake ed o a ke, da o e kon i en ne ed o a kam, ki o bile o abljene i me jenj dena nih oko i o no nih a a o alnih ogodb, ka e ih a a o alno eganje e emi o a a o alnimi ogodbami ena a na o a a o alnico (ang. underlying insurance contracts). Ceden i oceni dena nih oko i na lo a o a a o alnih ogodb o e a ako li mo ebi nega o lab anja nan nega anja o a a o alnice ( j. eganje nei olni e ogodbe ani ce iona ja o . . i. k edi no eganje) ko di li mo ebi nih eje ih ga ancij in i g b odnih o ih. p i i a n ilagodi e a eganje e li ne nan nih eganj i ceden o e a ako, da ilagodi e a eganje od a a ob eg a a o alnega eganja, ki ga je ceden ene el na o a a o alnico (msrp 17.64). Ke ceden nak om o a a o anja ne a ja ne a l enega (ne eali i anega) dobi ka, em e m nak ake ogodbe ina a bodi i ne o o ke (ang. net cost) bodi i ne o a l ek (ang. net gain), e em e no ilagodi di i o na anje ogodbene o i ene ma e (msrp 17.65): ne ek ogodbene o i ene ma e e i o na bilanci anja ceden a, ne le ak a , ko je a o i i na, am ak di ime , e je nega i na ( j. e ceden o a a o anjem a ja i g bo). Ne o o ki nak a o a a o alne ogodbe bodo akoj ob i o nanj e ogodbe b emenili o lo ni i id ceden a golj ime , e o a a o anje k ije kodo, ki je na ala e ed amo kleni ijo ega o a a o anja. po a a o alna ogodba ako ne mo e bi i ko lji a (glej e msrp 17.68), a o anjo di ne eljajo dolo ila, ki ice eljajo a ko lji e ogodbe in o na edene msrp 17.47 52. 4 M 17 U edba msrp 17 bo li ala ako na ika ko di na amo i ino ika ane o lo ne e no i a a o alnice. Za a o alnica bo ako klad ah e ami msrp 17.80 ok i i ka a o lo nega i ida o i oma i ka a eob egajo ega dono a i o nala (glej e sliko 2): e l a i a a o alnih o i e (ang. insurance service result), ki ga bodo e a ljali ihodki i a a o alni o i e , manj ani a odhodke i a a o alnih o i e , a a o alne nan ne ihodke in a a o alne nan ne odhodke. Za a o alnica, ki bo del a a o alnega eganja ene la na o a a o alnico, bo mo ala ihodke in odhodke i na lo a o a a o alnih ogodb ika o a i lo eno od ihodko in odhodko a a o alnih ogodb (msrp 17.82). p ihodki i a a o alnih o i e bodo ika ani ok i i ka a o lo nega i ida in ebin ko ed a ljajo nadome ilo, ki ga a a o alnica i ak je ameno a o a ljanje a a o alnih o i e (msrp 17.83). Ti ihodki o namenjeni k i j ogodbene o i ene ma e in o ko o a ljanja a a o alnih o i e . Ce a a o alna ogodba klj je nalo beno e a ino, ki bo a a o anc o njena di ime , e e a a o alni ime ne godi, e dena ni oko i, ki o o e ani o e a ino, e iden i ajo na enak na in ko de o i , j. ejem de o i a ne ed a lja ihodka in o la ilo de o i a ne ed a lja odhodka. 2: M 4 M 17 Odhodki i a a o alnih o i e o o ki kod, ki o na ale ob a n kem obdobj , b e o la il de o i nih elemen o , d gih odhodko i a a o alnih o i e , ko o na ime od i i dena nih oko i kle alnih o ko , in emembe ocene dena nih oko ih, ki o o ebni a i olni e ogodbenih a e . V i ka o lo nega i ida bodo ika ani di a a o alni nan ni ihodki in a a o alni nan ni odhodki, ki na ajajo a adi inka a o ne edno i dena ja (msrp 17.87): ekom ajanja a a o alne ogodbe e nam e inek a o ne edno i dena ja manj je, ka e od a a ko a a o alni nan ni odhodek; i odhodki o o ej ebin ko odobni odhodkom a ob e i na ed jem in di a a o alci a iloma la jejo emije na a e k ajanja a a o alne ogodbe, a a o alnino a dobijo ele o neje. Ko a a o alni nan ni ihodek o i oma a a o alni nan ni odhodek e i o najo di inki ememb nan nih ed o a k (n . inki emembe di kon ne o nje in d gih nan nih emenlji k) na knjigo od ko edno a a o alnih ogodb. Za a o alnica na a ni o felja ejme odlo i e , ali bo a inek celo i i o nala ok i o lo nega i ida ali a bo inek deloma i o nala o lo nem i id , deloma a ok i d gega eob egajo ega dono a (msrp 17.88). IAsB i ak je, da bodo a a o alnice i b ale i o mo no , ki bo najbolj manj ala . i. a no od ko ne kladje me jenj ed e in ob e no i (ang. accounting mismatch), ki o o e ane a a o alnimi ogodbami, j. mo no , ki bo i enakih ocenjenih i ako anih dena nih oko ih najbolj manj ala a like med nan nimi ihodki (i nan nih ed e ) in a a o alnimi nan nimi odhodki (i a a o alnih ogodbenih ob e no i). Enako ko o elja a msrp 9, bo di msrp 17 ine el ob e na a k i ja, ki bodo b alc omogo ila a me i ne ke, ki o bili na o no i ega anda da i o nani a no od kih i ka ih a a o alnice, ed o a ke, ki o bile i i a n eh edno i o abljene (in li njiho ih ememb), e na a o in ob eg eganj, ki i hajajo i na lo a a a o alnih ogodb (msrp 17.93). V ebina a k i ij ako ledi lo o ji, ki jo je mogo e a ledi i di ok i d gih anda do . msrp 17 ice e a a a o alnici, da e klad k i e ijem omembno i ama odlo i, na kak nem ni oj bo a a namen a k i ala oda ke (n . bodi i o a a o alnih ah ali a n . o o ame nih geog af kih gih), enda lahko i ak jemo, da bodo a a o alnice a k i ale oda ke klad ob oje o ak o o i oma ako, da bo o o o anje im bolj klajeno i im, ki ga ah e a ZZa a -1 o i oma sol en no 2. O no no i hodi e a oja nila ne ko , ki o bili i o nani a no od kih i ka ih, daje msrp 17.98, ki na lo no ah e a, da mo a a a o alnica oja ni i, kako o na emembo med a e nimi in kon nimi anji i danih a a o alnih in klenjenih o a a o alnih ogodb li ali ako dena ni oko i ko di i o na anje ihodko in odhodko i na lo a eh ogodb. po edano oeno a ljeno, a a o alnica bo o ebni abeli oja nje ala emembe (msrp 17.99-101): ob e no i a eo alo k i je (kje bo o ebej na edla ne ke, ki e nana ajo na ko lji e ogodbe in o bili ne o edno i o nani o lo nem i id glej e msrp 17.108) in ob e no i a e na ale kode e ocene edanje edno i ihodnjih dena nih oko , ilagodi e a eganje in eo alo ogodbeno o i eno ma o. Za a o alnice bodo mo ale i a i i o i oma a k i i di: k an i a i no in/ali k ali a i no a lago, kdaj i ak jejo, da bo eo ala ogodbena ma a i o nana o lo nem i id (msrp 17.109), aj em o abnikom a no od kih i ka o dajejo ogled i ako ano ihodnje gibanje dobi ka in o ledi no dobi kono no i a a o alnice, celo i o anali o li a in na ino i o nanja ihodko i a a o alnih o i e (msrp 17.106), a a o alnih nan nih ihodko in a a o alnih nan nih odhodko (msrp 17.110-113), li na no o klenjenih a a o alnih ogodb ( j. a a o alnih ogodb, ki o bile klenjene adnjem ob a n kem obdobj ) na i ka nan nega olo aja, o ej na ocene edanje edno i ihodnjih dena nih oko , na ilagodi e a eganje in na eo alo ogodbeno o i eno ma o (msrp 17.107). Na od o j i b anih ed o a k o i oma me od bodo a a o alnice mo ale a k i i (msrp 17.117 120): o abljene me ode me jenja edno i a a o alnih ogodb in oce e ocenje anja/dolo anja hodnih oda ko ; hodne oda ke bodo mo ale a a o alnice a k i i k an i a i ni obliki, a en e o ni ak i no i edlji o; e emembe o abljenih me od me jenja in oce o go a ljanja hodnih oda ko , a lago oko a e emembe e o a a o alnih ogodb, na ka e o e emembe li ajo; i o dolo anja di kon nih o enj, dejan ko o abljenih k i lj dono no i, i o me jenja nalo benih e a in, i o me jenja li a ne nan nih eganj na ilagodi e a eganje in odobno; i o a meje anja inka ememb nan nih ed o a k na o lo ni i id in na d gi eob egajo i dono , e a a o alnica na a ni o felja ejme odlo i e , da bo a inek deloma i o nala o lo nem i id , deloma a ok i d gega eob egajo ega dono a (glej e dolo ilo msrp 17.88). ra k i ja glede i o a ljeno i a a o alnim, nan nim in d gim eganjem, ki i hajajo i a a o alnih ogodb, o odobna a k i jem i o a ljeno i nan nim eganjem i na lo a nan nih in men o , ki jih e ah e a msrp 7 in na ka e e e klic je di ob oje i msrp 4 (IAsB, 2017). Njiho cilj je oja ni i i o a ljeno em eganjem in kako a a o alnica emi eganji a lja (msrp 17.122). Tako je eba a k i i: i o a ljeno o ame nim am eganja in i e a a eganja i i ajo (msrp 17.124), li eg la o nega ok i ja, ka e em a a o alnica del je, na ime minimalne ka i al ke ah e e ali ehni na ob e na me a (msrp 17.126); koncen acije o ame nih eganj, ki i i ajo i a a o alnih ogodb (msrp 17.127), cilje, oli ike in oce e a ob lado anje o ame nih eganj in o abljenih me od a njiho o me jenje (msrp 17.124), a oj kodnega dogajanja (msrp 17.130), i o a ljeno k edi nem eganj , lo eno a i dane a a o alne ogodbe in k ljena o a a o anja (msrp 17.131) e i o a ljeno lik idno nem eganj in na in a ljanja njim, klj no ika om anali o do e ja ob e no i ako i na lo a i danih a a o alnih ogodb ko di i na lo a k ljenih o a a o anj; a anali a je na ejena obliki ika a ocenjenih i ih dena nih oko o o ame nih le ih a ih e le o bilan nem e e nem da m in celo nih ocenjenih i ih dena nih oko a eo ala le a (msrp 17.132). 6 e golj i o e ka bi enih dolo il msrp 17, ki mo ga na edili ok i ega i e ka, je a idno, da bo anda d na od o je i o na anja in me jenja a a o alnih ogodb ine el a o malo e ol cijo: emenil e ne bo le na in me jenja ob e no i, ki na ajajo na o no i a a o alnih ogodb, em e e bodo omembno emenile di o lo no-i idne ka ego ije: ihodki in odhodki, o ledi no a di o lo ni i id in ka alniki dobi kono no i o lo anja (rOE). sko ajda i ka alniki o lo anja bodo imeli d ga ne edno i, ko jih o namo daj ( e eda ob ed o a ki, da o lo anje o ane enako, kak no je dane ): neka e i ka alniki bodo em o ali o em ne o abni, d gi a bodo e idobili na oji info macij ki edno i. Ne na adnje di ami a no od ki i ka i ne bodo e enaki dana njim: ne le, da bodo njih a i ane d ga ne edno i, imeli bodo di o em no e, d ga ne o a ke. Tako elike emembe, ki bodo ned omno o o ile na ne o ke a adi o ebnega ilagajanja info macij kih i emo , o e ana an a en no a egne o o i i di emembo o lo nih a egij, a mo ajo ine i di i oke ko i i. IAsB (2017) oblj blja, da msrp 17 o a lja klajena in oeno ena a ila a no od kega o o anja o a a o alnih ogodbah med a li nimi j i dikcijami a a o alnice i a li nih d beno-ekonom kih okolij o do daj ebin ko enake a a o alne ogodbe i o na ale na a li ne na ine , oeno ilo a e bo di o o anje ok i i ega okolja. Obenem naj bi e o e ala di ime lji o a no od kih i ka o in info macij med a li nimi anogami, aj bodo mo ale a a o alnice nalo bene e a ine, ki imajo ekonom ko gledano enako ebino ko ban ni de o i , e iden i a i na enak na in, ko e e od nekdaj e iden i ajo ban ni de o i i. V e na edeno naj bi o e alo info macij ko edno , in e i o jem olaj alo ejemanje o lo nih odlo i e in ako i amo in a o je o di edno cilj eh akih ememb a a o alnicam ni alo o ke ka i ala. Ce a a o alnice na e e emembe ogo o gledajo ob om, a ma ika e i d gi deja no i idijo edbi msrp 17 i jemno o lo no ilo no : ako a ijo, da g e a e je emembe, ko jih je ine la ama sol en no 2, da bo edba eh ememb i jemno ah e na in da e je o ledi no eba akoj lo i i eminjanja o lo nih in info macij kih oce o . se eda je e , da anda d ina a emembe, a anje a je, ali bo njiho a im lemen acija o i em, ko mo e eljali sol en no 2 dejan ko ed a ljala e jo e ol cijo, ko jo je ed a ljala edba sol en no i 2. s o ek edbe msrp 17 bo nam e najbolj od i en od ega, ali ima a a o alnica e dane na a olago oda ke, ki jih bo o ebo ala a me jenje 29 a a o alnih ogodb o msrp 17. Za a o alnice, ki imajo e daj o a ljene o ici ane na ine me jenja in o o anja, bodi i a namen o lo nega odlo anja ali a adi i olnje anja eg la o nih ah e , bodo i o a ljene bi eno manj im emembam ko i e, ki nimajo ni i nanja, kako e ega lo i i. Z d gimi be edami: di o ko ona adi edno i i e a a o alnice, ki imajo e a o lene dob e ak a je, dob e a no odje in dob e info ma ike. T di o je omembno o o ilo ega anda da. 7 L EFrAG (2017): e EU Endo emen s a re o po i ion a a 12 Oc obe 2017. Najdeno na 20. ok ob a 2017 na le nem na lo : h :// .ef ag.o g/A e /Do nload?a e U l=%2F i e %2F eb bli hing%2Fsi eA e %2FEFrAG %2520Endo emen %2520s a %2520re o %252012%2520Oc obe %25202017. df. E o ka Komi ija (2015, 17. jan a ). Delegi ana edba Komi ije (EU) 2015/35 dne 10. ok ob a 2014 o do olni i Di ek i e 2009/138/Es E o kega a lamen a in s e a o a e k o a ljanja in o a ljanj deja no i a a o anja in o a a o anja (sol en no 2). Najdeno 20. feb a ja 2017 na le nem na lo : h ://e -le .e o a.e /legal­con en /sL/TXT/pDF/? i=OJ:L:2015:012:FULL&f om=sL. IAsB (2017): IFrs 17 In ance Con ac E.ec Anal i . IFrs Fo nda ion, London. 139 . IFrs 17 In ance Con ac . (2017). IFrs Fo nda ion, London. 114 . IFrs Fo nda ion (2017). IFrs 17 In ance con ac mea emen E en ial . Najdeno 25. ok ob a 2017 na le nem na lo : h :// .if .o g/-/media/fea e/im lemen a ion/if -17/ ebina -mea emen -e en ial /if -17-mea emen ­e en ial -lide . df. skle o od obnej ih na odilih a edno enje a a o alno-ehni nih e e acij (U adni li rs, . 4/16). Zakon o a a o alni (U adni li rs, . 93/15). 3 U edba edbe o dok men ih klj cnimi info macijami a a a o alne naložbene od k e Janja Laharnar! $ovzetek! Namen uredbe, ki od 1. 1. 2018 ureja posredovanje informacij o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), je dolociti enotna pravila o obliki in vsebini dokumenta s kljucnimi informacijami (ang. Key Information Document, KID), ki ga morajo pripraviti proizvajalci tovrstnih produktov. S tem dokumentom se uvaja skupni standard za posredovanje informacij malim vlagateljem, ki bodo slednjim omogocile razumeti in primerjati kljucne lastnosti, tveganja, morebitno prihodnjo uspešnost in stroške PRIIP. Dokument je kratek in jedrnat, njegov namen je jasno in razumljivo obvešcati potrošnike o lastnostih omenjenih produktov. Proizvajalci oziroma ponudniki PRIIP (npr. upravitelji investicijskih skladov, zavarovalnice, banke) morajo dokument s kljucnimi informacijami pripraviti in ga objaviti na svoji uradni spletni strani za vse tovrstne produkte, ki se tržijo od 1. 1. 2018 naprej. Namen uvedbe uredbe o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih je izboljšati kakovost informacij, ki so potrošnikom na voljo pri primerjavi teh produktov, saj so lahko le-ti težko razumljivi in kompleksni. Mali vlagatelji so se tako veckrat odlocali za naložbe, a pri tem niso povsem razumeli z njimi povezanih tveganj in stroškov ter so zato v nekaterih primerih utrpeli nepredvidene izgube. Vaupanje potrošnikov se lahko izboljša le z ukrepi, ki omogocajo to pomanjkljivost odpraviti in bodo temelj za gospodarsko rast v Evropski uniji. #ljucne besede! PRIIP, uredba, dokument s kljucnimi informacijami (KID), zavarovalni naložbeni produkt, varstvo malih vlagateljev "bstract! The purpose of the regulation of key information documents for packaged retail investment products and insurance-based investment products (PRIIPs), valid from 1 January 2018, is to provide general rules for preparing a Key Information Document (KID) for retail investors. Every provider of investment products (e.g., investment fund managers, insurers, banks) will have to produce such a document for all investment products and publish it on its o.cial website. The new legislation therefore improves the quality of information available to consumers when comparing the variety of such products available. Investment products are complex and it is di.cult to compare or identify the risks involved. Unexpected risks and the resulting loss can have serious consequences for consumers. Improving the transparency of these products is an important measure for the protection of investors and has an important role in restoring the con.dence of retail investors in the .nancial market and in ensuring sustainable economic growth in the European Union. #eywords! PRIIPs, regulation, Key Information Document (KID), insurance-based investment products, consumer protection * Ad ia ic Slo enica, d. d. 1 Uvod Financna k i a je naj i em ob eg o ala k i a a anja o o niko o i oma koncnih o abniko nancnih o i e . Namen edbe U edbe o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) E o kega a lamen a in S e a, ki e je acela d ža ah clanicah E o ke nije (EU) o ablja i 1. 1. 2018, je i bolj a i kako o info macij, ki bodo o o nikom na oljo, ko bodo ime jali a licne o ne od k e. P i odlocanj a naložbe lahko mali laga elji i bi ajo med ec a licnimi ake nimi naložbenimi od k i in a a o alnimi naložbenimi od k i (ang. ackaged e ail and in ance-ba ed in e men od c ). Neka e i od eh od k o on jajo o ebne naložbene e i e, ilagojene o ebam malih laga elje , lahko o d ženi a a o alnim k i jem ali a o kom lek ni in ežko a mlji i. Do daj nja a k i ja malim laga eljem o bila ne klajena in ogo o ni o omogocala, da bi lahko ime jali a licne od k e ali a meli njiho e nacilno i. Pomanjkanje an a en no i, labo o na anje e e ih eganj in ne e no k e anje i na k ižjih in e e o o o ocili, da o on dniki o ej EU odajali ake ne naložbene in a a o alne naložbene od k e ( nadalje anj : PRIIP), ki ni o e ali o ebam o o niko . Ne icako ana eganja in oocanje o ledicno i g bo imajo lahko a o o nike h de o ledice, aj ak ne naložbe ogo o naložijo oje ži ljenj ke ih anke. Poleg ega e akonodaja ni a ijala do olj hi o, da bi lahko ledila e bolj kom lek nim nancnim o i am. Mocni in dob o eg li ani gi, ki o a ljajo na o me o in e e e malih laga elje , o n jno o ebni a o a i e ednje-in dolgo ocnega a anja o o niko e abilno go oda ko a . I bolj anje egledno i naložbenih od k o ako ed a lja omemben k e a a o malih laga elje in je ed ogoj a o ni e njiho ega a anja nancni g, e la i o nancni k i i. Z U edbo o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) e aja no anda d a info mi anje o o nih od k ih. To je dok men klj cnimi info macijami (ang. Ke Info ma ion Doc men , KID). V ak oi ajalec o i oma on dnik o nih naložbenih od k o (n . a i elji in e icij kih klado , a a o alnice, banke) mo a a dok men i a i i a e ak ne od k e, ki e žijo od 1. 