fPHIoga 69 — Beilage 6». 661 Deželna kmetijska šola v Gorici je razdeljena v slovenski in laški oddelek. Za vsak oddelek je nastavljen 1 ravnatelj s plačo 1200 gld. in 300 gld, nagrade za oskrbovanje administracije ter z užitkom prostega stanovanja, potem po 1 asistent s plačo 800 gld. in s stanarino 200 gld. "Vsi 4 uradniki imajo pravico do štirih petletnic v visokosti 10 % plače. Od deželnega odbora za Istri j o ni došel nikak izkaz o osebnem statusu ondotnih deželnih uradnikov, ampak le stenografični zapisnik deželno-zborske seje dne 10. februarja 1894. 1., v kateri se je obravnavalo o reorganizaciji deželnih uradov. Iz te seje je posneti, da so deželni uradniki uvrščeni v smislu državnega zakona z dne 15. aprila 1873, drž. zak. št. 47, ustanovljenih peterih najnižjih činovnih razredov ter da je bil predstojnik tajništva (direttore — segretario) umeščen v VII. či-novni razred. Predaleč bi prišlo, če bi se tu navajali prejemki deželnih uradnikov še drugih dežel. Iz Češkega, Galicije in Nižje Avstrijskega si deželni odbor ni izprosil nikakih izkazov, ker se opravila deželne uprave v teh deželah z onimi na Kranjskem nikakor ne dajo primerjati. Opomniti je le še, da se v Bukovini prejemki deželnih uradnikov z onimi državnih uradnikov šesterih nižjih činovnih razredov precej vjemajo ter da ondotni deželni uradniki — če se uvažuje obseg opravil deželnih uradov, v kolikor se isti da presoditi iz števila vložnih številk, — v primeri z drugimi veliko večjimi deželami spadajo k najboljše plačanimi uradniki. Konečno je omeniti še uravnavo prejemkov mestnih uradnikov v Ljubljani, ki je bila sklenjena v seji občinskega sveta dne 15. novembra 1898. Primerjava dotične plačilne preglednice s preglednico, ki jo nasvetuje deželni odbor za deželne uradnike je v toliko zanimiva, ker za deželne in za mestne uradnike veljajo enake razmere glede cen za stanovanja in živila, kakor tudi glede drugih na shajanje z dohodki uplivajočih okolnosti. Zatoraj se plačilna preglednica za mestne uradnike tukaj navede: I. činovni razred 2400 gld., 2700 gld., in 3000 gld. plače, 350 gld. aktivitetne doklade. II. činovni razred 1800 gld., 2000 gld., in 2200 gld. plače, 300 gld. aktivitetne doklade. III. činovni razred 1400 gld., 1500 gld., in 1600 gld. plače, 250 gld. aktivitetne doklade. IV. činovni razred 1100 gld., 1200 gld., in 1300 gld. plače, 200 gld. aktivitetne doklade. V. činovni razred 880 gld., 960 gld., in 1040 gld. plače, 180 gld. aktivitetne doklade. VI. činovni razred 675 gld., 750 gld., in 825 gld. plače, 150 gld. aktivitetne doklade. Die Landes-Ackerbauichule in Görz ist in eine slovenische und eine italienische Section getheilt; für jede dieser Sectionen ist ein Director mit dem Gehalte von 1200 ff, 300 fl. Remuneration für die Führung der Administration und dem Genusse einer Natural-wohnnng, dann je 1 Assistent mit dem Gehalte von 800 fl. und dem Quartiergelde von 200 fl. bestellt. Alle 4 Beamten haben Anspruch auf 4 Quinquennalzulagen in der Höhe von 10 % des Gehaltes. Vom Landesausschusse für Istrien gelangte kein Ausweis über den Personalstand der dortigen Landesbeamten anher, sondern nur das stenografische Protokoll der Landtagssitzung vom 10. Februar 1894, in welcher über die Reorganisation der Landesämter verhandelt wurde. Ans demselben ist zu ersehen, dass die Landesbeamten in die gemäß dem Reichsgesetze vom 15. April 1873, R. G. Bl. Nr. 47, normierten 5 untersten Rangsclassen eingereiht sind und der Secretariats-Chef (direttore-segretario) in die VII. Rangsclasse versetzt wurde. Es würde zu weit führen, die Bezüge der Landesbeamten anderer Provinzen anzuführen. Von Böhmen, Galizien und Niederösterreich hat der Landesansschuss keine Nachweisungen erbeten, da die Agenden der Landes-verwaltnng in diesen Provinzen sich mit jenen von Krain in gar keinen Vergleich ziehen lassen. Zu bemerken ist nur noch, dass in Bukowina die Bezüge der Landesbeamten sich mit jenen der Staatsbeamten der sechs unteren Rangsclassen so ziemlich decken und dass, wenn man den Geschüftsumfang der Landesämter insoweit sich aus der Anzahl der Exhibit-Nnmmern ein Schluss ziehen läßt, in Betracht zieht, —• die dortigen Landesbeamten im Vergleiche zu andern viel größeren Ländern, zu den am besten bezahlten gehören. Schließlich ist noch die Regelung der Bezüge der städtischen Beamten in Laibach zu erwähnen, welche in der Gemeinderathssitzung tioiit 15. November 1898 beschlossen wurde. Eine Vergleichung des betreffenden Gehaltsschema mit dem vom Landesausschusse hiermit in Antrag gebrachten Gehaltsschema für die Landesbeamten ist infoferne vom Interesse, weil für landschaftliche sowie städtische Beamten die gleichen Verhältnisse in Bezug auf Wohnungs- und Nahrungsmittelpreise, sowie aus andere das Auskommen beeinflußende Umstände obwalten. Deshalb wird das Gehaltsschema für städtische Beamte nachstehend angeführt: I. Rangsclasse 2400 ff, 2700 fl. und 3000 fl. Gehalt, 350 ff Aktivitätszulage; II. Rangsclasse 1800 ff, 2000 fl. und 2200 fl. Gehalt, 300 fl. Activitätszulage; III. Rangsclasse 1400 fl., 1500 ff und 1600 sl. Gehalt, 250 ff Activitätszulage; IV. Rangsclasse 1100 sl., 1200 ff und 1300 fl. Gehalt, 200 ff Activitätszulage; V. Rangsclasse 880 ff, 960 ff und 1040 fl. Gehalt, 180 fl. Activitätszulage; VI. Rangsclasse 675 fl., 750 fl. und 825 fl. Gehalt, 150 fl. Activitätszulage. 660 B»Hloga 6». — Beilage 69. Z druge strani pa je treba tudi uvaževati, da se z ozirom na majhen status deželnih uradnikov isti praviloma počasi pomikajo v višje plačilne razrede Uvaževaje to okoliščino nasvetuje deželni odbor za uradnike vseh šest plačilnih razredov starostne doklade, kakor je to pozneje razloženo v tem poročilu. Predno je deželni odbor začel pretresovati uravnavo uradniških plač, podučil se je pri deželnih odborih drugih dežel, kakšne prejemke uživajo ondi deželni uradniki. Iz dotičnih priobčil je razvidno, da so nekteri deželni zbori že na podstavi uravnave plač za državne uradnike sklenili uredbo prejemkov za deželne uradnike. Po sistemizacijah, ki so bile priobčene deželnemu odboru, določili so se prejemki deželnih uradnikov na Tirolskem, Zgornje Avstrijskem in v Šleziji po petih spodnjih za državne uradnike veljavnih činovnih razredih. Naj višji činovni razred zate uradnike je torej "VII. s podstavno plačo ter s stopnjami v znesku 2400 gld., 2700 gld. in 3000 gld, potem pa še nižji štirji činovni razredi slično štirim spodnjim činovnim razredom državnih uradnikov. Na Moravskem in Štajarskem se uporablja za deželne uradnike XI. do vštetega VI. činovnega razreda državnih uradnikov. V deželah, kjer ni bilo vpeljano za državne uradnike veljavno sistemiziranje plač, so prejemki deželnih uradnikov kaj različno odmerjeni. V sosedni deželi Koroški ima prvi deželni tajnik kot prvi konceptni uradnik 2000 gld. plače, 270 gld. aktivitetne doklade; nadinženir 1900 gld. plače, 240 gld. aktivitetne doklade; deželni knjigovodja 1600 gld. plače, 240 aktivitetne doklade; pisarniški ravnatelj 1200 gld. plače, 200 gld. aktivitetne doklade, ter se plače dalje zmanjšavajo po stopnjah na 1100 gld., 1000 gld., 900 gld., 850 gld., 800 gld., 700 gld. do 650 gld. Deželni zastop Goriški ima poslovanje pri deželnih uradih jako priprosto in ceno uravnano. Osebni status deželne pisarne obstoji iz 1 tajnika s plačo 1200 gld., 1 pisarniškega ravnatelja s plačo 900 gld. in iz 3 asistentov s plačo po 700 gld.; pri deželnem knjigovodstvu je: 1 knjigovodja s plačo 1400 gld.; 1 oficijal s plačo 800 gld.; 2 asistenta s plačo po 700 gld.; 2 praktikanta z adjutom 700 gld., oziroma 400 gld. V osebnem statusu deželne blag a j nice naveden je le 1 blagajnik s plačo 1100 gld. Vsi zgoraj navedeni uradniki dobivajo dra-ginjsko doklado v visokosti 10 % vsakokratne plače in pa pet petletnic v visokosti 10 % osnovne plače. Anderseits soll jedoch auch in Betracht gezogen werden, dass bei dem kleinen Status der Landesbeaniten die Vorrückung derselben in höhere Gehaltselassen in der Regel langsam vonstatten geht. In Erwägung dieses Umstandes beantragt der Landesausschuss für die Beamten aller sechs Gehaltsclassen Dienstaltersznlagen, wie dies int Verfolge dieses Berichtes ersichtlich gemacht werden wird. Bevor der Landesansschuss die Regelung der Beamtengehalte in Berathung zog, hat er sich von den Landesausschüssen anderer Länder Informationen über die dort in Geltung stehenden Bezüge der Landesbediensteten eingeholt. Aus den Mittheilungen derselben ist zu ersehen, dass einige Landtage bereits mif Grund der Gehaltsregulierung für die Staatsbeamten die Regelung der Bezüge für die Landesbeamten beschlossen haben. Nach den dem Landesansschusse vorliegenden Sistemisiernngeu wurden in Tirol, Oberösterreich und Schlesien für die Landesbeamten die für Staatsbeamte normierten 5 untern Rangsclassen festgestellt. Die höchste Rangsclasse für dieselben ist s ona ch die VII. mit dem Grundgehalte und den Stufen von 2400 fl., 2700 sl. und 3000 fl., sowie die untern 4 Rangsclassen conform mit den 4 untersten Rangsclassen der Staatsbeamten normiert. In Mähren und Steiermark finden für Landesbeamte die XI. bis inclusive VI. Rangselasse der Staatsbeamten Anwendung. In Ländern, wo die für Staatsbeamte geltende Gehaltssistemisiernng nicht eingeführt wurde, sind die Bezüge der Landesbeamten sehr verschiedenartig bemessen. Im Nachbarlande Kärnten hat der erste Landes-secretär als erster Conceptsbeamte 2000 fl. Gehalt, 270 fl. Activitätszulage; der Oberingenieur 1900 fl. Gehalt, 240 sl. Activitätszulage; der Landesbnchhalter 1600 fl. Gehalt, 240 fl. Activitätszulage; der Kanzleidirector 1200 fl. Gehalt, 200 fl Activitätszulage und so gehen die Gehaltsbezüge in weiteren Abstufungen von 1100 fl., 1000 fl., 900 ft, 850 fl., 800 fl., 700 sl. bis 650 fl. herunter. Die Landesvertretung von Görz hat die Geschäftsführung bei den Landesämtern sehr einfach und billig eingerichtet. Der Personalstand der Landeskanzlei besteht aus 1 Secretür mit dem Gehalte von 1200 fl., 1 Kanzleidirector mit 900 fl. und 3 Assistenten mit dem Gehalte per 700 fl.; bei der Landesbuchhaltung: 1 Buchhalter mit dem Gehalte von 1400 fl.; 1 Official mit dem Gehalte von 800 fl.; 2 Assistenten mit dem Gehalte per 700 fl.; 2 Praktikanten mit dem Adjutum von 700 fl., beziehungsweise 400 fl. Im Personalstande der L a n d e s c a s s e erscheint nur ein Kassier mit dem Gehalte von 1100 fl. angeführt. Sämmtliche oben angeführten Beamten beziehen einen Theuerungsbeitrag von 10 % des jeweiligen Gehaltes und fünf Qninquennalzulagen in der Höhe von 10% des Stammgehaltes. 1* HI oga 09. -- Beilage 6i» 659 Pred vsem se mora povdarjati, da uradniki pri zadnji reorganizaciji deželnih uradov niso bili uvrščeni v šest činovnih razredov, ampak v šest plačilnih razredov. Ta razločitev se je s premislekom storila, da bi se ne izvajala misel, da reorganizacija involvira pojednačenje šesterih plačilnih razredov deželnih uradnikov s šesterimi spodnjimi činovnimi razredi državnih uradnikov. Ker deželni uradniki in služabniki dobivajo svoje plače izključljivo iz deželnih sredstev, naj si deželni zastop varuje tudi popolnoma prosto roko pri uravnavanji prejemkov deželnih uslužbencev. Z načelnim pojedoačenjem določenih plačilnih razredov deželnih uradnikov s sličnimi činovnimi razredi državnih uradnikov krati se prosta akcija deželnega zastopa sicer ne de jure, pač pa de facto, ker bi vsaka državne uradnike zadevajoča reorganizacija silila deželni zastop, da tudi on z vrši enako reorganizacijo. Vendar pa se deželni odbor z druge strani drži načela, da naj se deželni uradniki, od katerih se zahteva enaka kvalifikacija in enako delo, kakor od državnih uradnikov na sličnih mestih, v svojih prejemkih pojednačijo z onimi, pri čemer pa so vpoštevati vse merodajne okolščine. Če je temu tako, sestavil je torej deželni odbor plačilni pregled v okviru šesterih nižjih činovnih razredov državnih uradnikov, vsekako pa ni pojednačil tudi tem činovnim razredom odgovarjajočih plačilnih stopenj. Vzlic temu pa se sme s popolnim prepričanjem trditi, da so deželni uradniki v primeri z državnimi uradniki vsaj enako ugodno postavljeni. Pred vsem se mora tukaj uvaževati, da se državnim uradnikom pri vsaki povišbi v višji či-novni razred ali v višjo plačilno stopnjo odtegne tretjina onega zneska, za kterega se jim je plača zvišala. Dalje je s povišbo v višjo plačilno vrsto za večino državnih uradnikov spojena premestitev na drugo, sem ter tj e zelo oddaljeno službeno mesto in sicer na lastne stroške. Prej omenjeni tretjinski odtegljej in pa večkrat prav znatni stroški selitve navadno vzerno v prvem letu vso zvišano plačo ter ne malokdaj obremene tudi še prejemke prihodnjega leta. Če se pomisli še to, da je velika večina državnih uradnikov primorana živeti na deželi v mestih ali v trgih, kjer ni srednjih šol, vsled česar morajo svoje otroke v svrho obiskovanja takih šol pošiljati v druga mesta ter za njih stanovanje in preživljevanje izdajati veliko