Na podlagi temeljnih ciljev, nalog in obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 in ob upoštevanju ugotovitev iz analiz uresničevanja družbenega plana v letih 1976, 1977, 1978, ocene za 1979, skupnih usmeritev in ciljev družbenega plana Ljubljane, ter na podlagi 155. člena Statuta občine Ljubljana—Šiška in 92. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, je Skupščina občine Ljubljana—Šiška na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 1. 1980
SMERNICE
za uresničevanje politike
družbenega plana občine
Ljubl jana - Šiška
za obdobje 1976 - 80 v letu 1980
Uvod
S tem smemicami delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana—Šiška opredeljujejo politiko, ukrepe in aktivnosti družbenega razvoja v letu 1980. Tako bodo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeli svoje ukrepe za izvajanje dogovora o temeljih družbenega plana, družbenega plana občine in teh smernic s ciljem, da se zagotovi skladnejši razvoj Ljubljane in občineŠiška, kot njenega sestavnega dela.
Skupščina občine Ljubljana—Šiška izpostavlja naslednje temelj-ne usmeritve pri uresničevanju ciljev in nalog v letu 1980:
1.    Skladen   družbeni    razvoj,    ki   zagotavlja   trajni   proces uveljavljanja    socialističnih    samoupravnih   družbenoekonomskih odnosov.    V    razvoju    družbenoekonomskih   odnosov   moramo intenz wirati procese samoupravne organiziranosti združenega dela, samoupravnih    interesnih    skupnosti    in   krajevnih   skupnosti   s pospeševanjem vsebinskih sprememb,  predvsem pa zavestneje, z več   odgovornosti   kot   doslej   izvajati  vse  samoupravne  naloge, usmeritve in obveznosti.
Dohodkovno povezovanje bomo izpeljali z večjo odgovornost-jo. To velja za povezovanje tako znotraj posameznih dejavnosti, med dejavnostmi materialne proizvodnje kot med materialno in nematerialno proizvodnjo. Dohodkovno povezovanje gospodarstva bomo v praksi uveljavili z načeli enotnega trga, ker bomo le tako postavili trdne temelje stabilnega gospodarstva za izhodsče v naslednje srednjeročno obdobje.
2.   Nadaljnje  spreminjanje  družbenoekonomskih odnosov  na področju   gospodarjenja  z  denarjem  neposredno v organizacijah zdniženega dela ter z zbranimi in združenimi sredstviv bankah bo eden   od   temeljnih   pogojev   za   uspešno   uresničevanja   nalog, opredeljenih  v  srednjeročnih  planih   bank,  zato bo pomembno vlogo pri združevanju dela in sredstev v letu 1980 imel tudi razviti bančni sistem.
Kot organizator in svetovalec pri združevanju bodo banke pospeševale procese združevanja sredstev in dela neposredno med
organizacijami združenega dela, prav tako tudiprocese posrednega združevanja preko bank.
Ustrezno finančno organiziranost na tem področju bo združeno delo doseglo z nadaljnjim tehničnim in kadrovskim usposabljanjem delovnih skupnosti bank, prav tako tudi z ustanavljanjem internih bank ter posebnih finančnih služb povsod tam, kjer za to obstajajo možnosti.
Združevanje sredstev in dela bo omogočilo racionalnejšo uporabo družbenih sredstev, večjo stopnjo samofinanciranja in zmanjševanja potreb po bančnih kreditih.
3. Na področju družbenega planiranja bomo nadaljevali z delom pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega družbenega plana 1981— 1985, (občine, mesta, regije in republike), kakor tudi usklajevanju in sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981-1985.
Hkrati pa bomo nadaljevali z delom na smernicah družbenega razvoja do leta 2000, ki bodo temeljile na realnih možnostih in usmeritvah razvoja do leta 2000občine, mesta, regije in republike, z vidika ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja.
Z dokončanjem priprav planskih dokumentov srednjeročnega razvoja do leta 1985 in dolgoročnega razvoja do leta 2000 bo dana vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim — nosilcem planiranja možnost, da v sistemu srečujočega se in kontinuiranega planiranja, ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, opredelili temeljne cilje in interese svojega prihodnjega razvoja. Zato bo moralo še učinkcviteje in še aktivneje sodelovati v procesu planiranja in se angažirati za odpravo vseh še nerazrešenih dilem in pomanjkljivosti na tem področju.