1. 2018 na ej e ga obja i i na oji adni le ni ani. Z ace kom o abe edbe e omembno eminjajo a ila a i ajanje naložbenih ži ljenj kih a a o anj o i oma a a a o alne naložbene od k e. 2 Vsebina uredbe o dokumentih s kljucnimi informacijami za naložbene produkte U edba o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) ( nadalje anj : edba) dne 26. 11. 2014 je bila obja ljena U adnem li EU, L 352, dne 9. 12. 2014. Ta edba, ki je angle kem je ik oimeno ana Reg la ion on ke info ma ion doc men fo ackaged e ail and in ance-ba ed in e men od c (PRIIP ), e je eh d ža ah clanicah EU acela ne o edno o ablja i 1. 1. 2018. Ko o ni da m ace ka o abe je bil dolocen 31. 12. 2016, enda e je a adi ne klajeno i eg la i nih ehnicnih anda do a i a o dok men a klj cnimi info macijami o i oma i edbenega ak a d ge o nje ace ek i ajanja amaknil a eno le o. Z edbo dolocil edbe, i ajanjem di ek i e Sol en no 2 na odlagi Zakona o a a o alni (ZZa a -1) in od akon kih ed i o , ki o edelj jejo omeji e glede ed e in efe encnih edno i i a a o anjih naložbenim eganjem, e omembno eminja akon ki ok i a i ajanje naložbenih ži ljenj kih a a o anj. Na odajo eh a a o anj bo omembno li ala di di ek i a o di ib ciji a a o alnih od k o (IDD) (Di ek i a (EU) 2016/97 E o kega a lamen a in S e a dne 20. 1. 2016 o di ib ciji a a o alnih od k o , U . l. EU, . L 26/19, dne 2. 2. 2016), ki d ža am clanicam ed i je k b a doda no a o o o niko ajanjem ednega e o anja a licnih oblikah. P i em bo a kom lek ne od k e ah e ano, da di ib e e odi o ime no i o ame nega naložbenega ži ljenj kega a a o anja a anko in lednji di i oci i ja o o e no i o i oma o ebno i o ocilo. Na edene emembe bodo ob emenjenih ka i al kih ah e ah omembno li ale na o lo anje a a o alnic idika o ko in ob ega dela, ka bo ne na adnje imelo li di na na kleni elja ži ljenj kega a a o anja. P i a a o alnih naložbenih od k ih o aja a adi klj cene a a o alne kom onen e a lji a ne o edna ime lji o o alimi PRIIP od k i, ki omenjene kom onen e ne eb jejo. P a ako di ami a a o alni naložbeni od k i med eboj ni o edno ne o edno ime lji i, aj imajo lahko a licna i o ocena obdobja a olaganja. Poleg ega imajo lahko ciljne anke ne glede na enak ne ek enk a ne o i oma ob ocne emije a licne i o ne a o i in a licno a a o alno o o a ime m i. 2.1 Razlogi za uvedbo uredbe Ra licna a ila o PRIIP, ki o do daj ob ajala o ame nih ek o jih, ki e od k e on jajo, in a like nacionalnih ed i ih na em od ocj o a ili neenake konk encne ogoje a a licne od k e in di ib cij ke kanale e o ako ed a ljali doda ne o i e a no anji g financnih o i e in od k o . Uk e i, ki o jih d ža e clanice edhodno ejele, da bi od a ile omanjklji o i i a laga elje , o a licni in ne klajeni. Ra hajajoci e i o i k a k i jem, o e anim PRIIP, o ed a ljali o i o i o a i i enakih konk encnih ogoje a a licne oi ajalce PRIIP in o ebe, ki e od k e odajajo ali o njih e jejo. To je o ocalo neenako a en a a laga elje Uniji, ak na a hajanja a ed a ljajo o i o i o a i i in nemo enem delo anj no anjega ga. I bolj anje egledno i PRIIP, ki o na oljo malim laga eljem, ed a lja omemben k e a a o laga elje in je ed ogoj a o ni e njiho ega a anja nancne ge. Podobni ko aki o bili na a ni Unije o jeni o a i ijo ežima klj cnih oda ko a laga elje Di ek i o 2009/65/ES E o kega a lamen a in S e a (Di ek i a 2009/65/ES E o kega a lamen a in S e a dne 13. 7. 2009 o klaje anj akono in d gih ed i o o kolek i nih naložbenih odjemih a laganja eno lji e edno ne a i je (KNPVP) (UL L 302, 17. 11. 2009, . 32). Namen eje ja e akonodaje je bil elja i no e, a o o nike bolj ja ne in ija ne anda de a idobi anje info macij o naložbah in e icij ke klade. Z edbo a o ako daj i a ljena eno na a ila, ki e o abljajo a e deležence na g PRIIP in ako o ec jejo a o malih laga elje . P a ila edbe ago a ljajo, da bodo a e o ebe, ki PRIIP odajajo ali o njih e jejo, eljale eno ne ah e e glede ago o i e dok men a klj cnimi info macijami malim laga eljem. U edba ne li a na nad o ogla e al kih dok men o in di ne na in e encij ke k e e e i od k i, enda o i em i jema a a o alni naložbeni od k i. Poleg i bolj anja a k i ij, o e anih PRIIP, je a ako omembno, da o o o ki odaje eh od k o cinko i o eg li ani. Ta edba do olnj je k e e e i di ib cijo i Di ek i e 2014/65/EU E o kega a lamen a in S e a (Di ek i a 2014/65/EU E o kega a lamen a in S e a dne 15. maja 2014 o gih nancnih in men o e emembi Di ek i e 2002/92/ES in Di ek i e 2011/61/EU (UL L 173, 12. 6. 2014, . 349)). P a ako do olnj je di k e e e i di ib cijo a a o alnih od k o i Di ek i e 2002/92/ES E o kega a lamen a in S e a (Di ek i a 2002/92/ES E o kega a lamen a in S e a dne 9. 12. 2002 o a a o alnem o edo anj (UL L 9, 15. 1. 2003, . 3)). 2.2 Produkti" za katere se uporablja uredba U edba e o ablja a oi ajalce PRIIP in o ebe, ki PRIIP odajajo ali o njih e jejo. Pake ni naložbeni od k a male laga elje in a a o alni naložbeni od k ali PRIIP omeni od k , ki je eno ali oboje od na lednjega: ake ni naložbeni od k a male laga elje (PRIIP) omeni naložbo, i ka e i je ne ek, ki e i laca malem laga elj , ne glede na a no obliko naložbe od i en od nihanj a adi i o a ljeno i efe encnim edno im ali od e no i ene ali ec naložb, ki jih mali laga elj ne k i ne o edno; a a o alni naložbeni od k , ka omeni a a o alni od k , ki on ja edno ob a adlo i ali odk no edno , ki je celo i ali delno e ne o edno ali o edno i o a ljena žnim nihanjem. PRIIP ajemajo naložbene od k e, ko o naložbeni kladi, olice ži ljenj kega a a o anja naložbeno kom onen o, e k i ane od k e in k i ane loge. P i eh eh od k ih ne g e a ne o edne naložbe ko i amem nak ali la ni ed e , em ec a o edo anje med malimi laga elji in gi o o kom ake i anja ali d že anja ed e , ako da e a ijo d gacna eganja, d gacne nacilno i od k a ali do ežejo d gacne o ko ne k e ko i ne o ednem la ni . S ak nim ake i anjem e lahko mali laga elji me ijo naložbene a egije, ki bi bile ice nedo o ne ali ne ak icne, enda jim je i em mo da eba da i na oljo doda ne info macije, la i a o, da lahko ime jajo a licne nacine ake i anja naložb. I edbe i haja, da e o ablja di a ži ljenj ka a a o anja a ce alno kom onen o možno jo i i a e ežka. U edba e ne o ablja a od k e neži ljenj kega a a o anja; ogodbe ži ljenj kega a a o anja, i ka e ih e ed a o ogodbi i lacajo ele ob m i ali ime ne možno i a adi o kodbe, bole ni ali in alidno i; a okojnin ke od k e, ka e ih gla ni namen klad nacionalnim a om je ago a lja i ihodek laga elj med okoji ijo in na odlagi ka e ih je laga elj a icen do neka e ih ejemko ; adno i nane heme oklicnega okojnin kega a a o anja, ki adajo od ocje o abe Di ek i e 2003/41/ES ali Di ek i e 2009/138/ES; indi id alne okojnin ke od k e, i ka e ih nacionalna akonodaja ah e a nancni i e ek delodajalca in i ka e ih delodajalec ali a o leni ne mo e i bi a i med okojnin kimi od k i ali on dniki. Za ago a ljanje ednega in cinko i ega nad o a nad i olnje anjem ah e e edbe o d ža e clanice dolžne imeno a i i ojne o gane, odgo o ne a a nad o . V e ilnih ime ih o i ojni o gani a nad o nad oi ajalci PRIIP in o ebami, ki PRIIP odajajo ali o njih e jejo, imeno ani že na odlagi ob e no i, ki i hajajo i d gih dolocb nacionalnega a a ali a a Unije. S edlogom akona o i ajanj edbe je a nad o nad a a o alnicami i ojna Agencija a a a o alni nad o . 2.3 Dokument s kljucnimi informacijami Z edbo o dolocena eno na a ila a ob e canje o o nika o la no ih PRIIP na a mlji nacin edbo no ega anda da a info mi anje o o nih od k ih, ki e imen je dok men klj cnimi info macijami (ang. Ke Info ma ion Doc men ). U edba doloca a ila o obliki in ebini ega dok men a, ki ga mo ajo i a i i oi ajalci ake nih naložbenih od k o a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k o (PRIIP), e eno na a ila o o edo anj malim laga eljem, da e jim omogoci a me anje in ime ja o klj cnih elemen o PRIIP. Namen ega dok men a je ago a lja i info macije o emeljnih nacilno ih od k a e di o eganjih in o kih, o e anih naložbo. Info macije o eganjih mo ajo bi i ne o edne in ime lji e. Namen ega dok men a je o o nik oja ni i, ali lahko naložbo o ame ni od k i g bi ed a, ki jih bo lacal, in kako kom lek en je i b ani od k . Slika 1: Prikaz naslova in prvega dela dokumenta s kljucnimi informacijami Vi : Delegi ana edba Komi ije (EU) dne 8. ma ca 2017. V dok men klj cnimi info macijami o na edeni na lednji oda ki: a) razdelek s splošnimi informacijami eb je ime PRIIP, iden i e o in kon ak ne oda ke oi ajalca PRIIP, info macije o i ojnem o gan oi ajalca in da m dok men a; ce je e no, e na ede o o o ilo o kom lek no i in ežki a mlji o i od k a; b) a delk »Kaj je ta produkt?« mo ajo bi i na edeni a PRIIP, njego e emeljne nacilno i, cilji in nacini, kako jih do eci (ali ne o edno ali o edno i o a ljeno jo do o no nih naložbenih ed e ), o i ciljne k ine malih laga elje , oda ki o a a o alnih a icenjih, ce jih PRIIP on ja, obdobje PRIIP, ce je nano, in ogoji a lik idacijo PRIIP; c) a delk »Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pricakujem?« mo a bi i k a ko o i an o l eganja in dono a, ki eb je na lednje elemen e: -bi ni ka alnik eganja oja nilnim o i om ega ka alnika e njego ih gla nih omeji e in eganj, ki o bi eni a PRIIP, -oda ke o naj ecji možni i g bi loženega ka i ala e oda ke o k i j in omeji ah, la i e i njego o ca o no elja no jo, -e ne cena ije e no i in ed o a ke, i ka e ih i i hajajo, -kje je e no, info macije o ogojih, od ka e imi e malim laga eljem i laca dono , -i ja o, da lahko da cna akonodaja ma icne d ža e clanice laga elja li a na dejan ko i lacilo, d) a delk »Kaj se zgodi! ce proizvajalec ne more izplacati vlagateljev?« mo a bi i k a ko oja njeno, kaj e godi em ime ; e) a delk »Kakšni so stroški?« o na edeni i o ki e i naložbo PRIIP in ika ani bi nimi ka alniki eh o ko e k ni o ki, i aženi dena nih ne kih in od o kih; f ) a delk »Kako dolgo bi moral razpolagati z njim in ali lahko dobim denar izplacan predcasno« je eba na e i i o oceno in, kje je e no, najk aj e ah e ano obdobje a olaganja, ogoje a mo ebi no lik idacijo naložbe e ed do elo jo e info macije o mo ebi nih o ledicah edca nega i lacila ed aklj ckom i o ocenega obdobja a olaganja; g) a delk »Kako se lahko pritožim« e na ede o o ek a loži e i ožbe glede od k a ali/in a nanja oi ajalca ali/in o ebe, ki e je o od k ali ga odaja, e na lo in o e a o do le nega me a a ako i ožbo; h) a delk »Druge pomembne informacije« na edbo mo ebi nega doda nega info ma i nega g adi a, ki e o ed je laga elj fa i ed in/ali o kleni i ogodbe, a en žnega g adi a. 2.4 Posredovanje dokumenta s kljucnimi informacijami P oi ajalec mo a i a i i dok men klj cnimi info macijami in ga obja i i na le nem me , eden je PRIIP na oljo malim laga eljem. Ta dok men ed a lja ed ogodbene info macije in e loci od žnega g adi a. Dok men klj cnimi info macijami mo a bi i k a ek in njen (ne me bi i dalj i od eh ani A4 fo ma a), i a ljen in obliko an mo a bi i ako, da je lahko be lji , o edo ocen na klj cne info macije, ki jih mali laga elji o eb jejo, e ja en in na i an je ik in log , ki omogoca a lažje a me anje oda ko , ki o dok men na edeni. P oi ajalci mo ajo k be i di a edno egledo anje in e idi anje dok men a klj cnimi info macijami, a ka mo ajo o a i i e iodicne o o ke a e e janje dok men ebo anih info macij e o o ke a o edeli e i acij, ko bi bilo eba info macije klj cnem dok men egleda i in e idi a i na ad hoc odlagi. O eba, ki e je ali odaja PRIIP, mo a malem laga elj a oca no o edo a i dok men klj cnimi info macijami, eden e a a eže ogodbo ali on dbo e i PRIIP. Dok men klj cnimi info macijami mo a bi i malem laga elj o edo an i kani obliki o bi mo ala bi i anda dna oblika, ce je PRIIP on jen o ebno in mali laga elj ne ah e a d gace ali na ajnem no ilc oda ko , ce je o aba ega e na glede na o el, ki ga klene a o eba, ki e je o PRIIP ali ga odaja, in mali laga elj, e ce je mali laga elj lahko i bi al med info macijami i kani obliki in na ajnem no ilc oda ko in je i b al adnjega. Za ak nacin i bi e mo ajo bi i edložena e na doka ila. Dok men e lahko o ed je di eko le nega me a, ce o i olnjeni na lednji ogoji: o edo anje dok men a klj cnimi info macijami eko le nega me a je e no glede na o el, ki ga klene a o eba, ki e je o PRIIP ali ga odaja, in mali laga elj; mali laga elj je lahko i bi al med info macijami i kani obliki in eko le nega me a e je i b al lednje, ka je mogoce o di i doka ili; mali laga elj je bil o elek on ki o i ali i no ob e cen o na lo le nega me a e del le nega me a, kje lahko do o a do dok men a klj cnimi info macijami; ago o ljeno je, da bo dok men klj cnimi info macijami do o en na le nem me e ga bo mogoce ene i in h ani i na ajni no ilec oda ko , e dokle ga bo mali laga elj ed idoma o o ebi o abljal. 3 Regulativni tehnicni standardi Reg la i ni ehnicni anda di od obneje o edelj jejo obliko in ebino dok men a klj cnimi info macijami, a ila a edno egledo anje in o odabljanje ( e idi anje) ega dok men a e o edelj jejo a ila o edo anja ega dok men a malim laga eljem. S eje i o bili delegi ano edbo Komi ije (EU) 2017/653 o do olni i U edbe (EU) . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) doloci ijo eg la i nih ehnicnih anda do glede ika a, ebine, egleda in e i ije dok men o klj cnimi info macijami e ogoje a i olni e ah e e o o edo anj akih dok men o . Podlago a i a o in eje je eh anda do ed a lja a o e o alni dok men e o kih nad o nih o gano ESA (E o kega bancnega o gana (EBA), E o kega o gana a a a o anja in oklicne okojnine (EIOPA) in E o kega o gana a edno ne a i je in ge (ESMA)), ki e nana a na ika eganja in dono a e na ika o ko PRIIP, e koncno ali ce ESA glede me il in deja niko , ki jih mo ajo EIOPA in i ojni o gani d ža clanic o e a i i go a ljanj , kdaj je a anje a a laga elje o ebno e ece o i oma o og oženi a ilno delo anje in in eg i e a nancnih go in abilno nancnega i ema EU. 3.1 Priprava in sprejem regulativnih tehnicnih standardov Sk ni odbo e o kih nad o nih o gano ESA je 17. 11. 2014 obja il i o e o alni dok men emi ema ikami, ki o bile omenjene ej njem ogla j ja ni a a i je bil do 17. 2. 2015 , a ako a je obja il di o i a obliko anje delo ne k ine. V njej o bili ed a niki a a o alne oke, o o niko , a ne oke in neod i nih oko nih in i cij, njena naloga a je bila i a i i a ESA ali ca o o ame nih oko nih a anjih, o e anih ebino dok men a klj cnimi info macijami ( ed em o i ih, o e anih i ac nom o ko , e o ika eganja in dono a PRIIP od k o ). Sk ni odbo e o kih nad o nih o gano je na o 23. 6. 2015 obja il d gi o e o alni dok men , ki e nana a na ika eganja in dono a e na ika o ko dok men klj cnimi info macijami o PRIIP. Ja no o e o anje je ajalo do 17. 8. 2015. V me nem ca a bili odelo anj E o ko komi ijo de e ih d ža ah clanicah (med njimi ni bilo Slo enije) o a ljeni d e e i anji o (od no emb a 2014 do a ila 2015) namenom idobi i info macije o a licnih nacinih ika a o ko , e e ih eganj in dono a e d go (od maja 2015 do e emb a 2015) namenom e ci i i i nacine ika a o ko , e e ih eganj in dono a, ki o e na odlagi ega e i anja oka ali ko najbolj i. Namen e i anj je bil go o i i, ka e i nacin ika a je najbolj cinko i , da bo ko ak klj cen koncni edlog eg la i nih ehnicnih anda do . Re l a i e i anja o bili ja no ed a ljeni no emb a 2015. P i ESA o 11. 11. 2015 obja ili e ji o e o alni dok men (Join con l a ion a e ), ki je klj ce al edlog i edbene edbe a doloci e eg la i nih ehnicnih anda do a od obnej o o edeli e oblike in ebine dok men a klj cnimi info macijami, a il a edno egledo anje in o odabljanje ( e idi anje) dok men a e a il o edo anja ega dok men a malim laga eljem. Po e o alni dok men je bil edme ja nega o e o anja do 29. 1. 2016, 9. 12. 2015 a o i ESA o gani i ali o e eh ain e e i anih. Koncni edlog eg la i nih ehnicnih anda do je bil o edo an E o ki komi iji 31. 