1
'iisj
te k >%
jfc!f ®v»k
m Km,
r- -i ■ ■

g g
® PSk^
I fig^ '
] 1 Wj
'.‘#1

'
r>r-.{^
kS
i 1
•i i|
'■.*■■■-* mm..
Ua^iKSB 'ŽatLisi
a
list delavcev v vzgojnoizobrazevalnih zavodih
LJUBLJANA,
2. FEBRUARJA 1965
LETO XVI ST. 2
Vzgoja socialistične osebnosti ¥ naši družbi
H. kongres jiigcslovtmskih pedagogov je kritično osvetlil nekatera bistvena vprašanja naše pedagoške teorije in prakse
II. kongres jugoslovanskih pedagogov je kritično osvetlil
...	.	.	_	,	......	,	, Mejni vpliv pedagoške, orga- Danes že lahko rečemo, da se silne ekspanzije šolstva znašli v dami im ideinim in nrak+ifnim
nekatera^bistvena^vpraSanja ^nase j^edagolke teorije rn prakse mzacije naj bi se kazal _ v tem, vsebinski del reforme vzgoje in materialnih težavah, če bi bilo arJnalom dan^nje pedaSe
da bi le-ta postala učinkovit izobraževanja v naši deželi po- več jasnosti v pedagoški teoriji Potrebovali bi obširnih teore-druzbem kolektiv pri odstranje- stopoma uresničuje; naš vzgojni in koordinacije med šolo in dru- tičnih raziskovanj zasnovanih na vanju napačnih pedagoških poj- sistem je bolj mnogostraoski kot gkni. vzgojnimi čimtelji, zlasti pa širokih in številnih empiričnih iz-movanj, _ negatoviwh tendenc v kdajkoli prej in prilagojen imdi- še, če bi imeli naši učitelji več dedkih vzgojne stvarnosti in ten-vzgojno-izobrazevalpem delu, ne- viduaJnim razlikam mladine. Bil pedagoške in psihološke izobrazbe dene demografskih gibanj razvo-postopkov y odnosu bi vsekakor . še bogatejši in še in posluha za individualne nag- ja ‘	*
med učiteljem in učenčem, orga- bolj razvit, če se ne bi — zaradi njemosti učencev, nizacija pa naj bi bila hkrati tudi
V dneh 18., 19., In 20. januarja t. 1. je bil v Zagrebu II. kongres jugoslovanskih pedagogov. Poleg kakšnih 500 pedagogov in prosvetnih delavcev iz vse države so bili na kongresu prisotni tudi številni gostje, predstavniki državnih in republiških prosvetnih in drugih ustanov.
Tema, kateri je bil posvečen celotni kongres, je bila humanih »vzgoja socialistične osebnosti v naši družbi«. Referati in koreferati ter razprava v posameznih sekcijah naj bi predvsem kritično osvetlili dosedanje delo jugoslovanskih pedagogov za vzgojo mladega človeka, kakršnega hoče naša družba; znanstvena analiza tega prizadevanja naj bi pokazala tpdi Vzgajati pomanjkljivosti in pa nakazale smernice za delo ,v prihodnjem obdobju.
Bogastvo misli in ugotovitev, ki so jih vsebovali referati in pa razprava, bo mogoče primemo oceniti šele potem, ko bo vse to gradivo izšlo v posebni številke »Pedagogije«.
Za zdaj se moramo omejiti na nekoliko površno poročilo s kongresa, kot smo mu imeli priložnost prisostvovati.
tolmač težav prosvetnih delavcev, njihovih mišljenj in potreb.
socialistično osebnost, kot jo zahtevajo novi družbeni odnosi, vzgajati jo talko, da utrjuje in dalje razvija te odnose,
Pedagoška znanost v službi perspektivnega razvoja človeštva
tehnike, modernizacije gospodarstva, sprememb v socialni strukturi in ekonomsko-poldtični organizaciji naše družbe, izsledkov socialne, psihologi je, kulturnega ustvarjanja, filozofskih koncepcij, logike in še drugih znanosti — da bi dobili jasnejšo slini duhovno ko o družbi in človeku prihod-
■as!«*	Km&S LSSrSTMK
nosti m odgovornosti učiteljev. vzgojno-izobraževalnem sistemu re bo dotlej stopila človeška no- gačna, pa bo pomen vzgoje in
Pokrovitelj kongresa, zvezni zagotovitev
.	.	.	-------------------- -------- re bo dotlej stopila človeška no- gačna, pa _ ,______	^
. ....	,	. .	Vipotnik je poudaril med in pa v današnji praksi sploh pri- ga — za uresničitev take naloge izobrazbe kot pedagoške znanosti
,	,	-	.	.	. ,,	•>,	-1 , matenainin drugim tudi misel, da je bila na- šli v uresničevanju idejnega bi- se moramo zares vprašati, če lah- nujno porastel in postal tem od-
V , S° .da?,e'?1 P°trebne sa pedagoška znanost doslej vse stva reforme, začete pred kakš- ko gremo v to perspektivo z dose- govomejši.
Janez Vipotnik je v svojem uvod- — le rekel tov. Vipotnik — nove preveč obrnjena le k problemom nimi desetimi leti in koliko sta-
neIj “aS®vo™ pedagogom dejal kategoirije pedagogov, ki pri nas osnovnošolskega otroka, medtem nje v naših šolah' ustreza ideiam	■% r ^	.	. .
med drugim, da so rezultati do-	še niso razvite, kot: pedagogi- ko pa so	tudi na drugih področjih vil. in zahtevam	VIII kongresa VGC 71 Vi IPD	ITI	H pl D VIIP V7Dri1P ^
&SKi st kStr-	pedagogi’ st	vpraša' zkj- Aii ^	ZIVljenjSK0SU	m	aeiovne vzgoje*
ti vrni in da prihaja čas, ko bo moralo to prizadevanje pedagogov — in ne samo njih, temveč celotne naše družbe — iti bolj v globino problemov vzgoje in izobraževanja. Danes potrebujemo veliko večje število pedago- Glavni referat na kongresu je meščansko pedagogiko in z gov v šolah bodi kot vodij šol imel dosedanji predseo’nik Zveze malomeščanske koncepcije bodi kot specializiranih pedago- pedagoških ‘	'	‘
ških delavcev zg afirmacijo novih dr. D ragu tir.__	„
učnih metod in sodobne vsebine analizo nekaterih aktualnih vpra-
Vsebinski del reforme našega šolstva se postopno uresničuje
vzgajamo vseh vrst in stopenj svobodne, zavestne osebnosti z izrazitimi in-
njo
o
V nadaljevanju svojega refe- življenjsko vsebino, vzgojno delo .	.	.	. rata se je tov. Prankovič zadržal pa organizirati tako, da bi učen-
dividualnimi potezami, kakršne nekoliko podrobneje pri »poteh k ci sami več razmišljali in delali, so potrebne socialistični družbi v vzgoji socialistične osebnosti«. V več doživljali. Potreben nam je eri družbenega samoupravljanja letošnjem letu, je dejal, bo iz- boljši sistem integracije inteleic-— odprte, kritične, iniciativne, delan načrt novega osnovnega tualnega, družbeno-moralnegd in itransko sposobne im družbe- dokumenta o sistemu vzgoje in pa estetskega vzgajanja, prav ta-ne osebnosti? Talente, bodoče izobraževanja v Jugoslaviji; naša ko pa tudi delovne vzgoje — ta-
KSvSTS&HS KttJKK^Sss:	&
učnih metod in sodobne vsebine analizo nekaterih aktualnih vtira- šola« in rimee -mpri	. • S ’ ™anstvene °elfv^e končno obliko novega sistema. skega dela. Seveda pa so take zaponka. Lahko imamo še tafoo dob- šmj n^še pedag^ke Wite eoeik-e srnina hTfaV	d;-' kl bodo,obeneT1? sposobni ži-i Z gledišča razvijanja individu- hleve zelo kompleksnega značaja
koncepcije izobraževanja, do- -	prakse^fe sS ^	Z?±	tudi naša os- in si ni treba delati iluzij, da bi
.uh pedagogi zmogli kar na hitro.,-
SL-JSSZčS&Z	________ „
lavcev, ki ^bedo pa aaoji .pWno daeoSke SLrtf/SBfcR »1 i« t" trn, ko .mo bili pod	nmakan) ^vedAa, ZSSR, Nam-
strokovni in pedagoški ravni izo- ter°nTvajanjem“dei“nkihLpo1itič- močnim vplivom sovjetske peda-razbe sposobni realizirati te nih ih pedagoških delavcev siku- gogike, ki je zastopala taka sta-pregrame.	•	šal približati oznaki življenjska lišča. Šele s prvimi akti reforme
Omenjena specifična pedago- stvarnosti, v kateri mera rasti na- našega šolstva smo pričeli raz-ška vprašanja bo treba obdelati, ša mladina, je izrazili mnenje, da migljati o nekaterih novih polža to pa so potrebne nove peda- v naši pedagoški znanosti še ni movanjih vzgoje in izobraževa-goške metode in organizacija de- dovolj osvetljen pomen vzgoje n j a, ki bi »ustrezala novemu pola- Vloga pedagogov dobiva v osebnosti in: razvijanje individu- ložaju in vlogi, novemu življenj-n=šem družbenem življenju vse alnosti kot naloga socialistične skemu smislu, novim življenjskim večji pomen, njihovo delo zavze- vzgoje. Vzroke za to je treba možnostim osvobojene človeške ma vedno večji obseg, zato je iskati v naši dalnji in bližnji pre- osebnosti v socializmu«. (Predlog potrebna boljša organizacija dela, teMosti. V času borbe in po osvo- sistema izobraževanja in vzgoje več angažiranosti in pa seveda bodiitvi smo po pravici odvrgli v FLRJ, 1958.)
AVTORJEM UČBENIKOV
VEČJO pomoč
E posvetovanja o organizacijski in pedagoški problematiki izdajanja učbenikov
javbp^iSki 0 učbemkih, ki se po- Precej je učbenikov, ki niso kretariata za šolstvo bo še vedno leto v ° V na*ih časnikih vsako prilagojeni določeni stopnji in so organizacijsko delo: to, da poskr-r septembru in oktobru, ved- zato neuporabni. Napisali so jih bi za razpise učbenikov in za re-ugotavljajo, da se vsako sicer ljudje z visoko strokovno dakcijskb delo, razgovor z avtorji, »rckv^-i Pr\Č7Ne b,5ez teh nulnih kvalifikacijo, toda brez srednje- se zanima za stališče recenzentov ne tiiH UOV<<' Vt;asib 80 »bjavlje- šolske prakse, kar opozarja, da bo in avtorjev, medtem ko morajo ?a 50 na:i' treba v Prihodnje nuditi piscu ustreznost učbenikov spremljati ne nač kni,>>UniCUK>Ce~ ~ takš- učbenika mnogo več pomoči kot tako zavod za napredek šolstva seno mklokateram,?^-''6 p™ne' doslej Edina pot, ki nam lahko kot zavod za strokovno izobraže-
SSi'.:S.S “ 'S V »P..« ao po.ebe, opoao-
drobno na posvetovanju, ki ga je hološke zahteve idr 25. januarja organiziral republiški Učbeniki so predragi da bi sekretariat za šolstvo. Udeležili so lahko s popravljenimi izdajami se ga tudi zastopniki zavoda za odpravljali napake v njih Re-nhpredek šolstva, zavoda za stro- cenzent, ki spregovori po izidu
1-zobraževanie *n strokov- učbenika, je resnično samo kri- oprema bolj
,	v.,	^■ ki glasno opozori na slabe kot pa sistematičnega oeia h.er
Po podrobnem poročilu o sta- strani učbenika, vendar pa je ta ima tudi	•
nju učbenikov na posameznih vr- medtem že prišel v roke pr4ti- T? ^ oprema knjige svojo pe-stah sel so dali udeleženci razpra- kom in seveda tudi učencem Sa- dugosko N in metodično funkcijo, ve vrsto koristnih pripomb in mo takšen recenzent seveda ne bo trcba vdelati zanjo določene predlogov, ki jih bo treba v pri- prispeva dovolj (oziroma po iz- normatlvf: .flede tehnične opre-hodnje prav gotovo upoštevati. — daji sploh nič) k izboljšanju kva- s,tevila lustracij, vezave, šte-V začetku razprave so poudarili, litete učbenika. V prihodnje bo Vlla barv’ v katerih se učbenik da je treba najprej natanko do- torej potreben recenzent — sve- natlsne ltd- O vsem tem pa ne ločiti vlogo učbenika. Le-ta nam- tovalec, ki bo ocenjeval učbenik srnei° odločati komercialni vidiki, ree služi učencu pri obnavljanju že v konceptu in pri tem ugotav- amPak strokovnjaki. Zaradi bolj-
rili tudi na tehnično opremo učbenikov, ki je bila doslej prepuščena založbi. Kljub ugotovitvam, da je prav v zadnjem času dosegla zadovoljivo raven, je ta rezultat slučajnosti na slabe kot pa sistematičnega dela. Ker
bo današnja najmlajša generaci- šola ne razvija dovolj mišljenja ška demokratična republika.)
Za šole druge in tretje stopnje veljajo prav iste ugotovitve, kot smo jih omenili za osnovne šole, seveda prilagojene starosti dijakov, njihovim sposobnostim in pripravljanju za poklic. Tu bi morali bolj kot smo doslej, izhajati s stališča, da se mlad človek pripravlja na določen poklic in da je zelo važno, če se je pravilno odločil, če ima potrebnp sposobnosti za izbran poklic, za fakulteto in druge visoke šole. Zato bi morali otroke že v osnovni šoli seznanjati s posameznimi poklici, in sicer tako, da sami spoznajo značlnosti' različnih dejavnosti. V tem je poglavitna na’o-ga politehnične izobrazbe in de-loime vzgoje v osnovni in srednji šoli!
Najboljša pot v vzgoji socialistične osebnosti v naši družbeni situaciji je vsekakor sktvira-nje middih sil pri spreminjanju danih okoliščin, tj. pri gradnji socializma. S tega vidika vzgoja ni preprosto izgrajevanje osebnosti — niti v ^misilu izpopolnjevanja z neprestanim dodavaniem elementov in oblikovanjem, niti postopne rasti kvalitete osebnosti, temveč je vzgoja ustvarjalni nroceš, ki gre v globino, usmerja pa se od zunaj, proces, v katerem dobiva osebnost svoj lik v sneenavnih ,in praktičnih spopadih z okoliščinami, v zmagah nad njimi. Učence je treba postaviti v aktiven odnos do stvarnosti (vključiti jih v organe upravljanja, dati jim nove naloge), razvijati njihovo-' kritično mišljenje (pri učenju književnosti, v svobodnih diskusijah o pozitivnih in negativnih družbenih pojavih), angažirati njihove sile za spreminjanje tistega, kar so spoznali kot zastarelo ali slabo — povezo-
»Z deli velikega umetnika, kot je naš Meštrovič, mladine ni težko te,crl,8 prak?l°' v kjdero vzgajati, dela sama govore...« pravijo naši likovni pedagogi. Slika ,	° 8. p!h ^ot. samostojni deje z nedavnega obiska maturantov II. ljubljanske gimnazije v ovni	S"cif>llsjicn? vzgoja
Meštrovičevem ateljeju v Zagrebu. (Foto: I. Pleško)	™ora blJl a’ nal izT»tai svo-
'	.10 napredno družbeno nalogo
„	.	• .	,	.	(medtem ko ka.pitalisitičra druž-
ja v svojem polnem zamahu m m pa delovnih navad. Res je, ba razumeva vzgoio le kot ori-
o*,	w	v žvvJIlUtru IU IH Dri tem UEOtaV-	te _	. „.1	, ,	,	• , . .	r	v J	v /, k it 111 it; K UT r>l 1-
učne snovi, ne more pa biti vse- Ijal, ali ustreza učnemu načrtu v še organizacije izdajanja učbeni- , n jenih rokah ysoda naše da bi morali enciklopedjcem in pa lagajamje obstoječi družbeni
sss- i? i« zsslv t sssssg mSo, irras	“ «»-*«. ss "em • ne*° ^
En	. X: a _ 11..  _• tei	___i _ i '	, ’  .	7 n n rulr d tov o i	/ Iz- 4 /-vn 4«
SeUŠčmŠ, kU^ilmK Lgo^oTahk^ pŽ^^:	S kat£^ S g“
kje bomo bo vmes atomske
drugod v svetu, pa tudi v sosed- zentska komisija, ki naj bi jo se-niih republikah. Le-ti so dodani stavljali najmanj trije strokov-Ponekod tekstom , v učbeniku, njaki. Prvega lahko imenuje stro-
bodo založbe tako laže razdelile P° razvoja naprej s skoraj geo-delo.	metrijskim zaporedjem. Kakšne
Studiozna prizadevanja mladih pedagogov
_______ _	......... ... B„ ______________„„rT,	Ob koncu posvetovanja so go- zabte.ve Postavljajo taka vpraša-
dfugod pa izdani ločeno.	kovno društvo, drugega zavod za vorili še o težkih pogojih, v ka- nedavDoiki	vzg°:’1 1:11 t> i i
Znano je, da so učni načrti napredek šolstva, oziroma zavod terih delajo avtorji. Za to delo ^ v tok.: Ste	... .	,.'L7el<? kc>nSresa v posameznih glavnega referata, zatem pa je v
*golj okvirni in da si zato učitelj za strokovno izobraževanje, tretji porabijo namreč svoj prosti čas. ju m/NvcU	1 p®rspel‘ctlY1 S0KCijah je bilo silno bogato in razpravi sodelovala s pripravlje-
Pri obravnavi snovi raje pomaga pa naj bi bil pedagoški svetova- Pisanje se zelo Zavleče, saj je ra-	' te „	na8e danas- pestro z izraženimi mnenji in nimi izvajanji vrsta pedagoge -;;
z učbenikom, pri čemer pa pre- lec. Člani te komisije naj bi di- zumljivo, da tako odgovornega tete,p-	kU Z raz' ugotovitvami. V prvi sekciji so izmed slovenskih pedagogov je v
^zame učbenik še drugo nalogo: rektno sodelovali z avtorjem in dela v takšnih razmerah ni mo- naiiučinkmnte-iste	.° 71,b,,pre^rani koreferati: dr. prvi sekciji sodelovala Antonija
Petane činitelj, ki usmerja uči-	se sestajali z njim na posebnih	Soče opraviti v predpisanem času.	i7y,Kra*~ro„teJ i;,„E	J2??-’6,.?1	Ela*ko	Pregrad: Pedagoško izo-	Metelkova s temo o celodnevnem
^la, kako naj obravnava učno konferencah. Pri izbiri članov ko- V ta namen se bo sekretariat za (tetev.; ir;	. Pc!a istl,c‘ hrazevanje učiteljev kot vzgoji- bivanju otrok v šoli. Ostale teme
snov. Zato ima pisec učbenika ve-	misije — posebno praktikov —	šolstvo dogovoril z delovno orga-	»«ASramtrnnte »čonio	te”0 51311110	Te?-,fv	sbc^tsticne osebnosti; dr.	so bile: Metodologija proučevalo odgovornost: realizirati mora	bi sodelovali svetovalci zavoda za	nizacijo, v kateri je avtor zapo-	raKa kih etikp 'J	.pa_0i?(U	,J°bo	Krneta. Vloga šole pri	nja profila učitelja v osnovni
amisel učnega načrta. Potrebna napredek šolstva in zavodov za »len, da - bi ji povrnil del stroškov, nalo(, ,	.p, g°lg1^1'	soc?a,llftli;ne . ?s®bnos!'i’ šoli- odno'S prakse in teorije pri
le mvoteteKo	; pojmovna prosvetno pedagoško službo, ki bi ta pa bi avtorju omogočila, da na- na VzeLia čtet™>v= ' ompleks- Emil Paravina: Vzgojni čimtelji usposabljanju učiteljev v kadrov-
................ ’	........................ - na- vzgoja x človeka za njegovo v prostem času otrok.	skih šolah, Razvoj šolske mreže
Vsi trije koreferati so podrob- na določenem teritoriju kot pred-e obravnavali	k
razčlemba snovi, ______ ___ r________^______________ .	___________________,___	vzeo a
komunistično družbo,
osnovne teze
(Dalje na 2. strani)
Odgovor na »Prispevek k diskusiji
o gimnazijskem učnem načrtu za angleščino«
II. KONGRES PEDAGOGOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
učnih testov kot enega izmed instrumentov. ocenjevanja in mer-
V št. 21 »Prosvetnega delavca« f lajo niti polovice nove izdaje dr. znanju, kakršno posedujejo dija- tudi znanje latinščine oz. teme-
1964 je tov. Stanko Klinar, pro- i Gradove knjige za VIL r. o. šoL ki, delamo od 2. razreda dalje. Ijita slovnična podlaga iz laitin-	________________,j____........
fesor na jeseniški gimnaziji, ob-	(Oboje bi bil tov. Klinar na po-	(Zato knjiga Žgur-SkaUcky II	skega jezika in izbranost dijakov	met raziskave in dolgoročnega	jenTa liolskega" uspeha,- Problemi
javil članek pod gornjim našlo-	svetovanju lahko slišal, dosti dol-	eventualno spada v II., ne pa v	nista brez pomena, je, mislim,	načrtovanja, Poskus določanja	učbenikov v strokovnih šolah,
vom. V predgovoru k članku je	go sem govoril o tem.) Že sama	prvi razred, za katerega,, tov.	lahko vsakomur jasno.	vsebine programa za vzgojo mla-	Aktivnost kot element pouka in
sicer že uredništvo PD pojasnilo,	neenotnost v znanju dijakov nam	Klinar, tudi ni	bila nikdar pred-	Teda vrnimo	se še enkrat k	dine, Nekatere	izkušnje iz tek-	njene didaktične dimenzije v meda, je ,tov. Klinar popolnoma na-	odsvetuje uporabljati učbenik	pisana!) Tako	ob vsem navede-	primerjavi obeh	učbenikov. Tov.	movanja oddelkov v šoli, Pojav	demonstracije in laboratorij-
pačno razumel namen našega po-	Žgur (Skalicky, kajti »delavnost,	nem lahko rečem, da je zelo na-	Klinar učbenikov sploh ne pri-	ponavljanja razredov v splošno-	skega dela, Kako gledajo učenci
svetovanja, vendar pa čutim pra-	ki jo ta (namreč Žgur-Skal'icky	ivno tisto, kar govori tov. Klinar	merja — o dr. Gradovem učbe-	izobraževalnih šolah, Rezultati	na pouk v’ učilnici, izven nje in
vico in obnem dolžnost, da mu	II) učbenik terja od dijaka«, ta	o Present Perfectu in tistem, kar	njku pove le, da je pretežak. In	raziskav profilov, ki so potrebni	v prirodi. Programiranje pouka
tudi sam odgovorim, in sicer že	res ni pripravljen. Ta učbenik	je v zvezi s tem (ker namreč	čeprav, še preden začne podrob-	za nadaljnji razvoj sistema izo-	^ proces’ učenja. Didaktični as-
zato, ker je skoraj ves prvi del	zahteva od dijaka drugačen način	sploh ne sloni na izkušnjah). Po-	neje obravnavati učbenike, pravi,	braževanja strokovnih kadrov.	pekti sodobnih tendenc v mate-
članka posvetil osebnemu napadu dela, kot ga je bil vajen v os- poinoma zgrešen pa je stavek: da res nobeden od učbenikov, ki v arupi sei5cjji. je imei prvi maturi, Raziskava matematičnega na mene, ki sem posvetovanje	novmi šoli, kjer je bila metoda	»Taka obsodba je popolnoma	jiih imamo na razpolago, »ne za-	koreferat dr Stanko Gogala- O	znanja učencev v začetku šola-
vodil	dela induktivna. Zdaj pa naj se	zgrešena.« Prav tako je popolno-	služi potrditve«, ga to vendarle	vsebini sodobnega izobraževanja,	nia, Eksperiment V pouku fizike.