4 Pri vseh odločitvah, ki jih bomo sprejemali v letu 1980, bomo dosledno upoštevali te smernice, smernice mesta Ljubljane, kakor tudi določila o republiški jn zvezni resoluciji o politiki družbenoekonomskega razvoja v I. 1980.
I. GOSPODARSTVO
Predvidevanja gospodarskega razvoja v letu 1980 temeljijo na oceni gospodarskih gibanj v letu 1979. Ob tem so že upoštevane ekonomske možnosti za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti, popraševanje na trgu, ocena izvoznih možnosti in racionalnejše izkorišč anje razpoložljivih kapacitet.
Skromnejši cilj v doseganju realne rasti družbenega proizvoda kažejo, da bodo zaostreni pogoji gospodarjenja v 1979 tudi v gospodarstvu vplivali tudi na manjšo rast družbenega proizvoda.
Predvidevamo, da se bodo globalni kazalci razvoja gospodarstva obč ine v letu 1980 gibali v naslednjih okvirih realne rasti:
1.  realna rast družbenega proizvoda                                                 4
2.  realna stopnja rasti zaposlenosti                                                1,6
3.  rast produktivnosti dela                                                             2,4
4.  povečan obseg industrijske proizvodnje                                       5
5.  povečan obseg kmetijske proizvodnje                                          3
6.  stopnja izvoza                                                                               6
7.  stopnja uvoza                                                                                1
8.  investicije v osnovna sredstva                                                       5
9.  delež produktivnosti v realnem
družbenem proizvodu                                                                 60%
10.  nominalna rast OD                                                                25%
počasneje od
nominalne rasti
dohodka
11.  rast skupne porabe                                                                    16
12.  rast splošnege porabe                                                                16 Za dosledno izvajanje teh usmeritev bo potrebno tekom leta
1980 sprejeti nekatere ukrepe tekoče ekonomske politike, ki jih bo pripravil IS.
Gospodarstvo občine bo z izvozom v celoti pokrivalo uvoz repromateriala in surovin, s presežki in združevanjem uvoznih pravic pa zagptavljalo uvoz investicijske opreme skladno s plani razširjene reprodukcije in modernizacij.
Globalni kazalci razvoja občine temelje na splošni ekonomski orientaciji SR Slovenije v letu 1980. Ekonomski razvoj temelji na pogojih, ki jih predvideva Resolucija SRS o izvajanju družbenega plana za obdobje 1976-1980 v letu 1980, ki določa, da bo realni družbeni proizvod dosegel 4% ob 4 % povečanju fizičnega obsega proizvodnje-. V kmetijstvu bo ta rast 2—3%. Zaposlenost bo rasla po stopnji 2,5 ori čemer bo tdoseganje produktivnosti nekoliko nižje kot v letu 1979. Izvoz je načrtovan po stopnji 6 % s tem, da bo uvoz najmanj v višini 63% pokrit z izvozom. Osebni dohodki bodo rasli izpod rasti dohodka pri čemer bodo osebni dohodki v družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih DPS usklajeni z osebnimi dohodki v materialni proizvodnji, dočim se bo splošna in skupna poraba gibala v višini rasti realnega družbenega proizvoda.
Investjcije v razširjeno reprodukcijo bodo podrejene republiški naravnanosti, ob čemer bo posebna skrb namenjena družbeni verifikaciji razvojnih projektov v organizacijah združenega dela, ki bodo z-agotavljali optimalno rast dohodka, izvozno usmerjenost ter naslanjanja- n a domače surov ine;
Naloge, sprejete s srednjeročnim planom občine 1976—1980, bo treba v letu 1980 izvajati tako, da bomo:
—   ustvarjali   predpogoje   za   prehod   iz   procesa dolgpročne ekstenzivne     industrial izac ije    v    proces    kvalitativne    razvojne preobrazbe,
—   razreševali  probleme preskrbe z naravnimi in surovinskimi viri ter energijo, z varovanjem okolja, da bomo ustvarili zadovoljive pogoje za nadaljnji razvoj,
—    preusmerili    industrijo   omejenih   kapacitet   v   kapitalno intenzivno in tehnološko zahtevno proizvodnjo,
—  povečali delež trgovine na račun povečanja zunanjetrgovin-ske pnenjave,
—  uvajali politiko ustreznejšega sistema ekonomske stimulacije vseh*    gospodarskih     in    družbenih    dejavrnikov    za    boljše    in produktivnejše delo,
—  uvajali ukrepe za zboljšanje racionalnosti poslovanja in dela ter za povečanje proizvodnje ter družbene akmmul aoije,
—   usmerjali   novo   zaposlovanje   v   tiste   dejavnosti   znotraj materialne proizvodnje, ki ustvarjajo visok dohodek na zaposlene-ga, močno pa omejevali zaposlovanje na režijskih delovnih mestih,
A. Zaposlovanje
Spričo omejitev, ki bodo nastale pri zaposlovanju z novo planirano stopnjo zaposlovanja 1,6, se bo število zaposlenih povečalo za okrog 600 novih delavcev. Vsako nadaljnje zaposlovanje nad to stopnjo bo možno le ob soglasju komiteja za družbeno planiranje.