3. 2016, a a je imela možno oda i k be edil anda do i ombe ok eh me ece od na edenega da ma. Sledilo je ime ecno obdobje a ejem o i oma a ni e be edila anda do ani E o kega a lamen a ali S e a EU. Realni ok a edbo edbe do 31. 12. 2016 je bil ako amo od d a do i me ece. E o ka komi ija je 30. 6. 2016 ejela koncno be edilo eg la i nih ehnicnih anda do glede dok men a klj cnimi info macijami a naložbene od k e na odlagi edbe PRIIP. E o ki a lamen je 14. 9. 2016 na lena nem a edanj be edilo eg la i nih ehnicnih anda do a nil. Najmanj 18 d ža clanic EU (med njimi di Slo enija) je na E o ko komi ijo na lo ilo ah e o, naj e a i da m ace ka o abe edbe in o ledicno eh d gih ak o na njeni odlagi, enako je o il di E o ki a lamen . Kolegij komi a je je edlagal amik ace ka o abe edbe a d anaj me ece , em da o ni omenilo ebin kih ememb na a ni edbe ame. Glede eg la i nih ehnicnih anda do o dok men klj cnimi info macijami je E o ka komi ija i a ila o i a e o ke nad o ne o gane, ka e em o ESA a o ili, naj emenijo anda de na lednjih ebinah: a od k e ec naložbenimi o cijami, a o o o ilo glede a me anja kom lek nih od k o , a ilagodi e bi nega ka alnika eganja a a a o alne naložbene od k e, ki o bili ika ani bolj egani ko e nici o, e odlage a cena ije e no i in a nacin a k i ja o ko in biome icne emije dok men klj cnimi info macijami (ke e a a o alni naložbeni od k i dijo d ažji ko o ali ake ni od k i). Decemb a 2016 a ako E o ki a lamen ko di S e EU o dila odalj anje oka ace ka o abe a eno le o. E o ki nad o ni o gani o konec jan a ja 2017 komi ijo ob e ili, da o dok men ne mo ejo oda i eno nega mnenja, aj e ne injajo glede edi e od k o ec a licnimi naložbenimi o cijami, k i e ije a o edeli e od k o , ki mo ajo ebo a i o o o ilo glede kom lek no i in ežke a mlji o i, e glede ika a emije a biome icno eganje. O o o ili o di na omanjklji o edloga Komi ije glede cena ije e no i. Na odlagi e info macije e je E o ka komi ija odlocila, da bo o o kom ememb eg la i nih ehnicnih anda do nadalje ala ama. Koncno be edilo emenjenih eg la i nih ehnicnih anda do je E o ka komi ija ejela in obja ila 8. 3. 2017 Delegi ani edbi Komi ije (EU) 2017/653 o do olni i U edbe (EU) . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) doloci ijo eg la i nih ehnicnih anda do glede ika a, ebine, egleda in e i ije dok men o klj cnimi info macijami e ogoje a i olni e ah e e o o edo anj akih dok men o . Glede na o, da je bil edlog klajen E o kim a lamen om in S e om EU, je bila ok i E o ke e e a a a o anje in o a a o anje (In ance E o e) eje a odloci e , da e ak i no i me i dok men e e je o nje ( me nice in dok men ak alnimi a anji in odgo o i Q&A). To o bila ed em a anja, o e ana k edi nim eganjem, a anje, ali je eba i a i i dok men klj cnimi info macijami di a od k e, ki e na g ne odajajo ec, enda jih imajo a a o alnice ojem o felj , a anje glede o abe eg la i nih ehnicnih anda do a en e, ki adajo od ocje o abe edbe, e ecificnimi info macijami a od k e ec a licnimi naložbenimi o cijami e ika om o ko ( o ko emoženj kih an akcij e emije a biome icno eganje). 7. 7. 2017 o bile obja ljene Sme nice a o abo U edbe (EU) . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP), namen ka e ih je olaj a i i ajanje in i olnje anje ah e i U edbe 1286/2014, in ice i a na anjem mo ebi nih a hajanj njeni a lagi o ej Uniji. Obja ljene o bile di i a licice dok men a ak alnimi a anji in odgo o i a i a o dok men a klj cnimi info macijami (Q&A), in ice 4. 7., 8. 8. in 20. 11. 2017. 3.2 Priprava dokumenta s kljucnimi informacijami Reg la i ni ehnicni anda di ed i jejo nacin i a e dok men a klj cnimi info macijami a PRIIP, ki o edme edbe. P ed i jejo ika ebine o ame nih delo dok men a klj cnimi info macijami, ki o doloceni e jem od a k 8. clena edbe, in njim o e ane me odologije, o ebne a idobi e in i ac n oda ko , ki jih mo a a dok men ob ega i a ika info macij o egano i ed i animi ka alniki eganja, oda ko o dono no i o i oma e no i e oda ko o eh ac nanih o kih od k a. Reg la i ni ehnicni anda di dolocajo na lednje: ed i ano edlogo, ki e o ablja a dok men klj cnimi info macijami, klj cno neka e imi ob e nimi be edili (dikcijami) in ed i ano o a i ijo, nacin doloci e bi nega ka alnika eganja (ang. S mma i k indica o ) a i ajanje ed i anih dolocb i od eka eganja in icako anih dono no i dok men klj cnimi info macijam, me odologijo a i e akega PRIIP enega od edmih a edo bi nega ka alnika eganja e a klj ci e doda nih oja nil in doda nih o o o il, ce je a o ame ni PRIIP o o ebno, klj c jejo ah e e glede ed o a k cena ije e no i fo ma , ki ga je eba o e a i a ed a i e eh cena ije ; cena iji e no i ( goden, me en, ne goden cena ij in e ni cena ij) mo ajo bi i ed a ljeni abelah, ki ika jejo i ac ne ed o a ljenih dono no i a a licna ca o na obdobja, ajemajo di a ila a ed a i e ac nanih o ko , klj cno oda ki, ki jih je eba ika a i, in obliko, ki e a o o ablja; klj cene o od obne me ode a i a o ika a in i ac no o ko ; oda ki o o kih klj c jejo ed a i e eh ac nanih o ko dena nih eno ah in a cleni e e ika eh o ko od o kih. S o ki PRIIP e ika jejo di dena nem ne k , aj o o o ni ke a i ka e oka ale, da o a male laga elje ako eliko bolj a mlji i, ko ce o a i ani od o kih. Majhne a like o kih, ko o i i aženi od o kih, e lahko okažejo ko elo elike, ko o o ki ed a ljeni dena nih ne kih. Reg la i ni ehnicni anda di e i 10. clenom edbe ah e ajo od oi ajalca PRIIP, da dok men klj cnimi info macijami e idi a in o odablja aj enk a na le o, in ga ob e jejo, da o a i ad hoc e i ije, kada je o o ebno, klad od obnimi me odologijami a i ac n bi nega ka alnika eganj, cena ije e no i in o ko e , kada je o o ebno, a PRIIP, ki on jajo ec naložbenih možno i. 3.3 Zavarovalni naložbeni produkt Za a a o alne naložbene od k e mo ajo a a o alnice dok men klj cnimi info macijami a delk Kaj je a od k ? oleg o alih ed i anih oda ko na e i di oda ke o a a o alnih a icenjih. T mo ajo bi i o edeljene emeljne nacilno i a a o alne ogodbe, dogo o jeno a a o alno k i je, ika ana celo na emija in emija a biome icno eganje ciljnih malih laga elje ko delež celo ne o i oma le ne emije e ika dela emije, ki je namenjen in e i anj i b ane naložbe. Ce je dogo o jeno ob ocno lacilo emije, je eba na e i e ilo ob oko a lacilo celo nem obdobj e oceno o ecnega ne ka a in e i anje i b ano naložbo. Na e i je eba di gla ne biome icne deja nike, od ka e ih je od i en dono a a o alnega naložbenega od k a. V edno i a a o alnih a icenj o ika ane a delk Kak no je eganje in kak en dono lahko icak jem? , kje e i a i doda en ika i lacil i na lo a a a o alnega k i ja ime m i o i oma doži e ja. To je doda en cena ij e no i, i a ljen na odlagi me nega cena ija, ki ika je i ino i lacila a icencem, ce na o i a a o alni dogodek m i ali doži e ja. V eglednici S o ki ko i ca in Se a a o ko mo a bi i o e an cinek emije a biome icno eganje na dono naložbe na le ni a ni na konc i o ocenega obdobja in me nih obdobjih a olaganja a a o alnim naložbenim od k om. 3.4 Priprava specificnih informacij o naložbenih možnostih Za PRIIP, ki malem laga elj on jajo ec naložbenih možno i, a eg la i nih ehnicnih anda dih delegi ane edbe dolocena d a i o a a i a o dok men a klj cnimi info macijami, in ice je lahko a i a ljen loceno a ako naložbeno možno , ki eb je di lo ne oda ke o PRIIP, d ga možno a je i a a gene icnega dok men a klj cnimi info macijami, ki eb je lo ne info macije o PRIIP, oda ki o o ame ni naložbeni možno i a o na oljo o ebnem dok men ( klj cno naložbenimi cilji, eganji, dono i in ac nanimi o ki). Na odlagi delegi ane edbe lahko oi ajalci PRIIP a ika eci cnih info macij o aki naložbeni možno i o abijo od o anje na nacin, da o abijo dok men klj cnimi info macijami a laga elje, i a ljen klad cleni od 78 do 81 Di ek i e 2009/65/ES, ce je aj ena od o no nih naložbenih možno i klad kolek i ni naložbeni odjem a laganja eno lji e edno ne a i je ( nadalje anj : KNPVP) ali klad, ki ni KNPVP, i clena 32 U edbe (EU), . 1286/2014. Za e klade e mo a nam ec ago o i i do ledno ehodno a no edi e in eno en nacin ika a i eh naložbah, ki jih klj c jejo. 3.5 Opredelitev tveganja Ko naj omembnej a eganja, ki jih PRIIP od k i klj c jejo, je mogoce o edeli i žno, k edi no in lik idno no eganje. Da bi mali laga elj a eganja celo i a mel, e jih d ži in e ilcno ed a i bi nem ka alnik eganja, ki mo a ob ega i di ado no i no o edeli e in a lago eganj. Z eg la i nimi ehnicnimi anda di delegi ane edbe o ed i ani me odologija a ed a i e eganj in ehnicni idiki a ika bi nega ka alnika eganja. P oi ajalci PRIIP mo ajo dok men klj cnimi info macijami o ablja i ed i ani fo ma a ed a i e bi nega ka alnika eganj. Zbi ni ka alnik eganja ob ega edem o enj. U e na ocena egano i mo a bi i o da jena, ko je ika ano na liki nadalje anj . Slika 2: Prikaz vrednosti zbirnega kazalnika tveganja Vi : Delegi ana edba Komi ije (EU) dne 8. ma ca 2017. Ne o edno od bi nim ka alnikom eganja e na ede ca o ni ok i i o ocenega obdobja a olaganja in di o o o ilo, kje je eganje na no ecje, ce je obdobje a olaganja d gacno ali ce ima PRIIP bi eno lik idno no eganje. P i od k ih, ki on jajo ec a licnih možno i naložb, lahko oi ajalci PRIIP na edejo a ede eganj na odlagi dok men a klj cnimi info macijami a laga elje in ako o abijo in e icni ka alnik eganja in dono a klad clenom 8 U edbe (EU) . 583/2010 a klade KNPVP ali klade, ki ni o KNPVP, kada o i o no ne naložbene možno i. V em ime oi ajalci ikažejo a on a edo eganja a e o no ne naložbene možno i in o abijo bi ni ka alnik eganja e ilcno le ico od 1 do 7. 3.6 Opredelitev donosa { scenariji uspešnosti P oi ajalci PRIIP i a ijo cena ije e no i a ika ob ega mo ebi nih dono o in ob o e anj eh ac nanih o ko celo nem obdobj ajanja od k a. P ed a ljeni mo ajo bi i ocnimi, ja nimi in o enimi info macijami, ki ni o a ajajoce, e na nacin, ki ga a me o ecni laga elj. Njiho namen je ago o i i ja ne info macije o ocenah dono a, ki o kladne eali icnimi ed o a kami, in ocene žega eganja e i od k om. V klad edbo je eba i a i i i i cena ije e no i a i o oceno obdobje a olaganja od k om: goden cena ij, me en cena ij, ne goden cena ij, e ni cena ij. V edno i na odlagi a licnih cena ije e no i e i ac najo odobno ko me a žnega eganja. Vme no obdobje ika a e a lik je glede na i o oceno obdobje ajanja naložbe, ki je a a a o alne naložbene od k e ajanje a a o anja o i oma doba lace anja emije. Za a licne ka ego ije PRIIP (ka ego ije a namen ocene žnega eganja) e o abljajo a licne me odologije a i a o cena ije . Za a a o alne naložbene od k e e i a i doda en cena ij, ki emelji na me nem cena ij e no i. P ika je e di doda na ica, ki klj c je k no (k m la i no) a a o alno emijo in je na edena a ico Kaj lahko a i a icenci dobijo na aj o odbi j o ko . Slika 3: Prikaz scenarijev uspešnosti Vi : Delegi ana edba Komi ije (EU) dne 8. ma ca 2017. Ce oi ajalci PRIIP a ika eci cnih info macij o aki naložbeni možno i o abijo od o anje na nacin, da o abijo dok men klj cnimi info macijami a laga elje, ce je aj ena od o no nih naložbenih možno i klad KNPVP ali klad, ki ni KNPVP, cena ije e no i ni eba i a i i. P i a a o alnem naložbenem od k e em ime i a i amo cena ij a na anek a a o alnega dogodka. 3.7 Prikaz vracunanih stroškov V a delk dok men a klj cnimi info macijami Kak ni o o ki? mo ajo oi ajalci PRIIP ika a i e o ke, ki jih od k klj c je, ako da na edejo bi ni ka alnik o ko ko edno dena nem ne k in od o kih ob konc i o ocenega a olaganja od k a, o enem le in o olo ici i o ocenega obdobja a olaganja. Ta ka alnik je enak manj anem dono naložbe na le ni a ni ko o ledice ob ac nanih o ko PRIIP. Podlaga a i ac n je me odologija me nega cena ija e no i. Ce oi ajalci PRIIP a ika eci cnih info macij o aki naložbeni možno i o abijo od o anje na nacin, da o abijo dok men klj cnimi info macijami a laga elje a klade, ki o KNPVP, ali klade, ki ni o KNPVP, e i ac n i a i ob o e anj 3-od o ne dono no i na le ni a ni. V i klj ceni o ki mo ajo bi i ika ani di k nem ne k in od o kih o o ame nih i ih klj cenih o ko . V nadalje anj o na edeni i i o ko , ki jih je eba o e a i i a k i jih o ko in i ac n ed idenega ne ka i lacila. To o enk a ni o ki, ko o o ki o a in i o a, in i ona ljajoci e o ki, ko o le ni o ki emoženj kih an akcij in d gi o ki. Med e o ke adajo di k ni o ki in o ki ma ke inga, o ki idobi anja, di ib cije in o ki odaje, o e a i ni o ki ( klj cno o ki odenja a a o anja), o ki emije a biome icno eganje, o ki a ljanja, o ki ah e anega ka i ala e i o ali o ki, ki e im lici no a ac na ajo od lacanega ne ka, na ime o ki, ki o o e ani a ljanjem naložb a a o alnice ( o ki odenja naložb, o ki a no e in e icije i d.), e a lacila e jim o ebam e i idobi ijo ali od oji ijo ed e , ki o e ana na PRIIP. 4 Slovenska zakonodaja U edba e d ža ah clanicah o ablja ne o edno. V ace k le a 2018 je Slo eniji o o k ejema P edlog akona glede ago a ljanja klj cnih info macij o ake nih naložbenih in a a o alnih naložbenih od k ih a male laga elje, ki ed a lja ilagodi e domace akonodaje edbi. Pogla i ne e i e edlog akona oleg eno nih a il o a k i anj info macij o naložbenih od k ih a male laga elje ago a ljajo di eno ne ogoje glede ob e ceno i o naložbenih od k ih in edloži e info macij malim laga eljem. Za k i e dolocb edloga akona in ob eg i ajanja edbe o odeljena oobla ila i ojnim o ganom: Banki Slo enije, Agenciji a a a o alni nad o in Agenciji a g edno nih a i je , ki bodo lahko a go o ljene k i e i ekle globe oi ajalc PRIIP, in ice i ini do d ak a nega ne ka dobicka, idobljenega k i ijo, ali do eh od o ko k nega le nega ome a ali do 5.000.000 e o . P a ako je a o ebno h de k i e ed idena ka en di a odgo o no o ebo oi ajalca PRIIP, ki ji i ojni o gan lahko i ece globo do 700.000 e o ali d ak a nega ne ka dobicka, idobljenega k i ijo. Vi ina edlaganih ed i anih ka ni je od a o ledic, ki jih lahko ima nei ajanje dolocil edbe na malega laga elja a adi ne e nih naložbenih odloci e , do ka e ih lahko ide a adi omanjklji ih info macij o o nih od k ih. 5 Sklep P i a a dok men a klj cnimi info macijami -ika om bi nega ka alnika eganja, cena ije e no i in bi nim ka alnikom o ko -a ecjo an a en no in ime lji o od k o , omeni a oi ajalce PRIIP doda ne o ke a kladi e ah e ami akonodaje. P i a a ah e anih ka alniko je nam ec elo kom lek na, a o lahko icak jemo, da bodo od k i PRIIP ihodno i o ali eno a nej i, ka e la i elja a a a o alne naložbene od k e. T je eba omeni i di di ek i o EU o di ib ciji a a o alnih od k o (IDD), ka e e cilj je k e i i a o o o niko na a a o alni kem g , e o ebno na od ocj naložbenih ži ljenj kih a a o anj. P i a a o alnih naložbenih od k ih o aja a adi klj cenega a a o alnega k i ja, ki je bi ena la no eh od k o in je na nek nacin dodana naložbeni kom onen i, e edno a lji a možno ne o edne ime lji o i o alimi od k i. P a ako med eboj ni o edno ne o edno ime lji i ni i ami naložbeni a a o alni od k i, aj o lahko ciljne anke ne glede na enak ne ek enk a ne ali ob ocne emije a licne i o ne a o i in ne bodo a a o ane enako a a o alno o o a ime m i. Ti od k i imajo lahko di a licna i o ocena obdobja a olaganja. Po d gi ani a o a a o alni naložbeni od k i, ki on jajo ec a licnih možno i naložb in i ka e ih e a ika eci cnih info macij o aki naložbeni možno i o abljajo dok men i klj cnimi info macijami a laga elje klade, ki o KNPVP, ali klade, ki ni o 43 KNPVP, kada o i o no ne naložbene možno i, glede a k i ij o ko neenako ednem oložaj ime ja i di ek nimi lacili e naložbene možno i. V gene icnem dok men klj cnimi info macijami je nam ec eba ika a i e o edne in ne o edne ac nane o ke od o kih in di dena nih ne kih, ika o ko ab ol nih ne kih a KNPVP a ehodnem obdobj do 31. 12. 2019 ni o eben, aj o d žbe a a ljanje in o ebe, ki odajajo KNPV P, do ak a i e e i ob e no i na odlagi edbe. 6 Literatura in viri Be edilo P edloga akona o i ajanj U edbe (EU) o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih, 2. 2. 2018 [Vlada Re blike Slo enije], 2591-VII h :// .d . i/ / o al/Home/deloDZ/ akonodaja/i b anZakonAk ? id=ADB23DE09DCCEBD4C125822B0056D A98&db= e_ ak&manda =VII& i =doc ( idobljeno 2. 2. 2018). Delegi ana edba Komi ije (EU) 2017/653 o do olni i U edbe (EU) . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) doloci ijo eg la i nih ehnicnih anda do glede ika a, ebine, egleda in e i ije dok men o klj cnimi info macijami e ogoje a i olni e ah e e o o edo anj akih dok men o . U . l. EU, . L 100/19, dne 8. ma ca 2017. Di ek i a 2009/65/ES E o kega a lamen a in S e a dne 13. j lija 2009 o klaje anj akono in d gih ed i o o kolek i nih naložbenih odjemih a laganja eno lji e edno ne a i je (KNPVP) ( eno i e ). UL L 302, 17. 