Že takoj na začetku naj pri-	nenadoma sreča s tolikimi zah-	ma napačna trditev: »Razen tega	na mi0.ti> da ne bi »pohvalil* uč-	dmga d,va koreferata sta bila: dr.	Učenci osnovne šole v procesu
bijem, da smatram za tov. Kli- tevami in težavami in z mestoma	je za sumarično ponovitev znanja	benik Žgur-Skalicky II, po svoje	p gimleša. oblike in metode po-	usvajasnja znanja iz fizike in bio-
narja nevredno (njegovo opravi- docela drugačno metodo,'posebno	v prvem letniku (namreč učbenik	Sieveda (in ko našteje napake in	^ pri vz'goH g^glikične oseb-	legije, Praktične vaje pri pouku
čevanje glede tega je dokaj na- še, ker proces osvajanja osnovnih	Zgur-Skalicky II) kar primeren.«	težave pri delu po tem učbeniku,	nosti in dr N p0tkOnjak- Razvi-	kemije, Vsebina učenja roateri-
ivno, če ne še kaj več), da se	slovničnih dejstev in zaokroževa-	Ta stavek spet	potrjuje, kako ma-	pravi: »vendar učitelj lahko pre-	1anje d-=Wne	kulture učencev	nega jezika v učnih načrtih in
med posvetovanjem niti enkrat ni	nja osnovnega besednega zaklada	lo pozna tov.	Klinar metodično	t0 težavo	na več načinov,	od dovenskih	pedagogov sta v	programih osnovne šole v ZDA,
oglasil, ampak je očitno ves čas ni končan z VIII. r. osnovne šole, stran pouka tujega jezika Kaj so	dobro znani.« Da to t j sekciji sodelovala dr Iva Se- ZSSR in pri na«.- Izobraževanje
samo nabiral »podatke« ter jih ampak se (ob današnjem znanju, pa bo dijek ob znanju, kakršno ni reS( vemo najbolje tisti, ki gul.ova s temo- Ooisno ocenjeva- delavcev v pogojih sodobne pro-potem, čeprav sploh ni razumel, ki ga dijaki pokažejo, ko priba- poseduje, dan.es, ob prihodu v 1. imainno opravka pri pouku na kot nov,a pedagoška kvalite- izvodnje.
za kaj je pravzaprav šlo, v taki jajo na gimnazijo) nadaljuje vsaj razred pravzaprav »ponavljal« in gilrmaeiji dolgo vrsto let ter smo ^ A	Roman OberUntner:	V tretji sekciji so bili nasled-
obliki objavil kot napad na mene, še skozi vse prvo gimnazijsko	to še sumarično povrh? Ah mor-	videli težave pri mnogih kolegih	poučevanje skupinske učne ob-	nji trije kdreferati: dr. Leon Žle>b-
na vse vodilne angliste, na in- leto. Noben res dober metodik ne	da o določnem oz. nedoločnem	in ko!egicah — in vemo, zakaj	llke na niže "organiziranih šolah	nik: Sistem vrednosti v družbi
špektorje itd. — naj ne našte- bo zahteval takih nenadnih m	členu, o katerih dotlej ne vedo-	1e že maTsikdo ©pustil učbenik	v Srs Ostale teme- Dinamičnost	kot vzgojni činitelj, D. M. Lebl:
vam vsega, saj bo v odgovoru še ostrih.sprememb v pouku tujega	sti ve„ kot da obstajata? Ah pa	2gur-Skalicky II v 1. razredu	DOuka ’ Sološno tehnično kobra-	Vzgoja za samoupravljanje, dr.
m ■*T-Y-r-4n	jGZiiks.	mrkrHia	cfpmnniin in nflintlClDU:	..	»-»	___ s _ Ai	1 ^	■»» t-» i  tt i_-• •  j. a_
vse prišlo na vrsto.
morda o gerundiju in particiou?
gimnazije. Zanima pa me, ce ti- sevanje in proizvodno delo (ko't Pavlov. Vsebina in metode
Povedati moram najprej da Na posvetovanju sem kot eno eL^po-ifr^rii^Vi^no^nv^reT^ob ste »na®n€* vgai tov- Klina^ P°* bistvena komponenta v vsestran- vzgoje jugoslovanskega sociali-o posvetovanje (m nas sesta-	„o.„o«vnih značilnosti Se. .P®?.1'.3	”e - -	... zna... v svojem članku uh ne	enniniistično r»soh- stičnega patriotizma.
Dušan Cop
skem razvoju socialistične oseb- stičnega patriotizma, nosti Pedagoški vpliv posebnih Ostale teme so bile: Pomen tehnik učenja na šolski uspeh, pozitivnih vzorov v vzgoji mo-Distribucija učnih ur v osnovni ralnih lastnosti osebnosti, Umet-šoli Uporaba standardiziranih noot v socialistični vzgoji, Sek-’	, .	spalna vzgoja kot sestavni del
vzgoje socialističnih osebnosti. Skupina učencev t— oblika aamo-rhravljanja in razvijanaia socialistične osebnosti, Dijaške zadruge kot oblika delovne vzgoje učencev in kot sredstvo za razvoj samoupravljanja. Spremlia-rde TV programa, Uporaba različne literature v osnovni šoli, Kaj berejo in poslušalo naši otroci s področja mladinske književnosti.
Slovenska oedagoga, ki sta sodelovala v tej sekciji, sta Hla: dr. F. Strmčnik s temo: Učinkovitost šolskih kazni gied«1 na spol, starost in socGlno okolje, in pa D. Gob jeva: Razredne skupnosti analizirajo učni proces.
snl? posvetovanje (in na» sesta- giavn,jjj negativnih značilnosti	1 '"razredu zna •: • v sv°iem članku ,1‘ih -- snem razvoju socia.insiicne oseo-
nek je bil dejansko le poeveto- knjjge 2gur-SkaIicky (mislil sem . 3 pa^zelo slabo" ali mloh ne ’n*vaJa)- Tov. 'Klina.r torej prihaja nos{,j Pedagoški vpliv posebnih vanje,/ ne^ pa seznanjanje z ne- naJ * r^red giinnazije) omeni! zne"-ngVPrihodu v srednjo šoK v nasprotje s samim seboj.	...................
kimi novimi učnimi na rti) za s|ntetiziranje slovnične snovi, ta- rji t v t v KMnar ni prav	(Prihodnjič naprej)
vse jeake pripravili vnaprej sku- ko da je gerunAi^ rabi do. T^agtavkatov Klinar mprav
pa, z Zavodom za napredek šol- ii0Čn iny nedoio£neea čleinai spornem učbeniku. Da pa pn tem stva SRS in nam je bilo posebej ncdal;5niku. partipicialnim kon-naroceno naj ne vsiljujemo ka-	m p0lSvečena le po
kržnihkoh lastnih predlogov, ker	lekcija. Dostikrat sta v eni
je pač šlo za posvetovanje, pri in { lekciji dapi kar dve katerem naj bi navzoči čim več važn. slovnignj pog:avji, in sicer sami prispevali. Zato sem tudi v,el y obHk. s1nfeze (to se pod^l samo teme in bil v svojih J	d} fakta s 5imer tov.
izvijanjih čim krajši - pri vsem K,ina«	trjuje m kar *sem po.
tem pa je šlo pn učnih načrtih vedal ^ sam) kar za diiakf>v0 predvsem za I. in II. razred, če- rpgničr,0 in temeljit0 znanje Eiov-sar vsega tov. Klinar očitno sploh nice y L razredu ni dobro< sa1 ne m razumel saj pravi: »Namesto ■	je ne sligi veg 0
da bi vodeči podal celoten osnu- ^ prvlč to že s koin:kretnega
stališča ni dobro, ker se malo-
SvaSoit j^buHa vpraša” ^'k^Slo^JtoH pozlbdf po”
mene osebno: »diskusija je bala	vi	v	tem	imamo	tisti, ki
slabo pripravljena m slabo yo- ^	, ^]iko neštetokrat pr3.
dena«, »smo pri pnei zacutah so5tvovBti pouku tujega jezika pomanjkanje osrednje avtoritete«, d lh mnogo več izkušeni »tedaj smo se začeli zavedati da n stvarSmnogo bolje mznamo kot' sploh nimamo opravka z vodilni- f Khnar. (Tov. Klinar pravi, mi anglisti...« itd mso mc dru- da ie fe trikrat	nadalje-
gega kot drzna podtikanja in za- vatj z Gra.dom 3 pa ne na.merava Ijiva natokevanja. Reči moram	_	.	. r	kj sum.
da od tov. Klinarja, ki je bil ^ k>že na ze,d pomanjkljivo dolga leta moj dijak (in to se metodsko zna,nte). Sarn sem nekoč ze o dober dijak) ka je pred 13	^ let- prisostvovai be3€dam
le i mnogo obetal nikoli ne bi g-:mna7ijskega profeSorja angle-bil pričakoval kaj takega. Kakšen	jezik® (g]o ie nrav za uč-
ednos ima tov Klinar do drugih bprtk ^gur-Skalickv II). ko je de-je videti tudi iz mestoma zelo	«	š enkrat razlagal.
zaničljivih izrazov in trditev v j	.	..v	,____■
niegovem članku Mrobencljav«. /o morajo znati že od prej« pa »«eštanek ie bil vrebinsko/še dostavil: »Ce mi kdo snom iz
prazen«, »ali se n am torej obeta, P^eišnj ih let ne zna, mu dam eno- HumkA o uunx»iww ro*»—•»	------ — —-	. »primosh nl v;
da bomo dobili bleščeč učni na- stavno cyek' ,pa ge m« tudi raz- uprizorilo , gledaliških del za pionirje in mladino, je bila v januarju uspela premiera burke Fnm n ^ akademij tri zn?nstveno-ra-črt in pa fo-rmalistične varuhe re Pr°SL na,] .um se en .ra r z pe^eiinj pretkan ku obedin«, prirejena v jezik protestantov.	v r ^ . lk zi^kovalinem delu na cod^očiu
njegove izpolnitve?« itd.). Že kar	,0 a’ 0 ^)V^rirno ; »Dohtarja-« je režiral France Jamnik, zaigrali pa so ga: Jože Zupan (Primož eieL.^), ^	? šolstva, o stanju pros^^tnp do.ku-
tukaj bi rad vprašal tov. KKpar- magij^cm razredu m o knjigi guklje (njegova žena Doroteja), Alja Tkačeva (njuna hči Eufemija) in še: Boris Juh, Božo Vovk in	0	Ff>monu	jaških	mu-
ja: kaj je mislil z besedami »spo- f'R”;;Kkahck> n; "*°LaTP? gltle Miro Veber. Scenograf je Sveta Jovanovič, glasbo je napisal Marijan Vodopivec, koreograf pa je bJ
takljivo drobencljanie«? Ali ve.	Metod Jeras.	'
kaj beseda »spotakljiv« pomeni? fdat tudi metodično najvažnej-Tv, ^	c tem	še deistvo. To na ie (kakor sem
čutili «° »ribarimo v kalnem« itd zg°rai ŽR omenil), da se dijak še nič premislil, preden ga je na-torei s prvo osebo množine? Da vedno uči novih slovničnih dej- pisal. Dijak se mora v tej knjigi ni to kak »oluralis matestatis« štev,-da proces osvajanja slov- skoraj vsega na novo učiti (tudi Karno -,-ebn? Ali celo ničnih dejstev še m končan in teksti v nobenem primeru ne »plurahs modestiae«, ‘ če upošte- dokler se dijak slovnice fin to predstavljajo snovi za »sumarično varno skromne pedagoške sposob- ^ enega najvažnejšega dela - ponavljanje« - vi. razredu), nosti nekaterih?	'	nkladnjel še uči (m še ne.ponav- ge v nečem ^ ^ Klinair
Tov. Klinar tudi sicer ne priz- ^ia- ^ toliko časa se rnora učiti	moti: Ni bil moj namen
nava nobene avtoritete, saj čisto vsakega poelavia cb tekstih in naš^evati napake učbenika Žgur-
-c V vsej državi — le en pedasoški inštitut!
Na plenarnem sestanku zadnji dan kongresa je bilo govora o programiranju in nadaljnjem razviianju znanstveno-razisko-valnih ustanov in kadrov v pedagogiki, o perspektivah indu-strijsko-peda,soških raziskav pri
...	-	. • ,i- „„ vi lani rlas' ° ekfiperimmtetnib š^ab na
BURKA O DOHTARJU PETELINU. — Na odru Mladinskega gledališča iz ^“ljt j,.Hrvatokem, o vlogi učiteljišč in
pri znanstveno-
zickovslmem delu na pod-ošiu
jamo izjavlja: »Saj osrednje av- tn postopoma v ve. etapa. ( . gkaldcky II in tudi ne dr. Grado-torifete tako ni«. (Isto dokazujejo Gradov ucbemr IV. nnr. ta,° vega učbenika IV — poskušal tudi napadi na vodilne angliste.) ^ a3a Kerundu. pa. icp. pasiv gem ju na posvetovanju primer-Pa je vendarle potrebna prav nje- 1 d.), ne pa v enkratni sm. ezi oz.	jn j:ima določiti mesto. Do-
mu. ki je komaj prebrodil začet- grmadi dejstev. • ki jih ma nre- voy jasno sem povedal, da je bil niške težave! Toda o vsem tem, o baviti ne more. Ce tov. Klinar ujbonik Zgur-Skalicky II vedno neutemeljenih napadih na celotno tega metodskega postopka ne po- narnenj0n VI. in VII. (zdaj II. in osrovno šolo. o ntogovi vzvišeni zna. naj sa famrak temeni o) og- jjj rd gimnazije, in sicer je po-samoavtoritativnosti itd. pozneje. 1eda take u .bemke metodike, ka- menii naravno in logično nadalje-
Naj najprej povem n°kaj be- kršni so: O. Jesjiersen, How to Vanje učbenika Žgur-Skalicky I sed o problemu učbenika v 1. ^each a Fore-cn Language; dr. — pr.i tem sem mislil na leta, razredu .gimnazije. Takoj v začet- Samic. Metodika nastave i teh- ko je bda angleščina II. tuji jeku naj, pojasnim« da sem pred- p' ta učenja živih Je»’ka, dr. V.	pozneje (tov. Klinar naj si
lagal dr. Gradov učbenik IV. (no- Moskovič — Metodika nastave 0g]eda učni načrt za višje razve izdalo) pamesto učbenika Žgur stranih jezika; Fr. Closset, Dida- rede gimnazij iz 1. 1955) pa je /Ska!’nky II, oz. odsvetoval zad- ctioue des langues vivantes; učbenik Žgur'Skalicky II prednji učbenik v soglasju z Zavodom UNESCO. L’enseignement des stavljal nadaljevanje dr. Grado-za napredek šolstva —- in to za langues vivantes; dr. A- Bohlen, Vega učbenika IV. dokler ni nje-I. razred gimnazije samo dotlej, Methodik des neusjirachlichen g0v0 mesto zavzela dr. Gradova dokler ne bodo uženci osnovnih Unterrichts itd. (Nobeden od teh Angleška . čitanka. Na sestanku šel prihajali na gimnazije bolie učbenikov ni absoluten zagovor- sem t;udii ze ob začetku dovolj pripravljeni, dokler se kvaliteta nik direktne metode.) To bi bilo jaSin0 povedal, da »mi je učbenik pouka na osnovnih šolah ne iz- glede na nekatere izjave v članku 2gu.r-Skalicky osebno bolj simm-ravna in re doseže ravni, ki jo za tov. Klinarja prav gotovo po- tičen kot dr. Gradov učbenik IV, predpostavlja učni načrt za gim- trebno. Šele po zadnjem poglavju da pa se moramo ozirati na dija-nazijo. Saj se zdaj dogaja, da'po- v več lekcijah obravnavane po- ke) ker je zanje učbenik Z.-S. II nekod v VIII. razredu osnovne membnejše snovi smemo napra- piretežek.« S tem sem jasno pove-šcle (zlasti na deželi) ne prede- viti sintezo — in to sedaj, Vb daj( da nisem nasprotnik učbenika
________________________________________________________—------- Z.-S., amnak da je njegovo me-
, sto na višji stopnji, eventualno v .	II. razredu, ne pa v 1. razredu
ilEilulllIjC.	gimnazije. Zato sta Klinarjevi tr-
„	0 v*»i v ji	rj»	•••	ditvi: »Na razpravi je bil učbenik
. Ena najvecjih sol v Sloveniji
Predvojne razmere na prekmurskih je nova, modema šola, ki bo vseljiva obsojen«, prpolnoma zgre.>cni šo'ah (ki so bile povečini dolga in v prihodnjem šolskem letu. Pri gradnji in sta samo zavijanje resnice. Da pritlična poslopja) so bile zelo slabe, šole so pomagali prebivalci s prosto- dcipoJnim to, kar Sem navedel, po osvoboditvi pa se je stanje precej voljnim delom ali . pa s prevozi mate- nai pov6m ge rla sam uporabljam izboljšalo — posebno viden pa je na- riala. Razveseljivo je, da so dooih prp- n"J	^	.
predek v zadnjih nekaj letih.	* svetni delavci v tem kraju tudi nov učbenik Ž<?U^-Skphcky V 1. raz-
I. osnovna šola v Lendavi ima svoje	btek^Tak, blok imajo tudi redu klasičnih oddelkov (in sem
Občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev osnovnih šol Juršinci in Pelenšak
zejev.
Znova ie bila pcu^avjena važ-r o vt	Tnan^t-^eno-razjnkmr.ai r-wa-
dola ra področju pod»-do<«'-ke. ZnačUncst II. kongresa podago-(»ov Jugoslavije je bila prav v tem, da so prevladovali referati in ra zora ve1 kot rezultati efcsrjerJ-menta-tnih razjakav. da se javlja vre več mlodih pedagogov, ki se ukvarjalo z znanstveno-raztoVo-vainim d^lom. čeprav mnoeri iz-
S?skuiee V850euč^iUm(m“*ko jSe0lv pouk ^''vednfv	k0 Pa tudi lansko loto) in da dejan-
suH Hf sara&a.-. HTSrSfiSiS & «»*"av 1	"
Ulemih^ pmsiorih uredil, prostor zs & Vsta^ii6 SSs^ib^ v ocmem raz
gko n’mamo težav z cieiom po kaitij dijaki'so
tehnični ' pouk in mlečno kuhinjo. Ker	"eno	za	stanovanj*	prosvetnih	delav-	v osmem razredu osnovne Šole
so prostori v obeh šolah pretesni in	cev-	predelali VSO potrebno slovnično
veliko°b novo^^^ovno" šolo^1" ki0(bo * imela diamk?™^?"- IraTT^0 ofnomo	in oba dr. Gradova UČbe-
30 učilnic in bo ena naivečjih v Slo-	šolo.	To bo popolna	(manjšinska)	osnov-	mka (za VII. in VIII. r. osnovne
Ven^'CrSenšaovPcihbie osn^TšZ fnek-	oTrocffz	^stfa	^	šole) ter so zdaj brez nadaljnjega
“	*	...	_:	C C	crv-vc.riNrvT -to Hq1,o rirv irvnon-i/nArCjmom
V soboto, 16. januarja 1965, je bil menimi izdelki Menili so tudi, da med njih nimoio 7pfo notrobn;h v osnovni šoli Juršinci sindikalni je spričo celodnevnega pouka zelo	.	.	..
občni zbor prosvetniih delavcev in težko prevzeti dopolnilno učno- roPojev vo jim to uslužbencev osnovnih šol Juršinci in vzgojno delo kot n. pr. pomoč ,Sib-Polenšelt. Udeležilo se ga je 25 članov kejšiiri učencem, delo v pionirsKi podružnice. Na občni zbor smo po- organizaciji; delo s PRK, varstvo vabili tudi člane Občinskega sindi- knjižnic itd. Precej časa bodo ‘lasi kalnega sveta Ptuj. Pred volitvami učitelji lahko posvetili dopolmme-novega odbora sta oba poverjenika mu učnemu in vzgojnemu dOiU le v svojih izčrpnih poročilih kritično takrat, ko bo šola polno zasedena, analizirala delo v pretekli sezoni.	Naši prosvetni delavci sodelu-
Pcuk je potekal na obeh šolah, jejo kljub težkim pogojem dela v zlasti pa na osnovni šoli Polenšek, vseh družbenih in političnih orga-v težkih pogojih dela, saj manjka nizacijah. Naj omenim, da ni no~ na obeh šolah precej učiteljev, po- bene organizacije ali društva v sebno pa predmetnih učiteljev za kraju, kjer ne bi bil angažiran pro-pouk na višji stopnji. Podružnica svetar. Vzgojitelji aktivno; scdeluje-ima samo enega predmetnega učite- jo na sestankih množičnih organi-Ija. Nek/tK mlajših tovarišev se je zacij, na zborih eolilcev in na raznih vpisalo na Pedagoško akademijo v proslavah in kulturnih prireditvah.
