Št. 212. V Ljubljani, torek dne 17. septembra 1918. Leto I! RflPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredniitvo in npravniitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L njsdstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom ra celo leto K 42 —, za pol let* K 21’—, ta četrt leta K 10-50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo ’eto K 4fi. la ostalo tujino in Ameriko K 54. •v • šoti Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vi utica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije it list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Diktator Ljenin. Probuditelj Rusije, reformator družabnih razmer na Ruskem, kakršnega ne pozna zgodovina, mož silne volje, vztrajen in neobziren — je postal žrtev ženske. Z dvema streloma zadet v prsi leži v postelji in ne ve se še, kakšen bo izid. Usoda diktature je namreč, da odvisi njena sila od življenja in nezlomljive duševne sile diktatorja, ki pa ga lahko ubije tudi otrok. Kdo se ne spomnja na dobo francoske revolucije, ko je padel silni, božanski Marat od bodala — ženske? In kakor da se zgodovina ponavlja,- bi bila skoro zadela ista usoda tudi sogenija Ljenina. Diktatura boljševikov ni delo Ljeninovo —■ le vodi jo on — temveč je produkt zgodovinske konstelacije, ki je usposobila proletarijat, da je spravil z enim udarcem oblast nase, kljub temu, da ne tvorijo industrijski delavci na Ruskem niti desetino prebivalstva. Ljenin ni edini organ te diktature, razen njega je v vodstvu delavskih svetov še cela vrsta sijajnih govornikov in publicistov, organizatorjev in administratorjev; toda Lje-niit je duša republikanskih sovjetov. Eno je, kar povzdiguje Ljenina tako zelo nad drugimi voditelji, prav tisto, kar tvori bistvo diktatorja: jeklena, nezlomljiva volja, ki je ničesar ne more premotiti, ki zna prepričevalno utrditi v množici svojo idejo, in voditi to množico skozi celo vrsto naspronikov zmagonosno, nepremagljivo; genij, ki koraka neizprosno, dosledno nasproti stavljenim ciljem. To je Ljenin. On je neumrjoč, ne le v ruskem proletariatu, temveč v vsem svobodoljubnem svetu — živel bo v zgodovini kot genij volje, kakor tisti redki, katerim bi ga utegnili primerjati... kakor Oliver Cronnvcll in Robespierre. Vladimir lljič Uljanov — to jo njegovo pravo ime — izhaja iz simbirske plemiške rodbine. Njegov oče je bil profesor v Simbirskii in drugod, in je poslal svoja dva sinova, Vladimirja in Alekseja, na Kazansko univerzo. Aleksej, starejši sin, je začel tam zahajati v kroge soeialno-revolucionarne skupine »Narodnaje Volje« in nosil ime Ljenin. V svojem idealizmu je nameraval izvršiti atentat na carja Aleksandra III.; zaroto so odkrili in Alekseja obesili. To je vcepilo v mladega, loletuega socialista Vladimirja. neizbrisen gnjev proti carističnemu sistemu, kar je ojačilo njegov prirojen čut za boj proti suženjstvu iu krivičnemu družabnemu ustroju. Že kot pravnik je bil ieta 1X97. aretiran in izgnan v Sibirijo, odkoder je ušel in sc /.atekel v tedaj še najbolj svobodno državo Švico. Tu je pričel izdajati s Plehanom prvo rusko marksistično stlasilo »Iskra«. Pričela se je za Ljenina, — ki si je v Sibiriji prilastil to ime pokojnega brata — doba emigran-stva in intenzivno, neumorno delo na književnem polju. Izdal je od tega časa celo vrsto knjig, v katerih se je bavil s problemi socializma, zastopal svoje socialne ideje, govoril o ustroju socialistične države in bodril k revoluciji. Vse knjige nosijo značaj strogo znanstveno osnovanih študij m del. Pred poldrugim desetletjem je stopil Ljenin na čelo boljševiški frakciji ruske socialne demokracije, in že tedaj je občutila vsa Ljeninova ožja okolica močno njegovo voljo in železno pest Menjševiki, pod vodstvom Mar-tova in Rlehanova so hoteli preosnovati male revolucionarne kroge, iz katerih je takrat sestojala ruska socialna demokracija, v veliko demokratično stranko po nemškem zgledu. Ljenin je bil proti temu. Nikakor ni hotel izročiti stranke neizkušeni, brezciljnostni masi: Njegov ideal je ! bil že tedaj »Diktatura zavedne revolucionarne manjšine j nad še nejasno, ciljev se ne zavedajočo maso«. Tako je ! ustvaril centralizirano tajno organizacijo, ki jo je vodil centralni komite mož in žena, ki jim je bila revolucija živ- ! Ijcnjski poklic in socializem vsa njihova življenjska vsebina. To se je zgodilo leta 1904., in od tedaj je vodil ta komite elementarna gibanja proletarske mase k ciljem revolucije. Duša tega centralnega komiteja, diktator organizacije, ki je stremila po diktaturi nad neorganizirano maso, je bil on — Ljenin. V nasprotju z menjševiškim programom je veroval Ljenin — vodja boljševikov — v prihod skorajšnji revoluciji. Ta je leta 1905. tudi prišla. Tega leta je v Petro-gradu prvič stopil v zvezo s Trockijem. Protirevolucija ; ga je pognala na Finsko in od leta 1907. pa do zadnje velike revolucije ga ni bilo več v Rusijo. Kar je delal in zasnoval Ljenin od leta 1903. v ozkem krogu strankine organizacije, je izvršil leta 1907. v celi veliki Rusiji. — V prvem polletju sedanje revolucije je deloval le bolj agitatorično in kritično. Govoril je ljudstvu, ki ga je radostno poslušalo in srkalo vase ideje o razdelitvi zemlje, podržavljenju podjetij itd. Meseca julija 1917. je bila poražena Kerjenskega armada pri Ko-njuiiih, a v Petrogradu Lienin in njegova stranka. Te,-daj so ga Kerjenskega pristaši razkričali kot »nemškega špiona«, kar se je pozneje — kmalu nato — izkazalo kot neutemeljeno. Prišli so ruski porazi pri Tarnopolu iu Rigi. Kerjenski je izgubil svoj vpliv, njegova zvezda je zašla, na površje pa je prišel Ljenin in ž njim boljševiška vlada, sovjeti, komisarji in reforme. Načelno je odklonil Ljenin demokratično samovlado Rusije, ker ni hotel, da bi vladala analiabetska, politično nevzgojena, socialno pa med buržoazijo in proletarijatom se gibajoča krhetiška masa. Hotel je, da vlada nad maso malega meščanstva in kmeta revolucijski proletarijat. Zato: »Vso moč sovjetom!