Iz stopnje zaposlovanja bodo izvzete:
—  osebe, ki se bodo zaposlile kot nadomestilo naravnega odliva iz   zaposlitve   (upokojitve,   smrt)   ter   osebe,   ki jih  bo potrebno nadomestiti zaradi fluktuacije;
—  osebe, ki se bodo zaposlilev objektih družbenega standarda, ki bodo zgrajeni in aktivirani v I. 1980 iz sredstev samoprispevka I. ali II. oziroma iz sredstev občinskega proračuna v te namene;
—   osebe  v  OZD,  ki  se bodo zaposlile v objektih,  ki  bodo aktivirani   v    letu    1980    na   podlagi   načrtovanih    investicij   v srednjeročnem obdobju 1976—1980;
—    štipendisti,   ki   jih   štipendiramo   iz   družbenih   sredstev, oziroma štipendisti, ki prejemajo kadrovske štipendije in ki bi se v letu 1980 kot pripravniki vključili v združeno delo.
B. Trgovina
V skladu s srednjeročnim načrtom razvoja trgovine v občini za leto 1980 se izpostavljajo naslednje naloge:
—  pospeševanje graditve trgovin za osnovno preskrbo v novih soseskah in s tem nadoknaditi zamude iz preteklih let.
Nosilci: Komiteza družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose in Komisija za preskrbo in promet blaga.
—   spremljanje   in   sodelovanje   pri   ukrepih,   ki   zagotavljajo uresničevanje programa družbene prehrane
NosilcL Komisija za preskrbo in promet blaga.
—  v trgovini na drobno izboljšati delovne pogoje delavcev in sočasno prilagajanje delovnega časa potrošniku
Nosilci: Komisija za preskrbo in promet blaga.
—  nadaljevati akcijo za postavljanje kioskov za sadje, zelenjavo, galanterijo in živila za izpolnitev trgovske mreže na drobno
Nosilci: Komisija za preskrbo in promet blaga
—    priprava    vseh    temeljnih    dokumentov   za    nadaljevanje programa  izgradnje ,,nakupovalnega centra" v Podutiku
Nosilci: Komisija zapreskrbo in promet blaga.
C. Turizem in gostinstvo
Zadolžitve:
1.  Ureditev Koseškega bajerja
—  izdelava minimalnega programa ureditvenih del kot začetno fazo programske ureditve po izdelanem idejnem načrtu v letu 1978
—  formiranje odbora za ureditev Koseškega bajerja z večjimi pristojnostmi kot jih lahko ima programski odbor
— pridobitev zemljišč
—  opredelitev plana ureditve ribnika (ne le prostorski del)
— pridobitev vseh izvedbenih projektov
—    zagotovitev   sredstev   za   pridobivanje   zemljišča    in   vse izvedbeno-tehnične dokumentacije za ureditev ribnika inobjektov ob njem.
Nosilci:    Krajevna    skupnost    Kcseze,   Odbor   za    ureditev Koseškega bajerja, Skupščina mesta Ljubljana, ZSMS.