Mariboru. Največ,je pomanjkanje Pri organizaciji predavanj v .okviru učnega kadra je na Polenšaku, kjer Delavske univerze Ptuj so nošni na-večina učiteljstva pončo je celodnev- ši učitelji levji delež, no. Na obeh šolah prevladuje mlaj- Tesno povezane z uspehi naših ši učni kader, ki pa je svoje delo v šol so tudi razmere, v katerih žive pretekli sezoni zadovoljivo opravil, naši prosvetni delavci. Učiteljski saj je striktno- izvedel program raz- stanovanjski blok v Juršincih je ze rednega pouka od, prvega do petega zgrajen, tako da imajo prosvetarji v razreda in programa predmetnega Juršincih lažje pogoje dela, na Po-pouka od 5.-3. razrda. Soli sta do- lenšaku pa se gradnja stanovanj za segli relativno povprečno dober učitelje obljublja že deset let. Poučni uspeh, ki gre na račun bolj manjkanje učiteljskih stanovanj je poglobljenega in 'bolj sistematične- bistveni vzrok za nepopolno zased-ga dela učnih moči.	bo učnih delovnih mest. Učitelji na
Da bi si naši učitelji poglobili Polenšaku se stiskajo v majhnih, strokovno znanje, ki bi jim omogo- zatohlih podstrešnih sobicah, ki se čalo1 kvalitetnejše učno vzgojno de- v zimskem času slabo ogrevajo. Ti lo. so na svojih rednih študijskih zasilni prostori nimajo- sanitarij, sestankih preštudirali vrsto tem iz shrambe in drvarnice. Zaradi po-didaktike, pedagogike in psihologi- manjkanja stanovanj prihajajo , na ie. Med drugim so predelali knjigo šolo le učitelji novinci, štipendisti, dr. Ive Segulove -Opisno ocenjeva- ki po- nekaj letih gredo na boljša nje — nova pedagoška kvaliteta.-, delovna mesta.
Poleg tem iz strokovnega področja Kaže, da bo-dc- še v letčČnji so učitelji razpravljali na svojih se- pomladi pereč .stanovanjski problem Stankih tudi o političnih, gospodar- na Polenšaku rešili, saj nameravajo skih in družbenih vprašanjih, n. pr. pričeti z gradnjo šeststanovanjskega o sklepih 3. kongresa ZKJ, o- de- učiteljskega bloka.	—
lovnem programu šole, o učni ob- Osebni dohodki učiteljstva so se veznosti, o dopolnilnem učno-vzgoj- v zadnjem času nekoliko zvišali, nem delu prosvetnega delavca itd. vendar so v primerjavi z uslužben-Vsi prosvetarji so se strokovno iz- ci v podjetjih z enako strokovno Dopolnjevali tudi v tem, da so se izobrazbo še premajhni. Glede na udeleževali raznih seminarjev in težke pogoje dela bi morali učite-hospitacij, ki jih je organiziral Za- Iji na Polenšaku, kjer nj možnosti vod za prosvetno pedagoško službo kulturnega življenja izobraževanja
v Ptujvi. Poglabljali so svoje znanje itd., prejemati poseben dodatek za tudi s prebiranjem strokovnih re- težje delovno mesto, vij in časopisov, saj so na le-te vsi Ob zaključku zborovanja so sln-naročeni.	/	dikalisti razpravljali še o nalogah
V zadnjem času so naši pedago- učitelja pri spomladanskih volitvah gi na svojih konferencah burno in o družbenem evidentiranju. Za razpravljali o delovnem programu bodoča odbornika občinske skup-šole. Izrazili so željo, naj bi se učna ščlne so predlagali Staneta Staniča obveznost znižala, zlasti za predava- in Katico Bračkovo-, telje, ki poučujejo predmete s pis-	Ernest Blažič
daniem zadružnem domu, v gradnji pa sta šoli ukinjeni.
S. S. sposobni za delo po imenovanem
kot rezultat osebne odrove^i in žrtve. Pravilno spoznanje, da je mogoče priboriti ustrezno mesto pedagoški znanosti v naši družbi le s stuAoznim delom, bo treba tudi s strani družbe primemo podpreti: danes imamo v celi državi samo en pedagoški institut (v SR Srbiji), to pa je lepa slika o tem, kako težko situacijo imamo na področju naše znanstvene pedagogike — posledica tega so pa tolikokrat kritizirani pojavi v našem šolstvu. Kongres jugoslovanskih pedagogov je jasno pokazal, kje smo in kaj nam je potrebno, d-a bodo uspehi prizadevanj tako pomembne dejavnosti v družbi, kot je pedagogika, boljši, kot so bili doslej. Sicer pa je s te strani prav dobro osvetlil probleme vzgoje in izobrazbe tudi VIII. kongres ZKJ.
Kongres se je končal z željo, da se z ugotovitvami jugoslovanskih pedagogov na kongresu seznanijo odgovorni činitelji in pa vsi pedagoški delavci, pedagoška društva pa bodo morala poskrbeti, da se želje, prizadevanja in doseženi uspehi še naprej uresničujejo v kar najbolj ustreznih pogojih za intenzivno, znanstveno delo na področju pedagoške teorije in prakse.
Za novega predsednika Zveze pedagoških društev Jugoslavije je bil izvoljen docent na filozofski fakulteti v Sarajevu dr. Petar Mandič. Prihodnji kongres pedagogov bo čez tri leta.
D. H.
Tgze z_a se_s_t_av_o
pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov za osnovne šole
Novi način formiranja dohodka v šolah na osnovi delovnega programa terja, da izpopolnimo in prilagodimo tudi notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov. Korekturo pravilnikov pa zahteva tudi dejstvo, da so pravilniki nekaterih šol dokaj komplicirani in da so nekatera osnovna vprašanja delitve v pravilnikih nepravilno rešena.
S tezami, ki jih objavljamo, želimo sprožiti širšo razpravo o problemih delitve osebnih dohodkov v šolah in dobiti mnenja in predloge praktikov. Na osnovi tega bo grupa sodelavcev pri Republiškemu odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije izdelala metodologijo^ za izdelavo pravilnika o delitvi velot-nega dohodka in osebnih dohodkov.
VABIMO VSE IZVRŠNE ODBORE SINDIKALNIH PODRUŽNIC SOL IN POSAMEZNIKE, DA NAM POŠLJEJO PRIPOMBE IN PREDLOGE DO 20. FEBRUARJA t. 1. na naslov: RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4.
I.	DELITEV ČISTEGA DOHODKA
— Celotni dohodek šole je plačilo za opravljene naloge oziroma za izvršitev delovnega programa.
— Sola dedi svoj celotni dohodek tako, da pokriva vse materialne izdatke, ki nastajajo v zvezi z delom šole (režijske in funkcionalne); ostanek je čisti dohodek, ki ga šola deli na osebne dohodke in sklade.
— Ker šola vkalkulira sredstva za sklade v ceno svojega Programa, mora v pravilniku zagotoviti, da se v finančnem načrtu predvidena sredstva tudi dejansko prelijejo v sklad skupne porabe ali druge namenske sklade. Pravilnik mora predvideti primere, v katerih kolektiv lahko odstopi od določil pravilnika.
— Prav tako mora pravilnik vsebovati določilo, da se sredstva za osebne dohodke, ki se posameznikom ne izplačajo zaradi neustrezne izobrazbe, stekajo v sklad skupne porabe in to za namene strokovnega izobraževanja.
— Pravilnik mora zagotoviti, da se eventualni prihranki pri materialnih stroških deloma izplačajo kot osebni dohodki, kar predstavlja stimulacijo zaposlenim za skrbno gospodarjenje in varčevanje. Deloma pa se ti prihranki stekajo v sklad skupne Porabe, ali še primerneje v investicijski sklad šole. Pravilnik mora vsebovati merila za delitev teh Prihrankov za osebne dohodke in sklade. Kot prihranek se štejejo samo tista sredstva, ki so rezultat dobrega gospodarjenja.
— Iz dela čistega dohodka, ki ga šola po pravilniku nameni za osebne dohodke, izloči najprej rezervo osebnih dohodkov, ki služi za izplačilo nadomestil in povra-(za dopust, plačane praznike,
II.	DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
a) Nagrajevanje pedagoških delavcev:
Osebni dohodek pedagoških delavcev je odvisen od:
1.	vrednosti delovnega mesta
2.	obsega dela
3.	kvalitete opravljenega dela.
Ad 1. Vrednost delovnega mesta:
Vrednost delovnega mesta je odvisna od zahtevane stopnje izobrazbe. Pri vrednotenju delovnih mest izhajamo iz predpostavke, da so odgovornost pri delu, delovni napor in pogoji dela na vseh delovnih mestih, ki jih zasedajo učitelji, enaki. To pomeni, da se delovna mesta razlikujejo le po tem, kakšno znanje in sposobnosti so potrebne za opravljanje nalog na določenem delovnem mestu. Znanje in sposobnost za opravljanje določeiih nalog pa posameznik pridobi s šolsko izobrazbo.
Iz prakse vemo, da v osnovni šoli potrebujemo za učno-vzgojno delo po znanju in sposobnostih, pridobljenih s šolsko izobrazbo, naslednja delovna mesta:
—	učitelj za razredni pouk s srednjo ali višjo izobrazbo,
—	učitelj za predmetni pouk z višjo ali visoko izobrazbo,
—	vzgojitelj za varstvene oddelke s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.
Razen teh bodo- na osnovnih šolah sistemizirana še delovna mesta:	ravnatelja, - pomočnika,
tajnika, psihologa in druga administrativna in tehnična delovna mesta. Pri vrednotenju teh delovnih mest pa bo upoštevano naslednje: šolska izobrazba, odgovornost, napor (umski in fizični) in pogoji dela.
Vrednost delovnega mesta, za katerega se zahteva visoka ali višja izobrazba, mora biti takšna, da stimulira kadre za pridobivanje izobrazbe. Cim višja je namreč izobrazba prosvetnega kadra, tem večja je verjetnost, da bo učno-vzgojno delo kvalitetnejše. Zato, da bo pridobivanje izobrazbe stimulirano, naj bo (delovno mesto, za katerega se zahteva visoka izobrazba, za cca 20 c/c višje
reditev posameznikov v skupine, pa bi morala biti strokovna ocena, ki jo za posameznika poda pedagoški vodja in pedagoški svetovalec. Prosvetni delavec bi dosegel višjo kvalitetno skupino takrat, ko je strokovno ugotovljeno, da so se njegove delovne izkušnje dejansko odrazile v vsestranskem boljšem delu, ne pa avtomatično po letih službovanja. Obratno pa je lahko nekdo razporejen v nižjo skupino, če se ugotovi, da svojega dela ne opravlja tako kvalitetno, kot v minulem obdobju in kot bi ga moral glede na delovne izkušnje.
b) Nagrajevanje vodilnega, tehničnega in osebja:
Gimnazijska petletka
Odgovarja direktor škofjeloške gimnazije Rado Jan
Ob obisku se prvi hip morda zdi, da je življenje na škofje- Menimo, da ima dijak pravico loški gimnaziji podobno drugim. Pa je vendarle drugačno — hoditi v šolo in tudi to, da je dostikrat bolj polno in bogato. To zatrjujejo srečanja in pogo- njegovo znanje preverjeno. Preveri, pisani stenski časopisi po hodnikih in drugo. Škofjeloška fesorjeva dolžnost je, da poda gimnazija nima spoštljive tradicije, zato je toliko bolj raz- '	,s'~'
veseljivo, da je v zadnjih letih našla svojo pot in jo tudi izpeljala. O tem je podrobneje pripovedoval njen direktor Rado Jan.
Kako bi v telegramskem stilu predstavili škofjeloško gimnazijo 1964/65?
1 Obiskuje jo 230. dijakov... Verificdirani smo pogojno, vendar to ni tako slabo. Zadnje čase skrbi občina (ki so se ji pridružila tudi nekatera podjetja), da se bomo modernizirali. Opremljamo kabinete, kupujemo učila in urejamo vse drugo tako, da bomo do naslednjega šolskega leta pripravljeni na verifikacijo. Bilo bi seveda drugače, ko bi imeli svojo • administrativnega telovadnico, kajti gostovanja niso vselej prijetna. Priznam: boljše
ko se gimnazijska društva povezujejo in sodelujejo z diruštvi v komuni.
In profesorji, kako se oni vključujejo v ta krog, ki je vedno širši?
Člani profesorskega zbora ne poučujejo le svojih predmetov, temveč je vsak tudi mentor razredne skupnosti, obenem pa še mentor določenega področja interesne dejavnosti dijakov. Na primer: profesor slovenščine je razrednik, poučuje svoj predmet, je mentor razredne skupnosti, knjižničarskega odbora ipd.
o^tednoteno od delovnega mesta	.
s srednjo izobrazbo (oziroma cca treba izvršiti^ analitično oceno 10 % več od delovnega mesta z višjo izobrazbo). Če pa zaradi objektivnih okoliščin zaseda delovno mesto oseba z neustrezno izobrazbo, se avtomatično odbije določen procent, vendar ne celoten procent, ki ga ima delovno mesto na račun višje izobrazbe.
To iz razloga, ker mora učitelj zaradi nižje izobrazbe vložiti več napora v svoje delo.
Ad 2. Obseg dela:
. Obseg dela je drugi element, ki vpliva na višino osebnega dohodka prosvetnega delavca. Obseg dela merimo po številu opravljenih učnih ur v razredu in številu ur, ki jih posameznik opravi pri izvrševanju drugih,
Dijaki škofjeloške gimnazije na smučarskem tečaju na Starem vrhu
Za tovrstna delovna mesta je
v
na-
boleznine itd")-' Nato "izračuna šola programu šole predvidenih Plansko vrednost točke, s katero l°g°- Izvršitev v programu pred-
se ovrednotijo točke, ki jih do-
se2e posameznik na osnovi vred-nosti delovnegarmesta, obsega in Kvalitete dela.
— Planska vrednost točke se izračuna tako, da se planirana masa sredstev za osebne dohodke za vse leto deli s planiranim številom točk.
— Število točk izračuna šola tako, da na osnovi programa dela ugotovi, koliko ur pouka in dopolnilnega pouka bo na posameznih delovnih mestih opravljenega. Ure se pomnožijo s točkami za eno uro in dobi se planirano število točk.
— Ob koncu leta se dokončno obračunana masa osebnih dohodkov deli z dejanskim številom točk in to je vrednost točke za dokončni obračun.
videnega števila ur pa še ne pomeni, da so tudi'naloge izpolnjene. Zato je nujno spremljati^ tudi izvrševanje podrobnega učnega načrta posameznega prosvetnega delavca za konkreten predmet in izvrševanje programa posamezne dopolnilne ali razširjene dejavnosti. Znaten razkorak med številom opravljenih ur in obsegom predelane snovi iz programa pomeni praktično (pri obračunu osebnih dohodkov) za posameznika ustrezno zmanjšanje števila opravljenih ur. Ker pa-takšna odstopanja za krajša obdobja lahko nastajajo iz objektivnih razlogov, je primerno, da se jih ugotavlja na primer ob redovalnih konferencah.
število točk za obseg dela v enem mesecu bi izračunali za posameznike takole:
pri tem upoštevati naslednje:
—	obseg dela
—	delovni napor
—	pogoje dela
—	odgovornost pri delu.
. Pri točkovanju po omenjenih kriterijih je treba voditi računa o tem, da bodo razmerja med učitelji in ostalimi delavci na šoli realna. Osebni dodatek vodilnega, tehničnega in administrativnega osebja pa je prav tako odvisen od vrednosti delovnega mesta, obsega in kvalitete opravljenega dela.
Seveda pa nastajajo razlike med posameznimi delovnimi mesti v načinu merjenja. Tako bo na primer za ravnatelja nemogoče natančno izmeriti obseg njegovega dela. Zato bo na osnovi opisa nalog delovno mesto ovrednoteno, nato pa se občasno ugotavljalo, ali so bile vse naloge v celoti opravljene in kakšna je bila kvaliteta. Strokovno oceno o kvaliteti dela ravnatelja bo dajal zavod za prosvetno-pedagoško službo. Ta ocena bo tudi osnova za nagrajevanje ravnatelja po kvaliteti.
Pri ocenjevanju kvalitete dela administrativnega in tehničnega osebja pa bi bilo mogoče uporabiti na primer naslednja merila: samostojnost in samoiniciativnost, ekspeditivnost, ažurnost, varčevanje z materialom, delovna disciplina, odnos do sodelavcev itd.
Torej ste zelo zaposleni. To pomeni, da imate tudi temu primerne osebne dohodke?
Povprečje (65.000 dinarjev) je pod občinskim. Naše stališče je, da je treba delati, in sicer tako dobro, da bo družba sama spoznala, dia zaslužimo boljše dohodke.
Pogled nazaj: kdo sodeluje na konferencah strokovnega kolegija in kakšne so vaše izkušnje na tem področju?
Poleg profesorjev so na teh konferencah tudi dijaki — po dva iz vsakega razreda (predsednik razredne skupnosti, ki obenem vodii študijsko komisijo, in predsednik organizacij'8 ZMS, ter predsednik šolske skupnosti). Posamezna vprašanja prouče najprej študijske skupine po razredih. Na konferencah strokovnega kolegija šole poročajo najprej profesorji, in sicer ponavadi pozitivistično, medtem ko povedo predstavniki dijakov celo biografijo razreda.
Najpomembnejše je, kakšni so odnosi. Sprva je bilo nevarno, da
~7,'__diijaild ne bi razumeli napak, kako
T . ’ ' •	+	niso faktor odločanja, temveč so-
prostore bi potrebovala tudi fizikalni kabinet in kabinet za elek-trostroko.
To seveda ni vse, kar je zapisano v »osebni izkaznici« loške gimnazije, je pa zanjo značilno.
Kakšno je bilo življenje na gimnaziji pred leti in kako je začela rasti?	,
Pred dobrimi petimi leti so prevladovali na šoli formalistična odnosi. Odtlej gradimo drugačen sistem. Tak, ki raste iz razredne Skupnosti, kjer se pojavljajo učenci v delovnem odnosu s šolo in v družbenem odnosu s součen-ci.
Nismo hiteli In vendar smo vsako leto za stopnico više. Najprej smo razvili dobro mladinsko organizacijo, nato dijaško samoupravo z njenimi razširjenimi oblikami itd. — vse do sodelovanja dijakov na tim. pedagoških konferencah. Z mladim človekom je tako, da mora spoznati vsebino problemov delovnega okolja, kajti šele nato začne preraščati iz mladostnika — egocentrika v bolj zrelo osebnost.
Zdaj, v
kvalitetno znanje in da izpraša dijaka. V družbenem in našem interesu pa je, da izdela razred čimveč dijakov. Vsi — starši, mladinska organizacija, profesorski zbor in šolski komite — so bili za to, da bi dijaki imeli možnost, da popravijo svoje negativne ocene v popoldanskem času in da bi starši za take ure tudi plačevali. Profesorji so se odrekli tem honorarjem — denar bi šel v fond, iz katerega bi kupovali učila ... Občinski svet za šolstvo je bil proti, češ da je šolanje učencev v naši državi brezplačno...
Zanimalo bi nas, kako uveljavljate praktična znanja.
Svobodne aktivnosti, ki smo jih uvedli pred časom, so pravzaprav predhodna oblika praktičnih znanj. Le-ta smo uveljavili na svoj način že v kultumoumetni-škem in športnem društvu, v zadnjem času pa tudi v matematičnih, bioloških, geoloških idr. krožkih in klubih, ki imajo vse pogoje za dobro delo.
Kakšne so vaše izkušnje z novo metodologijo?
Zaradi nove metodologije, ki je sicer dobro zamišljena in v skladu z načelom pogodbenega odnosa, je potrebno preveč papirnatega truda. Zdi se namreč, da bi jo lahko z določenimi standardi poenostavili, kajti kvalitete tudi pri sedanjem načinu obračunavanja ne bodo prišle do veljave.
Sredstva bi bilo treba zagotoviti preko teh standardov. Do razlik naj bi prišlo v primerih, kadar izstopa uspeh šole, oziroma, kadar odstopa od tega. V prvem primeru naj bi bila šola nagrajena, v drugem pa kaznovana.
Kaj ste napravili, da bi bil prehod učencev z osemletke na gimnazijo lažji?
To, kar smo poskusili, so šele prvi koraki. Nekateri naši profesorji poučujejo posamezne predmete (npr. slovenščino) v zadnjem razredu osemletk. Učenci se tako počasi privajajo na drugačen način dela.
In kako se poslovite od dijaka, ko konča gimnazijo?
Dijaka spremljamo od vstopa v šolo do Vključevanja v poklic. Predno zapusti dijak gimnazijo, mu Skuša le-ta posredovati štipendijo — v primeru, če gre študirat naprej. Takih primerov je vsako leto okrog dvajset.
Gimnazijskih štipendij še ni, če so. je to socialna podpora, ki jb dobe dijaki od občine. Vendar bi bilo prav, ko bi začela podjetja štipendirati dijake vsaj, ko končajo tretji gimnazijski razred.
M. K.
na oblikovanju marksističnega jedra šole.
Spoštujmo konkretnost:	v
čem se zrcali aktivnost dijakov?
Mnogo jih je, ki sodelujejo v šolskem kulturnem in športnem društvu. Eno in drugo je imelo' doslej lepe uspehe, obema pa se letos pridružuje še družboslovno društvo. Precej imamo klubov in krožkov, ki tudi zares žive. Lahko rečemo, da smo v tem svojem delu že na višji stopnji, na tisti.
Ime In priimek	Vrednost delovn. mesta za 1 uro dela (pouka) v točkah	Število opravi j. ur pouka	Število ur dodatne pomoči	Število ur dopoln. dela	Skupaj ur	Skupaj točk
1	2	3	4	5	3 + 4 + 5 = 6	2 X « >= 7
Točke, ki jih posameznik doseže v enem mesecu, se pomnožijo z vrednostjo točke. Produkt je akontacija osebnega dohodka, ki je izračunana na osnovi enotne, planske vrednosti točke in obsega dela, merjenega v pedagoških urah.
Vprašanje je, ali je primerne-ie, da vzamemo kot osnovo za izračun delovno uro in ne učno Uro, kot to predvidevajo teze.
Ad 3. Kvalileta opravljenega
Kvalileta dela se ocenjuje na osnovi doseženih rezultatov za oaljša časovna razdobja in se Ustrezno nagrajuje po v naprej
določenih kriterijih. Na kvaliteto učiteljevega dela vplivajo različni elementi, ki jih ni mogoče natančno ugotavljati in izmeriti. Zato je primerno, da se kvaliteta dela ugotavlja kompleksno in se pri tem upoštevajo uspehi posameznika na področju vzgoje in izobraževalnem delu.
Mogoče bi bilo vse prosvetne delavce na šoli razporediti po kvaliteti v nekaj skupin. Pri razporejanju posameznikov v te grupe bi morale igrati pomembno vlogo delovne izkušnje, pridobljene z leti službe, ker le-te pogojujejo kvalitetnejše delo. Drugi faktor, ki bi vplival na razpo-
Slika iz nekega srednjega tehnikuma v Bolgariji
odločanja. Izkušnje so pokazale, da je tako delo bolj kvalitetno, ker je dijak prisoten na konferenci.
Kaj sodite o javnem ocenjevanju?
Uveljavili smo načelo javnega ocenjevanja, ki pa je javno le toliko, da profesor pred razredom izreče oceno. Vrednoti jo 30 parov oči, 30 vesti... Če je profesor samo enkrat pogrešil, je ob ugled. Spoznali smo, da ne bi bilo prav, ko,bi se dijaki pogajali s profesorjem za vsako oceno posebej. Bistveni del demokratične šole je sicer javna ocena in možnost kritike, toda kakšne?