« Ko je uvidel, de se je ljudstvo prevarano in razočarano obrnilo od koalicijske vlade Kerjenskega, ki je obljubljala agrarne reforme in mir, je razgnal konstitu-anto in uresničil dektaturo delavskih in vojaških sovjetov. In duša vse velikanske organizacije sovjetov, diktator organizacije, ki vrši diktaturo nad Rusijo, je bil zopet on — Ljenin. Vse meščansko časopisje se obrača proti tej diktaturi, ki se je upala dotakniti najsvetejšega zaklada bur-žoazije: kapitala in profita! Predvsem pa je treba nagla-šati dvoje: Ves ruski proletarijat je kljub gladu iti brez* poselnosti — vsled dolge državljanske vojne —• na strani Ljenina še danes, kakor je bil oktobra 1917. Nemogoče bi bilo to, ako ne bi videl ruski proletarijat v diktaturi sovjetov utelešenje svoje volje, uresničenje svojih idealov. In drugič dejstvo, da imajo sovjeti že deset mesecev v rokah oblast, dočim sta trajali meščanska Milju-kova vlada le poldrugi, in koalicijska Kerjenskega vlada le šest mesecev. Sovjetska vlada se jc ohranila kljub uporu Kornilova in Kaljediiia, kljub nemškemu in avstrijskemu pohodu pozimi 1917./18., kljub vstaji Čehoslovakov in intervenciji entente v zadnjih dveh mesecih, kljub________ itd. To je jasen dokaz, da jo pristaš sovjetske vlade široka masa. Vendar je diktatura ne ravno številnega ruskega industrijskega proletariata preslaba, da bi mogla vladati vse široke ruske mase. Potrebno je zato, da se ugo.! tem masam, da se jim izpolni njih volja, ker le s tem sc za-brani njih odpad k buržoaziji. Še pred enim letom je Ljenin dejal, da je mir za vsako ceno prazno govoričenje. Izmučenost ruske vojske in splošno mirovno gibanje ga je prisililo, da je sklenil sramotni brest-litovski mir. Njegove nade po miru le na podlagi samoodločbe narodov so šle po vodi. Odredil je razdelitev zemlje, pa že par tednov nato je moral prepustiti razdeljevanje posameznim kmetom, ki seveda ne odpravljajo privatne lastnine, temveč jo skušajo tem bolj utrditi. Teror ima za posledico teror, in tako je postal Ljenin žrtev deklice, ki je hotela žrtvovati na njem usmrčene tovariše. Socialistična družba more nastati le, če jo hoče večina ljudstva. Le na podlagi demokracije, ue proti njej, le iz volje ljudske večine, ne proti njej, je mogoče zgraditi socializem. Ljeninova usoda nas poučuje o mejah osebnosti v zgodovini. Tudi genij volje ne more preskočiti potrebnih razvojnih stopenj. Treba novega svetovnega nazora, ki ga je ruski proletarijat pospešil, a dokončati pa zgodovinske misije še ni mogel. Proces o uporu v Steyru. Pred divizijskim sodiščem v Steyru so stali te dni štirje delavci, komandiranci v avstrijski' orožarni v Linču, zaradi zločina upora, dva od teh tudi zaradi zločina samolastne odstranitve. Zločin naj bi bili storili s straj-kom dne 16. maja. Pritoževalna komisija v Linču je zavrnila zahteve delavcev po zvišanju plač. Dne 13. maja je prišlo odposlanstvo delavcev objekta 6. k ravnatelju Duf-feku in zahtevalo povišanje plače, a bilo je zavrnjeno. Dočim je odposlanstvo obravnavalo, ie večina delavcev na tem objektu ustavila delo, ne da bi zapustili objekt. Po vrnitvi deputacije je zapustil del delavcev delavske prostore in imel v gostilni zborovanje. Dne 16. maja so prišli zopet v obrat, a niso pričeli z delom. Del delavcev je šel k objektu 13. iu tudi tam provzročil ustavitev dela. Vsled zmerjanja in groženj in z odstavljenjem mnogih motorjev so bili, kakor trdi obtožnica, prisiljeni tudi LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael Czajkowski. (Dalje.) Cez nekaj ur me je obiskal baron, bolje, svak, poljubil me je in mi pripovedoval o svoii sreči iu menil, da ljubica ni nič napačnega: »Moj Tomaž! To je nekaj zelo udobnega! Ako postane huda, se je pusti brez slovesa iu se vzame drugo. Zakaj hočeš očeta jeziti. Vzemi par tisoč zlatov in cele ari ie konec!« .• i "'?ritinež!« sem zakričal nad njim ves divji, sko-čl* poKOncu in nro i » Najraje bi H ut Sk<’zl vrata' tela drugače, še pri vratih ? US°da ”a * h°' »Pomiri se, gospod Tonu.V ^ razpolago.« * * sem vsa^ cas Dalje mu nisem sledil, a zaničeva, sem se nisem kesal svojega dejanja. Kajti koneč„„ šem po stal vendar samostojen. Oče se jc ogibal vsakega pogovora z menoj. Pavline nisem mogel videti in sestra me je odbijala s hudobnim zbadanjem. Baron jc s sočustvom migal z ramama in mi zatrjeval z ljubeznjivim nasmehljajem svoje prijateljstvo. Jaz sem ga mu plačal s psovko iti s tem pokazal svoje zaničevanje. Ko sem sklenil, da hočem premagati očetovo trmo s časom in z vstrajnostjo, setn pisal Pavlini iu njeni materi m sem ponavljal sebi nad vse dragemu btju svoje obljube. Nato sem se napotil v Odeso. V tem lepem mestu sem sc neznansko dolgočasil. Seznanil sem se tudi s knezom Abas-Iszmilom, ki je bil rodom Kabard in častnik v ruski službi. Drug drugemu sva ugajala. Jaz pripovedoval napol izobraženemu Crkezu o svoji ljubezni in mu opTsaval Pavlinino ljubeznivost ter krepost, on pa mi je risal svojo domovino v Kavkazu z gorečimi besedami. Povest koga mirno poslušati, se pravi toliko, kakor pridobiti njegovo naklonjenost. Ako pa pokažeš pri tem bodisi z obrazom, bodisi s kretnjami, da ti gredo njegove besede k srcu, da ž njim sočustvuješ, tedaj je to gotovo sredstvo, da si pridobiš njego\ o prijateljstvo. Na ta način sva postala tudi midva s črkeškim knezom najboljša prijatelja. Po 'štirimesečnem bivanju v Odesi sem dobil od sestre pismo, da je obolel. »Tvoja svojeglavost in nespamet bo spravila našega dobrega očeta pod zemljo,« mi ie pisala. Takoj sem se poslovil od svojega novega prijatelja, potem ko sva si obljubila večno prijateljstvo, in hitel proti domu. Zalibog sem prišel prepozno; že pet dni prej je umrl oče. Zadnja njegov.a volja iu njegova poslovilna beseda za njegovega sina je bila: »Moje prokletstvo naj te zadene, Tomaž, ako omadežuješ moj prastari rod z možitvijo!