denarja, se mora pritrditi, da se gmotno stanje takih državnih uradnikov pri vsem zvišanji plač pač ne more posebno zavidati. Vse te neugodnosti pa ne zadenejo deželnih uradnikov, ki od začetka do konca svojega službovanja žive v deželnem stolnem mestu ter so oproščeni tudi od omenjenega tretjinskega odtegljeja. Vor allem muss hervorgehoben werden, dass die Beamten bei der letzten Reorganisierung der landschaftlichen Aemter nicht in sechs Rangsclassen, sondern in sechs Gehaltsclassen eingereiht wurden. Diese Unterscheidung wurde mit Vorbedacht getroffen, damit nicht die Anschauung hervorgerufen werde, dass die Reorganisierung eine Gleichstellung der sechs Gehaltsclassen der Landesbeamten mit den sechs unteren Rangsclassen der Staatsbeamten involvire. Da die landschaftlichen Beamten und Diener ausschließlich aus Landesmitteln bezahlt werden, so soll sich die Landesvertretung auch die volle Actionsfreiheit in Bezug auf die Regelung der Bezüge der Landesbedien-steten bewahren. Durch die principielle Gleichstellung bestiminter Gehaltsclassen der Landesbeamten mit den gleichen Rangsclassen der Staatsbeamten wird die Actionsfreiheit der Landesvertretung zwar nicht de jure, wohl aber de facto beeinträchtiget, weil jede die Staatsbeamten betreffende Reorganisierung die Landesvertretung in die Zwangslage versetzt, mit einer gleichen Reorganisierung vorzugehen. ' Der Landesausschnss hält jedoch anderseits an dem Grundsätze fest, dass Landesbeamte, von welchen die gleiche Qualification und Dienstesleistung erfordert wird wie von Staatsbeamten in aequiparierender Stellung, denselben in ihren Bezügen unter Rücksichtnahme auf alle hiebei in Betracht kommenden Umstände gleichgestellt werden sollen. Von dieser Voraussetzung ausgehend hat der Landesausschnss das Gehaltsschema entworfen, welches sich im Rahmen der sechs unteren Rangsclassen der Staatsbeamten bewegt, — allerdings ohne auch die correspondierenden Gehaltsstufen gleichzustellen. Nichtsdestoweniger kann man mit voller Ueberzeugung behaupten, dass die Landesbeamten im Vergleiche zu den Staatsbeamten mindestens gleich günstig gestellt werden. Vor allem muss hiebei in Betracht gezogen werden, dass die Staatsbeamten bei jeder Vorrückung in eine höhere Rangsclasse oder in die höhere Gehaltsstufe, den Abzug eines Drittels von dem Betrage erleiden, um welchen sich ihr Gehalt erhöhte. Ferners ist in den Fällen der Beförderung in eine höhere Rangsclasse für die meisten Staatsbeamten die Versetzung auf einen andern, mitunter sehr entfernten Dienstort und zwar auf eigene Kosten verbunden. Der vorerwähnte Drittelabzug und die oft sehr bedeutenden Uebersiedlungskosten absorbieren gewöhnlich im ersten Jahre die Gehaltserhöhung und belasten nicht selten auch noch die Bezüge des nächsten Jahres. Wenn noch erwogen wird, dass die weitaus größere Zahl der Staatsbeamten bemüssiget ist, in Landstädten oder Marktorten zu leben, wo sich keine Mittelschulen befinden, weshalb sie ihre Kinder behufs Besuches dieser Schulen in andere Städte schicken und für deren Unterkunft und Verpflegung viel Geld aufwenden müssen, so muss man zugeben, dass die materielle Lage solcher Staatsbeamten trotz der erfolgten Gehaltserhöhung keine sehr beneidenswerthe ist. Von allen diesen Nachtheilen werden die Landesbeamten, die vom Beginne bis zum Schlüsse ihrer Dienstzeit in der Landeshauptstadt leben und auch von dem oberwähnten Drittelabzuge befreit sind, — nicht betroffen. 658 Priloga 69. — Beilage «9. Poročilo deželnega odbora o uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike. Visoki deželni zbor! V deželnozborski seji dne 28. decembra 1898 je prvosednik izjavil, da bo deželni odbor še v tem deželnozborskem zasedanju predložil poročilo, s katerim se bo uvaževaje zvišanje plač državnih uradnikov nasvetovala uravnava prejemkov deželnih uradnikov in služabnikov. Na to je gospod deželni poslanec Hribar nasvetoval resolucijo, da naj se naroči deželnemu odboru, da nasvete glede zvišanja prejemkov deželnih uslužbencev predloži še v teku sedanjega deželnozborskega zasedanja, ki naj bodo uravnani tako, da se službeni prejemki šestih činovnih razredov deželnih uradnikov kolikor mogoče po-jednačijo z onimi VI. do XI. razreda državnih uradnikov. — Ker pa je deželni poslanec ekscelenca baron Schwegel izrazil pomisleke radi načelnega sklepanja glede uvrščanja uradnikov v različne činovne razrede, tolmačil je gospod deželni poslanec Hribar svojo resolucijo tako, da je, če jo sprejme visoki deželni zbor, deželnemu odboru še vedno mogoče, da se ne drži strogo okvira te resolucije, kajti on je izrecno rekel, „da naj se plače deželnih uradnikov kolikor mogoče tako uravnajo, kakor so se uravnale za državne uradnike VI. do XI. činovnega razreda“. Ker je torej visoki deželni zbor sprejel prej omenjeno resolucijo, je deželni odbor odvezan naloge, utemeljevati potrebo uravnave prejemkov deželnih uradnikov. Čeravno navedena resolucija omenja le deželne uradnike, vidi se deželnemu odboru vendar prav in primerno, da svoje nasvete raztegne tudi na deželne sluge, oziroma na paznike deželne prisilne delalnice. Deželnemu odboru preostaja torej le še pojasniti navodila, katerih se je držal pri svojih nasvetih za zvišanje prejemkov deželnih uradnikov in služabnikov. Bericht des Llilldesausschiljses, betreffend die Regelung der Beffige für die landschaftlichen Beamten und Diener. Hoher Landtag! In der Landtagssitzung am 28. December 1898 hat der Vorsitzende die Erklärung abgegeben, dass der Landesausschuss noch im Laufe dieser Landtagssession eine Vorlage einbringen werde, mit welcher Anträge auf Regelung der Bezüge der landschaftlichen Beamten und Diener unter Rücksichtnahme auf die erfolgte Gehaltserhöhung der Staatsbeamten gestellt werden. Hierauf beantragte der Herr Landtagsabgeordnete Hribar eine Resolution, dass der Landesausschuss beauftragt wird, die Anträge betreffend die Erhöhung der Bezüge der Landesbediensteten noch im Laufe dieser Land-tagssession einzubringen, wobei, soweit als thunlich, die Gleichstellung in den Bezügen der sechs Rangsclassen der Landesbeamten mit jenen der VI. bis zur XI Rangsclasse der Staatsbeamten in Betracht zu kommen habe. — In Folge der vom Landtagsabgeordneten Seiner Excellenz Herrn Baron Schwegel erhobenen Bedenken wegen der principiellen Beschlussfassung betreffend die Rangierung der Beamten in die verschiedenen Diätenklasseu hat der Herr Landtagsabgeordnete Hribar seine Resolution dahin interpretiert, dass, wenn dieselbe vom hohen Landtage angenommen wird, dem Landesausschusse noch immer ermöglicht ist, sich mit seinen Anträgen außerhalb des Rahmens dieser Resolution zu bewegen, weil er ja ausdrücklich sagte, „dass die Bezüge der Landesbeamten insoweit als thunlich — so geregelt werden, als jene der Staatsbeamten der VI. bis zur XL Rangsclaffe. “ Da der hohe Landtag Cie erwähnte Resolution angenommen hat, so ist der Laudesausschuss der Aufgabe enthoben, die Nothwendigkeit der Regelung in den Bezügen der Landesbeamten zu begründen. Obwohl sich die mehrerwähnte Resolution nur auf die Landesbeamten bezieht, erachtet es der Landesausschuss als recht und billig, seine Antrüge auch auf die landschaftlichen Diener, beziehungsweise auf die Aufseher der Zwangsarbeitsanstalt zu erstrecken. Es erübriget dem Landesausschusse sonach nur die Gesichtspunkte zu erläutern, von welchen aus er bei seinen Anträgen auf Erhöhung der Bezüge der Landesbeamten und Diener ausgeht. Priloga 68. — Beilage 68. 657 visoka učna uprava pospešila ustanovitev naporainane šole in šole za stavbno obrt. Deželni odbor je mnenja, da je dežela dolžna pospeševati gradnjo te šole bodisi z enkratnim prispevkom ali pa z letnimi prispevki. Ker donaša dežela sedaj letni prispevek 750 gld. za nastanjenje obeh strokovnih šol. dajala bi potem, če se število teh šol pomnoži, in bi se ne mogla odločiti za prvi način prispevanja, vsakako razmerno višji letni prispevek. Visokost enega ko drugega prispevka pa je možno določiti le tedaj, ako so znani stavbni troški. Deželni odbor se torej izreče za to, naj se mestnemu magistratu odgovori, da bode dežela prošnji mestne občine v zadevi pospeševanja zgradbe poslopja za nastanitev gori omenjenih obrtnih šol ustregla. Ker se je visoki deželni zbor tudi že vnovič za to izrekel, da se ustanovi šola za stavbno obrt, meni deželni odbor, da bode tudi drugemu delu prošnje mestne občine ugodil ter se zavzel tudi za ustanovitev te šole in pospeševal ne le nje ustanovitev ampak tudi njeno vzdrževanje z dovolitvijo prispevka. Deželni odbor stavi tedaj nastopna predloga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Dežela Kranjska bode gradnjo šole mehanieno-tehniške smeri za delovodje v Ljubljani s strokovnimi šolami odnosno specijalnimi tečaji za strojne ključavničarje, za monterje, kurjače kotlov, strežnike pri strojih, vodje lokomotiv, za elektrotehnike, stavbne mizarje in mizarje za pohištvo, za strugarje, rezbarje, modelerje in podobarje posebno cerkvene smeri, za umetno vezenje in šivanje čipk, potem za stavbno obrt pospeševala ali z dovolitvijo enkratnega prispevka ali pa primernega letnega doneska. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da se obrne vnovič do visoke učne uprave radi kolikor mogoče hitre definitivne odločbe v zadevi ustanovitve gori navedenih obrtnih šol. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 1. maja 1899. Oton pl. Detela, deželni glavar. Murnik, poročevalec. beitragen und sich dem Ansuchen anschließen wird, dass die hohe Unterrichtsverwaltnng die Entscheidung, betreffend die Errichtung obiger Schule nebst der für Baugewerbe beschleunigen möchte. Der Landesansschuss hält dafür, dass das Land verpflichtet ist den Bau der gedachten Schule entweder durch einen einmaligen Beitrag oder durch einen jährlichen Beitrag zu fördern. Da das Land jetzt einen Jahresbeitrag von 750 fl. für die Unterbringung der beiden Fachschulen beiträgt, so wird es, wenn die Zahl dieser vermehrt werden wird, im Falle es sich nicht für die erste Art der Unterstützung wird entschließen können, jedenfalls einen verhältnismäßig höheren Jahresbeitrag geben. Die Höhe des einen wie des anderen Beitrages kann jedoch nach Bekanntgabe des Baukostenbetrages bestimmt werden. Der Landesausschuss erklärt sich demnach dafür, dass dem Stadtmagistrate mittzutheilen wäre, dass das Land dem Ansuchen der Stadtgemeinde um Förderung des Baues des Gebäudes zur Unterbringung obiger gewerblichen Schulen entsprechen wird. Da sich der hohe Landtag auch schon wiederholt für die Errichtung einer Schule für das Baugewerbe ausgesprochen hat, so glaubt der Landesausschuss, dass er auch dem zweiten Theile des Ansuchens der Stadtgemeinde entsprechen und auch für die Errichtung dieser Schule eintreten und nicht allein deren Errichtung, sondern auch die Erhaltung derselben durch Bewilligung eines Beitrages fördern wird. Der Landesausschuss stellt demnach folgende Anträge: Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Das Land Kram wird den Bau einer Werkmeisterschule mechanisch-technischer Richtung in Laibach mit Fachschulen beziehungsweise Specialcursen für Maschinen-schlosscrei, Monteure, Kesselheizer, Maschinenwärter, Lo-comotivführer, für Elektrotechniker, Bau- und Möbeltischler, Drechsler, Schnitzer, Modelleure und Bildhauer mit besonderer Berücksichtigung kirchlicher Richtung, für Kunststickerei und Spitzenäherei, dann für das Baugewerbe entweder durch Bewilligung eines einmaligen Beitrages oder eines angemessenen Jahresbeitrages fördern. 2. Der Landesausschuss wird beauftragt, sich neuerlich au die hohe Unterrichtsverwaltung wegen ehethun-lichster definitiver Entscheidung, betreffend die Errichtung obiger gewerblicher Schulen zu wenden. Vom lmünischen Mndesansschujse. Laibach am 1. Mai 1899. Htto v. Detela, Landeshauptmann. Murnik, Berichterstatter. 656 Priloga 68. — Beilage 68. Št. 4276 1. 1899. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve šole liielianieno-teli-niške smeri za delovodje in za stavbno obrt. Visoki deželni zbor! V seji z dne 6. marcija 1. 1897. se je sklenilo to-le: „Deželni zbor toplo pozdravlja namero visokega c. kr. ministrstva za uk in bogočastje, ustanoviti v deželnem stolnem mestu Ljubljani šolo mehanično-tehniške smeri za delovodje, in se zavezuje, da bode ustanovitev in vzdrževanje te šole po vsej mogočnosti tudi gmotno podpiral.“ Deželni odbor seje v svoji vlogi z dne 29. novembra 1. 