Dijak, ki z oceno ni zadovoljen, pojasni vzroke za to študij-siki komisiji razredne skupnosti, le-ta pa odloči, ali bo o njegovem primeru sploh razpravljala. Če se to zgodi, seznani s problemom razrednika, le-ta pa se pogovori s profesorjem, ki poučuje določen predmet.
Vsak profesor ima pravico, da stalno preverja znanje dijakov, le-ti pa se lahko tudi sami javijo k spraševanju. Za svobodno javljanje so posebna pravila. Dijak, ki ima nezadostno oceno, se lahko sam javi in če dobi tako oceno drugič, ga profesor vpraša le, če utegne — sicer bi bila zmanjšana možnost normalnega dela v razredu,
To pomeni, da sprašujete dijake, ki imajo negativne ocene, izven rednega pouka?
Da, to smo predlagali — zato pač, ker dijak ni izkoristil možnosti, ki mu jo je dala družba.
Razgovor z učiteljico Škerget Greto iz Dokiežovja pri Beltincih
» Poznam jo še iz dijaških let, ko je iz Loke pri Zid. mostu obiskovala v 1. 1952/53 učiteljišče v Celju. Vrsto let je učiteljica v Pomurju, zadnja leta v Dokležovju ob Muri. Je znana pedagoška in prosvetna delavka in je bila izvoljena kot delegatka za vm. kongres ZKJ, kjer je zastopala ob. Mursko Soboto. V tej zvezi šem ji stavil nekaj vprašanj.
Kako ste sprejeli vest, da ste predlagani za kandidata na VIII. kogres ZKJ?
»Lahko si mislite, da me je vest resnično presenetila, saj niti zdale-ka nisem pomislila, da bom predlagana za kandidata.«
Kot mlada prosvetarka ste bili prvič na takem kongresu. Kakšno je bilo vaše doživetje?
»Kongres ZKJ je vsekakor najbolj reprezentativna manifestacija v državi. Poleg svečanega občutja in zanosa obhaja človeka trdna volja delati in zopet delati za dosego smotrov, ki jih je začrtal kongres. V praksi pa je drugače in marsikatere lepe ideje se izjalove. Pa bi se ne smele!«
Kakšno je bilo za vas srečanje s predsednikom Titom?
»Član neke afriške delegacije je dejal: TITO je za nas legendarna osebnost. Zame tudi!«
Kakšno je bilo vaše gledanje na kongres v zvezi s problemom šolstva na vašem področju v Pomurju?
»Mnenja sem, da ne moremo - obravnavati problema šolstva ločeno, pač pa so več ali manj isti problemi povsod. Morda je razlika v tem, da je v gospodarsko močnejših občinah situacija nekoliko boljša kot v gospodarsko šibkejših; teh je pa več in med nje spada tudi naša — murskosoboška. Naj naredim iz tega problema dva, ki sta pomembna in neločljiva: finančna sredstva — kader. Brez prvega in drugega ne gre!
Materialno stanje večine šol je porazno, sredstva zadoščajo komaj za najnujnejše. Učenci in učitelji so tako prikrajšani za marsikaj, kar jim v bogatejših občinah lahko nudijo. Tako ne more biti govora o enakopravnem položaju vseh učencev v SFRJ. Tudi učni kader beži iz krajev, kjer niso ugodni pogoji za življenje in delo.
Kongres se je zelo zavzel za šolstvo in prosvetni kader. Saj, Če realno pogledamo, je šola osnovna dejavnost naše družbene skupnosti, tako v izobrazbi in vzgoji. Zadnji čas je, da se uredi stimulacija prosvetnega kadra.«
S. Skočir
Pota glasbene vzgoje
Glasba sodi v vrsto drugih umetnostnih panog, ki harmonično oblikujejo človeka in mu vzgajajo občutek za dojemanje in občutenje lepote. Tako kot pri vsaki vzgoji so tudi pri glasbeni važna pota, sistemi, metode, kako pridemo do čimbolj ših uspehov. Nič manj važen pa ni neposreden, ljubeč pristop vzgojitelja k otroku, kateremu ždi predstaviti in približati glasbo, da jo bo vzljubil, spoštoval ali celo gojil. Da je to res, nam utegne potrditi naslednji dogodek.
Vsi, ki so na koncertu ali po radiu poslušali bolgarski mladinski pevski zbor »Bodra smjaea«, ne morejo pozabiti tega edinstvenega doživetja, ki so ga s svojim neposrednim podajan jem prikazali mladi pevci iz Sofije. Ne samo ljubitelji mladinske glasbe ali vneti poslušalci mladinskih zborov, vsi, prav vsi, ki so prisluhnili slovitemu bolgarskemu zboru, so priznali, da jih je dovršeno, do zadnjih potankosti izbru-šeno petje tako prevzelo, kakor lahko človeka prevzame le umetnost, podana v svoji največji popolnosti.
Kje tiči skrivnost uspehov, ki jih leto za letom žanjejo po vsem svetu mladi pevci? Od kod ta neuničljiva energija, volja in veselje do petja, ki ne usahne niti po dvdmpolurnem zahtevnem koncertu? Pričakovali bi, da se bodo otroci po tolikšnem fizičnem in čustvenem naporu utrujeni sesedli, pa smo bili priča nečemu povsem drugemu: mladi pevci so medtem, ko so se po koncertu preoblačili, neugnano, kot uročeni peli dalje.
Radovedni, od kod ta silna poustvarjalna vnema, smo povprašali ustanovitelja slovitega mladinskega pevskega zbora, njihovega dirigenta Bonča Sončeva.
Šolstvo
na Madžarskem
Statistični podatki zadnjih let kažejo, da obiskuje šolo na Madžarskem vsak peti državljan. Tako je obiskovalo osnovno šolo v zadnjem letu poldrug milijon madžarskih otrok, na srednjih šolah je bilo 200.000 dijakov,'ha univerzah in visokih šolah pa 80.000 študentov.
Osnovni pouk, ki ga izvajajo v osemletkah splošnega tipa, je obvezen in brezplačen. V okviru teh šol delujejo še posebni razredi. Tako lahko obiskujejo otroci, ki so nadarjeni za glasbo, posebne glasbene razrede, kjer imajo poleg obvezne učne snovi tudi vsak dan petje, dvakrat tedensko pa brezplačen pouk enega izmed glasbenih instrumentov,’ Rodohno velja tudi za jezikovno nadarjene šolarje. Le-ti se uče od tretjega razreda dalje en tuji jezik, od petega razreda pa dva tuja jezika. Učenci od petega do osmega razreda imajo tudi obvezno praktično delo, in sicer dve uri na teden (na industrijskem in kmetijskem področju ter za delo v gospodinjstvu).
Šolska obveznost, ki je bila pred nedavnim še od 6.—14. leta starosti, je zvišana na deset let. Okrog 80 % učencev, ki dokončajo osnovno šoli, nadaljuje študij na srednjih šolah. Na Madžarskem si prizadevajo, da bi mogel v prihodnjem desetletju nadaljevati študij na eni izmed srednjih šol vsak otrok, ki dokonča osnovno šolo. Vsi tisti, ki se ne vpišejo na gimnazijo, lahko izbirajo med industrijsko, kmetijsko ali strokovno šolo, v katerih si pridobe gojenci po treh' letih brezplačno izobrazbo strokovnega delavca.
Srednja šola, ki je prav tako brezplačna, je štiriletna gimnazija ali tehnikum, ki se postopoma spreminja v srednjo strokovno šolo, kjer dobi učenec ob zaključku leta hkrati z maturitetnim spričevalom še spričevalo strokovnega delavca. Tudi v srednjih šolah posvečajo veliko pozornost praktičnemu pouku. Na gimnaziji se je namreč že močno uveljavil sistem, po katerem je odmerjeno teoretičnemu pouku pet dni v tednu, šesti dan pa uporabljajo za praktične^ delo v industriji ali kmetijstvu.
Prehoden eksperimentalen tip šole med srednjo in visoko šolo, ki vzgaja sodobne strokovnjake, je višji tehnikum. Študij na teh šolah traja tri leta, absolvent pa si pridobi naziv visokokvalificiranega tehnika. V preteklem šolskem letu je bilo na Madžarskem 50 takih šol, ki jih je obiskovalo 8000 učiteljev.
, Število tistih, ki so končali univerzitetni oziroma visokošolski študij na Madžarskem, se je zvišalo — v primerjavi z letom 1940 — za 80 %. Na univerzah in visokih šolah diplomira letno okrog 7000 absolventov. Med njimi je povprečno 30 % profesorjev, 19 % inženirjev in 16 % pravnikov,	S. S.
Dejal je: »Vsa umetnost naših uspehov je v navezanosti otrok, ki sem si jo znal ustvariti in v sproščanju neusahljivih čustvenih energij, ki sem jih znal izvabiti iz njih in jih oblikovati v pesmi. Isto nam je že pred tridesetimi leti povedal vaš bivši dirigent Trboveljskih slavčkov in naš prijatelj Avgust Šuligoj. To je prvo, ponavljam, prvo. Temu pa sledi dolgotrajno, metodično in sistematično urjenje glasbeno-te-oretičnih prvin in umetniško oblikovanje giasu.« Tak je bal dirigentov odgovor na naše vprašanje. Takoj nato pa je pripomnil: »Pa ne pozabite, da uspehe na glasbeno-vzgojnem področju lahko žanjemo le pri otrocih med
4.	in 14. letom. Če smo znali pridobiti otroka za glasbo v teh letih, mu bo zvesta spremljevalka vse življenje,«
Kakor je bil pomemben dirigentov odgovor na naše vprašanje, toliko bolj je za naše razmišljanje zanimivo in dobrodošlo njegovo dopolnilo, če ga prenesemo v naše razmere.
Kako je z glasbeno vzgojo pri nas? Kdo skrbi za sistematični pouk glasbe, kakšni so uspehi naših prizadevanj?
Ker živimo v času tehničnih iznajdb, med katero sodijo tudi množična komunikacijska sredstva, predvsem radio, ki ga ima že vsaka družina, in televizija, ki ji na široko odpiramo vrata v naše domove, moramo ugotoviti, da se otrok seznani z glasbo že v naj-nežnejši dobi. Vsi mogoči zvoki, nitmi in melodije prihajajo v njegovo uho in ustvarjajo lestvico najrazličnejših čutnih in čustvenih razpoloženj, na katere otrok po svoje reagira. Ker se v otroku s poslušanjem radia, ki ponekod poje od jutra do večera, brez reda kopičijo ritmi in melodije, bi morali biti že starši prvi glasbeni vzgojitelji, da bi znali, oziraje se na otrokovo dojemljivost, opozarjati mladega poslušalca na glasbene vrednote, če ne to pa vsaj odtegniti oitiroka od poslušanja takrat, kadar sodijo, da glasba zanj ni najbolj primerna. Kakor vemo, je le malo staršev, ki bi se v množici drugih vzgojnih problemov dotaknili tudi glasbene vzgoje, ki nam jo daje dan za dnem, uro za uro tako rekoč v neizmernih količinah dtuies-vscknkor najbolj razširjen posredovalec glasbe — radio.
Glasbena vzgoja po radiu pa je nepopolna, saj daje otroku le pasivno dojemanje. Če želimo doseči ravnovesje, skušajmo otroka navajati še k aktivnemu muziciranju. Otrok naj poje, ritmično naj se izživlja na preprostih otroških glasbilih, tolkalih, ropotuljah, zvončkih, saj to, kakor vemo, prav rad dela. Tu gre za otroka predšolske dobe, ki bi mu prav varstvenovzgojne ustanove morale dati sicer preprosto, toda prvo sistematično glasbeno vzgojo.
Neposredna, živa, privlačna, zanimiva!...
Kakor ugotavljamo na drugih področjih, ki zadevajo glasbeno vzgojo, je tudi pri predšolski glasbeni vzgoji veliko pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra. Nihče se pri nas žal še ni lotil sistematičnega, znanstvenega proučevanja, ki bi po psiho-peda-goško-glasbenih vidikih obdelal
otroka predšolske dobe in posredoval teoretične ugotovitve vzgojiteljicam v varstveno-vzgojnih ustanovah.
Nič boljše ni stanje v prvih razredih osnovne šole. Zavedati se moramo, da je glasbena vzgoja v nižjih razredih osnovne šole za večino otrok tudi edina sistematična glasbena vzgoja, ki so je deležni v življenju. Zato bi morala biti ta vzgoja res neposredna, živa, privlačna in zanimiva, zajemati bi morala muziciranje in poslušanje; za spoznavanje, vrednotenje in občutenje glasbene umetnosti pa bi morala uporabljati sodobna tehnična pomagala: plošče, magnetofonske trakove, radio in televizijo.
Na naših šolah, razen redkih izjem, do sedaj ni bilo takšne prakse. Vzrokov za to je več, glavni pa je v spoznanju,da doslej še nismo izoblikovali tipa učne ure za razredni pouk v osnovni šoli — niti po vsebinski niti po oblikovni plati. Z ustanovitvijo zavodov za prosvetno pedagoško službo, zavodov za glasbeno izobraževanje, drugih prizadetih ustanov ter posameznikov, ki se zavedajo pomembnosti glasbene vzgoje na splošno-izobraževalnih šolah, pa so dani vsi pogoji, da se ho stanje postopoma zboljšalo.
V višjih razredih osemletk, kjer Imajo predmetni pouk glasbe, je stanje znatno boljše, saj si posebno v zadnjem času naši glasbeni zavodi-močnio prizadevajo izšolati vzgojitelja, ki bo kos sodobnim glasbeno-vzgojnim nalogam.
Razen te splošne glasbene vzgoje pa moramo omeniti še petdeset glasbenih šol, ki s približno 10.000 gojenci bolj ali manj uspešno delujejo po vsej Sloveniji. Če bi se le na kratko dotaknili nalog, ki bi se jih na današnji stopnji razvoja morale lotiti glasbene šole, moramo na prvo mesto postaviti povezavo med glasbeno in osnovno šolo. Takšno medsebojno sodelovanje bi namreč do-kaj razgibalo sicer zaprto dejavnost glasbenih šol, učence osnovnih šol pa bi gojenci — glasbeniki seznanjali z živimi glasbenimi primeri. Glasbena šola bi morala biti tako po umetniški kot po pedagoški in mentorski strani osrednja glasbena ustanova v kraiu oz. v komuni.
Če se še enkrat vprašamo, kje so poglavitni vzroki za to, da glasbeni uspehi še niso takšni, kakršnih bi si želeli, jih moramo tekati predvsem v pomanjkanju usposobljenega in z ljubeznijo do glasbe prežetega strokovnega kadra; druga pomanjkljivost je v pičlih pomagalih, ki so nujno potrebna za uspešen, sodoben glasbeni pouk; tretja vrzel pa je v nepoučenosti nekaterih naših ljudi, staršev in deloma tudi vzgojiteljev, ki se žal ne zavedajo pomembnosti glasbene vzgoje. Glasbena vzgaja oblikuje ne samo specifična glasbena nagnjenja, temveč tudi čustveno uravnava človeka ter mu navznoter in navzven kleše podobo kulturne, humane osebnosti. Če bomo znali premostiti vse te vrzeli in pomanjkljivosti ter z veščo in polno zavzetostjo slediti besedam bolgarskega mojstra, bomo želi tudi uspehe.
•	—	Janez Bitenc
Slika z mednarodne šolske razstave v Ženevi prikazuje glasbeni pouk v eni slovenskih glasbenih šol
»Zimski urniki« za šolsko smučanje
»NAŠI ZBORI«
Po krajšem premoru so spet začeli izhajati »Naši zbori« — revija slovenskih zborovskih skladb z glasbeno knjižno prilogo. Skrb za izhajanje revije je zdaj prevzela Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije. Uredništvo je razširilo krog sodelavcev, da bi tako čimbolj obogatilo vsebino revije in zadovoljilo naročnike.
V uvodu h glasbeno-knjižni prilogi piše Lev Modic med drugim: »Šestnajst let so »Naši zbori« izpopolnjevali določeno mesto v našem kulturnem prostoru. Odpirali so možnosti ne ravno maloštevilnim zborom v Sloveniji, pa tudi izven nje, da se seznanijo z umetniško vrednimi deli naših sodobnih in starejših ustvarjalcev. Že s samim tem so »Naši zbori« postavljali kriterije za umetniške težnje posameznih zborov. Silili so jih, da so si zastavljali vse višje cilje, navajali so jih k razumevanju sodobnih estetskih teženj. Brez tega bi pevska kultura pri nas stagnirala in zgubila bi pomen večnega in vselej novega izražanja in kultiviranja človekovih odnosov. Ta vrednost umetniškega hotenja pa je za socialistične družbene odnose toliko pomembna, da je imel Gorki estetiko za etiko bodočnosti. Torej: ne samo zaradi tradicije pevske kulture pri Slovencih, ampak predvsem zaradi današnjega človeka In našega časa Zveza kulturno-prosvetnih društev ni smela dopustiti, da bi nenadoma presahnili napori sodelavcev »Na-
ših zborov« za rast naše pevske kulture.,.«
V uredniškem odboru novih »Naših zborov« so: Radovan Gobec, Jože Gregorc, Adalf Groeb-ming, Lojze Lebič, Janko Ravnik, Rado Simonitti, odgovorni urednik je Adolf Gnoebmiimg. Re-
tosi zbori
vija bo izhajala šestkrat letno, naročnina znaša 1500 dinarjev letno. Uredništvo in uprava: »Naši zbori«, Kulturno-prosvetni zavod Prosvetni servis, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, p. p. 291/VI, telefon 32-577.
Notni del 1. štev. prinaša naslednje pesmi: za mešane zbore: Ivan Zorman — Ob pomladni zori, Mihael Rožanc — Dober večer (primorska narodna); za moške zbore: Mihael Rožanc — Roža (Simon Jenko), Blaž Arnič — Kaj li bom zibala? (Maks Simončič); za ženske zbore- Adolf Gro-ebming — Dekle pri oknu (Ivan Jenko).
Smučanje šolske mladine se razmahne najbolj v semestralnem odmoru. Najpomembnejše je tedaj obsežno, sproščeno smučanje, ki si ga privošči po svojem nagnjenju mladina sama. Znaten delež prispevajo k temu seveda tudi šole in razne organizacije, ki v tem času organizirajo smučarske tečaje in zimovanja. Obe omenjeni obliki pa še ne pomenita tistega obsega smučanja, ki mora biti našim šolam glavni cilj, da namreč smuča vsa naša šolska mladina, kakor je vsa mladina deležna ostalega pouka. Podobna ugotavljanja nam pokažejo, da smuča neorganzirano velik del — predvsem moške mladine, tudi v tečajih in zimovanjih j:h srečujemo nekaj, velik del mladine pa vseeno ostaja neudeležem, česar še ob tako zvenečih poročilih ne bi smeli spregledati. Tu pa ima predvsem šola prve dolžnosti. Edino ona ima pregled nad vso mladino in edino ona ima vsaj organizacijske možnosti, da dela z vso mladino. Ker spada smučanje, v najpomembnejši program šolske telesne vzgoje, ima šola pri tem povsem določene obveznosti. Zato je napaka, če se šola zadovolji samo s smučanjem v semestralnem odmoru v oblikah, ki sla bile zgoraj omenjene. Naše šole bi morale ob ugodnih snežnih razmerah prenesti ves pouk telesne vzgoje na sneg vsaj ves januar in februar. Mnoge šole, ki so sicer prikrajšane za telovadnice, so že našle pot na zasnežene poljane v izrazito zimsko svežino.
Z razumevanjem za tako telesno vzgojo so se dobile tudi ustrezne kombinacije urnikov, da je bilo možno smučanje med rednim poukom, ne da bi nastale motnje pri ostalem šolskem delu. Ponekod pa se pri urniku vse konča in smučarski učni program je neizvedljiv! Res ima semestral-ni odmor za smučanje velike prednosti, ker so učenci tedaj prosti, na drugi strani pa je organizacija dela z vsemi učenci prav zaradi te prostosti zelo etež-kočena. Nujno je torej, da pričnemo s poukom smučanja že pred semestrom in da nadaljujemo z njim še tudi po semestru. Najpogostejši obliki organizacije tega smučanja so bile doslej združene tedenske ure telovadbe in športni dnevi. Se prav posebno pa izključuje vse motnje pri celotnem šolskem delu zimski urnik. V tem urniku so vse redne ure telesne vzgoje izpuščene, ostale ure pa so strnjene, vsled česar so učenci dva do trikrat tedensko eno uro prej prosti. Namesto tega prihajajo obvezno k smučanju v svojem prostem času, kadar so pozvani. Učitelj telesne vzgoje po zimskem urniku ni vezan na redni umik in lahko poziva učence k smučanju po najustreznejšem redu, v najpriklad-nejšem času in na najprimernejšem mestu. Da se vozačem nč treba vračati, jih obiskuje v njihovih naseljih in jim obenem pomaga z nasveti pri njihovem domačem udejstvovanju, ki se sicer vrši največkrat brez pomoči in kontrole. Za to delo lahko dobi šola učitelju telesne vzgoje pomoč, pa tudi sam bo dobT v času sezone na smuči vse učence vsaj za 10 — 12 ur, kar pomeni, da bo z njimi vsaj v glavnem lahko predelal osnovno šolo smučanja. Tako organizirana smučarska šola je za naše šolske potrebe najzaneslivejša, ker temelji na
trdnem šolskem rednem delu, in redu, na službeni disciplini in odgovornosti. brez vseh motenj ostalega pouka in — kar je zaenkrat še posebno važno — brez posebnih izdatkov. To pa so najvažnejše osnove za stalno solidno in vsem dosegljivo delo.
Na ta način lahko pričnemo delati takoj, ne da bi zamujali leta s čakanjem na idealne pogoje z idealnimi finančnimi sredstva, ki pa jih večina nima. Mogoče tudi ta oblika ni povsod izvedljiva, vsekakor pa v večini primerov, kjer bo dovolj dobre volje za sestavo začasnega urnika in seveda prizadevnosti učitelja telesne vzgoje. Med ugovori bodo ponekod na prvem mestu snežne razmere, drugod oprema. Poleg resničnih težav obstaja danes med mladino tudi prevelika zahtevnost. Sneg in primerne terene je treba včasih tudi poiskati in se do njih nekoliko potruditi! Nevzdržne cene smučarskih potrebščin so znane in bi morali najti pot do primerne šolske smučarske opreme, ki bi bila učencem dosegljiva, znana pa je tudi različna prizadevnost za nabavo opreme, posebno ob primerjavi učencev in učenk. Ce bodo res vsi učenci deležni skrbnega šolskega pouka v smučanju, bo tudi primerna doslednost v zahtevah glede nabave smuči imela več uspeha. Učenci in starši
bodo smatrali smučanje, ki se izvaja med rednim šolskim poukom, za enakovredno šiolsko delo in bodo smučarske rekvizite res smatrali za šolske potrebščine. Preskrba s sodobnimi šolskimi učili na naših šolah danes v glavnem ni več vprašanje, pa se bo dobilo vendar tudi 10 parov šolskih smuči, če je to potrebno, da dosežemo učni načrt tudi pri smučanju in če s tem rešimo probleme vsaj v najkočljivejših primerih.
