OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE V SLOVENIJI
Splošne kmetijske zadruee, ka-terih je v Sloveniji 743, so po-vezane v 11 okrajnih zadrnžnih zvezah (pred re»rganiiacijo je bi!o 20 okrajnih zadružnih zvez). Organizacija zadružnih zvez se je prilagodila potrcbam kme-tijskega zadmžništva, to je po-trebam splošnih kmetijskib za-črug, ki v Sloveniji zajemajo že vsa področja, in delujejo v vseh kmetijskih panogah ter tudi t drugih dejavnostib, ki so povczane z napredkora vasi. V zveii s tem je potrebno ome-niti okrepljcno združevanje go-spodarsko šibkih ladrug v moč-ncjše gospodarske enote, k»r bo vsekakor olajšalo delo ukrajnih zvez. Prav tako se ie z raiši-rHvijo okoliša zvez povečala možnost za razvoj in učvrstrtev gospodarskib   dtjavnosti  rves.
Gospodarsko dejavnost vržijo zvezc s poniočj , svojih p«djetij. ki s* samostojna in 8 kaierimi imajo sklenjene pogodbe. Okraj-
ne zveze v Sloveniii imajo 45 trsovskih podietij, 44 kmetij-skib posestev, 35 proirvodnih In 26 drugjb obratov. Promet teh podjeUj je znašal v letn 1954 9,9 milijarde dinarjev, od česar zavzema nad 85% odkup kme-tijskih proizvodov in promct > reprodukcijskim materialom ter stroji. Odkupna podjetja zve> so se omejila pri izvajanjn sd-knpa že skoraj v eeloU izkljnč-no le na področje svojih ivea. Fodjetja zvez so nspela zajeti znatne tržne preseike kmetij-skih pridelkov, imajo vpliv na povečanje bla^ovne proizrodnje, zboljšujejo pripravo blaga z» domači kakor tudl inozemski trg in tadi dobro sodelujejo pri preskrbi industrijsfcih srediže. Blagovni promet, izvrše-ranje raznih uslug in sploh dcjavnost podjetij morajo složiti piedvsem pospcševanju kmetijstva in kre-pitvi   kmetijskega   zadrniništva.
VSESTRANSKA POMOC ZADRUGAM
V svojem dosedanjem deln so se okrajne zadrnžne zvese nve-ljavile ne samo kot središče kmetijsko-pospeševainega dela in pravno-finančne instruktaže, temveL predvaem kot nsmerje-valec pravilnega ruvoja zadrng, kot središče, ki pomaga otrje-vati splošne pogoje za napredek vasi ter pomaga odklanjati rai-ne slabosti, ki se še pojavljajo v kmctijskih zadrugah. Ne mo-remo tudi prezrcti vloge, ki jo ima zveza % razvijanjem raznih lasinjh gospodarsklh dejavnorti. Pred reorganizacijo rvez je b!la izražena bojazen, da bodo zveze aaradi obsežuega področja težje nudile pomoč zadrngam. Ravno nasprotno Pa je zvezam v no-vem teritorialnem obsegn uspe-lo, da so kvalitetno utrdile svo-jo sirokovno službo in okrcpile gospodarsko  dejavnost.
Razcn rednih organov zvez so važni tndi posebni cdbori za ri-vinorejo, poljedelstvo, sadjar-stvo in vinogradniitvo, za trgo-vino in z ozirom na specifičnosi posameznih okrajev še nekateri Urngi   odborl.  Ti  odbori  sodelu-
jejo z istoimeuskimi odseki V zadrugab ter predatavljajo »tro-kovno-organizacijsko poveiavo teb z naJogo, da skrbe xa vse-stranski napredek svoje panoge. Navadno je tajnik posameznega odbora kmetijski sirokovnjak, U je aslužbenec zveze. Zadruž-ne zveze v Sloveniji zaposluje-jo že nad 100 fcjneUjskih stro-kovnjafcov, ki imajo delovno mcsto ds samih zvezah ali pa na terenu, navadno na podroi-je ene ali več občin. Ti stro-kovnjaki ne opravljajo kontrol-no-inšpekcijskih nalog, temveč izključno le strokovno paspeše-valno slnžbo in imaj« za to de-1« n> razpolaga najpotrebaejša tehnična sredstva. Težnja zvez je, da bi imele v prihodnje čim več strokovnjakov na terenn in to čim bližje zadrugi ali celo, da bi imcia vsaka zadruga sča-soma svojega strokovnjaka. Zve-zt kakor todi zadruge dajejo vedno rečja sredstva za Stipen-diranje kraetijskih strokovnja-kov. Kmctijski strokovnjaki prl z\Texah tesno sodelujeio s krae-tijskim inštitutom in zavodl.
POMOC V INVESTICIJSKI IZGRABNJI
Važoo področje dela okrajnih iTez jc pravno-organiiacijska služba, ki zaposluje pravnika in po dva do pet finančnih instruk-torjev. Naloga te službe je, da čimbolj izpopolni organizacijo notranjega poslo-ranja zadrug, da skrbi za vzgojo kadra, da vpliva na imanjšanje raznih slabosti v finančncm poslovanju in slično. Rerizija je od te služ-be ločena in jo nspe^no vrši za področje celotne Slovenijc Glav-na zadružna zveza s svojirai itirimi   revizijskimi   srcdišči.
Zadružne zveze imajo zapo-slena na vprašanju investicij tudi do dva referenta, ki v so-
delovanju s kmetijskimi in dru-gjmi strokovnjaki pomagata za-drugam v njihovi investicijski gradnji in imata sploh pregled nad celotno investicijsko dejav-nostjo zadružnih organizacij, uporabo lastnih sredstev ter kreditov in seznanjata o tem upravni odbor zveze, da ta lah-ko daje zadrugam svoja pripo-ročila. Za trgovino, predvsem za zboljšanje odkupa kmetijskih proizvodov pa ima večina zvea tudi  referenta za trgovino.
tJpravni odbori zvez »o v STOji sestavi čedaJje boljši in njiliovi člani se čedalje bolj udejstvujejo kot predstavniki zveze v zadrngah s tem, da obi-skujejo seje upravnih odborov zadrng. scdclnjejo v strokovnih odborih itd. Da pa ne bi ostale zadmgc osamljene ln brez po-vezave, imajo zadružne zveze uspešne redne sestanke s pred-stavniki zadrug posamezne ob-čine. Teh se udeležnjejo tudl zastopniki in skupno rešujejo vprašanja medssbojnega sodelo-vanja zadrug na področju po-samezne komune, odnosov med zadrugami in občiao ter druga aktualna vprašanja.         N. J.