2.  Pohodna transverzaia po poteh spominskih obeležij NOB
Za čimvečjo udeležbo delavcev, delovnih Ijudi in občanov po poteh spominskih obeležij bo:
—  izdana posebna knjižica: vodič
—  v sredstvih javnega obveščanja bomo večkrat objavili namen in opis poti
— v vsakem času bomo zagotovili možnost žigosanja kontrolnih kartonov  in v tej zvezi poenostavili  izdajanje značk kot dokaz prehojene poti
Nosilci: ZTKO, Krajevne skupnosti, Občinska organizacija ZB, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose
3. Pridobitev rekreacijskega centra ,,SORA"
—  izdelan po poseben minimalni program razvoja med nosilci bodoče   rekreacije  v  tem  centru, tj.  KS MEDVODE,  KOMPAS TOzD Motel Medno in Ribiška družina Medvode. tako da bo do
27. aprila 1980 rekreacijski prostor, ki je tudi mestnega pomena, usposobljen za izletniško—kopalno sezono.
Nosilci: KS Medvode, Kompas, TOZD Motel Medno, Ribiška družina Medvode, Komisija za turizem in gostinstvo.
4.  Ureditev rekreacijskega centra ob Zbiljskem jezeru
Proces gradnje tega centra naj bi se odvijal v sodelovanju z mestom Ljubljana. Naša naloga bo, da bomo iskali lokacije za izgraditev novega gostinskega objekta.
Nosilci: KS Medvode, KS Smlednik, TD Zbilje, TD Medvode, TD Smlednik, TD Dragočajna, Ribiška družina Medvode.
5.  Kmečki turizem
—  v letu 1980 bomo razpisali pogoje za vključitev potencialnih kandidatov v kmečki turizem in
—   skrbeli,   da   se obstoječe oblike polkmečkega turizma ali vikend turizma prevesijo v popolno ponudbo kmečkega turizma.
Nosilci: Kmetijska zadruga Medvode, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose. Komisija za turizem in gostinstvo.
6.  Obratovalni čas gostinstva
V    letu    1980    bomo    obratovalni   čas   gostinskih   obratov zasebnega sektorja prilagodili potrebam delavcev, delovnih Ijudi in občanov tako, da  bomo v času letne sezone zagotovili n&jrnanj polovično ponudbo lokalov, ob sobotah in nedeljah ter praznikih pa tudi, da bo odprtih čimveč gostinskih lokalov,
V  soglasju s krajevnimi skupnostmi bomo tudi določili pogoje ob katerih bodo posamezni lokali zaprti zaradi dopustov.
NosilciC: Komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomske odnose, Krajevne skupnosti.
D Malo gospodarstvo
Razvoj malega gospodarstva v Šiški ne poteka v skladu z naglo rastjo potreb. S študijo o razvoju problematike naloga gospodarstva v Šiški, smo želeli opozoriti na nekatere probleme, ki pogojujejo zaostajanje v razvoju in nakazujejo možne smeri razvoja.Vendar je bil odziv KS in OZD na anketo tako skromen, da jo bo potrebno v letu 1980 ponoviti in na podlagi zbranih ocen in pripomb izdelati akcijski program iz katerega bodo izhajale usmeritve za to dejavnost ne samo za leto 1980, ampak tudi dlje.
Planiranje razvoja malega gospodarstva bo zato potekalo v dveh smereh:
—    Planiranje   proizvodnega    dela   malega   gospodarstva   bo povezano s planiranjem  v OZD, zlasti na področju  industrije in gradbeništva.
—  Planiranje  razvoja storitvenega dela malega gospodarstva v KS bo izhajalo iz potreb KS, posebno pozornost pa bo potrebno nameniti za popolnitev že predhodno ugotovljenih potreb v KS.
Organizacije združenega dela s področja storitvene obrti bodo nadaljevale z integracijskimi postopki s ciljem dviga kvalitetne snovi storitev in zadovoljevanje potreb občanov v KS s širjenjem dejavnosti in števila lokacij skladno s programom razvoja malega gospodarstva
Nosilci navedenih nalog so:
—    vse    krajevne   skupnosti,    samoupravne   stanovanjske   in komunalna skup.,
—  organizacije združenega dela ter
—  obrtna združenja zasebnih delavcev v občini in KS.
Večje možnosti delavcem na začasnem dela v tujini, da se s svojimi sredstvi in delom vključijo v združeno delo, predvsem v proizvodni sektor obrti, bodo dane s tem, da bo usklajevanje ponudbe in povpraševanja po tej obliki dela in sredstev, postala stalna oblika planiranja.
E Kmetijstvo
Splošno
V    letu    1980   bomo   nadaljevali   z   razvojem   kmetijstva   in gozdarstva v okviru ciljev,  ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom 1976-1980.