Navedena oblika šolskega smučanja je preizkušena. Pomeni naj prispevek k uresničenju naše najvažnejše težnje, da bi v okviru šolske telesne vzgoje res vsi učenci smučali. Verjetno smo se predolgo zadovoljili in se uspavali ob raznih semestralnih tečajih, k^ so se jih večkrat udeležili predvsem učenci, ki so bili že smučarji in niso rabili ponovne pobude, večina pa je stala ob strani. Naj se vse to vrši še naprej, kot osnovo pa je treba postaviti smučanje v okviru rednega pouka, kjer bodo vsi učenci stopili na smuči. V dobrih desetih urah jim res ne bomo mogli nuditi veliko, vendar še . vedno več, kot če jim ne nudimo nič! Se prav posebno zadovoljstvo nam bo prinašala zavest, da se tudi tu nismo izneverili osnovni nalogi šole, ki posveča enako pozornost vsem učencem,	Albin Završnik
Hospitirali smo na osnovni šoli Zavoda za slepo mladino
Na programu zadnjega sestanka učiteljev angleškega jezika na območju zavoda za prosvetno pedagoško službo Vič je bila tudi hospitaoija v 5. razredu na zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Učenci se v letošnjem šolskem letu prvič uče angleščine; prej so se učili nemščine. Poučuje jih tov. Teja Janežič-Mikež,
S hospitacijo smo bili izredno zadovoljni. Imeli smo priložnost videti, kaj je zares direktni pouk. V razredu je 10 učencev, kar je na tej šoli že preveč za en razred, a zaradi stiske s prostorom ni mogoče imeti dveh paralelk. Učenci so ali popolnoma slepi ali pa vidijo delno. Nekateri so tudi nekoliko naglušni, kar delo še otežuje.
Učenci so najprej ponavljali že znano snov, potem so ob lutkicah, ki so jih izdelali na zavodu, utrjevali zadnjo snov, predvsem glagol biti v vseh osebah. Koliko je tu treba truda in potrpljenja, je treba samo videti. Potem so s svojimi strojčki z Braillovo pisavo zapisali nekaj stavkov, ki so jih poprej ustno vadili, in potem te svoje zapiske brali. Zapeli so še tri angleške pesmice in ura je minila.
Udeleženci smo se prepričali, da so slepi učenci po svojem znanju na isti stopnji kot učenci
5.	razreda na rednih šolah. Opazili pa smo tudi, da slepi učenci to snov morda celo bolje obvladajo kot učenci rednih šol, kar vsekakor govori v prid zavoda za slepo mladino.
Po hospitaciji je sledil razgovor s tov. Janežič-Mikeževo, ude-
ležil pa se ga je tudi ravnatelj zavoda za slepo mladino. Hospi-tacija je presegla svoj okvir. Seznanili smo se na splošno z delom zavoda, kakšne težave imajo s tiskanjem učbenikov, kdaj učenci preidejo k učenju normalne abecede (tisti z delno vidljivostjo), kako napredujejo pozneje in kakšne možnosti zaposljevanja se jim nudijo. Znano je namreč, da je že nekaj slepih študiralo ravno tuje jezike in jih sedaj poučujejo. Tovariš ravnatelj zavoda je poudaril, naj bi sedaj, ko smo spoznali njihovo delo, vplivali na kolektive in ravnatelje šol ter posredno tudi na starše, ki zadržujejo slabovidne otroke iz nekih predsodkov na rednih šolah, naj pošljejo take otroke čimprej k njim. Na rednih šolah slabovidni ne morejo napredovati in ko končno pridejo v zavod, se tam učitelji mučijo z njimi in učenci izgube šolska leta, ker ne obvladajo Braillove pisa-veT’Poudaril je tudi, da so vrata zavoda odprta vsem, ki se zanimajo za njihovo delo. .Sami smo videli, koliko pripomočkov bi učenci rabili že samo pri jezikovnem pouku. Enako je pri vseh predmetih. Če pri prirodopisu učijo o raci, bi rabili vselej deset rac, da bi vsak učenec imel svoje učilo pred seboj. Koliko je morda takšnega odvečnega materiala po šolah in je samo v nadlego, tukaj bi bil v veliko korist. Prav zato smo v aktivu sklenili poročati o hospitaciji na zavodu za slepo mladino in s tem opozoriti naše šole na pomoč, ki bi jo mogle nuditi slepim in sla-bovidnmi otrokom.
N. Kaiser
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN SOLA
Nižja stopnja:
5.	februarja ob 14.05
6.	februarja ob 8.55
DROBNO PISEMCE POTUJE
Zamislili smo si oddajo, ki naj bi malim šolarjem prav preprosto razložila, kako potuje pismo od odpoši-Ijatelja do naslovnika. Ta naš namen je z »drobnim pismom«, ki potuje, tudi dosežen. Avtorica Ela Peroci pa je vse zavila še v prikupno zgodbo, ta pa je dala oddaji dodaten, globlji smisel: pismo je lahko topla vez med srci in ljudmi.
Pripovedovalka se pogovarja z malimi poslušalci... Kdo je že dobil pismo? ... Meni je pisala sestra z izleta ... Meni ni še nihče nikoli pisal... Pismo dobiti je lepo ... Nosim ga ves dan v žepu. In kadar se le spomnim, ga ponovno preberem ali pa preberem še enkrat tisti stavek, ki mi je bil najbolj všeč ...
Kristina, majhna deklica, ki živi v gorski vasici, tudi ni še nikoli dobila pisma. Pač dobi oče časopis po pošti, mami piše včasih sestra iz mesta, teta Polona prejme sleherno leto zimsko razglednico, na kateri piše z zlatimi črkami »Srečno novo leto!« Mali Kristini se je zdelo, da ne pozna nikogar, ki bi ji lahko pisal. Pa je vendarle poznala nekega — Dušana iz mesta. Poleti je bil Dušan v hribih na izletu. Takrat mu je mala Kristina postregla z latvico mleka.
Tega doživetja se je Dušan spomnil, ko je mestne ulice pokril prvi sneg in ko se je ozrl proti hribom. Sklenil je, da bo mali Kristini pisal. V trgovini je kupil drobno belo pismo, napisal ga je lepo, s tiskanimi črkami, da bo Kristina morda( sama prebrala kakšno besedo, čeprav še ne hodi v šolo — in ga končal takole: »Pošiljam ti lepe pozdrave in rdečo vrtnico — Dušan.« Pismo je zalepil, napisal Kristinin naslov, na hrbtni strani še svoj naslov, da mu bo Kristina lahko odgovorila, prilepil znamko, ki jo je posebno skrbno izbral, zanesel pismo na pošto, da ga žigosajo, ga vrgel v nabiralnik in ga potem v mislih spremljal z vlakom vse tja do zadnje postaje pod hribi.
Naslednjega jutra je pismonoša osrečil Kristino s prvim pismom. Ko sta ga z mamo prebrali, sta seve iskali rdečo vrtnico. Ni je bilo. Kbnčno jo je Kristina odkrila — na
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8,00)
31. jan. — Brane Dolinar: ROTACIJA (ponovitev)
7. feb. — Umetniška pripoved Slavka Jana — Matej Bor:
Ropotalo in ptice
14. feb. — Aleksander Popovič —
STOLP V OBLAKIH
(ponovitev)
21. feb. — Aleksander Marodič —
PRAVLJICA O PRAVLJICI
(prva izvedba)
28. feb. — Svetislav Ruškuc — VOZLI (ponovitev)
7. marec: — Tone Pavček:
Čudovito mesto niga-
GRAD (ponovitev)
14. marec — Pino Vatovec:
TRETJI UDAREC (ponovitev) 21. marec — Borislav Mrkšič —
O MEDVEDKU IN ZLATEM ZOBKU (prva izvedba)
Nižja stopnja:
5. in 6. februarja:
DROBNO PISEMCE POTUJE 12. in 13. februarja:
KDO JE NAŠEL JURČKA 19. in 20. februaja:
POJTE Z NAMI...
26. in 27. februarja:
RIŠITE Z NAMI 5. in 6. marca:
MAMA, ČAKAMO TE 12. in 13. marca:
TIO IN VELIKA PREGRADA 19. in 20. marca:
BREZ NASLOVA
Srednja stopnja:
9. in 10. februarja:
NE JOČI, PETER
16. in 17. februarja:
LJUBLJANA IN NJENI PREBIVALCI
2. in 3. marca:
OBISK V GLASBENI SOBI
9. in 10. marca:
MORJE — ZIBELKA ŽIVLJENJA
16. in 17. marca:
PESNICA VIDA BRESTOVA
Višja stopnja:
9. in 11. februarja:
ZA EN SAM UTRIP SRCA 16. in 18. februarja:
O SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI — IL 23. in 25. februarja:
JOSEPH HAVDN	%
2. in 4. marca:
PARIŠKA KOMUNA 9. in 11. marca:
BOREC PROTI SMRTI 16. in 18. marca:
TRANSPORTNA SREDSTVA:
AVTO
znamki. Izrezala jo je in nalepila na sredo šipe svojega okenca, da je videla rdečo vrtnico, kadarkoli je v tej zimi pogledala v dolino, kjer živi Dušan.
Poleg prikupne, tople zgodbice bodo otroci zvedeli najnujnejše o tem, kako je treba pismo napisati, ga opremiti pa tudi o tem, kako vse lahko potuje pismo po svetu.
Srednja stopnja:
9.	februarja ob 8.53
10.	februarja ob 14.05
NE JOČI, PETER
V začetku šolskega leta smo vam obljubili vsaj eno filmsko oddajo, če ne že dve. Končno jo imamo pripravljeno. Gotovo je večina šolarjev po Sloveniji gledala naš novi mladinski film Ne joči, Peter! Vemo, da je bil film mladini zelo všeč. Zato bi se prav ob njem pogovarjali — podobno, kakor v naši prvi šolski filmski oddaji v lanskem šolskem le-
tu (Videli smo film). Na prvih majhnih izkušnjah bomo gradili nekoliko naprej. Spoznavali bomo najosnovnejše pojme o filmu in o njegovem nastajanju.
V oddaji se bomo najprej neprisiljeno pogovarjali o vsebini filma — Ne joči, Peter! To je partizanski film, ki lahkotno, duhovito pripoveduje zgodbo dveh partizanov, ki si želita kakšne poštene partizanske akcije. Namesto pričakovane naloge jima v štabu naložijo odgovornost za tri majhne otroke, ki jih morata prepeljati na osvobojeno ozemlje. Med temi otroki je najmlajši Peterček in zato tudi najprisrčnejši. Največji dogodek so na tej poti ns osvobojeno ozemlje doživeli prav po Peterčkovi zaslugi oziroma nerodnosti: odkrili so v kraški jami nemško skladišče municije. Tako sta Vane in Lovro, partizana, ki sta si želela velike akcije, opravila dvojno veliko delo.
Film j£ režiral France Štiglic, scenarij pa je napisal Ivan Ribič.
9. februarja ob 14.05
Višja stopnja:	11. februarja ob 8.55
ZA EN SAM UTRIP SRCA
Utrip srca, da pravemu utripu srca bomo lahko prisluhnili... Slišali bomo utrip zdravega srca, pa tudi utrip in šume srca človeka, ki mu srce odpoveduje. Zadnji utrip srca! Skoraj 200 let je star boj, da bi ta utrip ohranili, da bi bolno srce ozdravili, da bi zdravnik lahko prav tako kot danes zdravi z operativnim posegom želodec ali operira slepo črevo, posegel tudi v srce Toda srce je obtočilo, zelo zapleten, čudovit organizem. V njem je motorična moč celotnega telesa. In zato ni čudno, da je medicina imela že samo misel, da bi kirurg kdaj položil prst na človekovo srce, za zločin.
Dva tisoč let je v svetu veljalo pravilo, da so vse srčne rane smrtne, da bo tudi zmerom tako ostalo, ker pač ohromi središče življenja vsak dotik srca s kirurgovim nožem ali pa tudi že s prstom. Koliko je bilo na tej dolgi poti do notranjosti živega srca že poskusov kirurgiji. Toda te operacije so vse do nedavnega terjale veliko napora, mnogo razburjenja in veliko tveganja. Srce je namreč pri takih operacijah utripalo naprej, brez odmora, spreminjajoč svoj ritem, včasih pa tudi kar brez takta in pravega ritma. Kirurgu ni bilo lahko operirati izredno živahno srce.
In danes? To pot boste slišali o operaciji srca petnajstletnega fan-
tiča, ki so ga operirali na ljubljanski kirurški kliniki. Imel je zoženo aorto in napako v srčni zaklopki, tako da kri ni pravilno krožila. Fant se je že ob vsakem, najmanjšem naporu silno utrudil in pred njim je bilo le še kratko življenje. Naši znani kirurgi za srce in obtočila, ki so v zadnjem času opravili že več podobnih operacij, so se odločili za poseg v notranjost srca, in to za poseg v notranjost izpraznjenega, popolnoma mirnega srca, katerega funkcije prevzame stroj — umetno srce.
Prikazali bomo to naporno, pet ur trajajočo operacijo in ob njej razložili najvažnejše delovanje srca in obtočil. K temu je pripomogel tudi stroj, saj je nadomeščal funkcijo pacientovega srca in njegovih pljuč, medtem ko je kirurg odpravil vse okvare v notranjšči ni srca, razširil aorto in zaklopko. Za kroženje krvi je medtem skrbelo umetno srce s posebnimi črpalkami, za preskrbo krvi s kisikom in za oddajanje odvisnega ogljikovega dvokisa pa so medtem skrbela umetna pljuča.
Osem minut je mirovalo fantičevo srce. Napeti, razburljivi trenutki so bili, ko smo gledali pred seboj popolnoma mirno, izpraznjeno človeško srce. Po osmih minutah, ko je kirurg končal svoj poseg v notranjosti srca. se je stroj spet ustavil in v srce se je spet vrnila kri življenja.
Preden bomo povabili šolarje, naj napišejo svoje vtise o filmu, se bomo še pogovarjali o različnih izraznih sredstvih v filmu. Film nam pripoveduje s sliko. Slika v filmu je tisto, kar so v pisani besedi črke. S črkami napišemo besedo, povezane besede tvorijo stavek, stavek pa je misel. Kakor besede v stavek, se vežejo slike v filmu: več slik predstavlja kader, več kadrov sekvence, sekvenca ^zaokrožen dogodek na filmskem platnu.
Nato se bomo zopet vrnili k nastajanju filma Ne joči, Peter!
Oddajo nam je napisal Branko Šomen.
Nižja stopnja:
12.	februarja ob 14.05
13.	februarja ob 8.55
KDO JE NAŠEL JURČKA
Pedagogi-elementarci, ki že dlje časa vključujejo RŠ v svoje razredno delo, se bodo te naše oddaje naj-brže še spominjali. Poiskali smo jo v arhivu, ker so jo pred leti šolarji z veseljem sprejeli in upamo, da bo tudi zdaj uspešno dopolnila razredne pogovore o prometu in prometnih sredstvih. Mimo tega pa predstavi oddaja malim poslušalcem še druge tehnične naprave, ki »krajšajo« razdalje in so nam danes malone nepogrešljive.
Pripovedovalec opazuje v kolodvorski veži vrvež ljudi. Tik pred odhodom gorenjca pritečeta oče in sinko. Prvi skoči po vozni listek, Jurček čaka pri smučeh. Pa se pobiču zazdi, da odhaja očka že na peron, popusti smuči in steče za umišljenim očetom.
Oče se vrne od blagajne, a sina ni. Kliče ga, išče po ulici, pri izhodu, tudi na peronu, ni ga. V strahu, da se je fant sam odpeljal, pošlje načelniku postaje v Kranju brzojavko, a dobi odgovor, da se Jurček s tem in tem vlakom ni pripeljal. Telefonira ženi, sina ni doma. Žena je seveda vsa iz sebe, zato se odpelje z avtotaksijem k njej, hkrati pa še rahlo upa, da najde fanta vendarle že doma. Ker ga ni, prijavi na postaji LM, da se mu je izgubil sin. Potem odda glas v radio in tako zvedo ljudje skozi eter, da se je izgubil Jurček Zmrzne. Ce bi izgubljenega pobiča našel kdo, ki nima radijskega sprejemnika, odda za vsak primer oglas še v časopis, zanese ga kar v tiskarno, kjer ropotajo tiskarski stroji. Ko vse to opravi, mu preostane samo še čakanje. Oba z ženo reši skrbi telefon; ta zvečer sporoči*
»
naj prideta po sina na železniško postajo.
Kam se je bil torej Jurček zataknil? ... Ko je pritekel na peron, se mu je mož, ki naj bi bil njegov očka, izgubil v množici. Tako je ostal samcat na tračnicah, ko je odpeljal vlak proti Kranju. Zanj se je zavzel načelnik postaje in skupaj sta iskala očeta. Tudi v vežo sta šla, a naključje je naneslo, da so se vedno križali. Ko pa jima je neki železničar povedal, da je videl takega in takega človeka z dvojnimi smučmi pod pazduho skočiti na vlak, je bil seve tudi načelnik prepričan, da se je očka res odpeljal. Zato je poslal Jurčka v Kranj kar na lokomotivi. Tako si je lahko mali rado«* vednež od blizu ogledal stroj in naprave na njem ter zvedel, zakaj so signali na progi in še marsikaj.
V Kranju ga strojevodja pusti zunaj postaje, nato skuša Jurček najti Korenove, kamor sta bila^ z očkom namenjena. Toda v snežni obleki Korenove hiše ne spozna — in zdaj mu pogum upade. V težavi mu pomaga Lučka. Ker je punčka hčerka načelnika kranjske postaje, se vsa stvar dokončno razplete. Jurček se s prvim vlakom odpelje nazaj v Ljubljano in tu se s postaje po telefonu oglasi očku in mamici.,
Srednja stopnja:
16.	februarja ob 8.55
17.	februarja ob 14.05
PESNIK GRIGOR VITEZ
Skupino oddaj, ki obravnavajo mladinsko literaturo pri nas, smo letos razširili. Poleg slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev bomo predstavili šolarjem tudi jugoslovanske avtorje.
Hrvaški pesnik Grigor Vitez bo našim otrokom verjetno najbližji. V slovenskem prevodu so že srečali naslednje njegove knjige:	Vesele
zanke, Prepelica, Beli lev, slikanica Maksimir in zdaj bo izšla Pravljica o Glinasti ptici.
Pesnik pravi, da ima slednja njegova otroška zgodba ali pesem korenine v gozdu za rojstno vasjo, ob potoku, ki je tekel mimo ali pa celo med tramovi očetove hiše. Pesnikov rojstni kraj pa je Kosovac v Slavoniji.
Prvo pesem je napisal v četrtem razredu, prvič pa so mu pesem objavili, ko je bil na učiteljišču. Potem je pisal le redko. Med vojno je zgubil skoraj vse svoje pesmi.
Da bi pisal za otroke, o tem Grigor Vitez ni razmišljal. Proti koncu vojne je napisal Monterjevo pesem © luči. Hotel je napisati zanosen spet o graditvi, ki pa je takoj našel pot med šolska berila v čitankah. Tako je Monterjeva pesem postala Vitezova prva otroška pesem.
Grigor Vitez je po vojni 5 let urejal mladinski časopis Pionir. Tako se mu je mladinska literatura res čisto približala in otroški svet je našel obliko tudi v njegovih pesmih.
Veliko njegovih pesmi opeva prirodo. Želel je mestnim otrokom prikazati lepote narave.
Veliko pesmi pa je napisal v duhu narodnih šal.
Njegove pesmi prevajajo v ro-muniščino, ruščino, makedonščino, slovenščino, nemščino in druge jezike.
V oddaji, ki jo je pripravila o pesniku Grigorju Vitezu za našo radijsko šolo Neža Maurer, boste slišali lep izbor njegovih pesmi. Upamo, da bomo šolarje z njim razveselili.
Palček MUZIKANT' (J. d!fene )
f/esefo
Janez Bi fene
Besede, zaključi pa z opisom povojnega dela Cirila Kosmača, kot predstavnika starejše generacije, in prebere odlomek iz njegove povesti Pomladni dan.
Oddajo je pripravil Matjaž Kmecl.
Fi-ju, f‘-J*,
f-jv-jv*
k do i — g ra fa gosfi—ce i —
1. ko fe — po ? 3. gra naš fantt
J-Jd,
F,-ju, fu-ju,
fi-ju-ju,
fa-ju-jo,
1.	u-ga-ni—te
2.	gozdni palček
kdo.j* to mu- ‘zi—kant!
j \
Višja stopnja:
16.	februarja ob 14.05
18.	februarja ob 8.55
0 SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI - II
Ko smo v prejšnjem semestru planirali drugo oddajo iz cikla o slovenski književnosti, smo izbrali zelo nesrečen datum: 19. in 21. januar. Izkazalo se je namreč, da večina šol kljub vsej dobri volji oddaje ni mogla poslušati, vsaj ponovitve ne, ker so jo oddajali prav v samem zaključku semestra. Zato smo se odločili, da jo damo še enkrat na spored. Tiste, ki so jo že slišali, pa prosimo, da nas razumejo in nam to oproste.
Vsebina druge ure o slovenski povojni književnosti je naslednja: Iz pogovora med dedkom Kovačem in pionirko Metko zvemo, da le ni vse tako, kot je prejšnjo uro razlagal študent Janez, in da so se tudi pred letom 1951 pojavile pesmi, ki nimajo nobene zveze z »vojno, pa obnovo, pa kapitalisti in proletarci«. Dedek Kovač navaja kot primer pesniški zbirki Ade Škerlove »Senca v srcu« (1949) in Jožeta Šmita »Srce v besedi« (1950). Pozneje nastopi študent Janez, ki to takole razloži:
Obe omenjeni pesniški zbirki sta zlasti med mlajšimi književniki znanilki novih pogledov na umetnost pri nas po vojni. Tako so si namreč takrat začeli misliti: Dobro, če je človeško in dobro in vzvišeno, ko pišemo o naših skupnih naporih za izgradnjo lepše prihodnosti, o zanosu, ki nas pri tem prevzema — potem ni nič manj človeško, lepo in zvišeno, če napišemo iskreno pesem tudi o drugih svojih osebnih čustvih, o žalostni in skriti ljubezni, o tem, da smo včasih tudi obupani, pa se potem zatekamo po uteho v naravo, saj se to zgodi slehernemu človeku. Resda take pesmi ne morejo neposredno graditi socializma, vendar so globoko človeške, saj se je človek s temi stvarmi mučil, odkar obstaja; razmišljal je ob njih, trpel in hrepenel. Spomnite samo Kajuha: kako zelo je upor proti okupatorju v pesniku prepojen z milo, rahločutno ljubeznijo do dekleta — in kakšno moč kljubovanja mu daje!