11. 2009, . 32. Di ek i a (EU) 2016/97 E o kega a lamen a in S e a dne 20. jan a ja 2016 o di ib ciji a a o alnih od k o . U . l. EU, . L 26/19 dne 2. 2. 2016. E o ean Commi ion: E ec i e mma Con me e ing d of he o ible ne fo ma and con en fo e ail di clo e of ackaged e ail and in ance-ba ed in e men od c . E o ean Union, 2015, h ://ec.e o a.e / nance/ n e ice -e ail/doc /in e men _ od c /2015-con me -e ing-d _en. df ( idobljeno 14. 2. 2016). In ance E o e: P o o ed PRIIP KID o ld mi lead con me beca e of igni can de ign fa l . P e elea e, 8. a il 2016, h :// .in ancee o e.e / i e /defa l / le /a achmen /P o o ed%20PRIIP %20KID%20 o ld%20mi lead%20con me %20beca e%20of%20 igni can %20de ign%20fa l _0. df ( idobljeno 8. 4. 2016). Q e ion and an e (Q&A) on he PRIIP KID(Commi ion Delega ed Reg la ion (EU) 2017/653), JC 2017 49, 20. no embe 2017. Sme nice a o abo U edbe (EU) . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) (2017/C 218/02). U edba (EU), . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a dne 26. no emb a 2014 o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP). U . l. EU, . L 352 dne 9. 12. 2014. Po a ek U edbe (EU), . 1286/2014 E o kega a lamen a in S e a dne 26. no emb a 2014 o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih (PRIIP) (U . l. E o ke nije L 352, dne 9. decemb a 2014). U . l. EU, . L 358/50, dne 13. 12. 2014. Zakon o i ajanj edbe (EU) o dok men ih klj cnimi info macijami o ake nih naložbenih od k ih a male laga elje in a a o alnih naložbenih od k ih ( edlog 1. 12. 2017 EVA 2016-1611-0007). 4 Uporaba lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) pri dolo anju donosnosti poslovnih segmentov Mag. Nataša Đukic* Povzetek! V skladu z zakonodajo Solventnost 2 mora zavarovalnica, ki deluje v Evropski uniji, vsaj enkrat na leto izvesti lastno oceno tveganj in solventnosti (ORSA) ter o njej porocati svojemu vodstvu in pristojnemu organu za zavarovalni nadzor. Izvedba ORSE je postala v preteklih dveh letih, odkar omenjena zakonodaja velja, ustaljen proces v zavarovalnici. Da bi postala tudi koristna podlaga pri dolocanju poslovne strategije in odlocanju, je treba ORSO dobro razumeti in cim bolj povezati z drugimi procesi, ki v zavarovalnici že potekajo. Zavarovalnica lahko rezultate ORSE koristno uporabi pri vodenju po nacelu povecanja vrednosti, in sicer za vrednotenje donosnosti posameznih poslovnih segmentov v ekonomskem smislu. Kljucne besede! solventnost 2, lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA), donosnost segmentov poslovanja, dodelitev kapitala, ekonomski dobicek JEL klasi.kacija! G22 Abstract! According to the Solvency II legislation, every insurance company in the European Union must conduct its own risk and solvency assessment (ORSA) at least once a year and report on it to the management of the insurance company and to the insurance supervision agency. Since the Solvency II regime came into force two years ago, implementation of ORSA has become an established process in insurance companies. In order to become a useful tool for establishing business strategy and decision-making, ORSA needs to be well understood and fully integrated with other processes that already take place in insurance companies. One possible application of ORSA results by insurers is in value-based management to evaluate the pro.tability of business segments in economic terms. Keywords! Solvency II, own risk and solvency assessment (ORSA), return on business segments, capital allocation, economic pro.t JEL classi.cation! G22 1 Uvod Zavarovalni ka akonodaja, ki je predpisana Zakonom o avarovalni tvu ZZavar-1 (Ur. l. RS, t. 93/2015, ZZavar-1) in temelji na Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 25. novembra 2009 o a etku opravljanja in opravljanju dejavnosti avarovanja in po avarovanja (Solventnost 2), je a ela veljati 1. 1. 2016 in je prinesla v poslovanje avarovalnic tevilne spremembe. * Direktorica slu be a upravljanje tveganj, Sava Re, d.d. Skladno ahtevami drugega stebra akonodaje Solventnost 2 morajo tako avarovalnice ob drugih ahtevah v ve i upravljanjem tveganj i vesti tudi lastno oceno tveganj in solventnosti (ang. Own Risk and Solvency Assessment, ORSA), ki temelji na pro lu tveganj avarovalnice. V praksi se je poka alo, da je ve ino skladnosti regulatornimi ahtevami v pove avi ORSO nekaj truda mogo e dose i. Ve ji i iv pri tem pa predstavljata integracija ORSE drugimi poslovnimi procesi in vklju itev slednje v proces poslovnega odlo anja. Zakonodaja namre v ve i ORSO predpisuje, da mora biti vodstvo avarovalnice aktivno vklju eno in ORSO kriti no presoditi ter jo uporabiti v procesu poslovnega odlo anja. Uvedba tega dela akonodaje je v avarovalnicah e v a etni fa i in bo v prihodnje terjala ustre no nadgradnjo. Smernice Evropskega nad ornega organa a poklicne pokojnine in avarovanja EIOPA dolo ajo, da mora biti ORSA pove ana s postopkom strate kega upravljanja in okvirom odlo anja (EIOPA, 2015, str. 13.): Podjetje bi moralo upo tevati re ultate lastne ocene tveganja in solventnosti ter vpoglede, pridobljene v postopku i vajanja te ocene, vsaj pri: upravljanju kapitala, poslovnem na rtovanju, ra voju in oblikovanju produktov. Tudi v poro ilu o prvih ugotovitvah nad ornih organov (EIOPA, 2017. str. 2), ki je bilo objavljeno junija 2017, EIOPA spodbuja dru be, naj imajo lani uprave aktivno vlogo pri oceni in upo tevajo re ultate ORSA v procesu strate kega odlo anja ter tako i bolj ajo upravljanje tveganj v podjetju. V prvem delu prispevka kratko opisujem, kako je proces ORSA pove an drugimi procesi, ki potekajo v avarovalnici. V nadaljevanju predstavim uporabo re ultatov ORSE pri vodenju po na elu pove anja vrednosti in kako lahko avarovalnice ORSO uporabijo pri merjenju donosnosti poslovnih segmentov v ekonomskem smislu. V ta namen mora avarovalnica dodeliti kapital posame nim segmentom, ovrednotiti njihov ekonomski dobi ek in i ra unati njihovo donosnost. Zatem opi em e okvirne pripravljalne in i vedbene aktivnosti a dolo itev donosnosti posame nih poslovnih segmentov ter vklju itev teh aktivnosti v dolo anje poslovne strategije v procesu poslovnega na rtovanja. Predstavim tudi slabosti in omejitve metod, ki jih avarovalnice lahko v ta namen uporabijo. 2 Vpetost ORSE v druge procese v zavarovalnici Zahteve v ve i ORSO so opredeljene v 156. lenu ZZavar-1. V skladu ZZavar-1 mora ORSA ajemati najmanj: oceno solventnostnih potreb avarovalnice, oceno stalnega i polnjevanja kapitalskih ahtev in ahtev glede avarovalno-tehni nih re ervacij ter oceno, kako pomembno je odstopanje tveganj, katerim je avarovalnica i postavljena, od predpostavk, ki so bile podlaga a dolo itev ahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo o iroma v delnem ali popolnem notranjem modelu. Poleg tega mora biti ORSA usmerjena v prihodnost. To pomeni, da mora avarovalnica narediti projekcije ORSE a tri-do petletno obdobje poslovnega na rtovanja. V sklepu Agencije a avarovalni nad or (2015) o lastni oceni tveganj in solventnosti pa je predvideno, da avarovalnica i vede ORSO vsaj enkrat letno o iroma vsakokrat, ko se pomembno spremeni profil tveganj, ki jim je avarovalnica i postavljena. V okviru ORSE i vede avarovalnica ve uporabnih i ra unov in kvalitativnih anali a obdobje poslovnega na rtovanja: Podrobna kvantitativna in kvalitativna anali a pro la tveganj in sprememb v obdobju poslovnega na rtovanja. Projekcije ahtevanega solventnostnega kapitala (v nadaljevanju SCR) in primernih lastnih virov sredstev. Projekcije ocene solventnostnih potreb. Vrednotenje vpliva stresov in scenarijev na solventnostni polo aj in poslovanje avarovalnice ter anali a morebitnih ukrepov vodstva. ORSA je ato vsebinsko elo prepletena drugimi procesi v avarovalnici. V nadaljevanju na kratko opisujem pove anost procesa ORSA drugimi procesi v avarovalnici (podrobneje se bralec lahko se nani s procesom ORSA in pove anostjo le-tega drugimi procesi v avarovalnici v uki , 2016, str. 18 24). • Procesi upravljanja tveganj V okviru teh procesov avarovalnica dolo i pro l tveganj na dolo eni dan, ki predstavlja vhodni podatek v proces ORSA. Po drugi strani v procesu ORSA anali ira in meri tveganja ter lahko na podlagi tega dobi koristne informacije a spremljanje in poro anje o tveganjih ter seveda posledi no tudi a samo upravljanje tveganj. Ker je ORSA usmerjena v prihodnost, avarovalnica tako anali ira spremembe, ki pomembno vplivajo na njen pro l tveganj. • Izracun regulatorne kapitalske ustreznosti Za i polnjevanje akonske ahteve v ve i s stalnim i polnjevanjem kapitalskih ahtev in ahtev glede avarovalno-tehni nih re ervacij mora avarovalnica v procesu ORSA i vesti projekcije SCR in primernih lastnih virov sredstev v obdobju poslovnega na rtovanja ter pri tem upo tevati na rtovane spremembe v pro lu tveganj. Dodatno mora avarovalnica v sklopu ORSE i vesti primerjavo pro la tveganj s predpostavkami, uporabljenimi v standardni formuli, in tako preveriti ustre nost uporabe standardne formule a lastni pro l tveganj. • Proces poslovnega nacrtovanja in pripravljenost za prevzem tveganj Pripravljenost a prev em tveganj (ang. risk appetite) dolo a, koliko tveganj in katera je avarovalnica pripravljena prev eti. To mora avarovalnica upo tevati pri dolo anju poslovne strategije v poslovnem na rtu. Pri dolo anju pripravljenosti a prev em tveganj avarovalnica upo teva kapaciteto a prev em tveganj; v procesu poslovnega na rtovanja dolo i poslovno strategijo na kratek in dalj i rok (v ve ini primerov tri-do petletno obdobje). Poslovni na rt torej dolo a, kako se bo v obdobju na rtovanja spreminjal pro l tveganj, ki vpliva na vi ino SCR in primernih lastnih virov sredstev avarovalnice ter na oceno solventnostnih potreb in posledi no na solventnost avarovalnice v obdobju na rtovanja. S projekcijo SCR in ocene solventnostnih potreb avarovalnica preveri, ali je poslovna strategija v dr na in usklajena s pripravljenostjo a prev em tveganj. V primeru neusklajenosti mora avarovalnica ponovno preu iti poslovni na rt in i vesti dolo ene prilagoditve. • Proces upravljanja kapitala Osnova a upravljanje kapitala je strategija avarovalnice v ve i upravljanjem kapitala, ki je pove ana dolo anjem pripravljenosti avarovalnice a prev em tveganj. V skladu ZZavar-1 se vi ina kapitala (o iroma primernih lastnih virov sredstev) dolo a na podlagi meril a vi ino in kakovost lastnih virov sredstev, ki jih opredeljuje standardna formula. Ker avarovalnica v procesu ORSE podrobneje anali ira pro l tveganj in predvidene spremembe le-tega, mora re ultate ORSA upo tevati v procesu upravljanja kapitala. Zavarovalnica opredeli, koliko primernih lastnih virov sredstev je namenjenih a pokrivanje tveganj (kapaciteta a prev em tveganj) ta del primernih lastnih virov sredstev predstavlja dodeljeni kapital a tveganja in ga mora avarovalnica upo tevati pri dolo anju pripravljenosti a prev em tveganj. V procesu priprave poslovnega na rta se dodeljeni kapital upo tevanjem pripravljenosti a prev em tveganj nameni posame nim poslovnim segmentom. Pri oblikovanju strategije upravljanja kapitala avarovalnica upo teva e morebitne druge ahteve in omejitve v ve i vi ino solventnostnega kapitala (na primer kapitalske modele bonitetne agencije, e ima avarovalnica bonitetno oceno). V nadaljevanju si poglejmo, kako lahko prakti no uporabimo re ultate ORSE kot podlago pri vodenju avarovalnice in sprejemu poslovnih odlo itev vodstva ter jih tako e bolj integriramo v navedene procese. 3 Uporaba rezultatov ORSE Poleg akonodajne ahteve, da mora biti ORSA uporabljena v procesu poslovnega odlo anja v avarovalnici, je tudi v dokumentu foruma CRO Forum (2012, str. 4) opredeljena vrednost i vedbe in poro ila ORSA a notranje dele nike, pri emer je e lasti i postavljeno, da ORSA: upravi, nad ornikom in vi jemu vodstvu agotavlja vpogled v trenutni in na rtovani pro l tveganj in kapitalski polo aj ter jim omogo a ukrepati na podlagi teh informacij, agotavlja celovito in objektivno oceno pro la tveganj in kapitala, ki dru uje kvantitativne in kvalitativne informacije, vsebuje dolo itev mo nih ukrepov vodstva, ki so na voljo vi jemu vodstvu, vodstvu agotavlja vpogled v trenutno asnovo okvira upravljanja tveganj in kapitalskega polo aja; e posebno v omejitve notranjega modela ter re ultatov validacije modela in re ultatov modela, agotavlja notranjo kriti no presojo in anali o upo tevanjem perspektive regulatorja ter manj uje mo nost a potencialno intervencijo regulatorja in verjetnost a kapitalske pribitke. Glavni procesi, v sklopu katerih lahko avarovalnica uporabi re ultate ORSA, so (O demir, 2015, str. 165): proces upravljanja tveganj, proces upravljanja kapitala in proces strate kega odlo anja. O demir (2015, str. 165) meni, da se ob smiselno v postavljeni ORSI lahko re ultati le-te upo tevajo a prepo navanje sinergij med tveganji , iskanje prilo nosti a diver i kacijo tveganj ter pove anje donosnosti kapitala in ka alnikov uspe nosti poslovanja avarovalnice, ki vklju ujejo tveganja (ang. Risk adjusted perforamance measures, RAPM). Sklenemo lahko, da re ultati ORSA pove ujejo v prej njem ra delku navedene procese in tako omogo ajo celovito vodenje avarovalnice ter uvedbo vodenja po na elih pove anja vrednosti. Mednarodno aktuarsko dru enje je proces ORSA opredelilo kot pomemben naslednjega vidika (IAA, 2015, str. 1): Regulatorne kapitalske ahteve in ahteve bonitetnih agencij so dolo ene na podlagi velikih tr nih segmentov in ato ne upo tevajo posebnih tveganj, ki jim je posame na avarovalnica i postavljena. Kot posledica so lahko te kapitalske ahteve a dolo eno avarovalnico preve konservativne ali preve optimisti ne. Vodstvo in uprava avarovalnice sledita procesom namenom, da bi agotovila nan na sredstva, ki so potrebna a i polnitev a rtanih ciljev in u inkovito uporabo teh virov. Podjetje Aon Ben eld (2012, str. 4) kot pomembno navaja strategijo upravljanja kapitala: Optimalna strategija upravljanja kapitala bo pomagala podjetju dose i poslovne cilje in hkrati atraktivno donosnost kapitala upo tevanjem tveganj in omejitev Solventnosti 2. ORSA torej ni namenjena golj temu, da bi adostili akonskim ahtevam, temve re ultati ORSE avarovalnici pomagajo ra umeti tveganja, ki i hajajo i poslovnih odlo itev. Te informacije lahko vodstvo uporabi pri sprejemanju poslovnih odlo itev in tako optimira poslovanje dru be, upo tevajo tako donos kot pove ana tveganja. ORSA upo teva pro l tveganj avarovalnice, ato predstavlja primernej o podlago a odlo itve vodstva kot akonsko ahtevana vi ina kapitala. Zavarovalnica mora, ko sprejemanja poslovne in strate ke odlo itve, kot dodatno omejitev seveda upo tevati tudi akonsko ahtevano vi ino solventnostnega kapitala. Dodatna vrednost ORSE je e, da je usmerjena v prihodnost. To pomeni, da vklju uje tudi vpliv sprememb pro la tveganj, pove an s poslovno strategijo avarovalnice v obdobju poslovnega na rtovanja. Ko avarovalnica uporablja re ultate ORSE, se mora avedati tudi omejitev, ki i hajajo predvsem i uporabljene metodologije in predpostavk. Re ultate je torej treba kriti no presoditi vidika tovrstnih omejitev in to komponento ustre no upo tevati pri tolma enju in uporabi. Pri tem imajo v avarovalnici pomembno vlogo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska in nan na funkcija ter druge poslovne funkcije, ki aktivno sodelujejo pri i vedbi ORSE. Pripravljavci ORSE morajo vodstvu pona oriti na in i ra una, ustre no obra lo iti re ultate i ra unov ter vodstvo se naniti omejitvami re ultatov in vsemi pomembnimi informacijami v ve i i vedeno ORSO. Pomembno je, da vodstvo ORSO dobro ra ume, saj mu to omogo a, da re ultate pravilno interpretira in uporabi pri sprejemanju poslovnih odlo itev. Mednarodno aktuarsko dru enje IAA (2010, str. 50) v pove avi modeli astopa stali e, da je lahko preveliko aupanje v posame ne tevilke nevarno in daje la no varnost. Modeli morajo biti, da postanejo uporaben pripomo ek, pove ani realnim svetom in potrjeni s strani vodstva podjetja. Zapisano je pomembno tako a avarovalnice, ki i vajajo ORSO s pomo jo standardne formule, kot tudi a tiste, ki uporabljajo ekonomski kapitalski model. Prednosti manj kompleksne i vedbe ORSA sta enostavnej a interpretacija in bolj e ra umevanje re ultatov s strani vodstva. To je e posebno pomembno v a etni fa i veljavnosti akonodaje Solventnost 2, ki je prinesla ve je konceptualne spremembe. 