« Kljub temu sem objokoval njegovo smrt in pozabil, da je on v meni ljubil dediča svojega imena, ne sina. Sestra in svak sta bila izvenredno ljubezniva z menoj. Na smrtni postelji je oče za sestro določil doto, z tia-šiin zakonom odgovarjajočim pogojem, da se ji preje iie izplača, ko pride na baronovo posestvo. Ker pa baron niti vinarja ni prejemal od svojih posestev in gradov, smo živeli skupaj, kakor prej. Naposled sem zopet videl tudi svojo Pavlino. Bila je ravno tako lepa. blaga in me ie ravno tako ljubila kot kdaj prej. Nič ni več zadrževalo najine zveze. Samo konec žalnega leta sva hotela počakati. Sestra je kazala napram njej veliko prijaznost in prijateljstvo in tudi baron je vedno hvalil njene vrline, delal se je, kot da se zmenoj veseli moje bodoče sreče. delavci 'drugih objektov zapustiti delo. Tekom dopoldneva je delo počivalo večinoma na vseh objektih stare tovarne. Nato se je začela agitacija tudi v novi tovarni, kamor so delavci zastavili vse dohode. Vojaško vodstvo je nato izdalo povelje, da se mora pričeti z delom tekom 24 ur. Isto je storil tudi pooblaščenec vojnega ministrstva. V obeh ukazih so se komandirani in oproščeni delavci opozarjali na kazniškopravne posledice ustavitve dela. Deputacije delavcev, ki je šla na Dunaj, vojni minister ni sprejel. Patrulje so dne 21. maja polovile koman-dirane in oproščene delavce in jih tirale na delo. Nekaj jih je prišlo tudi prostovoljno. Nato je naborna komisija 125 komandirancev in oproščenih delavccv vpoklicala k vojakom. — Obravnava je končala z obsodbo vseh štirih obtožencev. Eden je bil obsojen na deset mesecev, drugi na sedem mesecev težke ječe, tretji na štiri, četrti na tri mesece strogega zapora. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 16. septembra. Uradno se razglaša: Pri Morana na Monte Osmane smo 'italijanske patrulje zavrnili V ozemlju Sedmih občin se je italijanski sunek ponesrečil. V dolini Brente je sovražnik naše bojne straže (potisnil nekoliko nazaj. V Albaniji so Italijani brez uspeha poskušali, iztrgati nam v zadnjik dne1!! pridobljeno ozemlje. Bitka na zapadu. Berlin, 16. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Rtuiprecihta in generala Boehna: V dolini Lyse iim južno kanala La Bassee smo uspešmo izvedli podvzetja. Med Havrincourtom in Bpehy zgodaj zjutraj silen artilerijski boj, ki so mu južno Havrin-courta sledili delni napadi. Sovražnik je bil zavrnjen. čez dan je ostalo bojno delovanje v zmernih mejah. Severovzhodno Vermanda, ob gozdu Holusu in pri Bssigny le Orand imfante-rijslld spopadi. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča. Silni boji med Ailetto in Aiismo. Po brezuspešnih sunkih zgodaj zjutraj je sovražnik zvečer ponovno navalili V splošnem je bil zavrnjen. Mesto, kjer je bil vdrl v bojih prejšnjih dni, je nekoliko razširil iim se je ustalili na južnem delu VaiHy. Med Aisno in Veslo }e ostala Lnfanterija nedelavna. — Armadna skupina generala von Gallwiitza: Od Ootes Lorraines do M ožele je zvečer artilerijski boj začasno oživel. Pred novimi postojankami so se razvili večkrat težki infanterijski spopadi, v katerih smo dobili ujetnikov. Zvečer ie ostal sovražnik nekako na črti Fresnes-St. Hilaiire-Haumont-Rembercourt in oib gozdu Raipipes. — Armadna skupina vojvoda Albrechta: Suniki sovražnika na lorensfki fronti so bili zavrnjeni. Nemci so metali bombe na Pariz. Berlin, 16. septembra. (Uradno.) Kot povračilo za opetovano bombardiran jei nemških mest je vrgla pretečemo noč skupina naših letalcev na Pariz 22.000 kilogramov bomb. Amerikanski aerepian sestreljen. D u n a j, 16. septembra. Včeraj opoldne je poskušal amerikansiki aeroiplan vohuniti nad vojnimi napravami pri Roki. Sprejele so ga obrambne baterije in sestrelile iz velike višine. Letalo je padlo goreče na tla in se je popolnoma razbilo. Ostanke so spravili na varno. Jaz sem zatrdno upal, da bodem kmalu pri cilju svojih želj. Tedaj smo živeli v letu 1811. meseca septembra. Glasno je že vse govorilo o neizogibni vojni med Francijo in Rusijo. Naša mladina je skrivoma zapuščala deželo, da vstopi v vojne vrste velike vojvodine Varšavske. Dasi to ni služilo v moje priporočilo, moram priznat., da sem kljub svojemu domoljubju vedno slišal, da mi od Francije nimamo ničesar pričakovati, kakor nesreče. ^ Zelo me je bolelo zaradi te nesrečne vojne, zlasti pa to, da so se je naši udeležili in mislil sem izključno samo na svojo ženitev. Ker sem postal popolnoma samostojen, sem očitno proti vsakomur jasno povedal svoje mnenje. Sestra in svak sta z navdušenjem to pravila po soseščini in šc pretiravala, kakor sem pozneje zvedel. Govorila sta tudi o moji nevolji do vojaškega stanu kot nezaslišani egalnosti napram domovini. Pavlina se je vedno trudila, da bi me izpreobrnila To je dalo cesto povod k pričkanju in spravljanju. Povsod me ie opravičevala, ker je vedela, da nosim ljubezen do domovine globoko v srcu kljub svojemu napačnemu naziranju. Mladina iz soseščine mo je sprejemala vedno mrz- lejše. Vedno je imela skrivnosti pred menoj. (Dalje prih.) Vesti iz Rusije. Usoda ententnih zastopnikov. Moskva, 15. septembra. Kakor poroča »M;r«, ie usoda aretiranega angleškega konzula in njegovih poslaniških uradnikov še negotova. Sovjetski krogi govore o zmedenosti, ki vlada med ententnimi državniki, povzročeni vsled predloga nekaterih diplomatov, da se dajo sovjetski republiki koncesije. Dokler sc zadeva ne pojasni, ostane Lockhart v zaporu. Neruski državljani. Moskva, 14. septembra, »Izve-stija« poročajo, da je izročil Cičer.n zastopnikom tujih vlad, ki se nahajajo v Rusiji naslednja navodila glede ravnanja z nemškimi državljani: I. Državljani tujih držav in onih ozemelj, ki so bila na podlagi brestovske mirovno pogodbe izločena iz Rusije, so v slučaju, da so se udeležili dejanja proti zakonom sovjetske republike, na enak način odgovorni kot ruski državljani. 