Vojna je bila ta čas že nekaj let. končana, kapitalisti so izginili — aii je potem res greh, so mislili mladi pesniki, če začnemo pisati tudi pesmi o svoji bolečini? Ne samo o svoji moči, ko skupaj s tovariši gra-
dimo nove ceste, železnice, zgradbe, marveč tudi o svoji notranji nemoči, o tihi ljubezni, o samotnih urah premišljevanja, o lepoti narave in o smrti, tej večni spremljevalki človeškega življenja?
Takih prizadevanj je sicer bilo še več, toda to so bili bolj ali manj posamezni pojavi, pogosto podaljšani iz predvojne knjižfevnosti, kot mišljenje cele skupine pa se pokažejo predvsem prav pri tistih mladih književnih ustvarjalcih, ki prvič nastopijo šele po vojni oziroma kvečjemu mednjo in ki so v glavnem zbrani okrog Mladinske revije (1945 do 1951). Ko pa je med mladimi takšno novo mišljenje primerno dozorelo, se je Mladinska revija preoblikovala in preimenovala v Besedo. To se je zgodilo leta. 1951. V novi reviji so se združili vsi tisti mladi pesniki, pisatelji in kritiki, ki so mislili, da se umetniškemu in kritičnemu ustvarjalcu ne da in ne sme priporočati, še manj pa določati, o čem in kako naj piše. Vsakdo mora pisati iz svojega srca in prepričanja.
Potem študent Janez našteje še nekaj najpomembnejših sodelavcev
Srednja stopnja:
Nižja stopnja:
19.	februarja ob 14.05
20.	februarja ob 8.55
POJTE Z NAMI...
V gozdu sta poleg ostalih živih bitij živela tudi veseli palček Muzikant in čemerni velikan Godrnjač. Vselej sta si bila v laseh. Velikan ni prenesel palčkovega igranja na go-slice. Zakaj ne, so povedali stari gozdni prebivalci, ki so vedeli, da je bil tudi velikan Godrnjač pred mnogimi leti navdušen godec. Igral je na kontrabas. Pa je na neki svatbi pregloboko pogledal v vinski sod in potem s preveliko vnemo drgnil po strunah. Vse je raztrgal, od prve do zadnje. Novih strun ni dobil, zato je jezno treščil kontrabas v svojo votlino in odsihdob jezen, čemeren in nejevoljen blodil po gozdu in skoraj pobesnel, če je slišal palčkove goslice. Kdo ve, kaj bi bilo rodilo to sovraštvo, če ne bi bil palček Muzikant sklenil prijateljstva z velikanom Godrnjačem. Ko je ta zvedel, zakaj je velikan tako žalosten, mu je ponudil pomoč. Njegovi bratci in sestrice, drobni gozdni palčki, so velikanu Godrnjaču spletli nove velikanske strune, in ko je velikan zabrenkal po njih mu je na mah splahnela vsa1 slaba volja in ves srečen je zapel palčkovo .pesmico:
Fiju, fiju, fiju, ju, kdo igra tako lepo?
Fiju, fiju, fiju ju, uganite kdo je to!
Fiju, fiju, fiju, ju, goslice igra naš fant, fiju, fiju, fiju, ju, gozdni palček, Muzikant!
Toda tokrat nismo ostali le pri priučitvi nove pesmice. V samo zgodbo smo vpletli tudi nekaj ritmičnih vzorcev, ki ponazarjajo hojo velikana in palčka, njun tek, skrivanje itd. Pri obnovi radijske šole lahko vzgojitelj s pridom ponavlja te ritmične vzorce, ki bodo otroku v povezavi z dogajanjem neprimerno bližji kot bi bili sicer kot abstraktna, suhoparna ritmična vaja.
23.	februarja eb 8.55
24.	februarja ob 14.05
LJUBLJANA IN NJENI PREBIVALCI
Že dolgo smo čakali na priliko, da uvrstimo v skupino oddaj Naši kraji in ljudje še Ljubljano. Izbrali smo zanjo sproščeno obliko: vse, kar je možno povedati o Ljubljani v kratkem času naše radijske šole, doživi Metka, ki pride prvič v Ljubljano. Podan je torej prvi bežen vtis. Vendar se vsaj za trenutek ustavimo pri vseh osnovnih značilnostih glavnega mesta naše republike — tako se mimogrede ozrimo v zgodovino, ko hodimo z Metko po Ljubljani in iščemo njenega strica. Najlepša priložnost, da se vam odpre pogled na mesto in njegovo okolico, je seveda na terasi nebotičnika. Starodavni ljubljanski grad, pod njim dolga veriga tesno stisnjenih hiš, zvoniki cerkva in visoke zgradbe, ki molijo iz rahle meglice, po
pločnikih hite ljudje majhni kot mravlje, zamolkel mestni trušč — to so vtisi, ki so se Metki vrstili, ko je gledala z vrha nebotičnika na Ljubljano. Ljubljančan ji pride na pomoč in jo opozori še na Golovec in na Krim in na široko ravnino, ki je bila nekdaj zalita z vodo (Ljubljansko barje).
Živo se pogovarjata o mostiščarjih. Kakšni ljudje so to bili? Kaj so delali? Kako dolgo so živeli tu? Kaj jih je pregnalo od tod? Pregnali so jih požari, ki so jih zanetili sovražniki. Ali je potem nastala Ljubljana? Ne še. Dolgo za tem so prišle rimske vojaške legije. Naselile so se v dolini med Golovcom in Rožnikom. Zgradili so Emono. Utrdili so grad. Živeli so v veliki blaginji. Vznemirjala pa so jih barbarska plemena.
Stran 3
Pred dobrimi 1400 leti so Emono razrušili Huni.
Kdaj so se naselili tu Slovenci? V 12. stoletju (v gradu grofje, pod njim vojščaki, trgovci, obrtniki — tako so nastali prvi obrisi današnje stare Ljubljane). Metka vidi današnje ozke ulice ob bregu Ljubljanice pod Gradom. V spomin na takratne prebivalce našega mesta imamo še zdaj Ključavničarsko, Ribjo, Usnjarsko, Čevljarsko ulico.
Odkod ime Ljubljana? (Ljubljanica se je nekoč imenovala Lubija, Lubigana ,pozneje Ljubljana).
Tako pridemo do sodobne Ljubljane. Spomnimo se še seveda vojne in okupirane Ljubljane in letošnje 20. obletnice osvoboditve.
Razveselimo se vsega, kar nam ljubljanski vrvež nudi, za oddih se ustavimo v Tivoliju, potem napišemo in oddamo razglednico, gremo mimo telefonskih celic, ki so se Metki posebno vtisnile v spomin, ogledamo si naj večjo prodaj alnico supermarketa, vprašamo, kje je Gospodarsko razstavišče, peljemo se tja s trolejbusom — no, in še marsikaj doživimo, čeprav v pičle pol ure.
Oddajo Ljubljana in njeni prebivalci je napisal Rajko Ranfl.
Višja stopnja:
23. februarja ob 14.05
25.	februarja ob 8.55
JOSEPH HAYDN
Pred dvema letoma je ves glasbeni svet s številnimi koncerti in spominskimi svečanostmi počastil sto petdeseto obletnico smrti slavnega skladatelja Josepha Haydna.
Rodil se je leta 1732 v mestecu Rohrau, na madžarsko-avstrijski meji. Izšel je iz rodbine, ki je dala svetu več pomembnih glasbenikov. Glasbenik je bil tudi njegov oče in tako ni čudno, da je otrok odraščal v okolju, ki je ugodno vplivalo na njegov talent. Tega je pokazal že zelo zgodaj. Rad je udarjal po tipkah domačega klavirja in izvabljal iz njega zvoke, ki so bili nenavadni za štiriletnega fantiča. Violine mu doma še niso zaupali, zato si je Joseph pomagal sam. Vzel je dve palčki in drgnil drugo ob drugo, kakor je videl očeta. Pri tem je kazal tolikšen smisel za ritem, da so vsi, ki so ga videli pri tem početju — vedeli, kakšen poklic si bo izbral.
Tako kot oče in mati, je tudi mali Joseph rad prepeval. Imel je čudovit sopran in zategadelj so ga sprejeli z osmimi leti na Dunaj v zbor slovitih ^Dunajskih dečkov«.
Že leta, ki jih je preživel pri »Dunajskih dečkih«, niso bila rožnata. Življenje pa mu ni prizanašalo tudi v kasnejših letih. Bil je zaverovan v umetnost, zato je največkrat z dobro-voljo prebrodil težave, ki bi morda drugega strle in ugonobile. Bil je srčno dober človek. Rad je imel otroke in preproste ljudi, zato ga niso nikdar klicali drugače kot »papa« Haydn.
Joseph Haydn sodi med najbolj plodovite skladatelje tako po številu del kakor tudi po raznolikosti ustvarjanja, saj je pisal simfonije, koncerte, godalne kvartete, sonate in druge manjše skladbe. Njegovo glasbeno snovanje pa je tudi zgodovinsko tako zelo pomembno, ker je z njim započel novo pomembno glasbeno obdobje — glasbeno klasiko.
Nižja stopnja:
26.	februarja ob 14.05
27.	februarja ob 8.55
RIŠITE Z NAMI
To je druga oddaja te vrste v letošnji sezoni. Spet si bodo otroci napravili slikanice k zgodbi, ki jo bodo slišali.
In zgodba? — pripoveduje o Jakcu, ki ima lok in puščico, ki pravi, da je najboljši lovec v deželi in se s tem postavlja pred prijateljico, malo Indijanko. Tej svoji prijateljici obljubi lisičji kožuh za blazinico.
Pripravi si pasti — štiri za male lisičke, eno za staro lisico. Pri tem poslu ga najde prav lisica. Jakec Zvitorepke ni poznal in ta sklene, da ga bo speljala na led.
Pasti so pripravljene. V prvo se ujame srnica, v drugo pujsek, tretja ostane prazna, v četrto medvedek. Vse te jetnike Jakec izpusti: srnica nima dovolj kosmate kože, pujsek je preveč ščetinast, medvedkov kožuh pa je z medom pomazan. Tedaj ga živali opozore na lisico. Jakec plane za njo in pade sam v past, ki jo je bil nastavil Zvitorepki. Živalim se deček smili, prosijo zanj, a lisica noče popustiti, vse dokler ne pride stara medvedka in ji trdo izpraša vest. Navidezno skesana lisica izpusti Jakca iz pasti in se ponudi, da bo prostovoljno za eno noč mali Indijanki za blazino. Tako se lovec Jakec veseli Indijankinega zadovljstva, lisica pa debelih kokoši Indijankinega očeta.
In slikanica? — Obsegala bo šest risb, ki jih bodo otroci narisali ob pripovedovalkinih napotkih:
1.	Jakčevo srečanje z zajčkom, ki ga izza grma opazuje Indijanka,
2.	Jakčev pogovor z lisico,
3.	v treh pasteh že tičijo ujetniki,
4.	tudi Jakec je v pasti, z roba jame se mu smeje lisica,
5.	nastopi medvedka in reši nesrečnega lovca,
6.	Jakec in lisica korakata proti Indij ankinemu domu — vsak v mislih na svoje zadovoljstvo.
Upamo, da bo slikanica uspela. Prosimo, da si pripravijo otroci list papirja, lahko ga tudi že vnaprej prepognejo po dolgem in počez, da dobijo razpredelnice za risbe in te razpredelke morebiti tudi že vnaprej označijo z zaporednimi številkami.
Srednja stopnja:	2. marca ob 8.55
3. marca ob 14.05
OBISK V GLASBENI SOBI
Danes, ko je že otroku na voljo toliko sredstev za množično obveščanje, ko ima priložnost vsako minuto prisluhniti tej ali oni glasbeni oddaji, gledati to ali ono televizijsko oddajo, bi ne imeli uspeha, če bi mu glasbo približevali po starih, za današnji življenjski tempo suhoparnih, preživelih metodah. Obisk v »glasbeni sobi« bo pokazal, kako je mogoče bolj privlačno, bolj živo in zanimivo ogreti otroka za glasbo — ne samo zabavno! — da jo bo vzljubil, poslušal in če bo imel možnosti, tudi sam gojil.
Glasbeni vzgojitelj, ki ga bomo predstavili v naši oddaji, si je v nekaj letih ustvaril glasbeno diskoteko in trakoteko. Iz radijskih oddaj je prenesel na magnetofonski trak številne skladbe in odlomke znanih glasbenih del, instrumente, pevske zbore in pdb. Pri glasbenem
pouku praktično ilustrira pojave Iz glasbenega sveta; zanimivosti iz dela in življenja domačih in tujih skladateljev, glasbene oblike, lastnosti glasbil in vse ostalo, kar sodi h glasbeni vzgoji po učnerh načrtu.
V	glasbenem krožku pa »igrajo« otroci glasbeno tombolo. Sami vlečejo listke z vpisano,številko skladbe na plošči ali magnetofonskem traku, ki jo potem vzgojitelj predvaja s poljudno, zanimivo razlago. Kako poteka takšna »glasbena tombola«, pa boste slišali v naši radijski šoli.
Višja stopnja:	2. marca ob 14.05
4. marca ob 8.55
PARIŠKA KOMUNA
V	drugi polovici 19. stoletja se je francosko cesarstvo razvilo v močno industrijsko državo. Po revoluciji, ki so jo vodili Marat, Danton in Robe-spierre leta 1791, po prihodu in zatonu Napoleona Bonaparta, po krvavo zatrtih uporih, s katerimi si je delavski razred skušal izboljšati obupni socialni položaj v letih 1830 in 1848, sta nastopili dve desetletji, ko so kapitalisti pod okriljem monarhistične vladavine še bolj in bolj izkoriščali delavske množice. Bogastvo Francije je naraščalo na račun nizkih delavskih mezd in na račun siromašenja srednjih slojev, toda denar se je kopičil v državnih blagajnah ter v blagajnah velefinančnikov, industrijskih podjetnikov in premožnih kmetov.
Delavci so se začeli organizirano boriti za svoje pravice, združevali so se v socialistična gibanja in se pridružili internacionali. Toda bur-žuji z duhovščino in drugimi reakcionarnimi silami niso hoteli popustiti; bolj in bolj so privijali izkoriščevalski vijak. V takih razmerah sta prišli leti 1870 in 1871, ko so se pariški proletarci spet z orožjem uprli. In o tem, kdaj in kako so oklicali svojo vlado, slavno pariško komuno, in o njeni usodi, govori naša oddaja.
Pripravil jo je Zvone Kržišnik.
Nižja stopnja:	5. marca ob 14.05
6.	marca ob 8.55
MAMA, ČAKAMO TE
»Dobro potuj, mama!... Otresi se vseh skrbi! Glej, da se ne boš razburjala! Počivaj in hodi na kratke izlete! Za nas prav res ne skrbi! Doma bo vse v najlepšem redu!«
Vlak je potegnil in odpeljal mamo na prepotrebni dopust.
Doma mora biti res vse v redu. Trije so, kljub službi in šoli bodo vse uredili pa še prostega časa bo na pretek. In ko se mama vrne, bo v stanovanju vse kakor v škatlici. Sploh je čudno, da je mama ves dan vprežena, da ne pride z delom nikoli do konca; vse to gospodinjsko delo res ne more biti taka reč.
Po teh dobrih sklepih in dodatnem modrovanju pa se je prožil plaz. Domača kuha je šla po zlu, ker je mala Vesna še ni bila vajena. Igorju se ni dalo prijeti za delo in na kolesu je bil več kakor pri knjigah. Oče, sicer dobri oče, je bil zdaj siten za dva. Ko so se tam četrtega dne vendarle lotili pospravljanja, je treščila tu vaza po tleh, tam se je razbila šipa — pa so rajši pustili vse, kakor je bilo. Ko so hoteli namočiti perilo za pranje, jim je voda malone zalila stanovanje. Vse je šlo narobe. Tudi med seboj so si bili — čeprav dotlej dobri prijatelji — kar naprej navzkriž.
Nazadnje Vesna ni mogla več vzdržati. Sedla je in vse hudo, kar se je bilo v tem času nabralo, zlila na papir in svoje pisanje končala: čakamo te, mama, čakamo te!
Tedaj je pozvonilo in pred vrati je stala mama. Ni mogla vzdržati, preveč jo je skrbelo, kako je doma. In ko ji je padel pogled na Vesnin zadnji stavek, je vedela, kakor prav je prišla. Brž si je opasala predpasnik, a še vsa izmučena je dejala: »Saj mi boste malo pomagali, vsaj danes, kajne ... vsaj danes ...«
Oddajo, ki je bila pred leti že na sporedu, smo tokrat namenoma uvrstili v program pred 8. marcem.
9. marca ob 8.55
Srednja stopnja:	10. marca ob 14.05
MORJE - ZIBELKA ŽIVLJENJA
Pred kratkim, morda pred enim mesecem, ste v šoli obravnavali tole temo: Morje — zibelka življenja in ta naslov imajo šolarji z velikimi črkami napisanega v zvezku. Čeprav smo glede na to, da ste to temo v letošnjem šolskem letu že obravnavali, se boste z našo oddajo gotovo okoristili — za ponovitev snovi, za utrditev in morda tudi za obogatitev.
V naši oddaji bomo odšli na prijeten izlet na morje, nekoliko se bomo popeljali z ladjo in gledali v morsko globino. Ali je morje modro? Ali je modro samo nebo, ki se odseva v njem? Srečamo delfina in se pogovarjamo o njem. Pozneje se pridružimo otrokom v koloniji in zopet gremo sami na izlet. Ko stopimo iz čolna, nam po kamenju drsi. Gledamo črnikasto spolzko prevleko, to so enocelične alge, preprosto zgrajene rastlinice, ki so zadovoljne s tem, da jih morje od časa do časa oblije in poškropi. Vzdrže tudi največjo sušo. Opazujemo polža pobrežnika, po-brežne mokrice ali enakonožne rakce, latvice (polžki s stožčasto hišico), rdečo morsko vetrnico, rakovico, rakca samotarčka, najdemo sipo, opazujemo vse živo v morski plitvini in razmišljamo o nedosegljivi za-
kladnici sveta, kakršno je morje. Koliko dognanega in koliko neraziskanega bogastva nosi v sebi. Razmišljamo o morju, ki je največja skupnost živih bitij in hranitelj množic ljudi po svetu. Morje je svojevrsten rudnik in je obenem zibelka življenja. Zakaj ga tako imenujemo?
Avtorica oddaje odgovori tako:
Ko se je zemeljska površina v nekaj tisoč milijonih let toliko ohladila, da se je vodna para okrog njega zgostila, so nastale prve vode. y ohlajenih praoceanih se je po vseh domnevah začelo razvijati preprosto praživljenje. Ta preprosta bitja pa so se v nadaljnjih milijonih let postopoma izpopolnjevala in razvijala. Starejše oblike so izumirale in rodile vedno. popolnejše, nove. Najstarejši ostanki živih bitij — oka-menine, ki so se ohranile v raznih slojih zemlje, pričajo, da se je življenje začelo v morju. Zanimivost v zvezi s tem je, da so vsa bitja ohranila v telesu tekočino, ki je po svojem sestavu močno podobna morski vodi. Na primer: izgubljeno kri pri sesalcih zlahka nadomestimo s tako imenovano fiziološko raztopino. Avtorica oddaje je Tatjana Sevnik.
Višja stopnja:	9. februarja ob 14.05
11.	februarja ob 8.55
BOREC PROTI SMRTI
Borec proti smrti je opis Kocho-ye poti od študentskih let na univerzi v Gottingenu, kjer je kot mlad fant med delom tako rad sanjaril o lovu na tigre in podobnih pustolovščinah, mimo vseh vmesnih postaj do dni njegove naj večje slave. Ko je Koch leta 1866 postal zdravnik, je moral sprejeti mesto zdravnika splošne prakse v bolnišnici za duševno bolne v Hamburgu. Tu je spoznal Emmo Frantz, ki je kasneje postala njegova žena. Po poroki se je Koch naselil v vasi Wollstein, kjer je odprl skromno ordinacijo. Tu pa je začel resno dvomiti o svojem poklicu, kajti bolnikom je bilo takrat težko kaj prida pomagati. Njegova znanstvena pot se je pričela z dnem, ko mu je žena kupila mikroskop: v njem je našel nadomestilo za pustolovščine, katerih se v mislih ni mogel nikoli odreči. Opazoval je vse, kar mu je prišlo pod roko — in tako je sledilo odkritje za odkritjem! Najprej je prišel na sled bacilom, ki so povzročali vranični prisad, bolezen, ki je takrat hudo razsajala po vsej Evropi.
Po vrsti poskusov je pisal botaniku prof. Cohnu v Breslau: ».. .Mislim, da mi je uspelo pojasniti, zakaj živina na nekaterih pašnikih umira za vraničnim prisadom^ na drugih pa ne. Pri svojem opazovanju sem ugotovil, da se mikrobi, ki ostanejo dalj časa v inkubatorju s telesno temperaturo miške, spremenijo v kroglicam podobne trose. Ta trdoživa oblika bacilov lahko prenaša toploto, mraz in sušo. Brž ko pa se trosi znajdejo v razmerah, primernih za življenje, se takoj razvijejo v mikrobe, ki so ravno tako smrtonosni, kakor so bili pred pretvorbo. Zato bi predlagal, naj bi trupla živali, ki poginejo za vraničnim prisadom, sproti sežigali ali pa globoko zakopavali. Tako trosi, ki v njih ostanejo, ne bodo mogli priti v zdravo živino ...«
V odgovor ga je profesor Cohn povabil, naj pride predavat v Breslau. Tu je Koch spoznal prijatelje, ki so mu pozneje, leta 1880. omogočili, da se je preselil v Berlin; tu mu je vlada dala na razpolago bogato opremljen laboratorij in dva asistenta. Kmalu po prihodu v Berlin se je Koch odločil za izredno drzen poskus: začel je boj proti bacilu tuberkuloze. In po dolgih, mučnih iskanjih je povedal 24. marca 1882 ob navzočnosti vseh takratnih znanstvenikov Nemčije veliko novico:
oznanil je svojo zmago! Drugo jutro so vsi svetovni časopisi pisali o njem na prvih straneh.
Še enkrat je Kochovo ime pretreslo sve. To je bilo po njegovi vrnitvi iz Indije, ko je sporočil, da je odkril tudi mikrob kolere. Tudi takrat je dal prve smernice za boj proti temu sovražniku. Njegov prihod v Berlin je bil pravo zmagoslavje. Iz rok samega nemškega cesarja je prejel visoko odlikovanje. Slavnostna zborovanja njemu v čast so bila na dnevnem redu... Toda Koch je ostal skromen, prav tak, kakršen je bil v tistih časih, ko se je sam brez vsakršne podpore lotil vraničnega prisada. In ko so ga občudovalci proslavljali, je navadno dejal: »Delal sem pač, kolikor sem mogel... Ce sem uspel bolje od dru-
gih, je vzrok v tem, da sem na svojem potovanju po poteh medicine zašel v kraje, kjer je zlato ležalo na cesti... In to ni kaka posebna zasluga.«
Oddajo je pripravil Dario Da-nidli.