1897., št. 5522, v kateri je naznanil ta sklep, izrekel tako, da bi bilo za povzdigo dotičnih obrtnih strok najbolje, ako bi se ustanovila šola mehanično-tehniške smeri za delovodje v deželnem stolnem mestu Ljubljani, katerej bi se priklopile strokovne šole odnosno specijalni tečaji, in sicer za strojne ključavničarje, za monterje, kurjače kotlov, strežnike pri strojih, vodje lokomotiv, za elektrotehnike, stavbne mizarje in mizarje za pohištvo, za strugarje, rezbarje, modeler je in podo-_ barje posebno cerkvene smeri, za umetno vezenje in šivanje čipk. Potemtakem bi bile strokovne šule v Ljubljani oddelki šole za delovodje. Ker se je za takšno ustanovitev te šole poleg mestne občine ljubljanske izrekla tudi kranjska trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani, je potem pač upati, da se z ustanovitvijo šole ne bode več dolgo čakalo. Dežela plačuje sedaj za prostore, v katerih sta nastanjeni strokovna šola za lesno obrt in strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk, mestni občini ljubljanski, katera ima te prostore preskrbeti, letni prispevek 750 gld. Ker bo šola za delovodje po naznanilu mestnega magistrata v novo zgrajenem poslopju nastanjena in je rešitev vprašanja o deželnem prispevku za mestno občino posebne važnosti, obrnila se je le-ta z vlogo z dne 12. aprila 1. 1899., št. 13.506, do deželnega odbora s prošnjo, naj bi ji naznanil, ali bode dežela k stavbin-skim troskom prispevala in se pridružila prošnji, da bi Z. 4276 de 1899. betreffend die Errichtung einer Werkmeister-schule mechanisch-technischer Richtung und für Baugewerbe. Hoher Landtag! In der Sitzung vom 6. März 1897 wurde folgender Beschluss gefaßt: „Der Landtag begrüßt wärmstens die Absicht des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht in der Landeshauptstadt Laibach eine Werkmeister-schnle mechanisch-technischer Richtung zu errichten, und verpflichtet sich, dass er die Errichtung und Erhaltung derselben mit allen Kräften auch materiell fördern werde." Der Landesausschnss hat in seiner Eingabe vom 29. November 1897, Z. 5522, unter Mittheilung obigen Beschlusses sich dahin ansgesprochen, dass es für die Hebung der bezüglichen.Gewerbe am besten wäre, wenn man eine Werkmeisterschule mechanisch-technischer Richtung in der Landeshauptstadt Laibach mit Fachschulen beziehungsweise Specialcurscn errichten würde, u. z. für Maschinenschlos-screi, Monteure, Kesselheizer, Maschinenwärter, Lvcomotiv-führer, für Elektrotechniker, Bau- und Möbeltischler, Drechsler, Schnitzer, Modelleure und Bildhauer mit besonderer Berücksichtigung kirchlicher Richtung, für Kunststickerei Spitzennäherei. Auf diese Art würden die in Laibach bestehenden Fachschulen in der Werkmeisterschule Abtheilungen bilden. Da sich für eine derartige Schaffung nebst der Stadtgemeinde Laibach auch die Handels- und Gewerbekammer für Krain in Laibach ausgesprochen hat, so ist wohl zu hoffen, dass man an die Errichtung der Schule bald schreiten wird. Das Land zahlt jetzt für die Localitätcn, in denen die Fachschule für Holzindustrie und die Fachschule für Kunststickerei und Spitzennäherei untergebracht find, der Stadtgemeinde Laibach, welche die Localitäten beizustellen hat, einen jährlichen Beitrag von 750 fl. Da die Werkmeisterschule nach den Mittheilungen des Stadtmagistrates in einem Neubau untergebracht werden wird und die Lösung der Frage des Landes-Beitrages für die Stadtgemeinde von besonderer Wichtigkeit ist, so hat sie sich mit der Eingabe vom 12. April 1899, Z. 13506, an den Landesausschuss mit dem Ersuchen gewendet, ihr mittheilen zu wollen, ob das Land zu den Baukosten Priloga 67. — Beilagt 67. 655 Z ukazom dne 5. decembra 1898, št. 82.218, zahtevalo je e. kr. ministrstvo za uk in bogočastje poročilo, kako je z obravnavami glede omenjene šole in pa, da naj se stavijo nasveti, zadevajoči vpeljavo popotnega pouka. Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 12. decembra 1898, št. 17.643, bi se glede načina tega poučevanja priporočalo enako postopanje, kakor se je v zadnjih letih vršil pouk za slamnato pletenje; pri tem pa bi se za plačilo dotičnega potovalnega učitelja imela izposlovati državna podpora, za druge tozadevne stroške, kakor za sobe in potrebne delarnice, za materij a 1 i. t. d., pa bi morali skrbeti lokalni faktorji. Deželni odbor je že glede vseh teh toček pozvedoval ter bo te pozvedbe vsekako v malo tednih dovršil. Ker se mu bo prej ko ne tudi posrečilo, pridobiti si sposobnega potovalnega učitelja, bi se s popotnim poukom moglo pričeti še v teku letošnjega leta. Ker pa bo dežela morala vsaj en del navedenih stroškov trpeti, je treba, da se deželni odbor pooblasti, da v pokritje istih sme dovoliti prispevek iz deželnega zaklada, ki pa se danes po številkah še ne more določiti. Iz tega razloga deželni odbor nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da za stroške za prostore, materija!, i. t. d., ki so spojeni z vpeljavo popotnega pouka v lončarskem obrtu, dovoljuje vdeleženim občinam podpore iz deželnega zaklada. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne L maja 1899. Oton pl. Detela, deželni glavar. Murnik, poročevalec. Mit dem Erlasse vom 5. December 1898, Z. 32.218, hat das k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht üb erben Stand der Verhandlungen in obiger Schnlfrage Bericht abverlangt und um Stellung von Anträgen, betreffend die Einführung des Wanderunterrichtes ersucht. Nach der Note der k. k. Landesregierung vom 12. December-1898, Z. 17.643, dürfte bezüglich der Modalitäten dieses Unterrichtes sich ein ähnlicher Vorgang empfehlen, wie er in den letzten Jahren für den Strohflechtunterricht eingeführt war, wobei für die Honorierung des betreffenden Wanderlehrers eine Staatsunterstiitzung anzusprechen wäre, für die übrigen diesbezüglichen Auslagen, als für die Localitüten und erforderlichen Werkstätten, für das Materiale it. dgl., aber die localen Factoren aufzukommen hätten. Der Landesausschuss hat bereits in allen diesen Punkten Erhebungen gepflogen und wird mit denselben jedenfalls in wenigen Wochen fertig. Da es ihm auch gelingen dürfte, einen geeigneten Wanderlehrer zu gewinnen, so könnte mit dem Wandcrunterrichtc noch im Laufe dieses Jahres begonnen werden. Da das Land wenigstens einen Theil obiger Kosten wird tragen müssen, ist es nöthig, dass der Landesausschuss ermächtiget werde, zur Deckung derselben einen Beitrag aus dem Landcsfonde zu bewilligen, der jedoch heute ziffermüßig nicht angegeben werden kann. Aus diesem Grunde stellt der Landesausschuss den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landcsausschuss wird ermächtiget, für die mit der Einführung des Wandcruuterrichtes in der Thonindustrie verbundenen Auslagen für Localitüten, Materiale it. dgl. aus dem Landesfondc den bctheiligten Gemeinden Unterstützungen zu bewilligen. Vom kvntntsd)cn KmdesaussMllse. Laibach am 1. Mai 1899. Otto v. Deteta, Landeshauptmann. Murnik, Berichterstatter. 654 Priloga 67. — Beilage 67 Št. 13.267 1. 1898. Poročilo deželnega odbora o vpeljavi popotnega pouka za Ion carstvo. Visoki deželni zbor! V smislu sklepov visokega deželnega zbora se je deželni odbor v svojem poročilu do c. kr. 'deželne vlade z dne 16. februarja 1893, št. 10.379, glede pospeševanja lončarskega obrta izrekel za to, da bi bilo umestno, če se kar najhitreje mogoče nastavi slovenskega jezika zmožen poslovodja kot potovalni učitelj ter da se čim-preje ustanovi strokovna šola, na katerej naj se najprej poučuje v risanji in modeliranji. Kadar bi bile sposobne učne moči na razpolago, pa naj bi se razširila v keramično šolo. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je na to sledeče prijavilo: čeravno se iz gospodarskih ozirov na to podjetje posebna važnost poklada ter se popolnoma prizna, da je ustanovitev strokovne šole za lončarski obrt res potrebna, vendar država ne more obljubiti ustanovitve te šole, ker se mora trdno držati že ob opetovanih prilikah zastopanega stališča, da ni naloga države ustanavljati takih zavodov, ki imajo služiti le krajevno omejenemu krogu vdeležencev, temveč se mora ustanovitev prepustiti lokalnim faktorjem, h katerej pa utegne z denarnimi sredstvi prispevati država. Deželni odbor je mnenja, da se sedaj še ne more ustanoviti strokovna šola za lončarski obrt, ker dotičnih učnih moči ni na razpolago. Ta razlog pa bo bržkone v kratkem odpadel, ker si bodo učenci iz Kranjskega, ki so obiskovali keramične šole, kmalo pridobili ono sposobnost, da bodo zmožni poučevati na takšnih šolah. Dalje se mora pa tudi povdarjati, da deželni odbor dvomi, bode-li mogoče ustanoviti tako strokovno šolo na stroške lokalnih faktorjev. Deželnemu odboru pa bo šele v prihodnjem deželnozborskem zasedanji mogoče, predložiti proračun stroškov ter staviti nasvete. Z.18.267 de 1898. betreffend die Einführung des Wanderunter-richtes für die Thonindustrie. Hoher Landtag! Der Landesansschnss hat sich im Sinne der Beschlüsse des hohen Landtages in seinem Berichte an die k. k. Landesregierung vom 16. Februar 1893, Z. 10.379, in Betreff der Förderung der Thonindnstrie dahin ausgesprochen, dass es sich empfehlen würde, möglichst bald einen der slovenischcn Sprache kundigen Werkmeister als Wanderlehrer zu bestellen und mit möglichster Beschleunigung eine Fachschule zu errichten, welche sich zunächst mit dem Unterrichte im Zeichnen und Modellieren zu beschäftigen hätte und die, sobald geeignete Lehrkräfte gewonnen würden, in eine keramische Schule zu erweitern wäre. Das k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht hat darauf eröffnet: Wiewohl auf diese Action aus wirt-sä)aftlichen Gründen besonderes Gewicht gelegt und vollkommen anerkannt wird, dass die Errichtung einer Fachschule für Thonindustrie ein Bedürfnis darstellt, kann die Errichtung dieser Schule seitens des Staates dennoch nicht in Aussicht genommen werden, weil an dem bereits bei wiederholten Anlässen vertretenen Standpunkte festgehalten werden muss, dass die Errichtung solcher, einem örtlich begrenzten Interessentenkreise dienenden Anstalten in der Regel nicht Sache des Staates, dieselbe vielmehr den localen Factoren, allenfalls unter finanzieller Mithilfe des Staates, zu überlassen ist. Der Landesausschuss ist der Ansicht, dass man gegenwärtig an die Errichtung einer Fachschule für Thon-industrie noch nicht schreiten könne, weil die betreffenden Lehrkräfte nicht vorhanden sind. Dieser Grund dürfte jedoch bald entfallen, weil die Schüler aus Krain, welche keramische Schulen besucht haben, bald jene Fähigkeit sich erwerben dürften, welche sie befähigen würden, an derartigen Schulen zu wirken. Weiters muss aber auch hervorgehoben werden, dass der Landesausschuss bezweifelt, ob es möglich sein wird, eine solche Fachschule auf Kosten der localen Factoren zu errichten. Er wird jedoch erst in der nächsten Landtagssession in der Lage sein, den Kostenvoranschlag vorzulegen und Anträge zu stellen. Priloga «6. — Beilage 66. 653 načrtu zakona ustavno pritrditi. Ta zakonski načrt predložil bode deželni odbor v Naj višje potrjenje potem, ko bode na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17, prej še o tem vprašal dotična oblastva. Visoki deželni zbor izvoli to poročilo na znanje vzeti ter v njem stavljene nasvete potrditi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 3. maja 1. 1899. Oton pl. Detela, deželni glavar. Zakon z dne........................................, veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi deželne ceste Litija-Pluskava v progi med Litijo in Šmartnom. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17, tako: § 1. V zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 18, pod točko 10. navedena deželna cesta Litija-Pluskava je v progi med Litijo in Smartnom preložiti po projektu, katerega je dala napraviti občina Šmartno, pri čemur se v novo črto privzeta, 894 m dolga delna proga okrajne ceste Litija-Jablanica-Moravče, katera se od sedanje deželne ceste v Litiji odcepi, izloči iz vrste okrajnih cest. § 2. Izvršitev tega zakona je naročena Mojemu ministru za notranje stvari. des allgemeinen Verkehres zur Ausführung zu genehmigen und dem beigeschlossenen Gesetzentwürfe die verfassungsmäßige Genehmigung zu ertheilen, welchen der Landesausschuss über vorangegangene, int Grunde des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L G. B. Nr. 17, zu pflegende Vernehmung der betreffenden Behörden zur Allerhöchsten Sanction unterbreiten wird. Der hohe Landtag geruhe diesen Bericht zur geneigten Kenntnis zu nehmen und die Anträge des Landes-ausschusscs zum Beschlusse erheben zu wollen. Vom krainischen fimiu,9imfisd)itfl>. Laibach am 3. Mai 1899. Htto v. Detela, Landeshauptmann. Gesetz vom............................................... wirksam für das Herzogthum Krain, betreffend die Ztnrkegnng der Littai-Wtnskaier Landesstraße in der Strecke zwischen Littai und St. Martin. Über Antrag des Landtages Meines Herzogthums Krain finde Ich auf Grund des § 22 des Landesgesctzcs vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt: § 1. Die int Straßenkategorisiernngsgesetze vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 18, unter Post 10 vorkommende Littai-Plnskaier Landesstraße ist in der Strecke zwischen Littai und St. Martin nach Maßgabe des über Veranlassung der Gemeinde St. Martin verfassten Projectes umzulegen, wobei die in die neue Tra^e einbezogene, 894 m lange Theilstrecke der von der gegenwärtigen Landesstraße in Littai abzweigenden Littai-Jablanitz-Moräutscher Bezirksstraße aus der Kategorie der Bezirksstraßen ausgeschieden wird. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt. 652 Priloga 66. — Beilage 66 Eazmere strmca so na črti skoz in skoz ugodne in menjavajo med 0 in 8• B °/0; največji strmec znaša 4-7°/0, to pa le v nekem, 30 m dolgem intervalu. Ker v črto privzeta kosa okrajne in občinske ceste nimata za deželne ceste predpisane širjave od najmanj 5 m, treba ju bode na toliko razširiti, dobro fundirati in posuti; treba bo stranska rovišča narediti in cestišče tu in tam nekoliko zravnati. Popravo zasebnega pota je smatrati kot novo gradnjo. Treba bo ta pot razširiti, vzdigniti, fundirati in posuti; ob straneh pa bo izkopati rovišča, kakor dalječ bode ravno treba. Proga, katero bo napraviti kot novo cesto, morala bode, kakor je projektovano, radi bregovitega sveta, po katerem bo izpeljana, imeti 6 m široko cestišče, in to iz ozirov na varnost prometa. Po vsej preloženi progi napraviti bo za odpeljavo deževnice 10 podrovov. Vsa za omenjeno preložitev na podstavi krajevnih cen proračunjena stavbinska potrebščina znaša 10.563 gld. 30 kr. Z vštetimi troški za odkup sveta v znesku 1436 gld. 70 kr. znaša vkupna potrebščina 12.000 gld., od katere bosta morala plačati deželni in Litijski okrajni cestni zaklad vsak polovico, to je po 6000 gld. Glede primernosti projekta se konštatuje, da bi se na podstavi tega projekta z vršila preložitev na naj-priprostejši in najracionalnejši način in da bi preložitev ceste po kateri drugi, kakor po projektovani črti, predvidoma veliko več stala, nego znaša gori izkazana potrebščina. Sadi tega priporoča deželni odbor, da se z vrši preložitev po predležečem projektu. Po izvršeni preložitvi prevzeti bode občinama Litija in Šmartno v svojo oskrbo oni kos deželne ceste, ki se bo preložil in se potem opustil kot deželna cesta. Z ozirom na denarno stanje Litijskega okrajnega cestnega zaklada vidi se deželnemu odboru, da bi bilo primerno, ako se projektovana preložitev prične in izvrši šele leta 1901, do katerega časa bode morebiti vendar mogoče pripraviti prispevek okrajnega cestnega zaklada v znesku 6000 gld., ne da bi se naložilo davkoplačevalcem izvanredno breme. To bode uže radi tega šlo, ker je okrajni cestni odbor v ta namen že postavil delni znesek 2000 gld. v proračun za 1. 1899. in bo za pokritje daljnega prispevka 4000 gld. skrbel na enak način leta 1900 in 1901. Glede prispevka odpadajočega na deželni zaklad se omenja, da se bode zahtevalo dotični kredit šele 1. 1901 in le tedaj, če ga nikaßor ne bode možno pokriti iz rednega kredita dovoljenega za vzdrževanje deželnih cest. Deželni odbor predloži torej omenjeni projekt in nasvetuje, da ga izvoli visoki deželni zbor v interesu splošnega prometa odobriti v izvršitev ter priloženemu Die Steigungsverhältnisse der Traye sind durch-gchends günstige, sie Parieren zwischen 0 und 3-3 %, das Maximum beträgt 4'7 %, dieses jedoch nur innerhalb eines Intervalls von 30 m Länge. Nachdem die in die Traye einbezogenen Fragmente der Bezirks- und Gemcindcstraße nicht das für die Landesstraßen vorgeschriebene Minimum von 5 m Fahrbahnbreite besitzen, so sind sie auf dieses Maß zu erbreitern, entsprechend zu fundieren, zu beschottern, die Seitengräben herzustellen und kleinere Niveauausgleichungen gu bewirken. Die Instandsetzung des Privatweges hat den Charakter einer Neuherstellung: derselbe muss erbreitcrt, aufgeholt, fundiert und beschottert werden und sind entlang desselben, soweit als erforderlich, die Seitengräben aus-zuheben. Die ncuherzustcllende Strecke erscheint wegen des coupierten Terrains, welches sie durchzieht, aus Rücksichten der Verkehrssicherheit mit 6 m Kronenbreite projeziert. Im Zuge der ganzen Umlegungsstrecke sind behufs Ableitung der Niederschlagswässer 10 Durchlässe herzustellen. Das für die besprochene Umlegung auf Grund der Loealpreise veranschlagte Banersordernis beträgt 10.563 fl. 30 fr. und nach Hinzurechnung der Grundeinlösungskosten per 1436 fl. 70 kr., beziffert sich das gesammte Erfordernis auf 12.000 fl., für welches mit je der Hälfte per 6000 fl. der Landes- und der Littaier Bezirksstraßenfond aufzukommen haben werden. In Betreff der Zweckmäßigkeit des Projectes wird eonstaticrt, dass dasselbe unter den gegebenen Local- und Terrainverhältnissen als die einfachste und rationellste Lösung der Umlegungsfrage angesehen werden muss, überdies aber auch ein eventueller Bau nach einer anderen als der projezierten Traye voraussichtlich mit einem bedeutend höheren als dem obigen Kostenaufwande verbunden wäre, sohin die Ausführung der Umlegung nach dem vorliegenden Projecte befürwortet wird. Nach Realisierung desselben werden die Gemeinden Littai und St. Martin das umzulegende Fragment der Landesstraße, welches als solche aufzulassen ist, in ihre Obsorge zu übernehmen haben. Unter Rücksichtnahme auf die financielle Lage des Littaier Bezirksstraßenfondes erachtet es der Landesausschuss für angemessen, die Inangriffnahme und Ausführung der projezierten Umlegung erst für das Jahr 1901 in Aussicht zu nehmen, bis wohin es möglich sein dürfte, die den Bezirksstraßenfond treffende Beitragstangente per 6000 fl. ohne außerordentliche Belastung der Steuerträger aufzubringen, zumal der Bezirksstraßenausschuss für den gedachten Zweck bereits im Präliminare pro 1899 einen Theilbetrag per 2000 fl. unter das Erfordernis eingestellt hat und für den weiteren Beitrag per 4000 fl. auf gleiche Weise in den Jahren 1900 und 1901 Vorsorge zu treffen haben wird. Was den aus dem Landesfonde zu leistenden Beitrag anbelangt, so wird der diesbezügliche Credit erst im Jahre 1901 und nur dann in Anspruch zu nehmen sein, wenn die Möglichkeit ausgeschlossen sein sollte, die Deckung für denselben aus dem ordentlichen Credite für die Erhaltung der Laudesstraßen zu finden. Indem der Landesausschuss nunmehr das besprochene Project in Vorlage bringt, knüpft er hieran den Antrag, der hohe Landtag geruhe dasselbe im Interesse Priloga 66. — Beilage «v. 651 Po zapisniku predloženem v prepisu sklenil je okrajni cestni odbor v svoji seji z cine 8. marcija 1. 1898., naj bi se za zclaj opustilo projektovano preložitev radi slabega stanja okrajnega cestnega zaklada in pa tudi radi tega, ker bi ta preložitev ne imela nobenega pomena, dokler se ne preloži deželna cesta na Bogenšperku od Kamna doli proti Šmartnem. V zadnjem oziru je deželni odbor nasprotnega mnenja. Ker se, kakor se je naglašalo že v začetku tega poročila, v Šmartnem dve okrajni cesti z deželno cesto stikata in se vrši promet, ki se tu koncentruje, v Litijo in iz Litije edino le po deželni cesti, je potem oči vidno, da je proga med Šmartnom in Litijo kot občilo veliko večje važnosti, nego cesta čez Bogenšperk. Ako se pa jemlje ozir na to, da se na progi namenjeni za preložitev tako od Š m artn a proti Litiji, kakor od Litije proti Šmartnem nahajajo klanci od 15°/0 in še več, in da je radi teh klancev vrednost tega občila močno prikrajšana, ker je prevažanje blaga težavno in dražji, ni potem nobenega dvoma več, da je tu treba kaj storiti v interesu splošnega prometa. iz tega stališča je deželni odbor sklenil, da s preložitvijo ceste v najbližjem času sicer ni pričeti, vendar pa prošnjo občine Šmartno s projektom vred, katerega je dal pregledati po deželnem stavbinskem uradu, predložiti visokemu deželnemu zboru s primernimi nasveti že v tem zasedanju v to s vrbo, da se spravi ta cestna zadeva v pravi tir. V tem smislu obvestil je deželni odbor okrajni cestni odbor v Litiji, kakor tudi občino Šmartno. Kar se tiče preložitve same, izvršiti jo bo na podstavi situacijskega načrta, ki je del projekta, tako, da se privzame v črto en kos okrajne, iz Litije čez Jablanico na Moravče držeče ceste, katera se v Litiji odcepi od deželne ceste med stavbnima parcelama št. 83/2 in 84/1 katastrske občine Litija. Okoli 894 m dalje naprej zapusti črta med parcelama št. 297 in 299 imenovane katastrske občine okrajno cesto ter se od tu naprej začne 480 m dolga cestna proga, katero bo treba na novo narediti. Ta proga pride med parcelama št. 307/1 in 308 katastrske občine Litija na privatni, k Gerbinski grajščini spadajoči pot parcela št. 310 katastrske občine Litija in parcela št. 1034 katastrske občine Šmartno in je izpeljana po tem potu v dolžini 460 m do tje, kjer se stika med parcelama št. 456 in 459 z obstoječo občinsko cesto Šmartno-Breg. Od tega stika naprej se bo privzel v črto projektovano preložitve 620 m dolg kos zdaj imenovane občinske ceste, katera se med parcelama št. 420 in 479/4 z deželno cesto združi in tu po 2454 m dolgi progi tudi konča. Laut bent in Abschrift vorgelegten Protokolle hat der Bezirksstraßenausschuss in seiner Sitzung am 8. März 1898 beschlossen, es sei von der projezierten Umlegung wegen der misslichen Lage des Bezirksstraßenfondes für dermalen abzusehen; auch hätte diese Umlegung keine Bedeutung, iusolauge die Laudesstraße von Wagensberg von Kamen herab gegen St. Martin nicht umgelegt wird. In letzterer Richtung ist der Laudesausschuss einer gegeutheiligeu Anschauung. Nachdem, wie schon im Eingänge dieses Berichtes hervorgehoben worden ist, in St. Martin zwei Bezirksstraßen in die Landesstraße einmünden und der hier concentriertc Verkehr sich nach und von Littai lediglich auf der Landstraße abwickelt, so ist es augenscheinlich, dass die Strecke zwischen St. Martin und Littai als Verkehrsmittel eine weitaus größere Wichtigkeit besitzt, als die Straße über den Wagensberg. Wenn nun berücksichtiget wird, dass infolge der auf der umzulegenden Strecke sowohl in der Richtung von St. Martin nach Littai, alswie auch in umgekehrter Richtung vorkommenden Steigungen von 15 % und darüber der Wert dieses Verkehrsmittels im hohen Maße eine Beeinträchtigung erleidet, da die Verfrachtung auf demselben erschwert und verthenert wird, — so steht es außer aller Frage, dass hier im Interesse des allgemeinen Verkehres eine Abhilfe geboten erscheint. Von dieser Anschauung geleitet hat der LandeS-ansschnss beschlossen, die Umlegung in der allernächsten Zeit zwar nicht in Angriff nehmen zu lassen, jedoch das Gesuch der Gemeinde St. Martin sammt dem Projecte, dessen Überprüfung durch das Landesbanamt verfügt worden ist, dem hohen Landtage mit den entsprechenden Anträgen schon in dieser Session zur Beschlussfassung vorzulegen, um damit die Angelegenheit in das richtige Geleise zu bringen, in welchem Sinne der Bezirksstraßen-ansschnss in Littai, sowie die Gemeinde St. Martin be-schieden worden sind. Was die Umlegung selbst anbetrifft, jo hat dieselbe mit Beziehung auf den, einen Bestandtheil des Projectes bildenden Sitnationsplan derart zu erfolgen, dass in die Trape ein Fragment der tu Littai von der Landesstraße zwischen den Banparcellen Nr. 83/2 und 84/1 der Catastralgemeinde Littai abzweigenden Littai - Jablanitz-Moräntscher Bezirksstraße einbezogen wird. Nach einer Distanz von circa 894 m verlässt die Trape zwischen den Parcellen Nr. 297 und 299 der genannten Catastralgemeinde die Bezirksstraße und beginnt von da die in einer Länge per 480 m neu herzustellende Straßenstrecke, welche zwischen den Parcellen Nr. 307/1 und 308 der Catastralgemeinde Littai auf den zum Gute Gerbin gehörigen Privatweg Parcelle Nr. 310 der Catastralgemeinde Lsttai und Parcelle Nr. 1034 der Catastralgemeinde St. Martin übergeht und denselben bis zu seiner, zwischen den Parcellen Nr. 456 und Nr. 459 stattfindenden Einmündung in die bestehende St. Martin-Raaner Gemeindestraße in der Länge von 460 m verfolgt, von wo ab das 620 m lange Fragment dieser Gemeindestraße in die Umlegnngstrape einbezogen erscheint, welche sich zwischen den Parcellen Nr. 420 und Nr. 479/4 mit der Landesstraße vereiniget und allda nach einem Zuge von 2454 m Länge ihr Ende erreicht. 650 Priloga 66. — Beilage 66 Št. 5971 1. 1898. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predloži projekt in pa do-ticni načrt zakona o preložitvi deželne ceste Litija - Pluskava med Litijo in Šmartnom. Visoki deželni zbor! V vas Šmartno, skozi katero vodi deželna cesta Litija-Pluskava, držita okrajni cesti Moravče-Litija in Ljubljana-Besnica in se združita ondot z deželno cesto. Vsled tega je promet na progi med Šmartnom in Litijo odnosno med tamošnjo železniško postajo jako živahen, toda silno občutno ga ovirajo klanci, ki se nahajajo na tej progi, zlasti pri prevažanju blaga na postajo in iz postaje. Bali te prometne ovire pa ne trpe le daljni krogi prebivalstva in so materijelno oškodovani, temveč posebno hudo so prizadeti vsi e d tega nedostatka domačine! občine Šmartno z ondotnimi trgovci in obrtniki. Občina je to izprevidela ter v to svrho, da se temu nedostatku odpomore, dala izdelati ob svojih troskih projekt za preložitev omenjene proge, katerega je predložila deželnemu odboru, ob enem pa tudi prošnjo na visoki deželni zbor za realizovanje tega projekta. Deželni odbor spoznal je za potrebno, poizvedeti o n am er a van ej preložitvi naj prej e tudi mnenje prizadetega okrajnega cestnega odbora Litijskega, kateremu je v ta namen poslal projekt z naročilom, da se o tej zadevi v seji za to odredjeni posvetuje in potem predloži dotični sklep. (Št. 14151 1. 