4 Vodenje po nacelu povecanja vrednosti in ORSA 4.1 Uvod Opis prepletenosti procesov v prej njem ra delku poka e, da lahko re ultate ORSE uporabljamo pri poslovnem na rtovanju, ko elimo preveriti ustre nost na e poslovne strategije vidika pripravljenosti a prev em tveganj ter kot podlago a upravljanje kapitala upo tevanjem na rtovanega pro la tveganj. Vpra anje pa je, ali so lahko re ultati ORSE tudi temelj pri dolo anju poslovne strategije. Pripravljenost a prev em tveganj je obi ajno dolo ena na vi ji ravni, na primer opredeljuje ustre no raven solventnostnega koli nika. V procesu poslovnega na rtovanja po drugi strani avarovalnica podrobneje na rtuje, v katerih poslovnih segmentih bo rasla, katere bo manj ala ali opustila. Kako pri tovrstnih odlo itvah avarovalnici lahko pomagajo re ultati ORSA? Kak na naj bo strategija avarovalnice, da bo dosegla optimalno donosnost kapitala? Ali, obrnjeno nekoliko druga e: katerim poslovnim segmentom naj avarovalnica dodeli (ang. capital allocation) ve lastnih virov sredstev? Da lahko avarovalnica na tovrstna vpra anja odgovori, mora anali irati, kak na je donosnost posame nega poslovnega segmenta, in sicer v ekonomskem smislu, ter voditi avarovalnico po na elu pove anja vrednosti (ang. Value Based Management). Pri tem mora te iti k uravnote enju rasti, dobi ka in tveganj. Poslovni segment avarovalnice je lahko posame na organi acijska enota, avarovalna vrsta, produkt o iroma drug segment glede na na in upravljanja v avarovalnici. Viehmann (2015, str. 4) poudarja, da podjetje, ki je uvedlo vodenje po na elu pove anja vrednosti, ni osredoto eno le na dobi ek v skladu na eli gospodarskega prava, ampak na pove anje vrednosti v skladu ekonomskimi na eli, ki dolo ajo, da je dobi ek sestavljen tako i bilan nega dobi ka (v skladu ra unovodskimi standardi) kot tudi i dodane vrednosti i naslova pri akovanih prihodnjih dobi kov. Ker podjetje namenom ustvarjanja dobi ka prev ema tveganja, predstavlja omejevanje prev etih tveganj omejitev pri vodenju. Pri merjenju uspe nosti podjetja je treba upo tevati tveganja, saj je v nasprotnem primeru vodenje enostransko in lahko privede do neustre nih poslovnih odlo itev (Viehmann, 2015, str. 4). Podjetje mora oceniti prispevek posame nih oddelkov o iroma avarovalnih vrst k tveganju in dobi ku, da bi lahko udejanjilo vodenje po na elu pove anja vrednosti. Po Krieleju in Wolfu (2012, str. 271) je temeljno vpra anje vodenja podjetja, ki je usmerjeno v pove anje vrednosti, kako lahko u inkovito upravlja prilo nosti in tveganja. Pri akovanja investitorjev, regulatorja in bonitetnih agencij, tako Kriele in Wolf (2012, str. 271), predstavljajo v vod a uvajanje vodenja podjetja, usmerjenega v pove anje vrednosti. Slika 1 na orno poka e, kaj je cilj vodenja po na elu pove anja vrednosti. Slika 1 Povecanje vrednosti lastniškega kapitala Vir: Viehmann, T., CERA Education Programme: Economic capital, 2015, str. 5. Stro ek kapitala predstavlja minimalno donosnost, ki jo pri akujejo investitorji. Kot je opredelil Kraus (2013, str. 115), je stro ek kapitala sestavljen i netvegane obrestne mere (obrestna mera a investiranje v netvegane nalo be), pove ane a premijo a tveganje (v odvisnosti od tveganosti avarovatelja). e je dejanska donosnost kapitala vi ja (ni ja) od stro kov kapitala, se avarovalnici pove uje ( ni uje) vrednost (Kraus, 2013, str. 115). Po itivno poslovanje avarovalnice lahko ni dovolj in podjetje v ekonomskem smislu manj uje vrednost. Kot navaja O demir (2015, str. 204), mora vsak produkt o iroma avarovalna vrsta agotavljati vnaprej dolo eno donosnost dodeljenega ekonomskega kapitala. Ker je ORSA osnovana na vrednotenju v skladu ekonomskimi na eli, predstavlja primerno podlago a vodenje po na elu pove anja vrednosti ter a i ra un ka alnikov uspe nosti poslovanja, ki vklju ujejo tveganja (ka alniki so podrobneje pojasnjeni v uki , 2016, str. 70 74). V ra delku 4.1.3 navajam kot primer ka alnik donosnosti kapitala, prilagojenega a tveganja. I ra un donosnosti kapitala le na ravni celotne avarovalnice ni dovolj, temve je treba i ra unati donosnost posame nih poslovnih segmentov. ele tako dobi avarovalnica ustre ne informacije, ki so v pomo pri dolo anju poslovne strategije in sprejemu poslovnih odlo itev. Zavarovalnica naj ra vije svoj portfelj donosnega posla tako, da (Wilson, 2015, str. 273): raste hitreje od trga na podro jih, na katerih lahko dose e prese no donosnost,1 uredi posle na podro jih, na katerih ne dosega prese ne donosnosti, prilagojene a tveganje, ukine posle, ki jih ni mogo e urediti. Enaki ra misleki, tako meni Wilson (2015, str. 273), lahko potekajo na vi ji ravni korporativnega portfelja ter tudi na ravni posame nih avarovalnih vrst, produktov in strank. 4.2 Vrednotenje donosnosti poslovnih segmentov Za ugotavljanje donosnosti posame nih poslovnih segmentov mora avarovalnica: dodeliti kapital poslovnim segmentom: ra deliti celotni SCR o iroma oceno solventnostnih potreb na segmente, ovrednotiti ekonomski dobi ek posame nega poslovnega segmenta, i ra unati ka alnik uspe nosti, ki vklju uje tveganje, a posame ni poslovni segment in i vesti primerjavo le-tega ahtevano donosnostjo kapitala ter drugimi segmenti. 4.2.1 Dodelitev kapitala poslovnim segmentom Za dolo anje donosnosti segmentov torej ni dovolj skupni SCR o iroma ocena solventnostnih potreb na ravni avarovalnice, temve nas ti dve vrednosti animata na ravni posame nega poslovnega segmenta. Kot sem e navedla, so lahko poslovni segmenti, na katere avarovalnica dodeli kapital in anje i ra unava donosnost, ra li ni. Pri delitvi na segmente je predvsem pomembno, da je pristop usklajen na inom upravljanja avarovalnice. V skladu s tem je treba dolo iti poslovne segmente, a katere elimo meriti uspe nost s ka alniki uspe nosti, ki vklju ujejo tveganje. Segmentacijo je treba narediti dovolj podrobno, da brane informacije podpirajo poslovne in strate ke odlo itve. Tako je morda smiselno pri avarovanjih opraviti dodelitev na ravni avarovalne vrste ali celo na ravni posame nega avarovalnega produkta. Za to, kako segmentom dodeliti kapital, obstaja ve metod, ki so v posame ni situaciji bolj ali manj primerne. Po mnenju Viehmanna (2015, str. 35) je i bira metode dodelitve kapitala odvisna od strate kih odlo itev, strategije prev emanja tveganj, na ina delitve u inkov diver i kacije, mo nosti i ra una kapitala a posame no poslovno enoto in mo nosti uporabe metode. Delitev kapitala pa vedno poteka od goraj nav dol. Kot navaja Viehmann (2015, str. 37), je a metodo delitve dobro, da ima naslednje karakteristike: vsota dodeljenega kapitala po segmentih mora biti enaka skupnemu kapitalu, posame nemu segmentu metoda ne sme dodeliti ve kapitala, kot ga ta segment potrebuje sam po sebi, dvema segmentoma s podobno pora delitvijo potencialnih i gub in odvisnosti med temi mora metoda dodeliti enako vi ino kapitala, vsak segment, ki prev ema tveganja, ima dodeljen kapital, ki je ve ji od ni . Za avarovalnice, ki uporabljajo standardno formulo, je v literaturi navedena kot primerna metoda, ki sloni na tako imenovanem Eulerjevem na elu (De Angelis, P., Granito, I., 2015, str. 9 10). Ta metoda je posledi no uporabna tudi v primeru, ko oceno solventnostnih potreb osnujemo na podlagi standardne formule. To pomeni, da ocenjujemo solventnostne potrebe na podlagi kombinacije standardne formule in ocene tistih tveganj, ki v okviru standardne formule niso ustre no ovrednotena, o iroma tveganj, ki v standardno formulo niso vklju ena. e vedno pa agregacijo tveganj i vedemo uporabo korelacij v standardni formuli. V lanku De Angelisa in Granita (2015, str. 9 10) je podrobno anali irana primernost uporabe Eulerjevega na ela v okvirih standardne formule ter na podlagi tega formali irana aprta re itev a problem dodelitve kapitala, ki je skladna s tem na elom in se lahko uporabi pri dodelitvi kapitala po standardni formuli. Kot so apisali Baione, De Angelis in Granito (2016, str. 28), je ta metoda uporabna pri tevilnih strate kih odlo itvah, na primer pri dodelitvi kapitala posame nim poslovnim segmentom ali pri ni evanju vi ine skupnega SCR, da avarovalnica ostane v okvirih pripravljenosti a prev em tveganj. Metoda je omejena v tem, da lahko dodelimo kapital le nav dol po drevesni strukturi standardne formule do ravni, do katere segajo korelacije. Tovrstna dodelitev torej ne daje odgovora na vpra anje, kako del tr nih tveganj, tveganj nasprotne stranke ali operativnih tveganj ra deliti na avarovalne vrste, saj so ta tveganja do ravni glavnih kategorij tveganj v okviru standardne formule obravnavana povsem lo eno. Zavarovalnice pri dodelitvi dela teh tveganj na avarovalne produkte uporabljajo dolo ene poenostavitve o iroma klju e. Od i bora metode je odvisno, kako bo u inek diver i kacije pora deljen po posame nih poslovnih segmentih: proporcionalna metoda na primer ra deli u inke diver i kacije proporcionalno glede na kapitalske ahteve posame nega segmenta, medtem ko tako metoda, ki temelji na Eulerjevem principu, kot tudi marginalna ve u inka diver i kacije dodelita manj im segmentom (ti diver i cirajo portfelj in jih je s tega vidika smiselno pove evati). Marginalna metoda je koristna a preverjanje, koliko dodatnega kapitala na korporativni ravni avarovalnica potrebuje, e pove a posame ni poslovni segment torej a test u inka diver i kacije med segmenti. Kot je bilo e omenjeno, moramo pri odlo anju upo tevati ve vidikov, najmanj pa vidik regulatornega kapitala in lastne ocene. e dodelitev kapitala i vedemo najprej na podlagi SCR, nato pa e na oceni solventnostnih potreb, dobimo re ultate a oba vidika. I primerjave lahko vidimo, na katerih poslovnih segmentih obstajajo med regulatorno in lastno oceno najve je ra like v vi ini kapitala. 4.2.2 Vrednotenje ekonomskega dobicka poslovnih segmentov Ko je uspe no opravljena dodelitev kapitala, je treba a poslovne segmente ovrednotiti e ekonomski dobi ek, da lahko opredelimo njegovo donosnost (na primer donosnost kapitala, prilagojenega a tveganja (ang. Return On Risk Adjusted Capital, RoRaC)). V ta namen je treba ovrednotiti ekonomski dobi ek. Dobi ek je lahko v et i i ka a poslovnega i ida ali pa ga dobimo na podlagi primerjave dveh bilanc stanja na ra li en dan (Viehmann, 2015, str. 7). Z ekonomskega vidika je a namen i ra una vi ine ekonomskega dobi ka ustre neje primerjati podatke dveh bilanc stanja (Viehmann, 2015, str. 7). V na em primeru tako a i ra un ekonomskega dobi ka uporabimo podatke i dveh bilanc stanja, vrednotenih po metodologiji Solventnost 2, na koncu dveh aporednih poslovnih let (podrobneje opisano v uki , 2016, str. 71). Ekonomski dobi ek i ra unamo kot ra liko primernih lastnih virov sredstev na koncu dveh aporednih poslovnih let. Od dobljene ra like od tejemo e morebitna pove anja primernih lastnih virov sredstev med letom in pri tejemo dividende. Vrednost ekonomskega dobi ka na podlagi podatkov dveh aporednih bilanc stanja je nekoliko te e anali irati, saj je poleg re ultata avarovalnice v teko em letu vanj vklju enih tudi ve drugih gibanj in predpostavk, nanj pa vplivajo tako notranji kot unanji dejavniki. Da avarovalnica lahko ovrednoti in anali ira ekonomski dobi ek posame nega poslovnega segmenta, mora podatke dveh aporednih bilanc stanja najprej ra deliti po segmentih, i ra unati ekonomski dobi ek, nato pa i vesti anali o vrednosti ekonomskega dobi ka in ra jasniti njegov i vor. 4.2.3 Izracun donosnosti in primerjava poslovnih segmentov Ko posame nemu poslovnemu segmentu posla dodelimo kapital in ovrednotimo ekonomski dobi ek i branega segmenta, lahko i ra unamo ka alnik uspe nosti, ki vklju uje tveganje na podlagi (na primer) naslednje formule (donosnost kapitala, prilagojenega a tveganja): (1) kjer je: ekonomski isti dobi ek (po davkih) poslovnega segmenta i konec poslovnega leta t in dodeljeni kapital poslovnemu segmentu i konec poslovnega leta t. Dodeljeni kapital poslovnega segmenta i predstavlja vi ino potrebnega ekonomskega kapitala glede na tveganja segmenta upo tevanjem u inka diver i kacije drugimi poslovnimi segmenti v avarovalnici. Donosnost lahko i ra unamo tako upo tevanjem regulatornega kapitala kot tudi na podlagi lastne ocene, pri emer lahko avarovalnica pri poslovnih odlo itvah na primeren na in upo teva oba i ra una. Vrednotenje lahko opravimo na podlagi reali iranih vrednosti in tako dobimo pogled a na aj (ang. backward looking): v tem primeru primerjamo podatke bilance stanja na a etku in na koncu preteklega poslovnega leta ter opravimo dodelitev kapitala poslovnim segmentom na podlagi i ra una SCR o iroma ocene solventnostnih potreb na a etku preteklega poslovnega leta (kapital, ki naj bi pokrival tveganja v preteklem poslovnem letu). I ra un pa lahko opravimo tudi pri poslovnem na rtovanju in dobimo pogled naprej (ang. forward looking): i ra unamo potrebni kapital na a etku prihodnjega poslovnega leta, ekonomski dobi ek pa ovrednotimo na podlagi podatkov bilance stanja na a etku in na koncu prihodnjega poslovnega leta. I ra un lahko temeljimo na predpostavkah poslovnega na rta, posame nega scenarija ali ocene a teko e poslovno leto. Pridobljene informacije lahko avarovalnica upo teva pri dolo anju poslovne strategije. Slika 2 prika uje ra porejanje posame nih poslovnih segmentov glede na rast in ka alnik uspe nosti, ki vklju uje tveganje. Pri tem je mogo e uporabiti pogled a na aj ali a naprej. O na ena sta prag prese nega donosa, ki predstavlja ahtevano donosnost kapitala (ang. Hurdle rate ), in prag rasti, ki predstavlja ciljno rast avarovalnice. Kot navaja Wilson (2015, str. 274 275), velikost posame nega kroga pomeni kapital, ki ga avarovalnica (ponovno) investira v posame ni poslovni segment. Interpretacija Slike 2 je naslednja (Wilson, 2015, str. 274 275): Vsi posli na desni strani slike kreirajo vrednost, saj njihova donosnost presega prag prese nega donosa. Najbolj i posli so tisti velikim krogom v gornjem delu na desni strani slike, saj generirajo prese ni donos ter hkrati nudijo prilo nost a ponovno investiranje natne vi ine kapitala. Po drugi strani so posli na gornjem levem delu slike velikim krogom najslab i , saj je natna koli ina kapitala investirana v aktivnosti, ki uni ujejo vrednost lastnikov. Slika 2 Razporejanje poslovnih segmentov glede na rast in donosnost Legenda: RAPM: ka alnik uspe nosti poslovanja, ki vklju uje tveganje Vir: Wilson, T. C., Value and Capital Management, 2015, str. 275. 4.3 Proces vrednotenja donosnosti poslovnih segmentov Okvirne pripravljalne aktivnosti a dolo itev donosnosti posame nih poslovnih segmentov ter preverjanje regulatornega vidika in lastne ocene so naslednje: Dolo itev poslovnih segmentov (produkt, avarovalna vrsta, dru be v skupini, nalo be ), na ravni katerih eli avarovalnica ugotavljati donosnost v ekonomskem smislu. Dolo itev ka alnika uspe nosti, ki ga eli avarovalnica spremljati. Pri tem mora biti avarovalnica po orna, da sta metoda dodelitve kapitala in ka alnik dru ljiva. Za metodo na podlagi Eulerjevega na ela je doka ano (De Angelis, P., Granito, I., 2016, str. 4 5), da je dru ljiva s ka alnikom donosnost kapitala, prilagojenega a tveganja (RoRaC). Zavarovalnica mora dolo iti tudi, kako bo pri asledovanju donosnosti poslovnih segmentov upo tevala regulatorni vidik o iroma lastno oceno. Dolo itev, testiranje, anali a in argumentacija metodologije a dodelitev kapitala poslovnim segmentom ter i branega ka alnika uspe nosti poslovanja, ki vklju uje tveganje. I ra un na podlagi reali iranih vrednosti ( a na aj): Dodelitev kapitala poslovnim segmentom, a katere bomo ugotavljali donosnost. Pri tem dodelimo tako regulatorni kapital kot tudi lastno oceno. Dodelitev lahko i vedemo po i ra unu SCR in lastne ocene na koncu posame nega poslovnega leta. I ra un ekonomskega dobi ka a posame ni poslovni segment: ra delitev podatkov bilance stanja v skladu s Solventnostjo 2 na posame ne poslovne segmente in i ra un ekonomskega dobi ka s primerjavo podatkov dveh bilanc stanja. Anali a notranjih in unanjih vplivov na vi ino ekonomskega dobi ka. I ra un i branega ka alnika uspe nosti, ki vklju uje tveganje a posame ni poslovni segment in celotno avarovalnico. Tako ovrednotimo donosnost posame nega poslovnega segmenta. I ra un lahko i vedemo na podlagi regulatornega kapitala in/ali lastne ocene. Primerjava re ultatov posame nih poslovnih segmentov. Ugotavljanje, kateri segmenti so ustre no donosni v primerjavi s stro ki kapitala, in medsebojna primerjava segmentov (prika ano na Sliki 2). Uskladitev re ultata na ravni avarovalnice re ultati a posame ne segmente. Primerjava donosnosti pri uporabi regulatornega kapitala in pri lastni oceni. Na podlagi anali e branih podatkov priprava usmeritev a poslovno strategijo. Vklju itev v procesu poslovnega na rtovanja: Na podlagi donosnosti posame nih poslovnih segmentov priprava preliminarne poslovne strategije in na rta ter grobo ovrednotenje glavnih nan nih postavk poslovnega na rta. Ovrednotenje kapitalskih ahtev (regulatorna in lastna ocena), ovrednotenje donosnosti celotne avarovalnice. Opcijska i vedba ve scenarijev. Preveritev usklajenosti s pripravljenostjo a prev em tveganj, ustre nosti donosnosti kapitala in u inka diver i kacije med poslovnimi segmenti (anali a regulatornega in lastnega vidika). Za i vedbo potrebuje avarovalnica poenostavljene modele, ki pa morajo biti dovolj dobri, da bodo dali realno sliko. Prilagoditev poslovne strategije na podlagi branih informacij. Podrobnej a ra delava postavk poslovnega na rta in na podlagi teh prera un kapitalske ustre nosti (regulatorne in lastne), ovrednotenje donosnosti poslovnih segmentov in celotne avarovalnice (vpliv u inka diver i kacije). 