Nižja stopnja:	12. marca ob 14.05
13. marca ob 8.55.
TI0 IN VELIKA PREGRADA
Čeprav je otroku te starosti težko kaj podrobneje razlagati tehniko, tehnične naprave in njih delovanje, vendarle ne moremo obiti tematike te vrste, saj se otrok srečuje s tehniko in njenimi dosežki sleherni dan in malone na vsakem koraku. In čeprav so podobne razlage zavoljo zgolj slušnega dojemanja še težje po radiu, bomo vendarle spet skušali ilustrirati tehniško temo,'in sicer pogovore, ki se v tem času sučejo v drugih razredih okoli vode. vodne
sile, elektrarn in tega, kaj pomeni čiektrika v gospodarstvu.
Ponovili bomo prisrčno, v pravšnem jeziku pisano zgodbo francoskega pisatelja A. Verdeta: TIO IN VELIKA PREGRADA. Priredili smo jo in bo taka, kot je, malim šolarjem kar lepo pomagala bistriti pojme.
Godi se v gorski dolini, lepi in slikoviti s penečo se reko, temnimi gozdovi in strmimi, skalnatimi pobočji. Zgodbe ne doživlja človek, saj ta šele pride v dolino, da izkoristi silo gorske reke, pač pa jo doživlja Tio, drobni ptiček, ki je tu doma, in pripoveduje, kaj se dogaja v njegovi soteski, odkar dela v njej človek, in kako se spreminja njena podoba, ko raste v njej mogočni jez za novo elektrarno.
Srednja stopnja:
16.	marca ob 8.55
17.	marca ob 14.03
PESNICA VIDA BRESTOVA
Oddajo smo napovedali že decembra 1964. Vendar je takrat nismo mogli predvajati zaradi prenosa VII .kongresa ZKJ. Program smo spremenili.
Naj vas seznanimo še enkrat z vsebino oda je:
Med našimi mladinskimi pesniki in pisatelji ima gotovo svoje posebno mesto pesnica Vida Brest (s pravim imenom Majda Peterlin). Njene najrazličnejše pesmi in zgodbice so nastale v partizdtrih, ko je bila še skoraj otrok, in nekoliko pozneje o partizanskih časih. Poleg partizanskih pesmi piše mladinske pesmi in po njih jo otroci prav dobro poznajo.
Vedno je živela med otroki, že kot partizanka in tudi po vojni. Med delom in dolžnostmi, ki jih je bila vajena od otroških let, so se ji misli utrinjale v verze. Z znanjem in spoznanji vred jih je sipala v vsega lepega željna otroška ušesa.
Pred vojno ni imela možnosti iti v šolo, pa tudi vojna ji je to pot zavrla. To je nadomestila po vojni in je danes učiteljica — torej res zopet med otroki.
Njene pesmi in črtice najdete v Cicibanu, Pionirskem listu in v njenih znanih knjigah: Orehovo leto, Ptice in grm in Mihčeve pesmi in še zbirka Pesmi.
Višja stopnja:	16. marca ob 14.05
18.	marca ob 8.55
TRANSPORTNA SREDSTVA: AVTO
V tej oddaji, tretji v ciklu o transportnih sredstvih, avtor prikaže razvoj avtomobilske tehnike.
l'rvo motorno Kolo
Skica enega prvih avtomobilov
Ta razvoj je šel od nebogljenih parnih kočij, ki so morale na nekaj deset kilometrov ustavljati, da so načrpale vodo, prek prvih poskusov Deimlerja in Benza, da bi uporabili motor na notranje zgorevanje v cestnih vozilih, pa tja do Forda.
Henry Ford je ustanovil prvo avtomobilsko industrijo. Po njegovi zaslugi avtomobil ni bil več senzacija in igračka bogatinov, ampak je postal ljudsko vozilo. To je Ford dosegel tako, da je vpeljal velikoserij-sko proizvodnjo avtomobilov.
Oblika in hitrost, udobnost in varnost avtomobilov so se izpolnjevale, prav tako pa se je spremenila tudi proizvodnja avtomobilov.
Velikoserijska proizvodnja je vse bolj in bolj avtomatizirana in v tako tovarno nas bo popeljal konec oddaje. Pripravil jo je ing. Tomaž Kalin.
Nižja stopnja:	19. marca <jb 14.05
20. marca ob 8.55
BREZ NASLOVA
Delovni naslov oddaje je bil pravzaprav — kako deklamiramo. Saj je to treba vedeti, če naj postane pesem doživetje. Nalogo smo poverili Eli Perocijevi, pa je brž zgradila topel kotiček, v katerega so se zatekli otroci, in napisala zgodbo, ki bi ji lahko dali naslov — Pri nas doma. »Pri nas doma,« pravi, »se zbere vsak dan veliko otrok. Imamo namreč veliko srečo — ta sreča je vrt. Poleg nje imamo še eno srečo, ta je — naša soba. Ob lepem vremenu so lahko otroci na vrtu, v mrazu in dežju pa v sobi.«
Tistega dne so spet pritekli. Tonček in Majda, Polonca, Matjaž in Alenka ... Bomo imeli lutkovno gledališče? — Se bomo igrali Človek ne jezi se? — Bomo krpali nogavice? ... Brali bomo — pesmi za otroke!
Mala Polonca še ne zna brati. Pa vendar najde Tonček v knjigi pesmico tudi zanjo: Ringaraja. Polonca jo zapoje. Potem zapojo vsi in zraven še zaplešejo. »Moja pesmica se tako prebere,« je Polonca navdušena.
In potem se vrstijo. Tudi Matjaž si izbere pesem, ob kateri je moč zaplesati kolo. In še vloge se razdelijo.
Na vrsti je »Jožek ima hiško«. Ker je zlasti Polonci marsikaj nejasno, je potrebno ta in oni izraz razložiti. — Alenka bere prehitro, otroci niso zadovoljni. Prebrati mora še enkrat, da bodo vsi razumeli, da bodo vsi videli tisto Jožkovo hiško brez oken in brez duri. Kako lepo je nekoč to Grudnovo pesem povedal mlad gledališki igralec!
In na lepem je ta igralec med njimi. Deklamira. Otroci so navdušeni. Potem povzame pesem o zajčku. Prvo kitico pove tako, kot znajo to navadno šolarji: prehitro, lajna-sto; drugo s pretiranim poudarkom, patetično. Otrokom se upira, a priznajo, da marsikdaj sami tako deklamirajo
Na lepem igralca ni več. Otrolcom je žal. A že jih zvabi sonce na vrt. In za noVo razpoloženje najdejo spet primemo pesem. Igra teče naprej, kar se na lepem od daleč, kot v odmevu spet oglasi prejšnji gost s pesmijo »Topla ptička lastavička«. Otroci stečejo, da poiščejo nagajivca in se pri tem porazgube.
Upamo, da bo naša oddaja pomagala buditi in gojiti v otrocih čut za lepo besedo in njeno doživljanje.
Jubilej Josipa Demarina
Ob 70-letnici življenja še 50-letnica pedagoško-knjižnega dela
Med znane hrvatske pedagoge, ki so že več desetletij v tesnih in pristnih stikih s slovenskimi, sodi prof. JOSIP DEMARIN iz Zagreba. Po rodu je Istran, nad 40 let živi in dela v Zagrebu, tople vezi in simpatije pa je navezal s Slovenci in mi z njim.
Jos. Demarin je v letih 1930 do 1932 poučeval na tedanjem mariborskem učiteljišču kot profesor srbohrvatskega jezika in pedagoške skupine predmetov. 2e pred prihodom v Maribor je posegal s peresom v šolsko in pedagoško stvarnost, pod vplivi razgibanega mariborskega pedagoškega okolja pa se je začel še močneje razvijati v popolnejšo pedagoško osebnost ter je pozneje v zagrebških letih s svojim učnim, predavateljskim in knjižnim delom na tamkajšnji višji pedagoški šoli dosegel vrh svoj? pedagoške aktivnosti.
2e med obema vojnama in po osvoboditvi je J. Demarin preko revialnega tiska seznanjal njihove šolnike s slovanskimi pedagoškimi novostmi, periodikami in knjigami. Leta 1956 je prevedel v hrvaščino znano Sihilovo delo »Vzgojna sredstva naše družine«. Kot delegat PKZ je pogosto prihajal k slovenskim pedagoškim slavnostim. Del počitnic pa še vedno rad prebije v senci pohorskih gozdov in kmetij.
Najlepše priznanje za Demari-novo pedagoško delo in ljubezen do slovenske zemlje in kulture pa je dejstvo, da je DZS v Ljubljani pred meseci izdala (na pragu avtorjeve TO-letnice) v slovenskem prevodu njegovo delo POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI. S to pomembno publikacijo, katere prva varianta je v Beogradu dosegla prvo nagrado po razpisu Učbenikov 1. 1956 v Srbiji, druga varianta pa kot hrvatski priročnik 1. 1956, je avtor prikazal in obdelal predvsem zgodovinsko, psihološko in didaktično podlago zgodovinskega pouka najprej kot organski del spoznavanja narave in družbe, v višjih razredih pa kot bolj ali manj samostojno učno predmetno disciplino, katere Pouk je pubertetni mladini' kljub snovnim zanimivostim dovolj zapleteno in odgovorno delo. •
2e kot maturant se je J. Demarin oglasil v puljski Narodni Prosveti. Kmalu po prvi vojni so se porajali avtorjevi zapiski, članki in razprave v mnogih revijah: Savremeni školi, Napretku, Učitelju, Glasniku profesorskog društva in dr. Nad deset let je urejeval Napredak ter v njem objavljal aktualno in pisano tvarino iz domačega in tujega pedagoškega sveta. Kot sourednik je leta 1939 sodeloval pri Minervinem FEDAGOGIJSKEM LEKSIKONU in v njem obdelal nad 200 imen Pedagogov, revij in ustanov. Iz lega gradiva je 1. 1940 izšla v po-®ebni publikaciji Demarinova GRADJA ZA POVIJEST PEDAGOGI je. Učitelj em-praktikantom P® je za več let ustregel s priročnikom MATERNJI JEZIK U SA-VREMENOJ SKOLI. Zaradi za-f u.g je postal pravi član Pedag.-^njižni
Zlasti je navajal mlade ljudi k večji kulturi govora in pisane besede, uvajal večjo nazornost pri posredovanju zgodovine, še prav posebej za razumevanje kronološkega toka v zgodovini. V ta namen je izdal dva učbenika in z njima določil predmetu njegovo pravo vlogo in pomen v socialistični šoli. V dokumentarni publikaciji je obdelal 1954. ZGODOVINO IN RAZVOJ VIŠJIH PEDAGOŠKIH SOL, sodeloval pa je tudi s teksti v vseh izdajah METODIK, ki jih je urejeval univ. prof. Pero Simleša in po katerih še danes radi segajo tudi slovenski ^olniki. Demarinova upokojitev je le bolj 'navidezna, kajti še vedno je delaven pri PKZ, na pedagoški akademiji in v društvih za vzgojo staršev in otrok »Naša djeca«. Njegovi povojni prispevki so raztreseni v mnogih pedagoških revijah in učiteljskih glasilih.
Prof. Demarin sodi po delu in idejah med pedag. realiste, ker ga pretirani modernizmi niso nikoli zapeljali. Vselej, je upošteval naše razmere in možnosti in zato novosti njim prilagajal.
Na vprašanje, kakšni so bili njegovi prvi stiki s Slovenci, je prof. J. Demarin takole odgovoril:
Prof. Josip Demarin
»Moje prvo poznanstvo s Slovenci sem doživel v začetku prve svetovne vojne na ljubljanskem gradu, kjer sem bil interniran iz političnih razlogov. Tam sem se spoznal kot mladenič s slov. pisateljem Ivanom Cankarjem in drugimi slovenskimi intelektualci. Zaprt sem bil v skupni celici s Cankarjem v gradu in moje ležišče je bilo poleg hjegovega. Spoprijateljila sva se in razpravljala o političnih razmerah. Po zaporu me je I. Cankar, ko sem bil kot vojak v ljubljanski kasarni, celo obiskal ter me pozneje seznanil še s pisateljem VladvLev-stikom. Leta 1915 sva Cankarja z Levstikom* tudi obiskala na Rožniku. Kot vojak sem se pretežno družil v Ljubljani s Slovenci, med katerimi sem spoznal tudi Venčeslava Čopiča.«
Spominjajoč s« službovanja na mariborskem učiteljišču, je J. De-marin opisal naslednja dogodka:
»V slovenskem prof. zboru sem se kot Hrvat v Mariboru zelo dobro počutil. Po maturitetnem poslovilnem večeru sem šel pozno spat in pred zoro zjutraj me je prebudila podoknica mojih dijakov, ki sem jim bil razrednik. Njihov jutranji pozdrav me je zelo razveselil. Njih se še danes živo spominjam, med tem zlasti D. Vihra, Dragotina Cvetka, Vlada S chmidta, Jožeta Kerenčiča, Siksta Mariona in dr.«
Prof. Demarin se dobro spominja svojega nekdanjega dijaka VI. Schmidta, ki je ob znam 6. jan. diktaturi pred vojno napisal odlično srbohrvaško nalogo, ki pa je bila polna progresivnih in revolucionarnih misli. »Če bi to nalogo pustil tako, kot je bila, bi pred oblastmi odgovarjala njen avtor in jaz. Razmišljam, kaj naj storim. Nalogo sem iztrgal iz 1 zvezka, jo vsebinsko reluširal in ublažil ter jo vrnil piscu z nasvetom. da jo tako znova napiše v svoj šolski zvezek, kar. se je tudi zgodilo.« Po osvoboditvi se je univ. prof. V. Schmidt tudi sam spomnil te naloge ter J. Demari-nu na nekem sestanku pedagogov zadovoljno povedal, da so bili nekateri tedanji profesorji odobri zavezniki progresivno usmerjenih učiteljiščnikov v Mariboru.
Naše čestitke k jubileju ter mnogo sreče, zdravja in uspehov še v naprej!
Albert Žerjav
Tretja izdaja »Neiztrohnj enega srca«
Ob Prešernovem dnevu sta dve naši založbi poskrbeli za primerno počastitev:	Mladinska
knjiga predvsem z novo izdajo Prešernovih Pesmi ter z monografijo, o našem največjem poetu, oboje v redakciji in z znanstveno besedo dr. Antona Slodnjaka. Koprska založba Lipa pa se je odločila za ponatis Slodnjakovega romana »Neiztrohnjeno srce«.
Ne bi bilo odveč primerjati v nadrobnosti oba romana o Prešernu, like Vaštetcve in Antona Slodnjaka, zanesljivo pa lahko rečemo, da sta ne glede na različno kvaliteto, spodrsljave, pisateljske primesi, oba približala lik Prešerna in njegovih pesmi širokemu krogu bralcev, ki jim je lažja in prijetnejša leposlovna pot do Prešernove dobe in njegove osebnosti, kakor pa ob esejističnem in študijskem gradivu, ki je sicer bogato, raznorodno po idejnih in estetskih aspektih, doslej še brez monografsko zaokrožene, zaključene podobe. (To pričakujemo prav te dni.)
Tudi tretja, popravljena izdaja romana. »Neiztrohnjeno- srce« ima podnaslov »zgodovinski roman«, čeravno bi se bolje prilegala oznaka biografskega dela. Osnova romana, ki je prvič izšel 1938. leta, je ostala, popravki pa so take narave, da jih je treba upoštevati, ne le zaradi Slodnjakovih novejših ugotovitev in tez, ki so nastale ob dolgoletnem proučevanju Prešernovega genija, pač pa tudi zato, ker zadobi leposlovno delo realnejšo interpretacijo m s tem tudi širok krog bralcev pridobi pristnejšo podobo o delu in življenju Prešerna. Nadrobna primerjava bi razkrila nastale razlike, kar ne bi bilo zanimiva zgolj z leposlovnega gledišča, pač pa prav tako z gledišča literarnozgodovinskega preučevalca.
O romansirani biografiji je strogo kritična literarna estetika izrekla pomisleke, navajajoč esejistično študijo (po vzgledu Zwei-govega »Balzaca« ali Maurcsove-ga »Ariela*) kot sodobno literarno zvrst, ki zmore zadostiti tako znanstvenim zahtevam kot leposlovnemu oblikovanju — vendar brez primesi pisateljske svobodne
Matevž Langus: Primicova Julija — slika iz reprezentativne in z monografijo dopolnjene izdaje Prešerna, ki jo pripravlja Mladinska knjiga
kreativnosti, torej zgolj v mejah dokumentarnih dejstev. Daši ni mogoče oporekati takim zahtevam sodobne, interpretacije življenja neke osebnosti, pa prav tako ni mogoče oporekati vrednotam »klasično« komponiranega in izraženega življenjepisnega romana.
strokovnjaka. Kakor je slednje lahk<j> romanu v prid, če osebnost, okolje in doba zaživijo dimenzionirano, v pristnem odkrivanju preteklosti, pa bo zahtevnejšega bralca motilo leposlovno prepletanje s faktografijo ali esejističnim podajanjem. Bogata zgodo-
SlbdnJako$ jfoman »Šeizžrdh-^ vffisTča,N'žlS'sti MiferaftibzgcdoVin-
osnova
njeno srce« vsebuje raznorodne izrazne elemente: umetniško-pri-povednega ter esejističnega, izza katerega pa se da razbrati široko literarnozgodovinsko poznavanje
20. LET PREŠERNOVEGA DNE
7 letošnjim 20-letnim slavjem osvoboditve sovpada tudi enak jubilei. ko smo prvič slavili, že v partizanih, Prešernov dan. Da vsaj delno rešim nozabe ta jubilej,'sem se namenil, da pobrskam po svoii.h partizanskih spominih in napišem nekaj o- tem dogodku.
Bilo je v začetku februaria, ko sem se na poti v partizansko ti-cVn.rno - tehniko CK. KPS TRIGLAV ustavil za nekaj . dni v Crmošniieah. kjer je bil tistikrat tudi sedež celotnega vodstva vseh
ter)aZnega zbora v Zagrebu- kar j® slovenskih tehnik -‘tiskarn. Tam cua) Pomenilo visoko priznanje. 5^ naletel na kaj nisano družbo
z večjim elanom se je Demarin vključil po osvoboditvi v Pedagoško delo. Posebno skrb je Posvečal obnovi in notranji reformi višjih pedagoških šol na Hr-vatskem ter vzgojil lepo število učiteljev s trdnim didaktičnim znanjem za vsakdanjo prakso.
slovenskih kulturnikov iz slov. narodnega gledališča, ki so takrat igrali Nušičevo »Sumljivo osebo«, pa slikarie in k’parje kot Gerlo-vičevo, Iveta Šubica in druse Ker je ravno takrat izdal IOOF nalog, da se 8. februarja proslavi Prešernov dan kot praznik, se je
bilo treba seveda pripraviti tudi s »kulturne strani« naše propagande. Pa je kmalu po mojem prihodu prišel k meni neki tovariš od vodstva kulturnikov z željo, da bi pripravil govor o Prešernu, saj se kot prosvetar gotovo razumem tudi na to stvar. Seveda sem se branil in pokazal na druge kulturnike iz gledališča, pa se ni dalo nič pomagati: moral sem pripraviti referat!
To pa ni bilo lahko, saj mi je iz šole marsikaj že izpuhtelo, pa tudi Prešernovih poezij nisem našel nikjer v vseh Črmošnjicah . .> Zato je bilo kar dosti dela in mo-zganja, da sem zbral nekaj podatkov in začel pisati... Toda prišlo je povelje od tovariša Petrača, ki je bil takrat komandant tehnik, in moral sem nahitro na novi »položaj« v tiskarno TRIGLAV, ki je tistikrat živela in
delala na Goteniškem Snežniku, ponosom — njegove besede iz
daleč nad Kolpo. Kljub zimi, snegu in mrazu ter oddaljenosti sem kar s kurirji šel na pot in se že tretji dan prijavil tovarišu Jo-kiju, komandantu TRIGLAVA. Ta mi je dejal: »Ravho prav prihajaš k nam, Učo, pripravil nam boš Prešernovo proslavo!«
No, ker sem k sreči imel govor že pripravljen, ni bilo težko tega še malce predelati. V kolektivu sem našel nekaj svojih predvojnih učencev iz Kočevske in ponovili smo Zdravico, Železno cesto pa Uvod h Krstu, in še isti večer, bilo je ravno na Prešernov dan pfed 20 leti, sem stopil pred kolektiv, pred vrsto borcev, ki jim je pred tem predal odlikovanja za hrabrost tovariš Joki; govoril sem o velikanu Prešernu, in zdi se mi, da nisem še nikdar tako poudarjal — z zavestjo in
Zdravice ter nato iz Krsta ... Izzvenela je še Zdravica pa tista o Železni cesti, ki je bila na mitingih večkrat na programu, še nekaj partizanskih, potem pa je Matija nategnil meh m že so se pari zavrteli, da so se tresla tla naše barake pod Snežnikom ...
Naslednje jutro sem dobil v roke prvo številko Slovenskega poročevalca, ki smo ga tiskali v tej tiskarni, in sicer kot korek-torsko nalogo, da sem pregledal odtise člankov te številke, ki je prinašala ravno odlok IOOF o Prešernovem dnevu, in sliko ter Hanek pok. Borisa Kidriča o pomenu Prešerna za naš narod in borbo.
Danes je od tega dne 20 let, dolga, a tudi kratkm doba, toda lep spomin na tisti prvi praznik velikega Prešerna... v partizanih!	Marjan Tratar-Učo
ska osnova gradiva razkriva v romanopiscu tudi prešernoslovča, ki je i v znanstveni besedi i v leposlovnem delu z intuicijo sledil Prešernovim vzgibom, mislim, razpoloženjskim in življenjskim premikom, zlasti tam, kjer gradivo ni zadostovalo, kjer so možne različne interpretacije. Gotovo, da je Siodnjakovo »Neiztrohnjeno srce« zahtevnejše živ-Ijenjepisno delo, ki kljub navzkrižju literarnih prvin in izraznih elemenitov ostaja »klasični« življehjepisni roman z vsemi odlikami in tudi s slabostmi. Kot umetniško delo življenjepisnega značaja pa bralcem ne bo le približalo Prešernov lik in njegovo dobo, ampak bo navajalo bralce, da bedo segli k neposrednemu izviru, po Poezijah, in jih hkrati globlje dojeli.