1897.) Z. 5971 de 1898. womit das Project betreffend die Umlegung der Littai = Pluskaier Landesstrasze zwischen Littai und St. Martin sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe vorgelegt wird. Hoher Landtag! Zufolge des Umstandes, dass in der von der Littai-Pluskaier Landesstraße durchzogenen Ortschaft St. Martin die Moräntsch-Littaier und die Laibach-Wessnitzer Bezirksstraßen einmünden und sich alldort mit der Landesstraße vereinigen, wickelt sich auf der Strecke zwischen St. Martin und Littai beziehungsweise der dortigen Eisenbahnstation ein ungemein reger Verkehr ab, welcher jedoch wegen der auf dieser Strecke vorkommenden Steilen namentlich bei der Verfrachtung von Gütern zur und von der Eisenbahnstation in überaus empfindlicher Weise behindert wird. Wenn schon unter diesem Verkehrshindernisse weite Kreise der Bevölkerung zn leiden haben und materiell geschädiget werden, so sind es insbesondere die Angehörigen der Gemeinde St. Martin mit der dortigen Kaufmannschaft und den Gewerbsleuten, welche von diesem Übelstande am schwersten betroffen erscheinen. In Wahrnehmung dessen veranlasste die Gemeinde behufs Anbahnung einer Abhilfe auf ihre Kosten die Znstandebringung eines Projectes für die Umlegung der besagten Strecke, welches sie sammt dem an den hohen Landtag gerichteten Gesuche, gemäß welchem sie um die Realisierung des Projectes bittet, Hieramts überreicht hat. Der Landesausschnss hielt es zunächst für nothwendig, in dieser Angelegenheit auch die Meinung des betheiligten Littaier Bezirksstraßenausschnsses über die geplante Umlegung in Erfahrung zu bringen, zn welchem Ende derselbe unter Anschluss des Projectes beauftragt worden ist, den Gegenstand in einer anzuberaumenden Sitzung zu berathen und den diesbezüglich gefassten Beschluss anher bekannt zu geben. (Z. 14151 de 1897.) l*rlloga 6a. — Beilage 65. 649 pa se bode porabljala za izdatke na račun teh kreditov, ki — ako v treh letih niso porabljeni in ako jih deželni zbor ni izrečno podaljšal — zapadejo na korist deželnej blagajnici, oziroma na korist dotičnih fondov. — Računski sklepi bodejo vsled te preuredbe obsezali že za leto 1899. v dohodkih le rubrike: o dejanskem prometu, o proračunjenih zneskih in pa o primerjavi proračuna z dejanskim prometom; v izdatkih pa rubrike: o dejanskem prometu, o proračunjenih zneskih, o podaljšanih kreditih in o primerjavi proračuna z dejanskim prometom. IV. Deželni odbor se pooblašča, da — če zato nastane potreba — za dotacijo deželne blagajnice najame proti ne višjim ko 4 5 °/0nim obrestim na račun kredita, ki se mu je v ta namen dovolil v seji deželnega zbora dne 11. februarija 1896. leta in ki doslej še ni porabljen, svoto 50.000 gld. V. Deželni odbor se pooblašča, da poleg 20.000 gld., katere se mu je v seji dne 28. mar-cija 1899 za dovoljevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom dovolilo najeti proti 3 °/0nim obrestim na račun deželnolculturnega zaklada, najame proti jednakim ali vsaj ne višjim ko 4 0/0nim obrestim v isti namen drugih 20 000 gld. proti svoječasnemu vračilu iz deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. Ko bi se ta zaklad pa že letos ustanovil, sme deželni odbor to svoto pokriti iz tega zaklada. VI. C. kr. deželna vlada se poživlja vkreniti, da se distančne razkaznice (tabele) v posameznih političnih okrajih pregledajo in po dejanskih razmerah in obstoječih občilih primerno popravijo. VII. Deželnemu odboru se naroča, da vpliva na to, da bodo občine na deželi pri vročbah za stranke ne glede na oddaljenost od sedeža občinskega urada pobirale vročnine k večemu po 10 kr. od vsake vročbe, oziroma da, ako treba, v to svrho v prihodnjem zasedanju nasvetuje primerno premembo tarifa o občinskih taksah z dnč 3, decembra 1868., dež. zak. št. 17. VIII. Deželni zbor priznava, daje reorganizacija neeraričnih pošt na deželi in zboljšanje gmotnega stanja in preskrbljenja poštarjev in poštnih upraviteljev nujno potrebna, ter opozarja c, kr. vlado na to, da o tem oziru pričeto akcijo nadaljuje in sedanje neznosne razmere čim preje mogoče odpravi, V Ljubljani, dne 5, maja 1899. Dr. Fran Papež, načelnik. Ivan Hribar, poročevalec. 648 Priloga 65. — Beilage 65 Der hohe Landtag wolle beschließen: I. Das Gesammterfordernis für das Jahr 1899 des Landesfondes mit dem Betrage von 1,467.734 fl. und die Gesammtbedeckung von..................................................................... 175.282 fl. woraus sich ein Abgang von....................................................................... 1,292.452 ft. ergibt, wird genehmigt. II. Zur Bedeckung dieses Abganges sind im Jahre 1899 einzuheben: 1. ) Ein 40 % iger Zuschlag zur Verzehrungssteuer vom Wein , Wein- und Obstmost, sowie vom Fleisch mit dem präliminirten Ertrage per........................................................ 145.756 ft. 2. ) Eine seblstündige Landesauflage auf den Verbrauch von Liqueuren und allen versüßten geistigen Flüssigkeiten vom Hektoliter 15 sl. und vom Verbrauche anderer geistigen Flüssigkeiten vom Hektolitergrad 30 kr. mit dem präliminirten Ertrage Per ............................................................... 415.000 fl. Die Auflage ad 2 wird nur bis zum Jnslebentreten der erhöhten staatlichen Brantweinsteuer eingehoben und wird deren Einhebung gleichzeitig mit der Erhöhung der staatlichen Branntweinsteuer eingestellt. 3. ) Eine seblständige Landesauslage aus den Bierverbrauch mit 1 sl. per Hektoliter — mit dem Ertrage Per 90.000 ft. 4. ) Ein 40 »/oiger Zuschlag auf alle directen Steuern sammt den Staatszuschlägen mit Ausnahme des Zuschlages zur Personal-Einkommensteuer. Dieser Ertrag wird präliminirt mit ..................................................... 590.967 fl. 5. ) Der an Stelle des Zuschlages zur Personal-Einkommensteuer zu tretende Staatsbeitrag wird mit....................................................................................................38.612 fl. als der auf das Land Krain entfallenden Tangente vom Betrage per 3,000.000 fl., welcher bei der neuen Personal-Einkommensteuer mehr eingehoben wird, präliminirt. III. Das Deficit von 12.127 fl. ist aus den Cassabeständen zu decken. VI. Der Landesausschuss wird beauftragt, für die Beschlüsse sub II. die Allerhöchste Genehmigung zu erwirken. VI. Konečno predlaga finančni odsek naslednje resolucije: I. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1899. poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5 % od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih remanencah presega znesek 100.000 gld. Ta dohodek izračuni se od konsuma 1,531.05871 litrov navadnega in 29.966 65 litrov poslajenega žganja na podlagi naklade 18 kr. od hektoliterske stopinje navadnega in 6 gld. od hektolitra poslajenega žganja. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osobe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi računski oficijal II. vrste Hinko Lindtner. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti del tega zneska. • II. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja. III. Pri deželnem knjigovodstvu vpelje se za vse fonde z 31. dnem decembra 1899 strogo zaključevanje knjig po solnčnem letu. Tega dne in potem 31. decembra vsacega nastopnega leta bodejo se torej vsi za leto 1899. oziroma za dotično potekajoče leto dovoljeni in v tem letu neporabljeni krediti — izvzemši onih za tekoče gospodarstvo — plodonosno naložili; naložena glavnica Priloga 65. — Beilage 65. 647 II. V pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1899: 1. ) 40 °/0na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim prihodkom............................................................... 145.756 gld. 2. ) Samostojna deželna naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 15 gld. in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hektoliterske stopinje 30 kr,; prihodek te naklade se proračuna s................................................. 415.000 gld. Naklada ad 2 se bode pobirala le do uveljavljenja zvišanega državnega davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvekšan državni davek na žganje. 3. ) Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 1 gld. od hektolitra s prihodkom.............................................................................. 90.000 gld, 4. ) 40 % priklada na vse direktne davke z državnimi prikladami vred izvzemši doklade na osobni dohodninski davek. Ta dohodek se proračuna s..................................................... 590.967 gld. 5.) Na mesto doklade na osobni dohodninski davek se proračuna državni prispevek s 38.612 gld. kot na kranjsko deželo odpadli delež od zneska 3,000.000 gld., ki se bo pri novem osebnem davku več nabral. III. Nedostatek 12.127 gld. pokrije naj se iz blagajnične gotovine. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom ad II. Najvišje pritrjenje. V. Pri 5. točki 5. naslova v IV. poglavji, pri 18. in 19. točki 6. naslova istega poglavja, pri 6. in 7. naslovu VII. poglavja ter pri 5., 6. in 7. točki 6. naslova VIII poglavja potrebščine dovoli se deželnemu odboru virement. VI. Naslednje navedeni v proračunu prejšnjih let že pokriti krediti se do konca leta 1899, podaljšajo, in sicer: 1. ) za uravnavo Mirne v ostanku............................................. 17.786 gld. 2. ) „ „ Ljubljanice pri Zadvoru................................. 4.000 „ 3. ) „ „ Potočnikovega grabna...................................... 600 „ 4. ) „ „ hudournika „Kirchgraben“.................................. 300 „ 5. ) za iztrebljenje požiralnikov v Dobrniški dolini....................... 1.000 „ 6. ) za osuševanje doline Struge........................................... 540 „ 7. ) za vodovod v Polhovem Gradcu...................................... 2.000 „ 8. ) „ „ „ Zabavi.................................................. 800 „ 9. ) „ „ „ Juršičah........................................... 2.100 „ 10. ) „ „ „ Mozlju................................................ 1-375 „ 11. ) „ „ „ Metuljah............................................. 1-295 „ 12. ) „ „ „ Ilirski Bistrici in Trnovem................... 348 „ 13. ) „ razne male vodovode in vodnjake.................................... ■ 2.260 „ 14. ) „ za pospeševanje ustanovljanja sadjarskih in kmetijskih produktivnih zadrug................................................................................... 1.900 „ 15. ) za nove stavbe v blaznici na Studencu................................ 40.000 „ 16. ) za ustanove povodom praznovanja SOletnega vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.................................................................. 3.000 „ 17. ) za šolo na Grmu.................................................... 2.608 „ 18. ) „ podpore za šolske stavbe........................................... 3 800 „ 19. ) „ zgradbo okrajne ceste Vodice Spodnji Brnik............... 500 „ 20. ) „ „ ceste Moravče-Krtina Želodnik .......................... 3.400 „ 21. ) „ preložitev ceste pri Kovorju..................................... - - 1-000 „ 22. ) na račun kredita 16.000 gld. za okrajne ceste iz leta 1898.: a) za most čez reko* pri Ostrožnem Brdu.................... 2.000 gld. h) za napravo mostov čez Mirno............................. 1.450 „ O za zgradbo ceste Kostanjevica-Zameško.................- 300 „ skupaj . . 3.750 „ 23. ) za asanacijo mesta Idrija................................... 1,000 " 24. ) Okrajnemu cestnemu odboru vrhniškemu za nadaljevanje občinske poti ^ od Male Ligojne do državne ceste...................................................^06 646 Prilosr» 65, — Beilage 65 Kakor je iz tega primerjalnega izkaza vidno, povečala se je potrebščina — izvzemši VII.r IX. in XI. poglavje — pri vseh ostalih poglavjih. Zlasti velik je razloček pri VIII. poglavji, ki ima pa svoj izvor v tem, da se je od letos naprej opustilo pobiranje 10 % priklade k neposrednim davkom za normalnošolski zaklad, in se ta priklada — kar seveda nahaja izraza pri pokritji proračunjenega nedostatka — pobira za deželni zaklad. Če se torej od svote 200.678 gld. za kolikor je proračunjeni nedostatek normalnošolskega zaklada v letu 1899 višji ko je bil proračunjen v letu 1898, odtegne 10 % na priklada od 1,477.418 gld. predpisanih neposrednih davkov, tedaj 147.741 gld., vidno je, da se je potrebščina vsled zvišanja učiteljskih aktivitetnih užitkov povečala za 52.937 gld V primeri z letom 1898. je torej proračun leta 1899. neugodnejši pri potrebščinah, za................................................................................. 206.340 gld. pri pokritji pa ugodnejši za.......................................................... 53.173 „ tedaj sploh neugodnejši za............................................................ 163.167 gld. Če se pa pomisli, da se bode za nove stavbe pri blaznici izdalo letos še 5360 gld. in da 10°/0na priklada, ki se je lani pobirala za normalnošolski zaklad, letos pa se steka v deželni zaklad, znaša 147.741 gld., vidno je, da je proračun leta 1899. neugodnejši od onega za leto 1898. za 10.066 gld. Kakor je toraj vidno, iznaša, ako se od skupne potrebščine................ 