1. Vsi organi sovjetske vlade so dolžni, da o eventualni aretaciji inozemskih državljanov takoj obveste ljudski komisariat za zunanje zadeve, ki potem naznani zadevo zastopniku do-tične države. Napad na konsunino društvo. Moskva, 15. septembra. Danes ob 4. popoldne je napadla neka oborožena tolpa z bombami tukajšnje konsunino društvo. Roparji, ki so zaplenili okolo 300.000 rubljev, so zbežali. Protest sovjetske vlade. Moskva, 15. septembra. Na protestno noto diplomatičnega zbora v Petrogradu z dne 5. septembra glede rdečega terorja priobčajo »Izve-! stija« zelo ostro noto Cičerina, ki sklepa z besedami: »Odklanjamo kar najodločnj vsako, vmešavanje nevtralnih kapitalističnih sil v prid ruski buržoaziji in izjavljamo, da bomo smatrali vsak poskus teh si!, prestopati meje zakonodajnega varstva interesov njih rojakov, kot podpiranje ruske protirevolucije. Maklakov in Protopopov usmrčena. Stockholm, 14. septembra. Med osebami, ki so bile zaradi revolucijskih izgredov usmrčene, se nahajata tudi bivša ministra Maklakov in Protopopov. »Mati ruske revolucije« umrla. Stockholm, 14. septembra. »Mati ruske revolucije«, gospa Breško-Bre-škovskaja je zbolela in umrla. Pokopana bo na vladne stroške. — Elizabeta Konstantinovna Breško-Breškov-skaja je od sedemdesetih let sem neumorno delovala v ruskem osvobojevalnem gibanju. Bila je med prvimi ženskami, ki je šla med narod in neumorno vršila prosvetno delo med kmetskim prebivalstvom. Presedela je več let po raznih ječah, toda vse to je ni ostrašilo. Zadnja leta pred izbruhom revolucije je preživela v Sibiriji. Njen povratek v Rusijo, kamor je prišla meseca marca 1917. leta, je bi! slavnostno praznovali; Kerjenskij in vsi ministri so jo pričakovali na kolodvoru in jo slavnostno pozdravni. Vest o njen; smrti je bržkone resnična. Zarota v Permu. Perm, 15. septembra. Tu so prišli na sled zaroti socialnih revolucionarjev. Odkrili so tudi veliko zalogo orožja. Zarotniki so nameravali izvesti atentate na voditelje rdfče armade. Pri tein so prijli okoli sto oseb. _______________________ Politični pregled. = Ali doseže naša mirovna ponudba uspeh? »Arbeiter Zeitung« se peča na uvodnem j mestu z Burianovo detmaršo. List pravi, da če j tudi načelno nasprotuje tajni diplomaciji, le pri-poiznava, da je morebiti primerno z zaupnimi razgovori pripraviti tla pravnim pogajanjem. Be-| sediilo note je srečnejše ikakor orno decembra 1. 1916; bahavosti, ki je toliko škodovala, so se iz-oigilbali. če je seveda pametno, dajse .sovražnik zdaj opozarja na njegove prejšnje uničevalne načrte in če je bilo potrebno, da so stavili pridržek z ozirom na Wilsoniova temeljna načeta, ijc zelo idrviomillirv^o. VpfašamJe je seive^da, če ise 'bodo dosegli vaj zaupni dogovori. Gotovo je, da vlade ententimih dežela zdaj niso posebno naklonjene mirovnim pogajanjem. Med še ne zaključeno veliko 'ofenzivo se boje, da mirovni razgovori ne loslabe bojaželjnostl njih vojaikov. Lloyd George ni v svojem zadnjem govoru 'kazal nalkkmjenosti mirovnim pogajanjem, tudi Wilson bi rad videl, da si pribori ameriška anmada vojno slavo. Kljub temu, pravi »Arbeiter Zeitung«, moremo morebiti računati na namene entente, med katerimi se je mirovna misel precej okrdpila. Največjo oviro vsaki mirovni akciji pa tvori gfobdko vkoreninjeno nezaupanje proti vladam osrednjih velesil, ki preveva narode demokratičnih dežel. Mirovni nastop osrednjih velesil /more računati z uspehom le, če si^ Nemčija in Avstro-Ogrskia pridobita zaupanje faemokra- tičnfih ljudskih množic v sovražnih deželah z notranjimi preosnovamii. • Ce bi stavnla pre^i ^ na mirovne razgovore priljubljena demokratična nemška vlada, če bi ga predlagala Avstrija ki bi dejansko dokazala da je sposobna se preroditi na temelju _ svobode njen,ih narodov, bi bili gotovi, da bi narodi entente ne trpeli odklonitve mirovne ponudbe. V demokra- tičnih množicah na zahodu nadvladuje zato še vedno nezaupanje proti obema vojaškima monarhijama nad željo po miru.« - Tržaški odsek Narodnega sveta. V Trstu se je pretečeno sredo pod predsedstvom poslanca dr. Korošca vršilo posvetovanje tržaških jugoslovanskih političnih krogov o ustanovitvi tržaškega odseka Narodnega sveta in in o tržaškem vprašanju. Ustanovitve tržaškega odseka Narodnega sveta je pričakovati v najkrajšem času. Kako lažejo v Budimpešti. Na čast žurnalistov iz Nemčije ic priredilo budimpeštansko časnikarsko društvo v hotelu »Huligana« dne M. t. m. slavnostno pojedino. I rgovinski minister baron Szerenyi je imel ob tej priliki govor, v katerem se je drznil trditi, »da ima na Ogrskem ; vsaka narodnost, ne oziraje se na njen jezik ali vero, j popolnoma prosto pravico, da se na lasten narodni način : razvija v cerkvi in šoli (I). Ogrska država zahteva le i eno od narodnosti, ki ne govori madžarski: spoštovanje j pred državo in naučenje državnega jezika«. Nevedni nem-i ški časnikarji so pritrjevali tem besedam, od katerih je j vsaka izrečena vedoma lažnivo ... = Ukrajinci za delitev Galici.K Ukrajinski ; Narodni svet je sklenil, da priredi med 18. in 28. j septembrom javne shode v vseh večjih krajih ; vzhodne Galicije in sicer proti združenju vz-| -hodne Galicije s kraljevino Poljsko in za delitev dežele z ustanovitvijo province Vzhodna ; Galicija v okviru monarhije. Ta provinca naj bi j obsegala tudi Bukovino. = Poljaki in Nemčija. Vseneniško čaisapis-; je pobija namero, ki jo goji baje nemška vlada, i da se namreč Vilna loči od Litavlke iin priklopi Poljski. Vsenemško časopisje meni, da bi s tem preveč Okrepili poljsko moč, kar pa bi bila politična napaka, ker Poljaki ne bodo nikdar postali odkriti prijatelji nemičije. Kje so simpatije poljske javnosti, to se je dovolj ipokazallo o priliki zadnjih dogodkov na francoskem bojišču. Z neodkritim zadoščenjem so pozdravljali