Ob koncu romana bo bralec s pridom prebral krajši esej dr. Jožeta Pogačnika »Duhovni profil profesorja Antona Slodnjaka«. Naslov sicer obeta več kakor nudi besedilo, bržčas pa je pisec imel v mislih krajšo, za širši krog namenjeno podobo o delu in miselnem profilu dr. Antona Slodnjaka, sicer si ne bi vedeli razlagati, zakaj dr. Pogačnik ni
Kurirček št. 4 - 5
(Pred oceno še to v oklepaju: Moje ocene Kurirčka s skromnim ciljem sp vzpodbudile Mileho Batič h kritičnemu zapisku. Nekaj Pepela sem si posul na glavo, odgovoril sem ji in mislil sem, da je reč pri kraju. Toda na zadnjem Kurirčkovem festivalu so nekateri diskutanti spet omenili nioje zapiske kot nezrele, slabe, škodljive. Ker sta bila med nji-mi pisatelja Filipič in Suhadol-čan — sem sklenil, da ne bom več Pisal o Kurirčku, čeprav se ne rnorem znebiti vtisa, da je šlo pri njunih besedah med drugim tudi 2a osebno užaljenost. Ker pa je °d zadnje številke preteklo že precej časa. a se ni nihče oglasil in o njej zapisal, sem preklical svoj tihi sklep. Vendar je tako stanje nekoliko simptomatično in lrna najbrž širši okvir, ki ni več v zvezi z mojim pisanjem. Na Kurirčkovem festivalu v Mariboru (tudi o njem ni nihče poročal Y PD — se je že drugič povsem lasnp izkristalizirala nujna po-risba po zvezni reviji, ki bi^pri-našala prispevke na- temo mladinske književnosti. Vse se mi je zdelo, da še ni popolnoma jasen koncept te revije. Vendar ni pro-° em le tu, še večji problem se In" zdj sodelovanje v tej reviji.
Odkrito dvomim, da bo imela dovolj kvalitetnih sodelavcev, vsaj iz Slovenije. Bojjm se, da pričakujemo preveč že od same revije. Ali je bil pri obstoječih slovenskih revijah odklonjen kak kvalitetni prispevek na to temo? Dvomim. Zakaj niso avtorji, ne vem kateri, pisali več o tem v pedagoške publikacije ali v dnevno časopisje?
Naj se vrnem k svojeijiu pisanju. Morebiti je nezrelo, toda ali je vse, kar je v Kurirčku, zrelo za objavo? Namesto, da bi na to-variški ravni (ne morem zahtevati na enakopravni) pomagali odstraniti napake v mojih zapisih o Kurirčku, so jih nekateri zviška odklonili, ne da bi jih nadomestili z novimi boljšimi. Izenačili so tudi mogoče res nerodno obliko zapiskov z vsebino in oboje obsodili za nezrelo. Naj bo karkoli, menim, da je nekaj — in tu mislim na svoje zapiske — boljše kot nič. Pa še to upam, da se nisem zmeraj motil, ko sem odklonil posamezne prispevke, pa čeprav z neredno besedo »povprečno« al »podpovprečno«, kar pa vendar tudi nekai pove).
Suhadolčanov »daljši tekst« Devet ognjev za deset fantov je približno na polovici. V zadnjih
dveh številkah smo prebrali Četrti in Peti ogenj. Kot ostala nadaljevanja sta tudi pričujoči razdeljeni na dva dela: zgodbo, ki jo doživi posamezni tabornik, in zgodbo, ki jo pripoveduje. Zgodbe, ki se pripetijo posameznemu taborniku, ki je na vrsti, da pripravi ogenj in izmisli »svojo« zgodbo, se ne razlikujejo bistveno in mislim, da se v njih avtor ponavlja. No, tista o četrtem ognju je prav duhovita — detektiv tabornik se plazi po lastnih sledeh. Obe zgodbi, ki jo pripovedujeta Lado in Jože, sta iz partizanskih časov. Zanimiva je zgodba v slikah o drobni deklici z rožami. Menim, da sta pričujoča odlomka boljša od prejšnjih.
Svoji zgodbi nadaljujeta še-Grabeljšek in Zorman. Obema primanjkuje trdna' in enotna zgodba, tako da vse preveč razpadata na- epizode. Grabeljškovo pripovedovanje je prizadeto in lepo, medtem ko je Zorman več obetal v prvih nadaljevanjih.
Med krajšimi proznimi teksti gre omeniti toplo napisano zgodbico Ele Peroc; o Tatjani, oziroma Lojzku in njenih kokoškah. Prvi del je uspelejši. O požrtvovalnost; ljudi v Liki piše Sergej Epih. Njegova Družina z Vujinih glav je opis pretresljive pomoči sedmih preživelih vaščanov Vujinih glav partizanom.
Človek ne more ostati neprizadet niti ob tekstu Štruca belega kruha Oskarja Hudalesa. Ne-
kaj cankarjevskega veje iz te žalostne zgodbe iz predvojnih časov.
Partizanskih časov nas spominjata še Zora Matela (Spet pri babici) in Miša Završnik (Bratec za Janjo in Partizan brez titovke). Nič več kot prisrčno napisani spomini.
Poezija je skromna po številu. V dveh številkah lahko preberemo le pet pesnve. Vojan Arhar je napisal dve: Sraka in Tatrman. Obe sta tekoči in humoristični. Toda vse bolj se mi dozdeva, da Arhar posnema samega sebe. Pa še to: ali ne kažeta na vojno kot smešno situacijo in sovražnike preplahe, saj se bojijo celo srake in strašila?
Pesem Jožeta Olaja Ciganska — ne govori o vojnih časih, marveč o cigan1 h z medvedom, ki pleše za denar. Iz nje veje potepuško cigansko življenje. Uspela je.
Milena Batič objavlja pesem Pet bratcev, v kateri nam opiše pot petih dečkov, ki pese jo hrano . partizanom. Oblikovno je zanimiva in ima tekoč ritem.
Za najboljšo bi štel pretresljivo Jutro v baraki' IV Manka Golarja. Res je, da je nekoPko mračna in se vsebinsko zelo razlikuje od ostalih, je pa občutena in odlično posreduje vzdušje v taborišču.
Spomini na partizansko šolo so
vsebinsko slabši kot v prejšnjih številkah. O partizanski šoli zvemo malo ali nič (Kraška burja). Tud-' pisanje Marije Vogelnik ne zadovolji.. Kot sem v prejšnjih zapiskih hvalil njene izvirne .opise nekaterih držav, moram sedaj grajati njeno »pot« v Indijo. Beseda je sicer še zmeraj prijetna, nenavadna, izvirna, a ker ni za njo prave vsebhe, postane.kmalu manira. Vsi vemo, da je recimo v Indij: še veliko težav (kljub socializmu), ona pa piše o njej', kot da je raj in kot da je pot k sreči v socializmu popolnoma enostavna. To ne velja nikjer, posebej še v Indiji ne.
Marlenka Stupica bi ravnala pametneje, če bi poslala »svojo Piko nogavičko« v Cicibana, Pionirja, Pionirski list, Najdihojco, kot pa v Kurirčka.	✓
O zanimivih prispevkih pionirjev ne b; govoril; ne morem pa biti zadotmljen s stranic Tudi danes je spominski dan. Medtem ko je bil ta koledarček v prvih številkah, smotrn in omejen na dogodke :z NOB, ali na slovensko kulturo, pa je sedaj »deklica,za vse«; (peta št,). Preveč podatkov, izbranih po subjektivnem kriteriju, pa tudi preveč superlativov ne more koristiti.
Ilustrirali so: Jože Ciuha, Milan Bizovičar, Marička Koren, Marjanca Jemec Božičeva (največ). '	Tone Partljič
vključil celmzitejše podbbe Slod-niakovega literarnozgodovinskega morda tudi leposlovnega dela. Avtor se ne poglablja v metodološko, literarnozgodovinsko in literarnoteoretično in idejno-estet-sko interpretacijo njegovih del in razvoja, zadovolji se s sintetičnim prikazom duhovnega profila dr. Slodnjaka. Navajajoč nekatera izhodišča in metode dr. Slodnjaka, je avtor prišel do spoznanja, da v Slodnjakovem delu ne moremo govoriti o do konca izdelanem teoretičnem nazoru in o dokemčni metodi, govorimo pa lahko o vodilnih in stranskih principih, kar ima bržčas korenine v relativistični konstelaciji.
Ustrezno knjižno opremo je izdelal Mitja Race.
Dopisujte v
Prosvetnega
delavca
l:!i!IJ!:!ill!!illl!!!il!!!>!!l!!llll!!llll!!llllllll!ll!!!CIII!!!il!l!!!lllll!l'll!ll!!f!!ll!!IIIIIH!!!l!lllllll,
' Ti S
Malči Uršič - sedemdesetletnica
Decembra lani je slavila 70-letnico življenja prosvetna dela v- ’ ka Malči Uršič, doma iz Starega sela pni Kobaridu. L. 1914 je maturirala na goriškem učiteljišču, ob vstopu Italije v vojno proti stari Avstriji pa je odšla s sestro v Belo krajino. Nekaj časa je službovala v obmejnih Bojancih, nato pa je bila upraviteljica v Gribljah. Z zavzetostjo se je lotila ne samo dela v šoli, ampak tudi izven nje. (Ustanovila je tamburaški zbor, režirala igre, vodila gospodinjske tečaje.) Belo-kranjčani je niso le spoštovali, temveč tudi vzljubili. Po letih službovanja v Beli krajini je bila nekaj časa v Gaberki pri Litiji, pred drugo svetovno vojno pa' v Gnižah pri Celju.
Po osvoboditvi je odšla zopet
službovat v svojo goriško pokrajino v svoj rojstni kraj.
Ob njeni 70-letnici ji žele njeni stanovski tovariši, da bi dočakala še marsikak jubilej!
S. S.
Prireditelje Prešernovih proslav obveščamo, da imamo na zalogi
• barvno reprodukcijo
Goldensteinovega Prešerna Cena 400 din
PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Gradišče 12, p. p. 41—1, telefon 21-048
»PROSVETNI DELAVEC«
List Izdala republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Urago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva Z. telefon 33-722 int. 3S3 — Naslov uprave:	Ljubljana, Nazorjeva I.
telefon 22-284	— Poštni predal
355-Vil - Letna naročnina «110 din, za šole in ustanove 1200 din — SL tek računa 600-14/608-16 - Tiska CZP »Ljudska pravica*
DELOVNA SKUPNOST DIJAŠKEGA DOMA V ČRNOMLJU
razpisuje delovno mesto
— VZGOJITELJA
Pogoji: učitelj (p. u., prof.) z večletno prakso.
S pismeno prijavo naj pošljejo prosilci življenjepis in potrebne priloge. — Na razpolago je garsonjera. Osebni dohodki po dogovoru.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja na naslednje pedagoške publikacije
— Josip Demarin, Pouk zgodovine v osnovni šoli
— Dr. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II. del
—	Velimir Batič, Skupnosti učencev
—	Izbrana poglavja iz pedagogike
—	Faletov-Oberlintner, Skupinska učna; oblika v naši praksi
—	Rostohar, Osnove obče psihologije — Zdravko Omerza, Naglušni 'otrok
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
Po uredbi o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. 1. LRS, št. 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO SRS
razpisuje
naslednje učbenike in priročnike
a)	ZA OSNOVNE SOLE:
1.	Pesmarica za 1.-3. razred osnovne šole,
PRIROČNIK ZA UČITELJE;	S
2.	Pesmarica za 4.-8. razred osnovne šole,
UČBENIK ZA UČENCE;
b)	ZA GIMNAZIJE:
1. Osnove glasbene umetnosti,
UČBENIK ZA I. IN II. RAZRED GIMNAZIJE.
Razpisani učbeniki morajo zajeti učno snov, ki je predpisana v učnem načrtu za osnovne šole, oziroma za reformirano gimnazijo. Ustrezna pojasnila glede obravnavanja učne snovi lahko dobe pisci, ki se. bodo prijavili na razpis pri Zavodu za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska 28.
Pisci, ki se hočejo udeležiti, natečaja, nai.^e prijavijp pismeno najkasneje do 10. februarja t. 1. komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS.
Rokopisa za oba razpisana učbenika pod a2 in bi je-treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike , pri republiškem sekretariatu za šolstvo. SRS do 31. decembra 1965, rokopis za priročnik pod al pa do 1. septembra 1965.
Republiški sekretariat za šolstvo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik nagrado v višini 150.000 do 300.000 din. Razen ene izmed nagrad prejme pisec učbenika, ki bo potrjen za natis, avtorski honorar.
Republiški sekretariat za šolstvo SRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade s katero izmed razpisanih nagrad in katere bo odobril za natis. Nagrado za razpisani učbenik podeli republiški sekretariat za šolstvo SRS na predlog komisije lahko tudi za učbenik, ki S sicer ne bo odobren za natis.
^ Ljubljana, dne 9. januarja 1965.
>	Republiški sekretariat za šolstvo SRS
PREŠERNOVA DRUŽBA
■ '' !	/ ■	J '
nudi dobro in poceni knjigo
Za svoje člane bo v letu 1965 izdala:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR 1968
2.	Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest
3.	Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman
4.	Sergej Sartakov: »PO BRZICAH CUNE«, potopis
5.	PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske literature
6.	Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST«, bogato ilustrirano poljudnoznanstveno delo
7.	eno STENSKO SLIKO po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Rihard Jakopič: »Sava«
Letna članarina 1200 din 9 ROMANOV v zbirki. »Ljudska knjiga 3COO din 12 številk revije »OBZORNIK 65« 1200 din
KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Pojasnila in naročila pri vseh poverjenikih in upravi Prešernove družbe v Ljubljani, poštni predal 41/1
ZA DOM, SLUŽBO, IZLET ALI DOPUST
PRODAJNI SERVIS" ^
LJUBLJANA- MARIBOR
|	J KNJIŽNE ZBIRKE	|
l [^J Cankarjeve založbe |
g	tudi na vašo knjižno polico	g
■ Cankarjeva založba je v svojih knjižnih zbirkah »SVETOVNI j§ | ROMAN«, »SODOBNI ROMAN«, »BIOS« in »MOZAIK« za | g leto 1965 spet pripravila vrsto odličnih del iz svetovne knji- gg g ževnosti in vabi slehernega ljubitelja lepe knjige, da postane m g naročnik njenih knjižnih zbirk, ki so si utrdile ugled z lepim, jj g skrbnim izborom in nadvse okusno opremo.	g
g V vsaki zbirki bodo izšle po štiri knjige, v »Mozaiku« pa celo g g šest. Vsak naročnik katerekoli naše zbirke (Svetovni roman, 1 g Sodobni roman, Bios, Mozaik) bo brezplačno prejel fotografi- g 1 ran ponatis prve slovenske samostojne pesniške zbirke iz 1 | leta 1806:	E
[	Valentin Vodnik: PESME ZA POKUŠINO	1
g To pesniško zbirko bodo dobili samo naročniki in je v prosti g 1 prodaji ne bo. Dragocena bo torej tudi zato.
g Prosimo, oglejte si program naših knjižnih zbirk. Zahtevajte j§ g- prospekt v najbližji knjigarni ali pišite ponj CANKARJEVI i-1 ZALOŽBI v Ljubljani!	|
I V zbirki SVETOVNI ROMAN bodo izšli romani: |
g	Emile Zola: Greh abbeja Moureta	g
|	Herman Melville: Beli kit (Moby Dick)	|
|	Gottfried Keller: Zeleni Henrik (v dveh knjigah)	1
| V zbirki SODOBNI ROMAN bodo izšli tile romani: §
|	Liam 0’Flaherty: Lakota	S
|	Malcolm Lowry: Pod ognjenikom	|
|	James Baldwin: Pojdi in povej na gori	1
|	Dimitr Dimov: Tobak	g
| Zbirka BIOS bo prinesla dela:	§
|	Herbert Lewandowski: Ljubezen tod in drugod	|
|	Oskar von Wertheimer: Kleopatra	|
g	Christopher Hibbert: Zgodovina zločinstva
1	in kazni	g
|	Armand Lanoux: Dober dan, gospod Zola	|
| Zbirka MOZAIK ima na programu tele romane: (
|	Archibald Cronin: Usoda dr. Shannona	1
|	Stefan Heym: Afera Glasenapp	|
jj	Felicien de Mallefille: Spomini don Juana	1
|	Stephen Coulter: Neukrotljiva sla	B
|	Mary Renault: Bik iz morja	1
g	Taylor Caldwell: Ptice roparice	S
g	Letna naročnina na zbirke:	1
|	Svetovni roman: pol pl. 8700, pl. 9700, polus.
g	Sodobni roman: polpl. 8500, pl. 9500, polus.
g	Bios: polpl. 8500, pl. 9500, polus. 12.400 din.
jj	Mozaik (6 knjig): polpl. 11.000, pl. 12.400 din.
g	Zbirke lahko plačajo naročniki v desetih
g	obrokih. V prodaji bodo knjige znatno dražje,
jj	Če ste se odločili za naročilo katere izmed naših zbirk,	1
g	prosimo, da čitljivo izpolnite spodnjo naročilnico in jo	g
g	pošljete v kuverti na naš naslov: CANKARJEVA ZA-	i
=	LOZBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2.	g
1	NAROČILNICA	|
jj Nepreklicno naročam zbirko	. -	-	g
jj	»Svetovni roman«,	vez.	v ................ za	ceno	din .........     g
1	»Sodobni roman«,	vez: V /................  za	ceno	din ............. 1
|	»Bios« vez. v............................    za	ceno	din ...........  1
jj	»Mozaik«, vez. v ......................... za	ceno	din ...........   g
jf Zbirko, ki jo naročate, podčrtajte in navedite ustrezno vezavo. B
g Zbirko bom poravnal v enem znesku — v......................mesečnih B
g obrokih po .............. din. Naročnino bom začel plačevati po 1
| prejemu položnic. Obvezujem se,-da bo naročnina do konca | M leta 1965 poravnana.	g
g Ime in priimek....................................................      jj
I poklic .......1........... zaposlen(a) .............................. |
| pošta...................... Knjige pošiljajte na dom — v službo. |
g Dne       1964 ...................................................... g
1	( (Podpis, za pravne osebe tudi pečat) jj
■lllllllllll!l!lllllll!ll!ll!lllllllllllll!!lll!ll!l!!!'llll!l!!l!llllllllll!llll!!!lllllllll!!lllllllll!llllll!:|||||||||||||!!!l!|||||i||||||||!llllll|(|||lll||||!l!!ll!!i|||!lllllllll||||!!||||||||||||||||||||[iy|;gillllllli(||:
12.600 din. 12.400 din.
mesečnih
•PROSVETNI DELAVCI, SINDIKALNE PODRUŽNICE IN Šolski kolektivi: kmalu bo izšla brošura
Izkušnje pri pridobivanju in delitvi dohodka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah
(Gradivo s posvetovanja centralnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije)
VSEBINA:	/
— Metodologija programiranja in izračunavanje vrednosti programa v šolah; s prilogo pogodbe med skladom in šolo. Na podlagi tega dokumenta so uvedli eksperimentalno financiranje dejavnosti v osmih šolah v Sloveniji.
— Delitev sredstev družbenega sklada za šolstvo in njen vpliv na dohodek prosvetnih delavcev v Subotici.
— Ugotavljanje minimalne cene izobraževanja v osnovnih šolaji občine Savski venac v Beogradu; priloge: a) Odločba o ugotavljanju načel in normativov za določevanje sredstev za osnovno dejavnost šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov; b) Navodilo za delitev sredstev za osnovno dejavnost v osnovnih šolah glede na rezultate, dosežene v enem šolskem letu.
— Izkušnje v delitvi sredstev sklada za šole. Primer osnovne šole »Prežihov Voranc« — Ravne na Koroškem.
— Pedagoške osnove delitve sredstev za osebne dohodke v šolah.
IZKUŠNJE PRI DELITVI SREDSTEV ZA OSEB. DOHODKE (Priloge)
— Ekonomska šola »29. november«* v Mostarju. . i
— Gimnazija »Stojan Cerovič« v Nikšiču.
— Osnovna šola »Todor Andjeloski« v Bitoli.
Uvodni referat Milice Boškovič, sekretarja centralnega odbora.
— Razprava udeležencev.
— Zaključna beseda Ilije Topaloskega, predsednika centralnega odbora.
Brošura bo izšla sredi februarja na približno 250 straneh in bo tiskana v latinici. Cena: 600 din.
Ker bo v prodaji samo' za naročnike in je naklada omejena jo bomo dostavljali po vrstnem redu prispelih vplačil. ’
Naročnino pošljite takoj na naslov:
»DRUŠTVENA DELATNOST« — Trg Marksa i Engelsa br 5 — tekoči račun št. 101-112-608/253, Beograd, z oznako »ZA BROŠURO-«.
Opomba: Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS priporoča, da posamezniki in šolske ustanove naroče publikacijo direktno pri »Društveni delatnosti«.
lllllllllil[!ipi|lllillllil!IIIIIII!l!illl]|l!l!l
mm
Veletekstil
Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno
LJUBLJANA, MASARYK0VA 17
• VABI POTROŠNIKE,
DA OBIŠČEJO NJENE POSLOVALNICE V LJUBLJANI
Priporoča se
»C H E M O«
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
LJUBLJANA, MAISTROVA 10
:
:
:
•
j
Za potrebe industrije in široke mreže vodimo obširen asortiment kemikalij, premaznih in pomožnih sred-■steYl plastičnih folij in oblog, slojastih (ultrapas) plošč, lesonit, lesomal in fesonin plošč, tesnil, stekla in gume, razstreliva in tehničnih plinov ter raznih čistilnih sredstev za potrebe v gospodarstvu.
Obiščite nas v naših skladiščih v javnih skladiščih in na Maistrovi 10 ter v naših trgovinah na Titovi, v Kranju in na Jesenicah.
m
Založba
mladinska
knjiga
Kvalitetne, zanimive in poceni knjige vam prinaša naša nova s žepna zbirka	M
Zenit
Vsako leto bo izšlo 12 knjig, ki bodo s svojo izredno nizko ceno omogočile bralcu, da se seznani z aktualno tujo in domačo literaturo.
Nekaj naslovov iz programa za leto 1965:
— E. M. REMARQE:
Noč v Lisboni
— T. WILLIAMS:
Rimska pomlad gospe Stone
— M. KRANJEC:
Povest o dobrih ljudeh
— J. STEINBECK:
Ulica ribjih konzerv
— A. FRANCE:
Kuhinja pri kraljici Gosji nožiči
— R. LEHMANN:
Vabilo na ples
Pravkar je izšla prva knjiga zbirke svetovni bestseller
E. M. REMARQE
Noč v Lisboni
g Na zbirko se lahko še vedno naročite. Za naročnike 12 knjig I g samo 4800 dinarjev.
I	MLADINSKA KNJIGA |
illlllllll^	...