1,467.734 gld, odtegne skupna vsota pokritja........................................................ 175.282 „ nedostatek, ki se ima še pokriti................................................. . . 1,292.452 gld. Za pokritje tega nedostatka želel je deželni odbor pred vsem povišati naklado na pivo, Ker je pa c. kr. finančno ministerstvo po c. kr. deželne! vladi izjavilo, da bi sklepa o povišanji naklade na pivo ne moglo predložiti v Najvišje odobrenje, ni finančnemu odseku preostajalo druzega, ko ostati pri dosedanjej nakladi, katera je donesla v letu 1898................ 90 076 gld. 99 kr. in po odbitku režijskih troškov................................................ 1.007 „ 677a „ čisto.......................................................................... 89.069 gld. 31 Va kr. Kot dohodek iz samostojne naklade na žganje preračunava deželni odbor, ako se pobira po 30 kr. za vsako hektolitersko stopinjo navadnega in po 15 gld. od hektolitra poslajenega žganja, 408.000 gld. Finančni odsek pa preračunava 415.000 gld., torej za 7.000 gld. več. V letu 1898. znašali so namreč kosmati dohodki te naklade......................................... 464.252 gld. 89 kr. čisti dohodek, ako se odbijejo režijski troški in nagrade uslužbencem v znesku 48.610 „ 00y3 „ pa.................................................................................... 415.642 gld. 881/,, kr. Za 40odstotno priklado na neposrednje davke dana je po izkazu c kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko za leto 1899. —po odbitku odpisa 18,851 gld. pri zemljarini vsled elementarnih nezgod, 30.000 gld. pri hišno - najemninskem davku v Ljubljani vsled deželnega zakona z dne 17. decembra 1896, dež. zak. štev. 52. in 4000 gld. odpisa pri neizterljivej krošnjarskej obrtarini — podlaga 1,477.418 gld., ki se sestavlja iz : zemljiščnega davka.................................................................... . 577.124 gld, hišno-razrednega in hišno-najemnega davka.............................................. 361.266 „ splošne pridobnine...................................................................... 207.505 „ pridobnine od podjetij, ki imajo polagati javne račune ................................. 327.276 „ rentnega davka............................................................................ 4.247 „ III. Po teh obrazložbah stavlja finančni odsek naslednje predloge: Visoki deželni zbor skleni: I. Deželnega zaklada skupna potrebščina za leto 1899................ 1,467.734 gld, in skupno pokritje............................................................ 175.282 „ tedaj nedostatek.............................................................. 1,292.452 gld, se odobri. Proračun za leto 1899., kakor ga predlaga finančni odsek, razlikuje se od proračuna, ki ga je za leto 1898. sprejel deželni zbor, takole: Pri poglav- Proračunilo se je za leto 1899. potrebščine Tedaj V Drimeri z letom 1898. Pri poglav- ji Proračunilo se je za leto 1899. pokritja Tedaj v primeri z letom 1898. v katerem je bila skupna potrebščina proračznjena z več manje v katerem je bilo skupno pokritje proračunjeno z več manje redne izredne vkup rednega izrednega vkup gia. kr. gld. lcr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. I. 20.814 20.814 17.264 3.550 — — I. 56.435 — — — 56.435 - 59.057 — — — 2.622 - II. 71.315 — 10.650 — 81.965 — 72.930. — 9.035 - — — II. 3.742 - 3.000 — 6742 — 4.092 — 2.650 - — - III. 8.931 — — — 8.931 — 6.997 - 1.934 — — - III. 46.305 — 50.800 — 97.105 — 58.960 — 38.145 — - — IV. 36.522 — 94.575 - 131.097 — 118089 - 13.008 — — - IV. — - 15.000 - 15.000 — — - 15.000 — — - V. 26.269 — 5 712 — 31.981 - 26.555 - 5.426 — — - VI. 33.852 — 300 — 34.152 - 31.324 - 2.828 — - — VII. 250.225 — 13.610 - 263.835 — 295.724 — - - 31.889 - VIII. 483.764 - 62.731 - 546.495 - 331.091 — 215.404 — - — IX 99.550 — 6.950 — 106.500 — 106 500 — — - — - X. 14.050 — — - 14.050 — 13.580 — 470 — — - XI. 202.804 — 1.110 - 203.414 — 203.020 — 394 - — — XIII. 22.500 — 2000 — 24.500 — 38.320 — — - 13.820 - 1,270.096 — 197.638 — 1,467.734 — 1,261 394 - 252.049 - 45.709 — 106.402 — 68 800 — i 175 282 — 122.109 55.795 — 2.622 — Priloga «5. - Beilage «5. 645 644 Priloga 65. — Beilage 65. P o t r e bšei n a Po predlogu finanč- Pri poglav- po nasvetu deželnega odbora po predlogu finančnega odseka nega odseka tore; redna izredna vkup redna izredna vkup več manje gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld kr gld kr. gld kr. gld. kr gld. kr. I 16.814 16.814 20.814 20.814 4 000 — — II 71.104 — 150 71 254 - 71 315 — 10.650 — 81 965 — 10.711 — — — III 8.931 — — — 8 931 — 8 931 — — — 8.931 - — - — - IV 37.522 — 93 015 — 130 537 - 36.522 — 94 575 — 131.097 — 560 - - — V 25.669 — 5.312 — 30.981 — 26 269 — 5 712 — 31.981 - 1000 — — — VI 33.852 - 300 — 34.152 — 33 852 - 300 — 34.152 — — — — - VII 251.915 — 12.510 — 264.425 — 250.225 — 13.610 - 263 835 — — — 590 — VIII 482 457 — 61.721 — 544.178 — 483.764 — 62.731 - 546.495 — 2.317 — — - IX 99.550 6.950 - 106.500 — 99.550 — 6.950 — 106 500 — — — — — X 14.050 — — 14.050 — 14.050 — — - 14.050 — — — — — XI 202.304 — 1110 — 203.414 - 202.304 1.110 — 203.414 — — — — — XII - XIII 22.500 ~~ 2.000 — 24 500 — 22.500 2.000 24.500 — — — - 1,266 668 183 068 1,449 736 1.270 096 Pok r 197.638 it j e : 1,467.734 18.588 590 I 56.435 — 56.435 56 435 — — — 56.435 — — — — — II 3.742 — 3 000 — 6.742 — 3.742 — 3.000 — 6.742 — — — — — III 46.305 — 11.200 — 57.505 — 46.305 - 50.800 — 97.105 — 39.600 — — — IV — — 15.000 — 15.000 — — 15.000 — 15.000 — — — — — 106.482 — 29.200 - 135.682 ' 106.482 _ 68.800 — i 175.282 — 39.600 — — — Nasproti večjej potrebščini................................ 17.998 gld. proračunava torej finančni odsek večje pokritje...................... 39,600 „ tako, da je njegov proračun ugodnejši za . 21.602 gld. Priloga 65. — Beilage 65. 643 Prenos . . . 12.500 gld. 10. slovenskih velikošolcev na Dunaji......................................... 200 11. slovenskih velikošolcev v Gradci.......................................... 200 ” 12. c. kr. gimnazije v Kranji................................................. 100 ” 13. c. kr. gimnazije v Kočevji................................................ 100 ” Dijaškim kuhinjam, in sicer: 14. Jeranovej v Ljubljani................................................. 250 15. v Kranji................................................................. 250 ” 16. v Novem Mestu............................................................. 50 „ 17. v Kočevji................................................................. 25 „ 18. Društvu „Narodna šola“ v Ljubljani........................................ 200 19. Dijaškej in ljudskej kuhinji v Ljubljani.................................. 100 „ 20. Deželnemu pomočnemu društvu „rdečega križa“ v Ljubljani....... 100 „ 21. Gospodinjskemu pomožnemu društvu „rdečega križa“ v Ljubljani ... 50 „ Podpornim društvom, in sicer: 22. za odpuščene kaznjence v Mariboru.......................................... 25 „ 23. za ubožne realce v Ljubljani............................................... 50 „ 24 medicinskemu na dunajskem vseučilišči....................................... 20 „ 25. rudarskih akademikov v Ljubnem............................................. 20 „ 26. pravnikov na Dunaji........................................................ 25 27. Bolniškemu društvu slovanskih velikošolcev v Gradci........................ 50 „ 28. Bolniškemu društvu slovanskih velikošolcev na Dunaji................. . 50 „ 29. Bolniškemu in podpornemu društvu zasebnih in pomožnih uradnikov na Kranjskem.................................................................. 100 „ 30. Freitisch Institutu na vseučilišči v Gradci................................ 25 „ 31. Asilnemu društvu dunajskega vseučilišča.................................... 50 „ 32. „Mensae academicae“ na Dunaji.............................................. 30 „ 33. „ Mensae academicae“ na tehniki v Gradci................................... 40 „ 34. Društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vincencija pavlanskega v Ljubljani 100 „ 35. Dobrodelnemu društvu tiskarjev v Ljubljani................................. 25 „ 36. Olepševalnemu društvu v Škofjej Loki za napravo kopališča....... 100 „ 37. Društvu za stavbo delavskih hiš v Ljubljani............................... 165 „ Skupaj . . . 15.000 gld. Dostaviti je^ da so s tem rešene prošnje vseh navedenih društev in korporacij, poleg tega pa tudi prošnje: Ane Šverljuge, okrajne babice v Črnomlju ; slovenskega pevskega društva „Lipa“ v Ljubljani, kmetijskih podružnic v Cerkljah, v Čatežu in v Metliki; „splošne delavske bolniške podporne bla gaj nice“ v Tržiči; „Pedagogiškega društva“ v Krškem; „Katoliškega šolskega društva“ na Dunaju; Antona Drobniča iz Ponove vasi; „Centralne posojilnice“ v Krškem za jubilejsko dobrodelno zalogo; Nikolaja Peljhana iz Šturije za podporo; „Glasbene Matice“ v Novem Mestu in „C. kr. geografiške družbe“ na Dunaju. Glede podpore, ki se je dovolila „Društvu za stavbo delavskih hiš“ v Ljubljani je še posebej pripomniti, da mu je finančni odsek nameraval nakloniti 400 gld.; da je pa to svoto skrčiti moral zato, ker je pošel pri 17. točki, 10. naslova dopustni kredit. Zato bodi pa skrb deželnega odbora, da se pri sestavi proračuna za leto 1900 ozira na to okoliščino. Pokritje. Pri III. poglavji (razni prihodki) nasvetuje finančni odsek, da se postavi v proračun več pri 11. naslovu pod novo 8. točko v ekstraordinariju................... 40.000 gld. ki se bodo morali v pokritje zneska 50.000 gld.. proračunjenega med potrebščinami IV. poglavja pri 2. točki 12. naslova, najeti ali pa iz deželnega „zaklada za melijoracije in javna dela“ — če bode že letos ustanovljen— izplačati; manje pa z ozirom na prošnjo „Glasbene Matice" pri 9. naslovu v ekstraordinariju proračunjenih................................. 600 „ tako, da se pri tem poglavji zviša pokritje za ........................................... 39.600 gld. Primerjava potrebščine in pokritja po predlogih deželnega odbora in spremembah finančnega odseka kaže torej naslednje številke: 642 Priloga 05. — Beilage 65. Prenos . . . 2.610 gld. pod lit. a) v 2. točki 1. naslova.............................................. 124 „ v ordinariju in................................................................ 400 „ v ekstraordinariju na podlagi že odobrenega proračuna zaklada deželne blaznice; pri 4. točki 1. naslova........................................................ 100 „ na podlagi odobrenega proračuna zaklada deželne porodišnice; konečno pod 1. točko 11. naslova, ki naj se deli v dve točki........................... 850 „ v ekstraordinariju kot letošnja poluletna tangenta za vzdrževanje občinske bolnice v Krškem dovoljenega letnega prispevka in sicer za zdravniško nagrado 700 gld. in za režijo 1000 gld ________________ Nasproti skupnej sveti večje potrebščine....................................... 3084 gld. pa se nasvetuje, da se proračuni manje..................................................... 2474 „ pod lit. a) v 1. točki 1. naslova v ordinariju na podlagi odobrenega proračuna zaklada deželne bolnice; potem v ekstraordinariju pod lit. d) v 1. točki 1. naslova 1000 „ ker se te svote za upeljavo plina v deželno bolnico letos ne bode še potrebovalo, in konečno pri 8. naslovu....................................................................... 200 „ ker je ta sveta proračunjena že pri zakladu deželne blaznice. Če se te številke primerijo z večjo potrebščino, vidno je, da prihranek pri tem poglavji iznaša........................................................................ 590 gld. Pripomniti je tukaj še, da ustanova za operaterskega kandidata ni oddana; da bode pa psihijatru dr Ivanu Robidi za vsaj dvomesečno naučno potovanje, katero mu bode v teku leta 1899. nastopiti, treba izplačati potni pavšal. Zato bode finančni odsek nasvetoval, da se deželnemu odboru glede svot, ki so pri 6. in 7. naslovu tega poglavja postavljene v proračun, dovoli virement. Pri TIH. poglavji nasvetuje finančni odsek naslednje večje kredite: pri 7. naslovu po sprejetem proračunu zaklada učiteljskih pokojnin v ordinariju 710 gld,; pri 8. naslovu na podlagi sprejetega proračuna normalnošolskega zaklada . 1081 „ v ordinariju in ........................................................................... 870 „ v ekstraordinariju; pri 10. naslovu pod novo 18. točko ad a)....................................... 