skoraj vsi poljski krogi nemške neuspehe. -- Nov holandski kabinet. Po krizi, ki je trajala odlia dva meseca, se je na Holandskem sestavila nova vlada. Miinlistrslki predsednik je konservtivec Ruvs de Beerenbrouk, vnanji minister pa Harnebeek, župan v Haagu, ki je pristaš antante. = Fochev načrt za odločilno bitko. O šesit-tedensiki ofenzivi poročajo londonske »Times«: Kar smo (doživeli v mlnolih šestiih tednih je le pripravljanje na odločilni napad. Nobenih znakov še inli, da so priprave že skoraj končane. Izvedli so jih zelo spretno ran dosegli so se važni uspehi. Ker so se nadaljevale priprave do za-željenega, bo maršal Foch, kakor }e sam izjavi, delal po teim-le načrtu: V končnem boju, v katerem se ne bo smelo misliti na to, da se ljudje varčujejo, bodo nastopile vse razpoložljive sile v bitki, ki bo glede sitnosti prekašala vse, kar se je dogodilo v sedanji vojinii. Pri tem napadu morajo sodelovati naslednji činitelji: presenečenje, množina in hitrost. Na ta dan se mora svet pripraviti. ■ Lloyd George bo miri! delavce! Iz Londona poročajo: Lloyd George bo odšel te dni na daljše potovanje po grofiji Lancashire. V teh krajih groze večje vstaje tkalcev in še drugih tekstilnih delavcev. Njegovo potovanje ima najbrže namen, preprečiti stavko. Uoyda Ge-orga bodo imenovali tudi za častnega meščana Manchestra in tedaj bo baie govoril. Za mil jenje stavkati hotečih delavcev bo ravno Lloyd George najboljši!?? = Žrtv« vstaje na Irskem. Kakor se nevtralnim listom poroča, je bilo v okraju Puhlim na Irskem na velikonočne praznike ubitih ali ranjenih 2535 civilnih .oseb, 434 vojakov in 45 stražnikov. Pred kratkim je Mo lobsojotiiili 14 udeležnikov vstaje na smrt, 145 pa na večletno ječo. = Amerika napove vojno Bolgariji in Turčiji. Kakor se iz Washingtcna poroča, se vrši v Združenih državah močna agitacija, da naj a-menišlka vlada napove vojno tudi Bolgariji m — Amerika in mirovno vprašanje. »Heraild* poroča iz Newvonka: V senatu je neizmatna c-pozicija znova poskušaj načeta mirovno vprašanje Razvila se je splosna debata; končne s-e ie z veliko večino sklemilo, da se predsdniku republike pusti i-roste roko. — Razne politično vesti. Vpraša je bodočnosti av-stro-ogrskih narodov je sedaj predmet diskuziji v francoskih političnih krogih. Ententa bo odločila baje' njihovo usodo po svojem. V časopisu »P.cho do Pariš« Piše diplomat Pcrtina: Gotovi ljudje nam pravijo, da pripade če razbijemo avstro-ogrsko državo. 12 milijonov Nemcev k 70 milijonom Nemcev v državi. Pa tudi tedaj, ako bi prišlo res k temu, bi bilo to boljše kot ie seda), kajti sedaj vlada P milijonov Nemcev in 10 milijonov Madžarov na Štev. 212 N A P K ti j. Stran 3. račun Hohenzollerccv 29 milijonov Slovanov' in Rumu-nov. Neodvisna Avstrija bi bila le v korist Berlinu, dovoljevala bi Nemcem, da bi delali za brezbarvni mir. — Oskrbnik sovražnega imetja je prevzel družbo »American Transatlantic Company« ker jo innijo v posesti Nemci. Družba je imela 11 parnikov, ki vozijo sedaj pod zastavo Unije. — Kanadska vlada je postavila radi slabe letine kupovanje, prodajo in izvoz žita pod državno kontrolo. — Znani holandski socialist Van Kot, ki je govoril na stockholmski konferenci proti nemškim neodvisnim -•socialistom, bo obiskal belgijsko fronto, da izrazi tam zopet svoje velike simpatije za Belgijo, kjer je živel dolgo. Na belgijsko fronto se mora odpeljati če/. Anglijo. — \/ Mouakovga poročajo, da bo kandidiral za mandate, ki so postali prosti radi odstopa poslanca sodr. Vollmarja, v nemški državni zbor monakovski sodrug Erhard Auer in v bavarski deželni zbor sodrug Hans Ischinger. — Človekoljubna liga v Parizu je poslala francoski vladi ponoven protest, da naj že enkrat obsodi morilca s. Jatiresa, Villama, kajti človeka, ki je zaprt že štiri leta, se mora vendar že obsoditi. Vlada je ta predlog, kot že vse prejšnje, odklonila. ___________ Konferenca slovenskih socialnih demokratov v Celovcu. Dne 15. septembra se je zbralo v hotelu Trabesinger v Celovcu lepo število sodrugov iz Koroške, da se posvetujejo o politični organizaciji jugoslovanske socialno •demokratične stranke na Koroškem. V imenu izvrševalnc-ga odbora stranke je otvoril posvet sodrug Anton Kristan iz Ljubljane, prinesel zbranim vroče pozdrave iz Ljubljane ter v kratkih besedah označil pomen konference. — V predsedstvo konferenco sta bila izvoljena ss. Prohart iz C r n e in Korenjak iz Podljubelj a. — V imenu nemško socialno demokratične stranke na Koroškem je pozdravil zborovalce sodrug Diimiig iz Celovca, ki je izrazil veselje nemških sodrugov nad dejstvom, da se začenja tudi slovenski delavec politično organizirati in politično živeti. Nemški sodrugi bodo z velikim zanimanjem zasledovali delo slovenskih sodrugov. Zeli konferenci obilo uspeha. K prvi točki dnevnega redili podeli besedo sodrugu Petejaiiu, ki je poročal o ustanovitvi deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke. V lepem, poučnem govoru je razvil sliko poli-lične organizacije, kakoršna mora biti. Razložil je bistvo lokalne organizacije, orisal delo. ki ga ima le-ta izvršiti. 'Izobrazba je nujno potrebna, brez izobrazbe ni socialistov, in brez zmage socializma ne bo rešitve za proleta-lijat. Živimo v tako važni dobi, da je za delavstvo usodnega pomena njegova sedanja zavednost. — V debati so govorili: sodrug Anton Kristan, ki je razmotrival o političnem delu stranke, sodrug Prohart, ki je opisoval razmere v Črni, sodrug H 1 eb a i n iz Rožeka, sodrug S a g e r n i k iz Ouštajna. Izvoli se v odbor sodr. Tomaža K o.r e n j a k a iz Podljubelja pri Borovljah, Franca P a a -r a iz Podljubelja, s. T n r k a iz Podgore, s. 111 e b a j n a iz Rožeka. s. Močnika in S a g e r n i k a iz Ouštajna. s. P r o h a r t a iz Crne, s. Ferjančič a Simona iz Možic in H o č n i k a Frajica iz Leš. Sedež deželne organizacije v Borovljah. Predsednikom sc izbere sodr. Korenjaka iz Podljubelja, za namestnika sodr. Proharta iz Crne. — Govoril je še sodr. Z u g w i t ■/. \-/. Jesenic. — O tisku je poročal sodrug Petejan. Jugoslovanska socialno demokratična stranka ima dnevnik »Naprej« in tednik »Delavec«. Železničarji imajo še svoj list »Železničar«. Dolžnost vsakega slovenskega delavca je, dr. io naročnik ah na dnevnik »Naprej« ali na tednik »Delavca«. V vsako delavsko hišo spada delavski list.’ — Izgovori, da je denar za list stran vržen, so ničevni; denar za delavski dnevnik je naložen kapital za proletarsko •stvar. ~ Sodrug Anton Kr^tan poroča o političnem položaju. Po daljši debati, v katero so posegli sodr. Pe-tejan, Hlebain, Korenjak in drugi je bila sprejeta nastopna resolucija: Slovensko delavstvo Koroške protestira energično proti nadaljevanju vojske ter zahteva, da so sklene mir, m sicer tak, da ne bo povišanih in ne ponižanih. Slovensko delavstvo Koroške stoji na stališču samoodločbe narodov in želi, da zavlada povsod enakopravnost Zato pozdrav Ija sklepe nemških socialnih demokratov iz alp-'kih dežel v Zeli am See. Pridružuje sc zato vsem sklepom slovenskega delavskega dne v Ljubljani. — Sodrug Prohart je z lepimi besedami, vzbujajoč navzoče k ne-«'»•<■! nemu delu, zaključil lepo zborovanje. Dopisi. niškaT' veške žrtve ni1, ki Je zahtevala 3 olo-vlak 503 takoj d’neva ie zaVfml ki tovorna aiuto. Omenvlak v ne' žice ob 2. uti 6 min. . kor znano se pridobiva pri nas sladkor preit vsem iz sladkorne pese. Žetev te sladkorne pese utegne znašati letos približno 50 milijonov stotov, toda načelnik je izjavil, da bo četrtina te žetve neporabna za izdelovanje sladkorja. Za ostale tri četrtine pa ni gotovo, 'bo li na razpolago dovolj premoga, da se napravi iz nje sladkor. >■ — En teden brez tobaka? Dosedaii poznamo brezmesne dneve; delavci poznamo seve tudi dneve brez krompirja, kruha, imiasti itd. Sedati pa obljubljajo, da namerava izdati vlada odredbo, po kateri se en teden v mesecu ne bodo oddajah tobačni izdelki. Smrt v Gradaščlci. V soboto je skočila blizu Kole-zijc v Gradaščico Lahova služkinja. Pomoč je prišla prepozno. Zeno so mrtvo potegnili iz vode in jo prepeljali v mrtvašnico. Njen mož je pri vojakih. Javen shod »Strokovno zveze« v Idriji. V nedeljo, 15. t. m. se je vršil ob silno slabi udeležbi v pivarni »črnega orla« shod Strokovne zveze. Poročal je državni poslanec Gostinčar o vsakdanjih dogodljajih glede preskrb-ljevanja ljudstva z blagom. Dejal ie. da so skladišča še polna blaga, dajo naj ga ljudstvu. Tudi obleke in usnja je dovolj, moralo bi se dati ljudem. Po vojni se bodo tovarne vojne industrije spremenile v proizvajanje drugega blaga, ne bodo več delale municije, topov in orožja. V naši jugoslovanski državi bo imelo tudi ljudstvo besedo. Pripraviti se mora že sedaj na to potom svojih organi- zacij. Gorje onemu, ki ne bo organiziran in pripravljen za bodočnost. Pozival je opetovano zborovalce, naj se organizirajo in izobražujejo v društvih, ki jih imajo. Govorili so tudi nekateri delavci. Shod je sprejel resolucije glede izplačevanja bolniških dnin kakor določa zakon, kar pa rudniško ravnatljstvo še vedno zavlačuje. Sprejel je tudi več predlogov, stavljenih po sodrugu Bejtu glede razdeljevanja moke, nadzornikov rudniške aproviza-cije itd. — V gozdu smrtno ponesrečil je rudar Josip Kogej iz Idrije. Napravljal je v nedeljo, dne 15. t. m. v gozdu drva za zimo kakor tudi drugi delavci, ki ob delavnikih nimajo časa. Ob.tem pa ga je oplazilo drevo po glavi tako silno, da mu je stopila kri v možgane. Zdravnik je konštatiral, da zapade nesrečnež smrti. Mož ima sicer doraslo toda veliko družino. Ta nesreča gre zopet na račun rudniškega ravnateljstva, ki delavcem noče preskrbovati kuriva kakor nekdaj, da se morajo vse nedelje in praznike sami mučiti po gozdovih, da si preskrbe kuriva v delavnikih pa delati v rudniku in delavnicah. — Milijonar — načelnik mesarske zadruge. Iz Celja poročajo: Za načelnika mesarske zadruge je bil izvoljen milijonar Franc Rebenscheg. No, temu se nikakor ne čudimo, kajti dandanašnji mesarji že vedo, kdo bo njih interese najbolje zastopal. — Rodbinska žaloigra. V Malih Gorelcah, v šentle-nartski občini nad Laškim trgom sta živela mlada zakonska. Mož, Jakob Blatnik, invalid, pa sc s svojo boljšo polovico ni nič kaj dobro razumel, kar je dalo povod neprestanemu prepiru, ki se ie končal slednjič z ubojem. Blatnik je udaril pri prepiru svojo ženo s krepelcem po glavi in jo tako težko poškodoval, da so jo morali prepeljati v bolnico, moža pa so zaprli. — Moža ubila s sekiro. Pred graškim porotnim sodiščem se je zagovarjala Alojzija Pintarič iz Celja, ki je zatožena, da je s sekiro ubila svojega moža. Posestnica Alojzija Pintarič je bila poročena z Viljemom Pintaričem, ki je moral leta 1914. k vojakom, odkoder pa je prišel večkrat na dopust v Celje. Zakonska sta se neprestano prepirala. Tako tudi dne 18. aprila, ko je bil njen mož ravno na dopustu. Po prepiru je šel Pintarič na dvorišče, kjer je pri neki mizi zaspal. Zena pa je šla s sekiro za njim in udarila spečega z njo večkrat po glavi, tako da mu je razbila črep.njo in ga usmrtila. Truplo je prenesla v klet. Porotniki niso mogli dokazati umora, ter potrdili le krivdo uboja. Sodni dvor ie obsodil obtoženko na pet let težke ječe. — Kaj stane danes voz električne železnice. Mestno zastopstvo v Olomucu je sklenilo kupiti nove vozove za mestno električno železnico. Vsak voz bo stal 100.000 K. Pred vojsko je pa stal 16.500 kron. — Vse se lepo ujema! Sedaj vemo tudi v resnici, zakaj je vojna! »Kreuzzeitung«, ki jo bero skoro izključno po graščinah, je imela v svoji nedeljski pridigi jako času primerno bibiljsko bešedilo: »Mat. 6, 31. Zato ni treba skrbeti in reči: Kaj bomo jedli, kaj pili, s kom se oblačili?