5 Slabosti in omejitve Ugotavljanje donosnosti posame nega poslovnega segmenta na predstavljeni na in pa ima tudi nekatere slabosti, ki jih je treba pri interpretaciji re ultatov upo tevati. Tako Gruendl in Schmeiser (2007, str. 16) navajata naslednje probleme: Za dodelitev kapitala na segmente obstajajo tevilne metode, ki lahko dajo elo ra li no sliko, koliko kapitala potrebujemo a posame ni segment in posledi no, kak na je donosnost tega segmenta. Katera dodelitev je torej prava ? Za merjenje uspe nosti segmentov obstaja mno ica ka alnikov, ki vklju ujejo tveganja, elo ra li nimi de nicijami in posledi no tudi re ultati. Vrednotenje segmentov je tako v veliki meri odvisno od i branega ka alnika. Posame ni segment poslovanja vpliva na diver i kacijo med segmenti. Zato ni nujno, da bomo v primeru optimalne donosnosti posame nih segmentov dobili tudi optimalno donosnost celotne avarovalnice (na primer, e je segment negativno koreliran ostalimi segmenti in ga manj amo ali ukinemo). Tovrstne poslovne odlo itve je torej treba vedno preveriti tudi na ravni celotne avarovalnice. Kot je apisal Wilson (2015, str. 275), predstavlja problem tudi enotna vi ina ahtevane donosnosti kapitala a vse poslovne segmente, kar je neprimerno, e imajo ti elo ra li ne stro ke kapitala. Prav tako dostikrat tudi ni primerno, da posle vrednotimo glede na enotno stopnjo rasti (kot je prika ano na Sliki 2) ta se lahko natno ra likuje a posame ni poslovni segment o iroma posame ni trg (Wilson, 2015, str. 275). Prav tako ni dovolj, da a posame ni poslovni segment avarovalnica anali ira donosnost, prilagojeno a tveganja, saj ima avarovalnica pri strate kih odlo itvah e druge omejitve (na primer likvidnost, v vodi, solventnost), ki so dolo ene s strani regulatorja o iroma bonitetnih hi (Wilson, 2015, str. 281). Optimi acija mora biti tako i vedena ob upo tevanju dodatnih omejitev, a kar sicer obstajajo matemati ne metode. Dejstvo pa ostaja, da avarovalnica v kratkem obdobju ne more natno spreminjati svoje strategije, saj le-ta temelji na virih konkuren ne prednosti, ki jo je avarovalnica gradila sko i leta, na primer v smislu blagovne namke in prodajnih kanalov, spretnosti pri prev emanju poslov ter operativne u inkovitosti (Wilson, 2015, str. 281). Re ultate omenjenih i ra unov je torej treba obravnavati veliko mero previdnosti in ob ustre nem upo tevanju ostalih vidikov. 6 Sklep ORSA je proces, ki je mo no pove an drugimi procesi, ki potekajo v avarovalnici. Regulator spodbuja ve jo integracijo ORSE v poslovne procese in njeno uporabo v poslovnem odlo anju. Re ultati ORSE imajo lahko, e so uporabljeni ustre no, a avarovalnico visoko uporabno vrednost. Podrobneje smo si pogledali uporabo ORSE a dolo anje donosnosti posame nih poslovnih segmentov, ki je prilagojena a tveganje, in to, kako lahko avarovalnica ugotovljeno uporabi pri dolo anju poslovne strategije. Dodelitev kapitala posame nim poslovnim segmentom lahko avarovalnica i vede uporabo metode, ki temelji na Eulerjevem na elu. Metoda ima primerne matemati ne lastnosti in je uporabna, e avarovalnica uporablja standardno formulo o iroma lastno oceno temelji na standardni formuli, hkrati pa je dru ljiva s ka alnikom donosnosti kapitala, prilagojenega a tveganje, s katerim lahko meri donosnost posame nega poslovnega segmenta. Marginalna metoda dodelitve je po drugi strani primerna a preverjanja, koliko dodatnega kapitala avarovalnica na ravni celotne avarovalnice potrebuje v primeru pove anja posame nega poslovnega segmenta. Dodelitev lahko avarovalnica i vede tako na osnovi regulatornega kapitala kot tudi na osnovi lastne ocene oba i ra una predstavljata primerno podlago a poslovne odlo itve. Da bi lahko avarovalnica i ra unala donosnost poslovnega segmenta, prilagojeno a tveganje, mora ovrednotiti ekonomski dobi ek obdobja. To lahko naredi tako, da primerja podatke dveh aporednih bilanc stanja (uporabna je bilanca stanja, vrednotena v skladu s Solventnostjo 2, saj so postavke prevrednotene na tr no vrednost). 56 Zavarovalni ki hori onti, 2018, t. 1 Na podlagi ka alnikov, prilagojenih a tveganje, lahko avarovalnica i meri (v ekonomskem smislu), kak no je ra merje med ekonomskim dobi kom in dodeljenim kapitalom posame nega poslovnega segmenta. Tako lahko preveri, kateri poslovni segmenti ustvarjajo vrednost, kateri pa vrednost celo manj ujejo (pona orjeno na Sliki 2), in poslovne segmente med seboj primerja. Tovrstna anali a predstavlja a vodstvo dodatne informacije pri odlo anju, v katerih poslovnih segmentih naj avarovalnica raste, katere modi cira in katere morda celo ukine. Pri tem mora avarovalnica upo tevati tako regulatorni vidik kot tudi lastno oceno ter dodatno e vpliv odlo itev na avarovalnico kot celoto in druge omejitve. Pristop ima tudi omejitve in slabosti, ki jih je treba pri uporabi re ultatov ustre no upo tevati. Literatura in viri Agencija a avarovalni nad or. (2015). Sklep o lastni oceni tveganj in solventnosti. Ljubljana: Agencija a avarovalni nad or. AON Ben eld. (2012). CRO guide to Solvency II, .e journey from complexity to best practice. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://thoughtleadership.aonben eld.com/Documents/201210_cro_solvency_II.pdf. Baione, F., De Angelis, B., Granito, I. (2016). On a capital allocation principle coherent with the Solvency II standard formula. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: https://arxiv.org/abs/1801.09004. CRO Forum. (2012). CRO Paper on the Own risks and Solvency Assessment: leveraging regulatory requirements to generate value. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://www.thecroforum.org/wp-content/uploads/2012/09/ ORSA_CROF-Position-Paper_May-2012.pdf. De Angelis, P., Granito, I. (2016). Capital allocation and risk appetite under Solvency II framework. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://www.actuaries.org/CTTEES_ORSA/Reports/PublishCopy_DerivingValuefromORSA_ BoardPerspective_March%202015Final.pdf. uki , N. (2016). Izvedba lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) ter uporaba rezultatov pri vodenju zavarovalnice (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Evropska komisija. (2009). Direktiva o avarovanju in po avarovanju (Solventnost 2). Najdeno 21. novembra 2015 na spletnem naslovu: http://eurlex.europa.eu/legalcontent/EN/TXT/?qid=1448109874067&uri=CELEX:32009L0138. European Insurance and Occupational Pensions Authority. (2017). EIOPA’s Supervisory Assessment of the Own Risk and Solvency Assessment First experiences. Najdeno 16. februarja 2017 na spletnem naslovu: https://eiopa.europa.eu/ Publications/Supervisory%20Statements/EIOPA-BoS-17-097_ORSA_Supervisory__Statement.pdf. European Insurance and Occupational Pensions Authority. (2015). Smernice o lastni oceni tveganj in solventnosti. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: https://eiopa.europa.eu/publications/eiopa-guidelines/guidelines-on-own-risk­solvency-assessment-(orsa). Evropska komisija. (2014). Delegirana uredba komisije (EU) 2015/35. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ:L:2015:012:TOC. Gruendl, H., Schmeiser, H. (2007). Capital allocation for insurance companies what good is it. Journal of Risk and Insurance, 74(2), str. 301 317. IAA. (2010). Comprehensive Actuarial Risk Evaluation (CARE). Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://www.actuaries.org/CTTEES_FINRISKS/Documents/CARE_EN.pdf. IAA. (2015). Deriving Value from ORSA, Board Perspective. Najdeno 16. februarja 2018 na spletnem naslovu: http://www.actuaries.org/CTTEES_ORSA/Reports/PublishCopy_DerivingValuefromORSA_BoardPerspective_March%202 015Final.pdf. Kraus, C. (2013). EVA/RAROC vs. MCEV Earnings: A Uni cation Approach. .e Geneva Papers, (38), str. 113 136. Kriele, M., Wolf, J. (2012). Value oriented risk management. Berlin: Springer Verlag. O demir, B. (2015). ORSA: Design and implemetation. London: Risk Books. Viehmann, T. (2015). CERA Education Programme: Economic capital [i obra evalno gradivo]. Koeln: European Actuarial Academy. Wilson, T. C. (2015). Value and Capital Management. Chichester: John Wiley & Sons Ltd. Zakon o avarovalni tvu (ZZavar-1). Uradni list RS, t. 93/2015. 1 Prese na donosnost je donosnost (v ekonomskem smislu), ki presega ahtevano donosnost kapitala. 5 Razvoj posameznih škod s pomocjo strojnega ucenja Bor Harej* Povzetek! V clanku je povzeto raziskovanje delovne skupine, organizirane v okviru mednarodne aktuarske sekcije ASTHN (ang. Actuarial Studies Hn Non-life Hnsurance). Temeljni cilj skupine je bil raziskati podrocje strojnega ucenja v povezavi z rezerviranjem kot tradicionalnim aktuarskim podrocjem dela. V prispevku je predstavljenih nekaj izjemnih spoznanj, povzete pa so tudi ugotovitve podrobnejšega porocila delovne skupine.1 Pri strojnem ucenju smo uporabili algoritem nevronskih mrež in jih implementirali v sistem kaskadnega trikotnika. Pristop ponazarja verižno trikotniško metodo rezerviranja. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati, pridobljenimi s klasicno verižno metodo (ang. Chain-Ladder). Ugotovitve omogocajo boljše razumevanje potencialno zapletene narave škodnih zahtevkov, opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti tradicionalnih metod rezerviranja in kažejo na mocan potencial, ki ga imajo algoritmi strojnega ucenja. Kljucne besede! razvoj posameznih škod, nevronske mreže, rezerviranje, strojno ucenje JEL klasi.kacija! G22 Abstract! The paper summarises the work accomplished by the ASTHN (Actuarial Studies in Non-Life Hnsurance) working party. The main goal was to research the .eld of machine learning in connection with reserving as traditional actuarial work. The paper presents some notable insights and summarises a more detailed report by the group.1 Arti.cial neural networks were implemented in a cascading triangular way similar to triangular reserving methods, and the prediction results were compared with results achieved by a classical reserving method (Chain-Ladder). The .ndings o.er a better understanding of the possible complexity of the nature of claims, point out some weaknesses that traditional methods might have, and indicate the strong potential of machine learning algorithms. Keywords! individual claim development, neural networks, reserving, machine learning JEL classi.cation! G22 1 Uvod Aktuarji že vec kot stoletje razvijajo škode premoženjskih zavarovanj s pomocjo agregatnih trikotniških metod, kakršna je na primer metoda veriženja. Ta metodologija je bila nedvomno izjemno ucinkovita v casu, ko še ni bilo racunalnikov, ob potencialnih današnjega racunalništva pa izgube podatkov, ki izhajajo iz agregacije podatkov o posameznih škodah v skupne zneske po letih nastanka in razvojnih letih, skorajda ni mogoce upraviciti. * Zavarovalnica Triglav, d. d. Sodobne tehnike strojnega ucenja lahko ponudijo boljše ocene rezervacij in smiselno bi bilo, da bi se v aktuarstvu vec vlagalo v to raziskovalno podrocje. Zlasti sposobnosti prepoznavanja vzorcev nevronskih omrežij lahko zagotovijo povsem nove vpoglede v rezerviranje in dolocanje cen pri škodah z dolgimi repi. Iskanje odgovora na to vprašanje je bilo eden od glavnih razlogov za vzpostavitev delovne skupine. Temeljni namen delovne skupine je bil torej raziskati, v kolikšni meri bi bilo strojno ucenje koristno pri rezervacijah in ali se na tem podrocju splaca vlagati v dodatne raziskave. V clanku je povzeto, kako je delovna skupina pristopila k zgoraj omenjenemu izzivu, prikazana pa je tudi preprosta razlaga uporabljene metodologije ter zbrane glavne ugotovitve. V nadaljevanju sledi pregled opravljenega dela po korakih. Z namenom rešiti preprost problem smo se najprej odlocili uporabiti podatke z minimalno granularnostjo. Dobra praksa pri izvajanju analiz s pomocjo strojnega ucenja se zacne s preizkusom na sinteticnih podatkih, kjer so znani pravilni rezultati. Šele po tem poskusu sledi delo na resnicnih podatkih. Hkrati smo zaceli raziskovati tehnike strojnega ucenja z razpoložljivimi programskimi paketi in preucevati metodologije za razvoj posameznih škod. Odlocili smo se za uporabo programskega jezika R in prosto dostopnih paketov nevronskih mrež. Uporabili smo metodologijo, ki je tesno sledila tradicionalnemu pristopu trikotne agregatne podatkovne strukture, kot je, denimo, pristop verižne metode, vendar na podlagi individualnega vzorca. Uspelo nam je implementirati preprost nevronski trikotniški model in ga kalibrirati. Da bi pridobili alternativni izracun in boljši pregled nad procesom izracunavanja, smo isti model implementirali tudi v programu Excel. Rezultati napovedi na simuliranih podatkih so bili mocan pokazatelj, da lahko nevronske mreže prekašajo metodo veriženja celo z uporabo podatkov z minimalno granularnostjo. Na tej tocki lahko recemo, da smo glavni cilj, ki smo si ga postavili, dosegli. V clanku so povzeti vsi zgoraj navedeni koraki, vkljucno z razlago, kaj so nevronske mreže in kako so bile uporabljene pri razvoju posameznih zahtevkov. 2 Metodologija Obstaja vec možnih metod za oceno razvoja posameznih zavarovalnih zahtevkov z uporabo metod strojnega ucenja. Zaradi že znanih sposobnosti prepoznavanja vzorcev smo se odlocili za uporabo umetnih nevronskih mrež (ang. Arti.cial Neural Network, ANN) oziroma vecplastnih perceptronov (ang. Multilayer Perceptron, MLP). Umetne nevronske mreže (ANN) spadajo v skupino metod strojnega ucenja, ki se imenuje metode »nadzorovanega ucenja«, saj jih je, preden jih je mogoce uporabiti za opravljanje napovednih nalog, treba »usposobiti« z dolocenim nizom podatkov (podatki o usposabljanju). 2.1 Nevronske mreže »Vecplastni perceptron (MLP) je naprej usmerjeni model nevronske mreže, ki množice vhodnih podatkov usmeri v niz ustreznih izhodov. MLP je sestavljen iz vec plasti vozlišc v usmerjenem grafu, pri cemer je vsak sloj popolnoma povezan z naslednjim. Razen vhodnih vozlišc je vsako vozlišce nevron (ali procesni element) z nelinearno aktivacijsko funkcijo. MLP uporablja tehniko nadzorovanega ucenja za kalibracijo mreže.