1000 „ za „slovenskemu dramatičnemu društvu“ v Ljubljani in ad t)......................................................................... 1000 „ društvu „Theaterverein“ v Ljubljani dovoljeni prispevek. Nasproti temu povišku..........................................................4.661 gld. pa predlaga, da se črta: pri 9. naslovu 2. točki v ekstraordinariju..................................... 2.000 „ ker se svota 6000 gld. ne sklada s sklepom z dne 11. februarija 1896, po katerem se je za podpore in posojila za šolske zgradbe dovolil najvišji letni kredit 10.000 gld., ter pri 4. naslovu v ordinariju 484 gld. po odbitku 140 gld., ki se dodajajo v ekstra ordinariju, tedaj.......................................................................... 344 „ tako, da večja potrebščina tega poglavja znaša............................................. 2.317 „ Glede 17. točke 10. naslova je pripomniti, da se ondi dovoljujejo naslednje podpore in prispevki: 1. „Dramatičnemu društvu“ v Ljubljani....................................... 5.000 gld. 2. „Theatervereinu“ v Ljubljani............................................. 5.000 „ 3. „Družbi sv. Cirila in Metoda“ v Ljubljani................................ 1.000 „ 4. „Slovenskemu planinskemu društvu“ v Ljubljani.............................. 500 „ 5. Dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj“ v Ljubljani . ................ 400 „ 6. Učiteljskej jubilejskej ustanovi v Ljubljani................................ 50 „ 7. Društvu „Naša Straža“ v Ljubljani.......................................... 100 „ Podpornim zalogam, in sicer: 8. c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani......................................... 250 „ 9. c. kr. gimnazije v Novem Mestu............................................. 200 „ Odnos . . . 12.500 gld. Priloga 65, — Beilage 65. 641 Prenos ... 211 gld. Konečno je finančni odsek glede na sklep deželnega zbora z dne 28. decembra 1898 postavil pri tem poglavji v proračun v'ekstraordinarju....................... 10.500 „ kot večjo potrebščino za aktivitetne užitke deželnih uradnikov in uradnih slug. Dotične predloge deželnega odbora sicer finančni odsek, ko se je o stvari posvetoval, ni imel še v rokah; vendar pa — po približnem računu — sodi, da se bode s to svoto shajati zamoglo v popolno zadovoljenje opravičenih zahtev uradnikov in uradnih slug vseh deželnih uradov in zavodov. ______________ Večja potrebščina pri tem poglavji iznaša torej skupaj ........ 15.211 gld. Pri IV. poglavji predlaga finančni odsek, da se proračuni v ta namen, da se ne prekorači v seji dne 11. februarija 1896 določeni maksimalni kredit 20 000 gld., manj e v ekstraordinariju: pri 10. točki 6.) naslova....................................................... 1000 gld. pri 13. točki 6.) naslova....................................................... 1000 „ pri 15. točki 6.) naslova........................................................ 400 „ in pri 18. točki 6.) naslova..................................................... 440 „ vkup torej . . . 2840 gld. več pa: pri 3. točki 11. naslova....................................................... 100 gld. za jedenkratni donesek ribarskemu društvu za valilnico na Studencu, pri 1. točki 12. naslova........................................., . . . . 4000 „ za podporo peterim trtnicam podružnic c. kr. kmetijske družbe kranjske v črnomaljskem, krškem, novomeškem in vipavskem političnem okraji in pri 8. točki 12. naslova....................................................... 300 „ za poskusno streljanje proti toči. Več se torej preračunava v ekstraordinariju.................................... 1560 gld. Ako se od te svote odtegne še.................................................. 1000 „ katere finančni odsek črta v ordinariju pri 12. naslova 1. točki iznaša svota, katero ________ finančni odsek pri IV. poglavji postavlja v proračun več, ko nasvetuje deželni odbor . '560 gld. Pripomniti je tu potreba, da se bode leta 1900 proračunilo ali pa že letos iz „deželnega zaklada za melijoracije in javna dela“ izplačalo še : za vodovod v Metuljah 1000 gld., za vodovod na Raki 1000 gld in za vodovod na Vižmarjih 400 gld; deželnemu odboru pa je tudi prepuščeno, da te svote izplača letos iz deželnega zaklada, ko bi se kateri v proračunu nahajajočih se vodovodov v tem letu ne dovršil in bi se po tem takem zanj proračunjena svota prihranila. Konečno pripominja finančni odsek, da je tekst pri 5. točki 5. naslova popraviti takole: „Za hidrografična opazovanja in za poizvedbe glede osuševalnih del“ — „Für hydrographische Beobachtungen und für Erhebungen in Betreff der Entwässerungsarbeiten. “ Pri V. poglavji nasvetuje finančni odsek, da se pri 1. naslovu troški za orožništvo proračunijo v ordinariju za.....................................„........................ 400 gld. višje, ker se bode še letos ustanovilo 6 novih orožniških postaj; dalje, da se pri 2. naslovu v ekstraordinariju na podlagi že sprejetega proračuna zaklada deželne prisilne delalnice zviša potrebščina za..................................................... 400 „ in konečno, da se pri 3. naslova 3. točki postavi v proračun za.......................... 200 „ večja redna potrebščina, da se odgonskima spremljevalcema zviša plača od letnih 400 gld. na 500 gld. _____________ Potrebščina tega poglavja zviša se torej na................................... 1000 gld. Pri TIL poglavji predlaga finančni odsek, da se proračuni več: pod lit. f) v 1. naslovu...................................................... 560 gld. kot redna potrebščina za plačo 480 gld. in stanarino 80 gld. za ključavničarja, katerega namestitev je pri strojevnih napravah v deželni bolnici neobhodno potrebna postala; pod lit. g) v 1. naslovu.......................................... 1050 „ za remuneracijo, katera naj se povodom končanih stavbnih del pri deželnej bolnici izplača tehničnemu osobju, ki je s to stavbo opraviti imelo in sicer: deželnemu inženirju Antonu Klinarju 800 gld., stavbnemu risalen Ivanu Solingerju 150 gld. in stavbnemu risalen Jakobu Kralju 100 gld.; _____________ Odnos . . . 2.610 gld. 640 Priloga 65. — Beilage 65. v izdatkih pa: Dejanski promet Proračunjena Podaljšani kredit V primeri s proračunom svota več manj e gld. kr. gld. kr. gld kr. gld kr. gld. kr. 198.340 37 175.000 — 11.000 — 12.340 37 243.506 13 245.000 — 5.000 — — 6493 87 Za tako uvedbo knjigovodstva bode pa potreba, da se konci vsacega leta vsa svota neporabljenih kreditov — izvzemši kredite za tekoče gospodarstvo — plodonosno naloži, Kedar se ima potem izvršiti izplačilo na račun kacega tacega kredita, vzdigne se od naložene svote dotični znesek; v teku treh let neporabljeni krediti pa se — ako jih deželni zbor ni izrečno podaljšal — po realizaciji dotične svote vštejejo v tekoče dohodke deželne blagajnice. Taka uredba bode pač za nasledek imela, da se — če se upelje s 1. januarijem 1900 — letošnje leto zaključi neugodneje, ko bi se to storilo po dosedanjem načinu zaračunavanja. Neporabljeni krediti letošnjega leta bodo se namreč naložiti morali; zastanki dohodkov pa pridejo še-le letu 1900 v korist Zato se pa v tem letu dohodki popolnoma izravnajo, kajti zastanke koncem leta 1900 bodo pokrivali zastanki iz leta 1899, tako da bodo poslej vsi računski zaključki — ne da bi se kakorkoli upoštevati imelo zastankov — obsegali polne dohodke računskega leta. Pač bode — in to je ona bolestna operacija, katere je omenjal finančni odsek — koncem letošnjega leta, da se naloži za neporabljene kredite potrebna svota, treba narediti viseč dolg; vendar je pa pričakovati, da bode svota 50.000 gld., katero za dotacijo blagajnice najeti je deželni odbor vsled deželnozborskega sklepa z dne 11. februarija 1896 brez tega še opravičen, zadostovala. V letih, v katerih se od prvotnega zastanka dohodkov kaj več vplača, ali pa, v katerih konečni zastanki dohodkov ne dosežejo prvotnega zastanka, bode večji dohodek mogoče porabiti za poplačilo najetega visečega dolga. II. Spremembe pri proračunu: Potrebščina. Pri 1. naslovu I. poglavja nasvetuje finančni odsek večjo potrebščino . . . 4000 gld. v ordinariju. Prišel je namreč do prepričanja, da se deželnim poslancem — zlasti onim, ki ne stanujejo v Ljubljani — z dosedanjimi dijetami njihovi izdatki nikakor ne pokrivajo, temveč da morajo za žrtve, katere brez tega donašajo deželi postavljajoč v njeno službo svoje zmožnosti in trateč za-njo čas, trpeti še izdatno denarno izgubo. Tako izgubo morejo utrpeti le imovitejši ljudje. Ker je pa želeti, da je poslanska čast dosegljiva tudi neimovitim, zato zahteva — ako se že ostane pri plačevanju dijet — pravičnost, da se iste vrede časovnim razmeram in draginjskim okoliščinam primerno. Finančni odsek je torej odločil se, predlagati, da se zvišajo dijete poslancem, ki stanujejo v Ljubljani na 5 gld., onim, ki imajo svoja stanovališča zunaj deželnega stolnega mesta, pa na 8 gld. Ker so dosedanje dijete iznašale po 3 gld. in po 5 gld., izračuniti je večjo potrebščino po poprečkih dosedanjih in prihodnjih dijet tako, da se kot tretja znana veličina postavi v proporcijo svota, ki se je za dijete doslej preračunavala. Proporcija je torej naslednja: 4 : 7000 — 6'5 : x — 4375. Ker pa finančni odsek pričakuje, da zasedanja deželnega zbora ne bodo vedno tako dolgotrajna, ko v poslednjih letih, postavlja v proračun le okroglih 4000 gld. kot večjo potrebščino. Pri II. poglavji predlaga finančni odsek nasproti nasvetu deželnega odbora, da se pro- računi več: pri 8. naslovu................................................................. 48 gld. katere je deželni zbor dovolil v zvišanje preskrbnine za leta 1877., 1878. in 1879. Mariji Jerebovej. vdovi po realčnem laborantu in pri 9. naslovu................................................................. 163 „ in sicer 33 gld. za zvišano miloščino Blandini Gariboldijevej, 50 gld. za miloščino Ani Hofbauerjevej in 80 gld. za miloščino sirotama Mariji in Ani Lušinovej. Odnos . . . 211 gld. frilogtt 65. — Beilage 65, 639 Reči se pa sme, da bode komaj zadostnega pokritja za dovoljene, toda do konca 1. 1898. še neporabljene kredite, ki znašajo glasom proračuna za 1. 1899 ............. 95.362 gld. — kr. Ako se računi, da — kar pa ni verjetno — pri potrebščini ne bode druzega prekoračenja, kakor pri VII. poglavju za stavbo nove bolnice, za katero se je izdalo iz deželnega zaklada................................................................. 29.546 gld. 86 kr. tedaj bo račun s tem, da se je v pokritji tega večjega stroška pritegnil zgoraj izkazani preostajajoči blagajnični ostanek......................................10.951 „ 82 nepokritega še.................................................................. 18.595 gld. 03 kr- Pri nakladi na žganje se je pač nabralo za 45.000 gld. več, kakor je bilo proračunjeno; toda ta večji dohodek bo ravno nadomestil manjši donos naklade na pivo in deželnih priklad. Deželne pri klade bodo iznašale kakih 30.000 gld. manj, kakor je bilo proračunjeno, to pa vsled tega, ker se je davčno podlago previsoko računalo, in ker se na odpise deželnih doklad vsled potresa ni oziralo. Blagajnica nima torej z današnjim dnem razun tega zneska nobenih blagajničnih prebitkov in tudi ne razpolaga več z zneskom 50.000 gld., kateri je v svrho dotacije prejela. Treba jo bode torej založiti na novo. V ta namen se bode pa že letos izvesti morala na prvi pogled sicer bolestna, vendar pa neobhodno potrebna operacija Doslej so se knjige deželnega in ostalih zakladov, katere upravlja deželni odbor, zaključevale navidezno sicer s solnčnim letom, faktično pa veliko kasneje. Dohodki in troški, ki so bili v zvezi s proračunom prejšnjega leta, zaračunavali so se namreč tudi po zaključnem dnevu — tedaj po 31. decembru — pro praeterito in sicer tako dolgo, dokler računski zaključek ni bil popolnoma dodelan. Na ta način so se na pr. v aprilu 1895. leta vplačani zastanki dohodkov ali izplačani za-Stanki troskov uknjiževali na odprte račune leta 1894. To pa je imelo za nasledek, da blagajnični dnevniki niso — dasi je to glavni postulat dobro vrojenega knjigovodstva — nikdar mogli strinjati se z računskimi knjigami in da zastanki konci leta niso nikdar strinjati se z zastanki začetkom naslednjega leta. kar vendar pravilno knjigovodstvo vsekakor zahteva. Tako so na pr. dne 31. decembra 1895 izkazani bili zastanki rednih troškov z 209 986 gld. 35 kr.; dne 1. januarija 1896 pa z 216.213 gld. Ob/ä kr., tedaj s 6226 gld. 66^ kr. več, kar je knjigovodsko vsekakor nepravilno in ima izvor le v prej omenjenem načinu vknjiževanja. Jednako, kakor z uknjižbami dohodkov in izdatkov, ravnalo se je tudi z odpisi nedo-bitnih tirjatev, katere so se v prvih mesecih leta odpisavale za preteklo leto. S sklepom, ki ga je sprejel deželni zbor v svojej seji dne 3. marcija 1897 se je to sicer deloma izpremenilo, kajti odpravili so se knjigovodski odpisi; glede zaračunavanja kreditov prošlega leta pa se je vendar knjigovodstvu pustilo še tri mesece časa v novem letu. Finančni odsek želi pa sedaj zaradi lagljega pregleda, v interesu pravilnejega gospodarstva in pa, da se prihrani knjigovodstvu dela, odpraviti tudi to ter uvesti — tako, kakor je to uvedeno že pri vseh denarnih zavodih in večjih upravnih telesih — strogo zaključevanje knjig s koncem solnčnega leta. Po uvedbi tacega zaključevanja bodo se blagajnični dohodki in izdatki prenašali v računske knjige pod istim datumom, pod katerim bodo vpisani v blagajničnem dnevniku. To uknjiževanje imelo bode za nasledek, da se bode pri računskih sklepih glede dohodkov in izdatkov izkazoval samo dejanski promet, kateri bode ob jednem pomenjal dejanski uspeh dotičnega leta. Vsled tega pa odpadete iz računskega sklepa poleg rubrike za dejanski uspeh dotičnega leta tudi rubriki za zastanke začetkom in koncem leta in računski sklepi postanejo vsled tega preglednejši. Po sklepu deželnega odbora z dne 5. aprila t. 1. doda se zaradi primerjave s proračunom le še rubrika za podaljšane kredite. Računski sklepi bodo torej v bodoče v dohodkih imeli naslednjo obliko: Dejanski promet Proračunjena svota V primeri s proračunom več manje gld. kr. gld. kr. gld : kr. gld. kr. 201.340 113.412 50 41 196.000 116.300 5340 50 2887 59 638 Priloga 65. — Beilage 05, Deželni zbor je namreč v pokritje nedostatka pri deželnem zakladu dovolil najeti nar «topna posojila: I. s sklepom z dne 16. februarja 1894. 