« Nedeljski pridigar meni: »Tega se moramo naučiti v tem času pomanjkanja: Gledati k temu, ki vsemu mesu daje svojo jed ob svojem času! Kako ogromna odgovornost leži na našem bogu! On nima samo preskrbeti ljudi, ki morejo misliti in delati, temveč tudi nešteto živali. In v njegovem gospodinjsvu je vse tako dragoceno urejeno, da se vse ujema, da celo lačne mlade vrane ne poginejo.« Da, gotovo, vse se ujema! Kako se ujema! Vsak dan polaga sveto vini vojna šest tisoč mrtvih ljudi na bojišča, da mlade vrane ne poginejo. In mi živimo sedaj v brezmesnih tednih. Da, gospod župnik, dragoceno je urejeno njegovo gospodinjstvo! — Plačilni boji zavarovalnih nastavljncev. Kakor poročajo, se vrši med avstrijskimi uradniki »Assicurazione Generali« in »Prve avstrijske akcijske zavarovalne družbe za nezgode« ter njih nastavljene! plačilni boj. Ravnateljstva skušajo tolažiti svoje nastavljence s tem, da ijm obetajo, po znani metodi, zvišanje plač vedno le za bodočnost. Danes pa so take razmere, da to ne drži več, in je potrebna takojšnja pomoč — »Hrvatski List« n »Polaer Tagblatt« prenehata s prvim oktobrom izhajati. Navajata tehnične težkoče za vzrok obustave. — Sest milijonov kron za eno lekarno. Kako zelo sc veča vrednost posameznih trgovin med vojno, nam dokazuje najbolj kupčija, ki se je izvršila te dni v Budimpešti. Neka tamošnja banka je kupila od budimpeštanskega lekarnarja Dorringa lekarno za šest milijonov kron. Posredovalec te kupčije sam je zaslužil pri tem več kot en milijon kron. — Vojne posledice. Mesto Budimpešta hoče odpo-moči pomanjkanju drobiža s tem, da izda za 10 milijonov kron dvajset, trideset in petdesetvinarske papirnato novce. Mesto je predložilo svoj predlog vladi, ki še ni o njem odločila. — »Slavenski Lloyd« je pričel izhajati v Zagrebu kot polmesečnik za trgovsko-industrijske in obrtne interese avstro-ogrskih Slovanov. — Občinski odbor Izrazil nezaupnico okrajnemu pred-stotniku. Občinski upravni odbor v Ozlju na Hrvatskem je na svoji izredni seji izrazil soglasno nezaupnico okrajnemu predstojniku Avrelu Senoi, češ, da je kriv mnogih aprovizačnih nekorektnosti. Nedavno so prisilile slabe aprovizačne razmere tainošnjega notarja k samomoru. Sedaj pa je izreklo občinsko zastopstvo svoj protest proti gospodi pri glavarstvu in pričakuje se, da preiščejo višje oblasti celo aprovizačno afero. — Nedeljski počitek zagrebških lekarnarjev. Zagrebški lekarnarji so sklenili, da bo odprtih ob nedeljah popoldne le polovica lekarn, ker hočejo imeti lekarnarji nedeljski počitek vsaj vsako drugo nedeljo. — Učiteljski tečaj za invalide v Sarajevu. Deželna vlada Bosne iu Hercegovine otvori v Sarajevu učiteljski tečaj za invalide. Trajal bo 12 mesecev, nakar bodo absolventi nastavljeni v deželi kot učitelji. Predpogoj za vstop v ta tečaj so štirje razredi srednje šole ali višja ljudska, trgovska in meščanska šola, ter znanje srbo-hrva-ščine ali slovenščine. Prošnje je vlagati potom vojaških predstojništev na vojaško poveljstvo v Sarajevu. Je-li je to v interesu učiteljstva in šolstva, pa dvomimo. _____ Odborniki eksekutive in odborniki skupine I. v Ljubljani se vabijo na važno sejo, ki se bo vršila v petek, dne 20. septembra ob pol s. zvečer v Šelenburgovi ulici štev. C, 1. nadstr. Volitev novega predsednika in drugo. — J. Ravnik. Delavsko gibanje. Plačilno gibanje nastavljencev dunajskih cestnih železnic. Na Dunaju se je vršil v četrtek zvečer številno obiskan shod nastavljencev dunajskih cestnih železnic, na katerem so nastavljenci sklenili, izročiti predsedstvu občinskega sveta spomenico, v kateri zahtevajo novega povišanja oziroma izboljšanja plač in delavnih razmer. Zadnje vesti. Avstro-ogrska mirovna ponudba. Dunaj,-16. septembra. Vnanje ministrstvo je izročilo papežemu nunciju noto, kateri prilaga mirovni predlog, stavljen vojskujočim se državam. V noti izjavlja vlada, da ponavlja sedaj svoj predlog z dne 12. decembra 1916, ker jo vodi čut spravljivosti in ker želi, da po štirih letih gorja pride vse zadovoljajoč konec. Vlada je prepričana, da navdaja papeža ista želja, in upa, da bo spremljal njen korak s simpatijo in založil v prilog miru svoj vpliv, ki ga priznava ves svet. Nemčija soglaša z mirovnim predlogom. Berlin, 16. septembra. Iz kompetentnega vira sc poroča: Avstro-ogrska vlada je obvestila nemški vnanji urad, da razpošlje mirovno ponudbo. Nemška vlada spremlja ta korak s simpatijami in pričakuje rezultata /. velikim zanimanjem. Sicer pa je nemško stališče označil kancler s svojimi izjavami. Berlin, 16. septembra. Avstro-ogrska mirovna nota je bila znana na tukajšnjih uradnih mestih, ns pa političnim krogom. Parlamentarni krogi levice so jo sprejeli simpatično, vendar pa pričakujejo tudi ti le taktičen uspeli. Mirovno vprašanje in Nemčija. Berlin, 16. septembra. Državni kancler grof liert-ling je včeraj opoldne sprejel voditelje večinskih strank, da jim obrazloži z objavo avstro-ogrskega mirovnega predloga nastali položaj. Državni kancler je konferiral na to z državnima tajnikoma Hintzejem in Wallraffom cele tri ure. Danes povabi kancler na razgovor voditelje strank, ki ne pripadajo vladni večini. Nemški glasovi o mirovnem predlogu. Berlin, 16. septembra. Časopisje ne stavi v av-stro-ogrsko mirovno ponudbo prevelikega upanja in izraža bojazen, da bo ta ponudba povod le še večjim vojnim naporom, ker se lahko tolmači kot slabost. »Vossi-sche Zeitung« pravi, da gre za dejanje, za katero naj bo odgovorna Avstro-Ogrska. Mi ne smatramo koraka, ki ga je storila Avstro-Ogrska z namenom, da bi prišla do miru, niti za novega, niti posebnega, temveč za nevarnega. Oficiozna »Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše, da je našel korak Avstro-Ogrske v Nemčiji polno umevanje in da je v duhu zavezniških držav in ljudstev. Dasi sc tu in tam dvomi nad tem korakom, vendar to ne spremeni nič na pripravljenosti nemške vlade, udeležiti se razgovorov, ki naj bi se začeli na piedlog Avstio-Ogrske. Demokratizacija