V kmetijstvu:
- bo KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE še nadalje usposabljala kooperante ter pospešeno uveljavljala različne oblike združevanja zemije, dela in delovnih sredstev kmetov s kmetijsko zadrugo ali   kmetov   med  seboj   (strojne skupnosti, obdelovalne
skupnosti). Z dohodkovnim povezovanjem kmetov s kmetijsko zadrugo bo vplivala na pridelovanje tako, da bo lahko uresničila nalogo povečanja govedorejske proizvodnje z intenziviranjem proizvodne krme in preprečevanjem klanja telet ter večjim pridelkom vrtnin in sadja z neposredno prodajo in predelavo.
—   KMETIJSKA ZEMLJISKA SKUPNOST se bo intenzivneje vključevala v reševanje zemljiško—pravnih zadev. Organizirala bo prevzem in obdelavo tistih zemljišč, na katerih lastniki opuščajo obdelavo.   Angažirala   se   bo  za  hitrejšo  zložbo  zemljišč   in  za agromelioracije. Skupaj z VODNO SKUPNOSTJO SAVA-LJUB-LJANICA   bo   sodelovala   pri   urejanju   in  vzdiževanju   odvodne mreže,
—   KMETIJSKA   POSPEŠEVALNA   SKUPNOST   bp proučila gospodarski    učinek    združitve    v    zvezo   s   POSPEŠEVALNO SKUPNOSTJO   UUBLJANA   zaradi   enotnega   programa,   ki   bo spremljal ukrepe za povečanje tržnih viškov kmetijskih in živilskih pridelkov   in   izboljševanje   tehnologije   pri   pridelovanju   mleka, klavne živine in zelenjave,
—    z    vsemi   izvrševalci   nalog   na   področju   kmetijstva    in gozdarstva   bodo  pripravljeni   kmetijski   prostorski   plani,   katere bomo sprejeM v  letu   1980  in s katerimi bodo zaščitene najbolj rodne kmetijske površine v zaokroženih kompleksih in zaščitenih kmetijah.
—  kmetje bodo s pomočjo kreditov hranilno—kredi" in   bank  po   nasvetih   KMETIJSKE   POSPEŠEVALNE   .-, modernizirali kmetije in izboljševali agrotehnične ukrepe.
Za živilsko industrijo:
—   KMETIJSKA  ZADRUGA  MEDVODE   bo za  potrebe  HP KOLINSKA —  tovarne polpripravljenih  in pripravljenih obrokov organizirala  pridelovanje  vrtnin   in   sadja,   s  tem   bi  dolgoročno zagotovila odkup pridelkov svojih kmetijskih kooperantov,
Preskrba z živili:
—   SAMOUPRAVNA    INTERESNA   SKUPNOST   ZA   PRE-SKRBO se bo še bolj angažirala za vnaprej načrtovano pridelovanje za kritje potreb občanov.
—  SKUPŠČINA OBČINE  UUBUANA-ŠIŠKA in SKUPŠČI-NA    MESTA    UUBLJANE    bosta    v   skladu   z    DRUŽBENIM DOGOVOROM O POSEBNIH BLAGOVNIH REZERVNIH ŽIVIL IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV, združevali sredstva za vzdrževanje obstoječih posebnih blagovnih rezerv.
Obveznost do srednjeročnega planskega obdobja 1981 — 1985:
—  vletu 1980 bo ena izmed glavnih nalogvseh nosilvev razvoja kmetijstva  in gozdarstva v občini dokončna  izdelava in sprejetje srednjeročnega    plana    kmetijstva    in    gozdarstva    za    obdobje 1981-1985.
1. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana—Šiška
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana—Siška si bo v letu 1980 prizadevala uresničiti naslednje naloge:
—  sodelovati pri kmetijskih prostorsko ureditvenih operacijah s posebnim   poudarkom   na   komasaciji   v  Pirničah   in  sprejemanju kmetijskega prostorskega plana.