1. v pokritje računskega nedostatka 1894. leta.............................................................................. 250.000 gld, II. s sklepom z dne 16 februarja 1895. 1. v pokritje računskega nedostatka za 1. 1895. posojilo.................................................................... 50.000 „ III. s sklepom z dne 29. julija 1895. 1. v pokritje stroškov, nastalih vsled potresa, posojilo....................................................................... 200.000 „ skupaj . . 500.000 gld. Dalje je deželni zbor v seji dne 11. februarija 1896. 1. dovolil najeti v svrho dotacije dež. blagajnice posojilo do najvišjega zneska ............................... 100.000 „ Skupna dovoljena posojila so znašala torej................................... 600.000 gld. Na ta račun je deželni odbor pri „Kranjski hranilnici" najel nastopna posojila: 1. 1894 ................................................................. . . 51.000 gld. „ 1895 ....................................................................... 249.000 „ „ 1896 ....................................................................... 200.000 „ „ 1897. v svrho dotacije deželne blagajnice.................................... 50.000 „ skupaj . . 550.000 gld. Primerjaje ta skupna najeta posojila z dovoljenim zneskom..................... 600.000 „ se je torej najelo za................................................................... 50.000 gld. manj posojila in sicer pri kreditu, ki je bil dovoljen za dotacijo mestne blagajnice. Leta 1894. in 1895. najeto posojilo skupaj 300.000 gld. je vračljivo v SOletnih obrokih po 6000 gld,; glede ostalega zneska se je pa določilo, da ga je povračevati iz blagajničnih preostankov. Na račun dolga 300.000 gld. se je odplačalo 1. 1896., 1897. in 1898. skupaj 15.510 gld, Ker je pa deželni odbor prejel od države za zgradbo deželnih hiš dovoljeno 3 % posojilo v znesku 550 000 gld., se je prejeti denar začasno porabil v popolno pokritje zgoraj navedenih posojil in se je torej plačalo kranjski hranilnici: 1. 1897 . . . . ,......................................................... 366.666 gld. „ 1898 ................................................................. . ■ 167.824 „ S tem je za sedaj dolg pri kranjski hranilnici znašajoč skupaj......... 550.000 gld. popolnoma poravnan; deželni zaklad dolguje pa c. kr. erarju 3 °/0 drž. posojilo . . . 550.000 „ Sem je prišteti še pri kranjskej hranilnici v letih 1897 in 1898 najeto posojilo za dopolnitev kreditov v svrho dovoljevanja brezobrestnih posojil vinogradnikom...................................................................... 20 000 gld Skupni nezaložni dolgovi kranjske dežele znašajo torej....................... 570 000 gld. Vsled porabljenja 3 °/0nega državnega posojila za poplačilo 4 5 °/0nega dolga je deželni zaklad začasno pač odbremenjen; moral se bode pa zopet obremeniti, kakor hitro se bode — in to se zgodi še letos — potrebovalo to posojilo za zgradbo deželnega dvorca. Pa tudi za dotacijo deželne blagajnice bode še v teku leta 1899. treba najeti še ostalih 50.000 gld. na račun kredita, ki je bil dovoljen dne 11. februarija 1896. Koliko je končnega prebitka 1. 1898 se sedaj ne da konštatovati, ker računski zaključek blagaj ničnih prebitkov, v katerih je zapopaden tudi znesek 50.000 gld., ki se je pri kranjski hranilnici v svrho dotacije deželne blagajnice najel. S tem blagajničnim prebitkom se je pa imel pokriti najprvo nedo- statek pri gospodarjenju 1. 1897. s........................ 44.224 gld. 98 kr. v drugi vrsti pa preračunani nedostatek 1. 1898. s . . . 24.372 „ — „ še ni gotov. Priloga C5. — Beilage 65. 637 V letu i z n a š ali so V letu i z n a š ali so dohodki izdatki dohodki izdatki gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1866 258,969 324.750 1877 407.956 425.058 1867 252.709 302.064 1878 381.701 465.285 1868 295,916 300.728 1879 353.625 401.094 1869 373.202 371.242 1880 370.467 410.969 1870 340.216 317.823 1881 357.496 465.755 1871 392.454 320.702 1882 324.763 316.761 1872 386.330 384.904 1883 359.296 406.802 1873 353 349 419.737 1884 605.215 676.090 1874 646.139 702.225 1885 576.961 553.301 1875 350.585 399.933 1886 724.340 715.918 1876 387.664 392.571 1897 1,245.647 1,338.651 Glede številk tega izkaza je pripomniti, da do incl. leta 1874. pomenjajo dejanski znesek dohodkov in izdatkov, od 1875. leta nadalje pa dejanske uspehe doti Snih let. Progresija dohodkov in troškov je umljiva sama od sebe; le pri letu 1874. je pripomniti, da so številke zato tako visoke, ker se je za pokritje večjih izdatov za ljudsko šolstvo, za prisilno delalnico, za podpore vsled ujim, za dobrodelne zavode in za vožnje troške zdravnikov vsled epidemičnih bolezni najelo posojilo 222.000 gld.; glede izdatkov let 1878., 1879. in 1880. pa, da so zato bili večji, ker so v njih obseženi stavbni troški za deželno blaznico na Studencu. Od 324.750 gld. izdatkov v letu 1866 dospela Je torej dežela na 1,338 651 izdatkov v letu 1897. Ti izdatki pomnožili so se tedaj za 412 %. Že za te izdatke ne bode se moglo lahko najti pokritja, ako država pri dotičnih obravnavah količkaj prikrajša svoj nedomestek za samostojno deželno naklado na žgane opojne tekočine; kaj bi šele bilo, ko bi se izdatki imeli še nadalje množiti! Sicer je češki deželni zbor sklenil letos zakon, po katerem se vpelje za deželni zaklad pobiranje take osobne dohodarine, kakoršno po zakonu z dne 25 oktobra 1895, drž zak. št. 220, pobira država za-se. Kaj tacega mogel bi pač skleniti tudi deželni zbor Kranjski; toda finančni odsek je mnenja, da v češkem deželnem zboru sklenjeni zakon bržkone ne bode zadobil Naj višjega odobrenja, ker vlada — kakor kaže važnost, katero je polagala na oprostitev osobne dohodarine od kakoršnih koli pri klad — ne bode hotela privoliti, da bi dežele posegle po davku, ki daje njej samej mogočnost, da v slučaji potrebe pomnoži dohodke državnih blagajnic. Deželi ostajajo torej za pokrivanje njenih potrebščin le še priklade na neposredne davke. Nekoliko bodo se te že zaradi troškov, ki jih prouzroča ljudsko šolstvo, v kratkem vsekakor povišati morale; zato naj se pa z varčnostjo pri drugih poglavjih skrbi, da jih ne bode potreba čezmerno poviševati. Deželni zbor mora pa tudi skrbeti, da se ne bodo kupičili deželni nezaloženi dolgovi, ki znašajo sedaj 570.000 gld. 636 Priloga 65. - Beilage 65. Pred vsem je tu 40 °/0na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. Ta priklada pobira se že od nekdaj in daje dohodke, ki se od leta do leta le malo razlikujejo. Ona pomenja torej neko stalnost v budgetovanji. Od leta 1885. pobira dežela posebno naklado na žgane opojne tekočine; od leta 1895. pa tudi naklado od piva. Prvo imenovana naklada daje deželi take dohodke, da jej — kakor je finančni odsek že lani naglašal — pomaga pokrivati tretjino vseh potrebščin deželnega zaklada. Zdi se pa, da se je tudi že dosegla najvišja številka konsuma, kajti v tem, ko se je leta 1897. zadacalo še 1,533 768'49 litrov navadnega in 25 922 litrov poslajenega žganja, zadacalo se je leta 1898. že samo 1,531.058 71 litrov navadnega in 29.966,15 litrov poslajenega žganja. Zato je pa čisti dohodek, ki je znašal leta 1897. še 426.570 gld. 60y2 kr, znižal se v letu 1898 na 415 642 gld. 88V2 kr., tedaj za 10.927 gld. 72 kr. Ko bi tedaj dežela brez tega ne stala pred eventualnostjo, da jej država proti primernemu nadomestku odvzame pravico nalaganja te naklade, računiti bi morala vsaj z dejstvom, da je pri njej dospela že do skrajne meje dohodkov. Isto velja tudi glede samostojne deželne naklade na pivo. od katere se je leta 1897 prejelo še 93.763 gld. 49ya kr., leta 1898 pa le že 89.069 gld. 3V/2 kr., tedaj za 4694 gld. 18 kr. manje. Približno prava slika budgetovanja je torej: zmerno naraščanje dohodkov iz priklad na neposredne davke in pa jednakost dohodkov iz priklad na posredne davke in iz samostojnih deželnih naklad Če se torej neče nalagati davkoplačevalcem novih občutnih bremen s poviševanjem priklad na neposredne davke, treba je upeljati največjo varčnost v deželno gospodarstvo. Pač je pri nekaterih poglavjih proračuna nemogoče izogniti se naraščanju izdatkov do neke gotove meje. Zato je pa pri druzih poglavjih, kjer se po mnenji finančnega odseka ravna skrajno potratno in razsipno, nujno potreba omejiti izdatke, ker bodo sicer v nekaterih letih nastale v deželnem gospodarstvu velike kalamitete. Ako je res, da si siromak ne more in ne sme privoščiti vsega, kar si lahko privošči bogatin, tedaj velja to tudi glede kranjskega deželnega gospodarstva v primeri z gospodarstvom druzih kraljestev in dežel. Toda kaj vidimo? Da v nekaterih izdatkih — zlasti v onih za zemljiščno kulturo in preskrbljevanje vode — dežela Kranjska razmeroma stori več, ko najbogatejše dežele naše države. In kako upljiva to na deželno prebivalstvo? Finančni odsek je že v svojem poročilu o proračunu za leto 1898. dejal, da — če pojde tako naprej — kmalu nikdo v deželi ne bode kopal vodnjaka brez deželne podpore, in res se je letos oglasil že nek posestnik, da bi se mu za napravo vodnjaka dovolil prispevek iz deželnega zaklada. Da se privede, zopet red v deželno gospodarstvo, zato imel bode skrbeti zaklad za meti-joracije in javna dela. Ta zaklad postavil bode tedaj — in to je po mnenji finančnega odseka prvi njegov pomen — trden temelj izdatkom za melijoracije in javna dela, tako, da se za-nja — ako jih ne bode izvrševala dežela na lastni račun — ne bode nič več obremenjeval deželnega zaklada proračun. Ko se namreč porabi polovica zaklada za nepovračljive prispevke, smelo se bode ostalo temeljno premoženje njegovo porabljati le za obrestna in brezobrestna posojila. Nepovračljivi prispevki bodo se torej kasneje mogli dovoljevati le v tolikej meri. v kolikoršnej bodo to dopuščali prihodki poroštvenega zaklada, kar jih ostane čez prispevek za pokrivanje letne anuitete. Glede na to uredbo treba bode pa tudi načeloma — in jedenkrat za vselej — izreči, da dežela Kranjska iz fonda za melijoracije in javna dela — izvzemši slučaje, v katerih bode v smislu zakona z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, in zakona z dne 31. maja 1889, drž. zak. št. 96, primorana do višjih prispevkov — ne bode nikdar in v nobenem slučaji prispevala z več ko 10 % nepovračljivega prineska in 10 °/0 obrestnega ali brezobrestnega posojila. Kjer bodo to količkaj dopuščale razmere, pa bode prispevek dežele ostati moral celo pod to mero. Finančni odsek pa tudi ne more drugače, ko da gospodom poslancem nujno priporoča, naj imajo vedno pred očmi, kaj se volilnem glede na finančno stanje dežele more obečati in kaj ne. Žal, da se je večina volilcev po izkušnjah zadnjega desetletja navadila misliti, da je deželni zaklad molžna krava, in daje poslancem glavna dolžnost molzti jo svojim volilnem v korist. Dajo bode pa, čem bolje bode izmolžena, trebatem izdatneje zakladati s krmo, na to ne mislijo poslanci, še manje pa volilni. Še je čas, da se stori konec dosedanjim navadam in razvadam. Da je pa že skrajni čas, pojasnijo naj številke, ki govore razločni: mene tekel. Finančni odsek je v svojem poročilu o proračunu za leto 1898 podal pregled dohodkov in stroškov v letih 1887—1898. Da se še jasneje sprevidi, kako so potrebščine naraščale od leta do leta, naj — v popolnitev omenjenega izkaza — stoji tu izkaz o dohodkih in stroških deželnega zaklada — in sicer, ker za leto 1863., 1864. in 1865. računski sklepi niso priobčeni v tesnopisnib zapisnikih — od leta 1866 —1886 in pa leta 1897,