centralnih držav in mirovno gibanje. Bern, 16. septembra. Avstro-ogrska mirovna nota ic bila v Švici simpatično sprejeta, a dobro informirani politični krogi povdarjajo, da bi mirovni predlog imel le takrat upanje na uspeh, če bi se parlamenti v Avstro-Ogrski in Nemčiji takoj sestali in če bi so z ljudske tribune priznalo, da se je ugodilo glavni zahtevi in pogoju z:1, mir — da je izvedena demokratizacija centralnih držav'. Glasovi iz inozemstva. Ženeva, 16. septembra. Francosko časopisje še ni prejelo Burianove mirovne note. V tukajšnjih političnih krogih pa prevladuje mnenje, da ta kerak ne bo rodil za-željenega uspeha. Sodeč po trenotnem razpoloženju ali-irane države na Burianov predlog najbrže sploh ne odgovore. Iz rumunskega parlamenta. B u k a r e š t, 16. septembra. V poslanski zbornici je ministrski predsednik Marghiloman izjavil, da bo ratifikacija s centralnimi državami sklenjenega miru'izvršena 1. novembra. Zbornica je sprejela predloge o amnestiji in sklenila davek na vojne dobičke. Ameriški Poljaki za entento. N e \v y o r k , 15. septembra. V državi Michigan se jo vršilo poljsko zborovanje, katerega sc je udeležilo nad 1000 zastopnikov več kot štirih milijonov Poljakov v Združenih državah. Shod je razmotrival o sredstvih, s katerimi bi mogli Poljaki podpirati entento. Kitajska pred važnimi dogodki. N o \v y o r k , 15. septembra. »Ne\vyork l imes« so dobile iz Pekinga poročilo, da stoji Kitajska pred velc-važnim državnim preobratom. Aprovizacija. Inozemsko meso. Mastna aprovllzaaija bo oidda/jala inozemsko meso v sredo, -dinc 18. t. m. dopoldne v oeirikvi sv. Jožefa in sicer od pol 7. do pol 9. za privatne stranke, od 9. dalje pa za gostilničarje. Oddaja mesa. Jutri v sredo, dne 18. t. m. bodo oddajali mesarji za viso Ljubljano po 10 dkg mesa na oseibo. Meso na zelene izkaiznice B. štev. 1 do 16G0. Stranke z zelenimi izkaznicama B štev. 1 do 1600 prejmejo goveje meso v sredo, dne 18. t. m. popoldne v cenkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 da 200, od pol 3. do 3. štev. 201 da 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do 600, od pol 4, do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000, ad pol 5. do 5. štev. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. številka 1201 do 1400, od pol 6. do 6, štev. 1401 do 1600. Stranka dobi za vsako oseba 10 dlkg mesa, kilogram stane K 2:80. Preskrba s krompirjem. Kakor se nam poroča, namerava c. kr. urad za ljudislkio prehrano v najkrajšem času pofetiična deželna oblastva pooblastiti, da dovolijo pod gotovimi pogoji lastno preskrbo komu men tov s krompirjem do gotove najvišje mere, ki se bode pozneje določila. Ker se bo na ta -način državnim potom zagotovila: skorajšnja lin zadostna preskrba konsumentoiv s krompirjem, odpadejo s tein deloma draga tihotapska potovanja, deloma se bo pa tudii na ta način zabranilo, da kaiTSumeutje ne kupujejo v tihotapski kupčiji nezrelega 'krompirja, ki sc lahko in hitro pcikvari. Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke, ki imajo zelene izkaiznice A, prejmejo marmelado v sredo dne 18. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do konca. Stranka dobi .za vsako osebo pol kilograma marmelade. Kilogram stalne 2 K. Marmelada za I. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške Skupine prejmejo marmelado v sredo din© 18. t. ra. popoldni c pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od pol 2. do pal 3. štev. 1 do 170, Od pol 3. do pol 4. štev. 171 do 340, od pol 4. do pol 5, j štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako j osebo pol 'kilograma marmelade; kilogram j stane 3 K. Marmelada za II. uradniško skupino. Strain-1 ke, kii iimajo izkaznice H. uradniške skupine, prejmejo marmelado v sredo dne 18. t. m. popoldne od pol 5. do pol 6. ure prti Muhieiismi na Dunajisikii cesti. Stranka diolbi za vsako osebo pol kilograma marmelade; kilogram stane 3 K. Marmelada za IH. uradniško skupino. Stranke III. uradniške skupine dobe marmelado v četrtek dne 19. t. m. ad 8. do pol 10.. ure dopoldne pri Miihleisnu na Dunajiskii cesti. Stranke dobe na oseibo po/l kilograma marmelade ; kilogram stane 4 K. Strainlke III. uradniške skupine, ki pri zadnji razdelitvi niso dobile orehov aifci suhih sliv, dobe v nadomestilo za vsako osebo še posebej po 1 'kilogram marmelade. Marmelada za IV. uradniško skupino. Stranke, kii iimajo izkaznice IV. uradniške skupine, prejmejo marmelado v četrtek dne !9. t. m. ad pol 10. do 11. ure dopoldne pri Miihl-elLsniu na Dunajski cesti. Stranka dolbli zia vsako osebo pol kilograma manmelade, kilogram stane 4 K. — Stranke IV. skupine, kii pri zadnji razdelitvi niso dobile orehov ali suhih sliv, dobe v nadomestilo za vsako osebo še posebej po 1 kilogram marmelade. Oddaja češpelj. Mestna aprovteacija ljubljanska bo oddajala češplje jutri, dne 18. t. m., popoldne od 2. do 5. v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica). Stranke dobe poljubno množino češpelj, kilogram stane K 2:40.___________ Izdalatell in odgovorni urednik Josip Petelin. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubllanl. Postranski zastužek se nudi osebi, ki prevzame pri nekem društvu pobiranje članarine in raznašanje društvenih razglasov. Pogoj je točnost in poštenost. Pismene ponudbe naj se pošljejo na URravništvo „NAPREJA“. Naivečia slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917..................R 66,800.000°— hipotečnih in občinskih posojil................„ 27,000.000 — rezervnega zaklada............................... 2,000.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje na j višje po večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupižarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'M/o obrestim in proti najmanj 1 °!« oziroma 3/<0/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno ’ Kreditno društvo.