«2 Kaastra in Boyd (1996) poudarjata dejstvo, da »je v teoriji MLP z enim skritim slojem in z zadostnim številom skritih nevronov sposoben aproksimacije katere koli neprekinjene funkcije«. Slika 1: Gra.cna predstavitev MLP z eno skrito plastjo Vir: Kaastra in Boyd (1996). Na Sliki 1 je gra.cno prikazan takšen MLP z eno skrito plastjo. Izhodna plast, sestavljena iz izhodnega vozlišca, predstavlja informacije ali podatke, ki jih je treba predvideti na podlagi razpoložljivih informacij, ki prihajajo v vhodna vozlišca. MLP (in bolj splošno nevronske mreže) opredeljujejo naslednje znacilnosti:. • Namen izgradnje: nadzorovano/nenadzorovano ucenje, kombinacija obeh. • Topologija: naprej usmerjena3 ali nazaj usmerjena/ponavljajoce se4 povezana mreža. • Arhitektura: MLP, funkcija radialne osnove (ang. Radial Basis Function, RBF) ... Vkljucuje vec parametrov, ki jih ni treba nujno ponastaviti: zagon, pristranskost, hitrost ucenja in hitrost, zgodnji zaustavitveni kriterij ... • Število skritih nevronov/plasti Število nevronov je lahko odvisno od arhitekture omrežja, algoritma ucenja ... O nacinu kalibracije tega števila obstaja vrsta teorij (Blum (1992), Swingler (1996), Berry in Lino. (1997) idr.). Najpogostejša metoda obsega testiranje razlicnih števil nevronov in izbire tiste mreže, ki najbolj zmanjša napako ocene. V tej študiji je bilo število skritih plasti/nevronov predmet testov obcutljivosti. Cilj je bil najti optimalno število nevronov/skritih plasti, optimalnih za koncni model. • Povezovalna in aktivacijska funkcija Na ravni vhodne plasti je vsako vozlišce povezano s sinapticnimi utežmi. Uteži so nato povezane z vozlišci naslednje plasti preko povezovalne funkcije. Ta je obicajno ponderirana vsota produktov vozlišc s sinapticnimi utežmi, na katere so povezani. Aktivacijska funkcija bo iz teh vsot ocenila aktivnost vsakega vozlišca. Med najpopularnejšimi aktivacijskimi funkcijami najdemo naslednje: Tabela 1: Seznam priljubljenih aktivacijskih funkcij Vir: Wikipedija. • Ucni algoritem Da bi se izognili predimenzionizaciji problema in da bi optimizirali posplošitvene sposobnosti modela, moramo za to dolociti ucna pravila. Ucni algoritem formalizira ta pravila. Zmanjšuje vrednost ucne funkcije, ki predstavlja razliko med dejanskimi rezultati in tistimi, ki jih predvideva model. Funkcija je pokazatelj natancnosti in kakovosti modela. V primeru regresije je ucna funkcija enaka srednji kvadratni napaki:5 kjer jewvektorska utež, ki de.nira ali kalibrira nevronsko mrežo,y aso rezultati modela za vsak izhodni nevron,ainy apredstavljajo dejanske rezultate. Rezultati naj bi sledili normalni porazdelitvi. Algoritem ucenja se izvaja glede na njegovo ucno funkcijo. V prostoru argumentov ucne funkcije algoritem išce smer, ki to funkcijo minimizira. Premakne se v to smer in ponovi isto operacijo, dokler ne doseže dolocenega zaustavitvenega merila. Vsak algoritem ima svojo smer spusta. Obstaja vec ucnih algoritmov, med njimi sta standardna metoda vzvratnega ucenja (ang. Standard Backpropagation, SB) in metoda konjugiranih gradientov (ang. Scaled Conjugate Gradient, SCG). • Uteži Povezavo med dvema nevronoma imenujemo sinapticna utež. Utež se nanaša na informacije, ki se delijo med nevroni. Na ravni vhodne plasti je vsako vozlišce povezano s sinapticnimi utežmi. Uteži so nato povezane s vozlišci naslednje plasti preko povezovalne funkcije. 2.2 Kaskadni pristop Prvi pristop modeliranja zahteva zaporedje ANN (oz. MLP), kjer vsak ANN ocenjuje razvojni kolicnik posameznega razvojnega leta za vsako posamezno škodo, in je v tem smislu podoben trikotniški metodi veriženja. Slika 2 prikazuje trikotnik škod, ki zajema informacije o posameznih škodah. Ta primer vsebuje tako placane zneske (ang. Paid, Pd) kot rezervirane (ang. Reserves, Res), indeksi predstavljajo leto sprejema zavarovanja (ang. Underwriting year, UY) ali leto nezgode (ang. Accident year, AY), razvojno leto (ang. Development year, DY) in številko škodnega zahtevka. Slika 2: Trikotnik s podatki o posameznih škodnih izplacilih P (i, j, k) in posameznih rezervacijah R (i, j, k) Opomba: Oznaka »i« predstavlja leto zavarovanja, »j« razvojno leto, »k« je številka zahtevka. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Za napovedovanje zneskov v manjkajocem spodnjem trikotniku (Slika 3) kalibriramo ANN z razpoložljivimi informacijami (glej zgornji del na Sliki 3) in uporabimo kalibrirane ANN, da ocenimo zneske v spodnjem trikotniku (glej spodnji del na Sliki 3). Slika 3: Kalibracija ANN Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Da bi napovedali vse kolicine v spodnjem trikotniku, zacnemo z ANN, ki se kalibrira s korakom od DY1 do DY2, z uporabo informacij od najstarejšega do drugega najnovejšega UY (oznaci se ga z ANN1). Ta ANN1 se nato uporabi za predvidevanje kolicin v DY2 za najnovejše UY. Drugi ANN se nato kalibrira z izvirnimi informacijami za korak od DY2 do DY3, tj. z uporabo informacij od najstarejšega do tretjega najnovejšega UY (oznaci se ga z ANN2) (Slika 3). Ta drugi ANN2 bo nato napovedal kolicine v DY3 za drugo najnovejšo in najnovejšo UY. Ta kaskada se ponovi, dokler ni spodnji trikotnik koncan (glej Sliko 4). Slika 4: Kaskadiranje po razvojnih letih Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Zaradi uporabe informacij, ki so bile na voljo v prvotnem trikotniku, se bo zadnjih nekaj ANN, ki se nanašajo na zadnje UY, kalibriralo na sorazmerno majhnem podatkovnem nizu, odvisnem od števila zahtevkov v prejšnjih UY-jih. 2.3 Optimizacija parametrov in analiza obcutljivosti Med projektom smo izvedli vec analiz obcutljivosti. Testirali smo: • Razlicno število nevronov in skritih plasti. Izdelali smo celo napovedovalno funkcijo za spremenljivo število nevronov in preucili, katera izbira je dala najboljše napovedi. Zaradi jasnosti smo se odlocili, da bomo predstavili zgolj rezultate struktur, ki so opisane v tocki »Rezultati«. Optimalna struktura ostaja odprto vprašanje. • Razlicne aktivacijske funkcije. Testirali smo hiperbolicni tangens in logisticno krivuljo za skrite plasti. Med njimi nismo opazili velikih razlik. Za koncne rezultate smo uporabili hiperbolicni tangens. Na izhodni plasti smo uporabili linearno funkcijo, da smo dobili rezultate v obliki regresijske funkcije. • Razlicni ucni algoritmi. Poskušali smo uporabiti dva razlicna algoritma: SB in SCG. Pokazalo se je, da je SCG ucinkovitejši, saj pri tem ni treba prilagajati stopnje ucenja, kot to zahteva SB. • Merila za ustavitev. Izkazalo se je, da je ANN za zgodnja razvojna leta potreboval manj ponovitev ucenja kot ANN-ji pri poznejših razvojnih letih. Spodaj navedeni rezultati so bili predvideni z ANN-ji, kjer se je ucna zanka pri prvih 7 razvojnih letih ustavila po 500 iteracijah, naslednjih 8 let po 1000 iteracijah in pri ostalih letih po 5000 iteracijah. 3 Podatki Z upoštevanjem izkušenj o lastnostih pravih podatkov o škodnih zahtevkih smo simulirali in uporabili sinteticne podatke za ucenje in testiranje nevronskih mrež (glej Sliko 5). Postopek priprave podatkov je bil naslednji: • najprej smo simulirali toliko podatkov, kot smo si želeli (glej tocko »Simuliranje podatkov«), • nato smo ustvarili primere podatkov z enakimi vzorci razvoja škod (glej tocko »Homogeni podatki«), • nazadnje smo s kombiniranjem homogenih vzorcev pripravili primere z mešanimi vzorci razvoja škod (glej tocko »Heterogeni podatki«). Slika 5: Razvite in nerazvite škode po letih nastanka in razvojnih letih Opomba: Pri sinteticnih podatkih imamo na voljo polno razvite škode (levi del slike). Za namen ucenja ANN uporabimo znana razvojna leta (desni del slike). Preostanek uporabimo za validacijo kvalitete ucenja ANN. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). 3.1 Simuliranje podatkov Za kalibracijo nevronskih mrež smo uporabili zgolj numericne podatke: zneske posameznih škodnih zahtevkov. Zato smo simulirali zneske placanih škod, rezerviranih škod in nastalih škod. Predpostavimo, da posamezne škode sledijo naslednjim distribucijam: • Placane škode Pt=·() (UPt )F • Škodne rezervacije O()UFt t·O) =( • Nastale škode It=()Ot (P+() )t SpremenljivkiUinFt ( )opisujeta višino zneska in vzorec razvoja škode: • Koncni znesek škode sledi log-normalni porazdelitveni funkcijiU~L(,) Ns µ. • Razvojni vzorci, delež razvoja škode ob dolocenem razvojnem letu glede na koncno razvito škodo sledijo ob letutlog-normalni porazdelitviF()L(,) t~Ns µ. t Da bi upoštevali posebnosti vzorcev placil škod in rezervacij (glej Sliko 6), v obeh primerih de.niramo povprecje log-normalne porazdelitve: Slika 6: Simulacija posameznih razvojnih vzorcev Opomba: Modra crta predstavlja vzorec placanih škod, zelena crta vzorec rezerviranih škod in oranžna crta vzorec nastalih škode. Vertikalna os predstavlja znesek škode, horizontalna pa razvojno leto. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Za upoštevanje odvisnosti med placanimi in rezerviranimi škodami te zneske povežemo s Frankovo kopulo F(t.() )Ftza vsakt(Slika 7). Model predpostavlja višjo odvisnost na nasprotnih repih distribucij ob PO negativni koreliranosti. Slika 7: Frankova kopula Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). S tem procesom smo simulirali želeno število podatkov (glej Sliko 8): Slika 8: Simulacija razlicnega števila škodnih zahtevkov Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Dobljeni podatki so kalibrirani na 20 let nastanka škod in na 20 razvojnih let. Vsaka simulirana škoda ima de.niran znesek izplacil škod in rezervacij, pri cemer se vsaka razvije s svojo porazdelitveno funkcijo, hkrati pa se vzdržuje odvisnost preko Frankove kopule. 3.2 Homogeni podatki Podatkovni vzorci so bili oblikovani po zgoraj opisani metodi. Da bi ustrezno prikazali ucinke, smo izbrali dva razlicna homogena vzorca – kratkorocnega in dolgorocnega. Izbira lahko odraža dinamiko materialnega in nematerialnega škodnega zahtevka v segmentu zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Simulirali smo 6000 kratkorocnih škodnih zahtevkov (vzorec 1) in 4000 dolgorocnih (vzorec 2). Na spodnjih slikah so prikazani osnovni vzorci dveh vzorcev. Slika 9: Posamezeni vzorec razvoja škode iz vzorca 1 na levi in vzorca 2 na desni Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Pri vseh škodah je bil koncni znesek škode postavljen na milijon. Simulacije posameznih škod so bile enakomerno razporejene med 20 zaporednih let nastanka. V vzorcu 1, s 6000 škodami, je 300 škod na posamezno leto nastanka, v vzorcu 2, s 4000 zahtevki, pa 200 škod na posamezno leto nastanka. Naslednja tabela prikazuje parametre kalibracije obeh vzorcev. Vsi standardni odkloni so nastavljeni na 2 %. Tabela 2: Parametri kalibracije vzorca 1 in vzorca 2 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). 3.3 Heterogeni podatki Vzorec 1 in vzorec 2 smo uporabili za izdelavo treh heterogenih vzorcev, pri cemer je vsaka kombinacija škod znašala 10.000 posameznih škod. Vsak od teh treh vzorcev je preprosta kombinacija obeh zgoraj navedenih homogenih vzorcev, pri cemer je bil vzorec 2 s 4000 zahtevki spremenjen tako, da se vsaka koncna vsota zahtevkov deli s 5 (povprecna koncna škoda vzorca 2 je tako 200.000 namesto milijon). Trije novi vzorci se razlikujejo glede na število alociranih škod posameznega vzorca po letih nastanka. Naslednja tabela prikazuje te dodelitve. Tabela 3: Dodelitev vzorca 1 in vzorca 2, da se vzpostavi vzorec 3–5 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Prvi vzorec heterogenih podatkov (vzorec 3) lahko opišemo kot vzorec, ki ima stabilno razmerje med škodami osnovnih homogenih vzorcev. Pri drugem heterogenem vzorcu (vzorec 4) prehaja število dolgorocnih škod od visokega (v zacetnih letih nastanka) do nizkega (v poslednjih letih nastanka). Obratna je dinamika kratkorocnih škod. Zadnji vzorec (vzorec 5) predstavlja nenadno spremembo razmerja kratkorocnih in dolgorocnih škod pri zadnjih dveh letih nastanka. 4 Kalibracija Izhodišce za kalibracijo so bili le podatki o placanih škodah brez upoštevanja podatkov o rezerviranih škodah. Postopek za kaskadne napovedi je potekal v naslednjih korakih: 1. Podatki o posameznih škodah so bili naloženi v program R. 2. Podatki so bili normalizirani za vsako leto razvoja posebej. 3. Kalibracija ANN za vsako posamezno leto razvoja. 4. Izdelava ocen na podlagi kalibriranih ANN. 5. Inverzna normalizacija ocenjenih vrednosti. Testirali smo razlicne metode, ki so dostopne v knjižnicah programa R (»nnet«, »neuralnet« in »mlp«).Struktura posameznega ANN je imela vedno en izhodni nevron. Število vhodnih nevronov posameznih ANN-jev je bilo enako številu razvojnega leta, simuliranega s tem speci.cnim ANN. Nato smo testirali razlicne aktivacijske funkcije, ucne funkcije in preizkušali veliko razlicnih skrivnih slojev in razlicnih števil nevronov. Preizkusili smo ucinke uporabe razlicnih arhitektur ANN za razlicna razvojna obdobja. Naslednja razširitev kode v programu R je omogocila uporabo tako placanih kot neplacanih zneskov posameznih škod in tudi vhodnih podatkov. ANN-je smo spremenili in prilagodili s podvojitvijo števila vhodnih in izhodnih nevronov, tako da so bili placani in rezervirani zneski sprejeti kot vhodni podatki in ocenjeni v izhodni plasti. Dodatne izboljšave so bile pridobljene z manipulacijo vhodnih podatkov. Namesto da bi uporabili samo kumulativne placane in rezervirane podatke o škodah, smo izbrali razvojne faktorje za vhodne podatke za vsa naslednja razvojna obdobja, z izjemo prvega. Vhodni podatki za kalibracijo ANN so bili: Ta pristop smo lahko uporabili, saj so imele vse sinteticne škode v prvem razvojnem obdobju nenicelne zneske placil in rezervacij. Uporaba navedenih prilagoditev in tehnik je zmanjšala ucinek nakljucne variabilnosti posameznih ekstremnih škod na rezultat. 5 Rezultati Podatke smo simulirali na nacin, da so vsi škodni zahtevki v prvem razvojnem letu pozitivni. Po prvem razvojnem letu so tako identi.cirane že vse škode, dodatnih se ne pricakuje vec. Posledicno je ocena rezervacij za neprijavljene škode (ang. Incurred but Not Reported, IBNR) enaka 0 in celotne rezervacije temeljijo na škodah, ki niso dovolj (ang. Incurred but Not Enough Reported, IBNER) ali ustrezno ocenjene (ang. Reported but Not Settled, RBNS). Na ravni posameznih škod lahko recemo, da ocenjujemo zgolj koncni znesek posameznih škod, medtem ko frekvenca le-teh ni predmet analize. Uporabili smo osnovno trikotniško metodo veriženja (ang. Chain-Ladder, CL) za testiranje kakovosti napovedi ANN. Pregledali smo celotno oceno rezervacije v primerjavi z dejansko vrednostjo neplacanih škod, velikostjo celotne napake pri napovedi posameznih koncnih placanih škod in tem, kako se napake razdelijo po letih nastanka. 5.1 Homogeni podatki Analizo smo zaceli s podatki o placanih škodah in pozneje dodali podatke o rezervacijah. Celoten postopek ocenjevanja škod z ANN je podrobno razložen v tocki »Kalibracija«. Pokazalo se je, da dodajanje rezervacij za posamezne škode kot dodatni vhodni podatek za kalibracijo ANN ni nujno znižalo napake ocenjevanja. Vzorec 1 (homogeni podatki s 6000 kratkorocnimi škodami) Naslednji gra. prikazujejo primerjavo vsote napak posameznih ocen zneskov koncnih škod glede na metodo veriženja in ANN. Metoda veriženja izracuna samo en povprecni vzorec, ki se uporablja za vse škode, medtem ko ANN napoveduje posamezni vzorec za vsako škodo. Izvirne podatke smo uporabili brez preoblikovanja v razvojne faktorje. Slika 10: Primerjava vsote kvadratov napak po letu nastanka škode med napovedmi metode veriženja in napovedmi ANN Opomba: Leva slika predstavlja rezultate ob upoštevanju samo placanih škod, druga pa rezultate ob upoštevanju placanih in rezerviranih škod iz vzorca 1. Vsi ANN imajo eno skrito plast z dvema nevronoma. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). S preoblikovanjem vhodnih podatkov v razvojne kolicnike kumulativnih placanih in rezerviranih škod (kot je to opisano v tocki »Kalibracija«) nam je uspelo izboljšati oceno. Naslednji graf primerja kakovost ocenjevanja metode veriženja in ANN na prilagojenih vhodnih podatkih. Pri arhitekturi ANN smo uporabili eno skrito plast s petimi nevroni za prvih 10 razvojnih let in tremi nevroni za naslednjih 10 razvojnih let. Slika 11: Primerjava vsote napak med napovedmi CL in ANN po letu nastanka Opomba: Podatki o placanih in rezerviranih škodah iz vzorca 1, preoblikovani v razvojne kolicnike se uporabljajo kot vhodni podatki. Vsi ANN imajo eno skrito plast s tremi ali vec nevroni. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). S prilagojenimi vhodnimi podatki nam je uspelo znižati napako napovedi ANN modela. Pri poslednjih letih nastanka, ki predstavljajo vecino škodne rezervacije, ANN presega CL metodo v smislu napovedovanja na ravni posameznih zahtevkov. Kljub temu ostaja metoda veriženja, kot je prikazano v Tabeli 4, zelo natancna za ocenjevanje celotnih rezervacij. Tabela 4 prikazuje kakovost napovedi celotnih rezervacij. V prvem stolpcu je prikazan absolutni odklon ocen rezervacij po posameznih metodah od tocnega zneska in v drugem stolpcu relativno odstopanje. Tocen znesek rezervacij se pojavi v prvi vrstici. Vsi rezultati se nanašajo na vzorec 1. Vsi odkloni so zapisani v absolutnih vrednostih (pozitivna vrednost, bodisi nižja ali višja kot ciljna vrednost). Tabela 4: Ocene celotnih rezervacij za vzorec 1 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Vzorec 2 (homogeni podatki s 4000 dolgorocnimi škodami) Izkazalo se je, da je ANN dobro napovedal dolgorocne škode brez prilagajanja vhodnih podatkov. Naslednji gra. prikazujejo primerjavo napak metod na enak nacin kot prej, tj. na podlagi kalibracije ANN s podatki samo placanih škod in na podlagi podatkov tako placanih kot rezerviranih škod. Slika 12: Primerjava vsote napak po letu nastanka škode med napovedmi metode veriženja in napovedmi ANN Opomba: Leva slika predstavlja rezultate ob upoštevanju samo placanih škod, druga pa rezultate ob upoštevanju placanih in rezerviranih škod iz vzorca 2. Vsi ANN imajo eno skrito plast z dvema nevronoma. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Tabela 5 prikazuje kakovost napovedi celotnih rezervacij na enak nacin kot Tabela 4. Vsi rezultati se nanašajo na vzorec 2. Tabela 5: Ocene celotnih rezervacij za vzorec 2 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Pri vseh razlicnih kalibracijah ANN solidno oceni celotne rezervacije v primerjavi z metodo veriženja. 5.2 Heterogeni podatki Vzorec 3 (enakomerno porazdeljene škode dveh homogenih vzorcev) Kombinacija dveh homogenih setov podatkov se je izkazala za težje ocenljivo z ANN pri škodah v zacetnih letih nastanka, kjer so bili kot vhodni podatki podani kumulativni zneski placanih in rezerviranih škod. Po drugi strani je napoved ANN v zadnjih letih nastanka boljša, vendar spet slabša s prilagojenimi vhodnimi podatki. Zatem smo poskušali izboljšati napoved z manipulacijo števila nevronov in slojev, ki jih uporablja ANN za napovedovanje posameznih razvojnih let. To bi lahko dodatno zmanjšalo napako pri skupni oceni rezervacij. Poskusili smo bolj zapleteno ANN z dvema skrivnima slojema in s sedmimi nevroni v obeh plasteh v prvih treh razvojnih letih, nato pa smo število nevronov postopoma zmanjševali v naslednjih letih razvoja na dva nevrona v vsaki plasti v zadnjih 8 razvojnih letih. Nastala vsota napak je prikazana na Sliki 13. Slika 13: Primerjava vsote napak med napovedmi CL in ANN po letu nastanka Opomba: Podatki o placanih in rezerviranih škodah iz vzorca 3 se uporabljajo kot vhodni podatki. Vsi ANN imajo kompleksnejšo strukturo, kot je opisano v tekstu. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Tabela 6 prikazuje ocene celotnih rezervacij po razlicnih metodah za vzorec 3. Tabela 6: Ocene celotnih rezervacij za vzorec 3 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Z metodo veriženja smo natancno ocenili celotne rezervacije, vendar razvoj povprecne škode pomembno odstopa od posameznih razvojev škod zaradi nehomogenega vzorca. Naslednji diagram primerja ocene posameznih škod po metodi veriženja in po oceni ANN z izvirnimi razvoji škod. Primerjamo ocene ANN s kompleksnejšo arhitekturo, ki je bil kalibriran na prilagojenih podatkih. Na Sliki 14 lahko vidimo, da so ocene dela škod z nižjimi zneski po metodi veriženja podcenjene, v delu z višjimi zneski pa so precenjene. Ocene ANN so bliže izvirnim vrednostim. Slika 14: Primerjava ocen koncnih škod po metodi veriženja in ANN z izvirnimi vrednosti Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Naslednji sliki (Slika 15 in Slika 16) prikazujeta razvojna vzorca dveh tipicnih škod (številka škode 4000 in številka škode 10000). Slika 15: Primer dolgorocne škode iz vzorca 2 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Slika 16: Primer kratkorocne škode iz vzorca 1 Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Z analiticnim pristopom lahko aktuar razcleni kombinirane heterogene podatke na dva homogena dela. Natancno delitev je mogoce doseci le na osnovi podatkov o placanih in rezerviranih škodah v prvem razvojnem letu. Opazimo lahko, da imajo kratkorocne škode v prvem letu bistveno višja izplacila kot dolgorocne. Ocitno je, da upoštevanje vec razvojnih let prispeva k jasnosti diferenciacije. Iz zgoraj navedenih rezultatov se zdi, da zazna to razliko tudi metoda ANN. Vzorec 4 (postopno spreminjanje razmerja škod dveh homogenih skupin) Vzorec 4 predstavlja posebno nevarno možnost, ki lahko povzroci zavarovalnici resne težave. Pricakovati je, da bo metoda veriženja odpovedala, vendar ostaja možnost, da bo ANN podal boljše ocene. S pomocjo vseh doslej omenjenih metod nam je uspelo pridobiti najboljše rezultate z ANN-jem na preoblikovanih podatkih, kjer imajo vsi ANN eno skrito plast z dvema nevronoma. Napake, ki so se pojavile po letu nastanka škod, so prikazane na Sliki 17. Slika 17: Primerjava vsote napak med napovedmi CL in ANN po letu nastanka Opomba: Podatki o placanih in rezerviranih škodah iz vzorca 4, preoblikovani v razvojne kolicnike se uporabljajo kot vhodni podatki. Vsi ANN imajo eno skrito plast z dvema nevronoma. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). Rezervacije, ocenjene z razlicnimi metodami, uporabljene v vzorcu 4, so prikazane v Tabeli 7. Po pricakovanjih je metoda veriženja pomembno precenila rezervacijo. Vse metode ANN dajejo natancnejše napovedi. Tabela 7: Ocene celotnih rezervacij za vzorec 4 e zneske jitev, je m uspe i vzorcu ocenila eriženja. Vir: Harej, Gächter, Jamal (2017). 6 Najpomembnejše ugotovitve Ob analizi ustreznosti uporabe metode ANN, ce jo primerjamo s pogosto uporabljeno metodo veriženja, smo ugotovili naslednje: 1. Individualni razvoj zahtevkov s kaskadnimi metodami ANN bi lahko imel vecji ucinek na dolgorocnih škodah. 2. Znacilno je, da ANN procesira bolj tocne napovedi, ce so kot vhodni podatki uporabljene tako placane kot rezervirane škode. Lahko se pojavijo izjeme. 3. Znacilno je, da ANN procesira bolj tocne napovedi, ce so vhodni podatki preoblikovani v razvojne kolicnike, vendar se tu lahko ponovno pojavijo izjeme. 4. Ko segment poslovanja ne predstavlja homogene skupine, lahko ANN razlikuje zahtevke s statisticno razlicnimi osnovnimi vzorci. Po drugi strani lahko metoda veriženja slabše ocenjuje takrat, ko podatki niso v skladu s predpostavkami modela. 7 Sklep Delovna skupina, organizirana v okviru mednarodne sekcije aktuarjev (ASTIN), je testirala posebno tehniko strojnega ucenja za razvoj posameznih škod in oceno rezervacij. Z namenom testiranja nevronske mreže kot naše najljubše tehnike strojnega ucenja smo morali za analizo pridobiti podatke. V delovni skupini smo ugotovili, da najboljšega izhodišca za testiranje nevronskih omrežij ne predstavljajo realni podatki, temvec sinteticni. Tako smo lahko pripravili zahtevano število razlicnih vzorcev, jim dodali vse potrebne lastnosti in jih testirali. Odlocili smo se za delo s podatki, ki vsebujejo informacije o placanih in rezerviranih zneskih po letu razvoja za vsako posamezno škodo. V clanku so predstavljeni le najbolj ilustrativni vzorci izmed vseh, ki smo jih sicer pripravili. Tako smo prikazali en kratkorocni vzorec škod, enega dolgorocnega in še tri kombinirane vzorce iz prvih dveh, pri cemer se deleži prvega in drugega vzorca razlicno spreminjajo po letih nastanka. Vzorci podatkov so bili uvoženi v R-skripto, ki je izvedel napovedi s kaskadno metodo ANN. Testirali smo vec možnosti uvoza podatkov. V osnovni skripti smo uvažali zgolj kumulativne placane podatke, v naslednji smo placilom dodali ocene rezervacij, v tretji pa smo vhodne podatke preoblikovali v razvojne kolicnike. Preizkušali smo razlicne R-funkcije za implementacijo ANN, razlicne aktivacijske funkcije, arhitekture ANN in ucne metode. V skladu z vsemi omenjenimi koraki so v clanku predstavljeni rezultati, doseženi pri dolocenih strukturah ANN, ki so se izkazale za uspešne v vecini primerov. Ocene kaskadnih ANN-jev smo primerjali z ocenami verižne metode. Naš poglavitni cilj je bil napovedati razvoj in koncni znesek posamezne škode. Ne nazadnje smo preverili, kako dobro nam je uspelo predvideti celotne rezervacije. Rezultati analize nakazujejo, da kaskadni ANN-ji pri razvoju posameznih škod presegajo metodo veriženja, vendar slednja še vedno dobro deluje pri oceni celotnih rezervacij v primerih, ko razvojni vzorec ostane nespremenjen tekom razlicnih let nastanka. Rezultati napovedi kaskadnih ANN-jev, ki se uporabljajo v vzorcih, kjer se je struktura škod spremenila tekom let nastanka škod, so presegli verižno metodo tako pri razvoju posameznih škod kot pri skupni oceni rezervacij. Delovna skupina je naredila le en korak v smeri raziskave potenciala tehnik strojnega ucenja za uporabo pri aktuarskem delu. Uspelo nam je pokazati dolocen potencial za posebno tehniko strojnega ucenja. Hkrati je ta raziskava odprla vec vprašanj, kot nam je uspelo ponuditi odgovorov. Morda je najpomembnejše prav vprašanje, ali lahko pricakujemo podobne rezultate na realnih podatkih. Da bi lahko to pojasnili, pa bodo potrebne še dodatne raziskave. 8 Literatura in viri • Berry, M. J., Lino., G. (1997). Data Mining Techniques. NY: JohnWiley Sons. • Blum, A. (1992). Neural networks in C++: an object-oriented framework for building connectionist systems. 76 Zavarovalniški horizonti, 2018, št. 1 • Harej, B., Gächter, R., Jamal, S. (21. 8. 2017). Individual Claim Development with achine Learning. Http://www.actuaries.org/panama2017/docs/papers/1a_ASTIN_Paper_Harej.pdf. • Kaastra, I., Boyd, M. (1996). Designing a neural network for forecasting .nancial and economic time series. Neurocomputing 10, str. 215–236. • Swingler, K. (1996). Applying Neural Networks: A Practical Guide. London: Academic Press. 1 Harej, Gächter, Jamal (2017). 2 https://en.wikipedia.org/wiki/Multilayer_perceptron, 27. maj 2017. 3 V naprej usmerjenih mrežah se podatki pretakajo v eno smer: od vhodnega sloja do izhodni plasti, preko morebitnih skritih plasti. Tovrstne mreže se imenujejo tudi aciklicne mreže, saj so staticne (niso odvisne od casa). 4 Ponavljajoca se omrežja uporabljajo odgovor, ki ga je dalo vozlišce, kot vhod za vozlišca prejšnjih ali naslednjih slojev. Takšno delovanje je mogoce le, ce se upošteva casovna komponenta. V tem smislu se izhod nevrona uporablja kot vhodni samo s strogo pozitivno casovno zakasnitvijo. Te mreže so dinamicne. 5 Ali redkeje navzkrižni entropiji: 6 Smernica SAD, št. 3: Sklep o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj (podmodul tveganja množicnih nezgod) Slovensko aktuarsko društvo se je na 26. redni skupšcini seznanilo s predlogom tretje smernice Slovenskega aktuarskega društva, tj. s Sklepom o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj (podmodul tveganja množicnih nezgod), in ga dalo v obravnavo strokovnemu svetu društva. Slednji ga je sprejel decembra 2016. Smernica je priporocilna, njen namen pa je vzpostaviti enotno de.nicijo dogodka, ki opredeljuje podmodul tveganja množicnih nezgod znotraj podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Pri tem zavarovanju je znacilno, da imajo vse zavarovalnice, ki ga nudijo, produkt s popolnoma istimi upravicenji, ki so opredeljena z zakonom. Glede na to, da delegirana uredba in Sklep o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj dogodek de.nirata zelo splošno, lahko razlicne predpostavke in vrednotenja vrednosti upravicenj privedejo do razlicnih vrednotenj kapitalskih zahtev za omenjeni podmodul. Smernica tako podaja standardizirani pristop k vrednotenju kapitalske zahteve podmodula tveganja množicnih nezgod za pogodbe iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Mag. Urban Perko, predsednik Strokovnega sveta Slovenskega aktuarskega društva Klasi.kacija Priporocena smernica Clani Slovenskega aktuarskega društva (SAD) so seznanjeni, da morajo vedno delovati v skladu s strokovnim kodeksom aktuarskega poklica in da smernice v dolocenih okolišcinah opredeljujejo dodatne zahteve. Namen Namen smernice je podati enotno osnovo za izracun kapitalske zahteve po Sklepu o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Avtor Strokovni svet SAD Status Veljavna verzija Verzija: Velja od: 31. 12. 2016 1 Uvod 1.1 Splošno Izracun kapitalske zahteve za podmodul tveganja množicnih nezgod je urejen v • 161. clenu Delegirane uredbe; • Sklepu o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj. Glede na Delegirano uredbo in po Sklepu o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj, se izracuna kapitalsko zahtevo za posamezno državo (..) z uporabo formule: gode in Vir: Delegirana Uredba Za vsako izmed posledic se mora izracunati vrednost upravicenj, ki jih je potrebno izplacati na zavarovanca: pri tem se upošteva: • vsota vkljucuje vse zavarovance .. zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so zavarovani za primer vrste dogodka ..in so prebivalci države ..; • ....(....)oznacuje vrednost upravicenj, ki jih mora zavarovalnica ali pozavarovalnica izplacati za zavarovanca ..v primeru vrste dogodka ... Vrednost upravicenj je enaka zavarovalni vsoti ali, ce zavarovalna pogodba doloca tekoce izplacevanje upravicenj, najboljši oceni izplacil upravicenj v primeru vrste dogodka ... Ce so upravicenja zavarovalne pogodbe odvisna od narave ali obsega poškodbe zaradi dogodka .., izracun vrednosti upravicenj temelji na najvecjih možnih upravicenjih, skladnih z dogodkom, ki se lahko prejmejo v okviru pogodbe. Za obveznosti iz zavarovanja in pozavarovanja za stroške zdravljenja vrednost upravicenj temelji na oceni povprecnih zneskov, izplacanih v primeru dogodka .., pod predpostavko, da je zavarovanec invaliden v opredeljenem obdobju, ter ob upoštevanju posebnih jamstev, ki jih vkljucujejo obveznosti. 1.2 Opis problema Delegirana uredba in Sklep o uporabi podmodula tveganj katastrof iz pogodb iz zdravstvenih zavarovanj zelo splošno de.nirata dogodek vrste .., s cimer omogocata široko interpretacijo posledic, vrednosti upravicenj in posledicno kapitalskih zahtev, predvsem v primeru dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. 1.3 Zdravstvena zavarovanja, ki jih smernica pokriva Smernica obravnava Dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz 7. odstavka 7. clena ZZavar­1. Pri tem zavarovanju je namrec znacilno, da imajo vse zavarovalnice, ki ga nudijo, produkt s popolnoma istimi upravicenji, ki so opredeljene z ZZVZZ (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). 2 Podrobna definicija dogodka za potrebe izracuna kapitalske zahteve Za potrebe izracuna kapitalske zahteve se modelira katastrofalen dogodek, podrobneje opisan v nadaljevanju. 2.1 Opis dogodka Padec letala na poln stadion Stožice v Ljubljani. Ob padcu letala na eno izmed tribun le­to zajame požar, del sosednjih tribun se poruši, na ostalem delu objekta nastane panika. Na delu tribun s požarom so prevladujoce poškodbe opekline, na delu tribun, ki se porušijo, so v ospredju poškodbe zaradi padcev z višine, na nepoškodovanih delih tribun pa zaradi panike pride do poškodb zaradi stisnjenja in udarcev. 2.2 Opredelitev dogodka e po tipih posledic Za opredelitev dogodka glede na tipe posledic je pripravljena tabela tipicnih posledic, ki jih pricakujemo v primeru opisanega dogodka. Tipicne posledice dogodka so se pripravile skupaj s strokovnim medicinskim osebjem, nato pa so se tipi posledic še dodatno, prav tako ob pomoci medicinskih strokovnjakov, opredelili s stališca storitev medicinske oskrbe, ki je potrebna v primeru posamicne posledice. Posledice so prikazane v tabeli 2, ki dopolnjuje tabelo 1 in jo kot takšno uporabljamo kot opredelitev dogodkov in faktorjev tveganja za podmodul tveganja množicne nezgode. Tabela 2: dopolnjena opredelitev dogodkov in faktorjev tveganja za podmodul tveganja množicne nezgode Vir: Lastno delo 2.3 Opredelitev tipov posledic z opisom storitev, vrednostjo in frekvenco Za posamezne tipe posledic so opredeljene tipicne posledice, ki smo jih opredelili s storitvami medicinske oskrbe in materiali, znacilnimi za posamezno tipicno posledico. To je bilo narejeno s pomocjo strokovnega medicinskega osebja. S pomocjo opredeljenih storitev je bilo mogoce opredeliti nekatere znacilnosti in jih ovrednotiti, kar je osnova za dolocitev vrednosti upravicenj, ki jih mora zavarovalnica ali pozavarovalnica izplacati. To je narejeno v tabelaricni obliki (Priloga 1). Storitve so oznacene s tremi znacilnostmi: • Frekvenca: storitve z oznako »P« se pojavijo samo v prvem letu, v nadaljnjih letih pa ne. Storitve brez oznake se pojavijo tudi v nadaljnjih letih; • Relevantnost za ažuriranje vrednosti: storitve, oznacene z R, so relevantne za ažuriranje vrednosti storitev. V tabeli so namrec prikazane vrednosti upravicenj na dan 31. 12. 2015, ki pa se zaradi razlicnih dejavnikov spreminjajo iz leta v leto. Te vrednosti namrec izhajajo iz celotne vrednosti storitev (skupaj z vrednostjo, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje), na katere pa imajo vpliv številni dejavniki, ki so nepredvidljivi in na katere ni mogoce vplivati. Cene teh storitev je potrebno letno ažurirati in tako korigirati. Cene storitev, ki niso relevantne za ažuriranje, se korigirajo za enak odstotek, kot je odstotek skupne spremembe celotnih vrednosti relevantnih storitev. Vrednost upravicenj (torej vrednost, ki jo krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje) je dolocena podlagi trenutno veljavnih pravil: • Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja; • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ NPB8; • cenikov zdravstvenih storitev; • presoje strokovnega medicinskega osebja. Priloga 1 - opredelitev tipov posledic z opisom storitev, vrednostjo upravicenj in frekvenco Vir: Lastno delo