—  z odkupljenimi zemljišči in zemljišči iz zemljiškega sklada pomagati    pri    oblikovanju    večjih    zemljiških    kompleksov    po sodobnih načelih združevanja sredstev in zemlje,
—  pristopiti k izdelavi karte razvojnih usmeritev kmetijstva kot priprav za dolgoročni družbeni plan občine,
—  opredeliti zemljišča za potrebe kmetijstva v skladu z  10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih,
—  odkupiti ponudena kmetijska zemljišča, predvsem tista, ki ležijo v prvem območju in so trajno namenjene za kmetijstvo,
—  odkupiti kmetijska zemljišča od organizacij, ki po zakonu niso kmetijske,
—   sodelovati  pri  reševanju  socialno  ogroženih   kmetij  in pri postopku za pridobitev preživnine,
—   sodelovati   s   Skupnostjo   za  pospeševanje   kmetijstva   pri izvajanju njenih nalog ter mu v večji meri materialno pomagati.
2 Skupnost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva
V skladu s temeljno usmeritvijo bo Skupnost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v letu 1980 pospeševala razvoj kmetijstva z regresiranjem:
—    umetnega    osemenjevanja    govejih    plemenic    in    nakup plemenjakov ter plemske živine,
—   obrestne   mere   za   kredite,   ki   jih   kmetje   najemajo   za modernizacijo proizvodnje,
—  nakupa semen strnih žit in semenskega krompirja,
-    umetnih    gnojil,    novogradnje   in   adaptacije   hlevov   na            Tudi  v letu   1980   bo   KZ   Medvode   aktivno   sodelovala   s hribovitem območju občine,                                                                 Kmetijsko  zemljiško  skupnostjo   in Skupnostjo za pospeševanje
-  raznih drugih oblik za pospeševanje razvoja organiziranega in      kmetijstva pri izvajanju hidro in agromelioracij, komasacij in drugih usmerjenega kmetijstva.                                                                         agrarnih operacij.
Skupnost   za  pospeševanje  bo   izvajala  tudi   druge   naloge  s           z  vkjučevanjem  zadruge v ustrezne interesne skupnosti (za
področja  izobraževanja kmetov, štipendiranja strokovnih kadrov,      preskrbo    mesta    Ljubljane)    ter    HP    KOLINSKA    -    tovarna
nabavo literature, organizacije tekmovanj s področja kmetijstva in     polpripravljene hrane bo zagotovila programirano proizvodnjo ,,za
druge,   ki   prispevajo   k   dvigu   splošne   ravni   in   modernizacije     znanega kupca" na področju proizvodnje mleka, mesa, krompirja
kmetijstva na vasi,,  obenem  pa  bo sodelovala v akciji pri javni      in drugih vrtnin.
obravnavi kmetijskega prostorskega plana.                                                  V    okviru    svoje    hranilno-kreditne   službe    bo   skupno   s
Skupnostjo za pospeševanje kmetijstva nadaljevala z zagotavljanjem
3. Kmetijska zadruga Medvode                                                                 finančnih    sredstev    za    naložbe    v    modernizacijo    kmetijske
proizvodnje v skladu z dogovori med Kmetijsko živilsko razvojno
Kmetijska zadruga Medvode se bo aktivno vključila v javno     skupnostjo SR Slovenije in bančnimi inštitucijami. obravnavo za sprejetje prostorskega plana za potrebe kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana—Šiška in na tej osnovi pristopila k izdelavi programov kmetijske proizvodnje.
Kmetijska  zadruga  Medvode  se  bo po  določilih  Zakona o
združevanju  kmetov konstituirala v letu 1980 ter tako zadostila                    F. Gospodarjenje s prostorom v letu 1980 zahtevi iz Zakona o združenem delu.
Nadaljevala bo s poglabljanjem družbenoekonomskih odnosov            1. Izdelani bodoosnovni razvojni prostorski dokumenti:
na  vasi   z   uvajanjem   raznih oblik združevanja dela, sredstev in           — generalni urbanistični načrt Ljubljane ter prostorski element
zemlje,   spodbujanjem   k   smotrni   rabi   kmetijskih   zemljišč   in     družbenega plana za obdobje 1981 —1985,
oblikovanju   večjih   kompleksov   zemlje,   vse   s  ciljem   za  večjo           2. Na področju prostorskega načrtovanja in urbanizma bomo
socialno varnost kmetov in izboljšanje njihovega družbenoekonom-     sledili veljavnim planskim zadolžitvam in novim usmeritvam: čuvali
skega položaja.                                                                                      bomo    kvalitetno   kmetijsko   zemljo,   upoštevali   policentrizem,
Plan urbanistične dokumentacijo za leto 1980
Zap. št.    Soseska                                                                 vrsta dokumentacije                       dstum naročila         rok izdelave
I. za stanovanjskc \n pcssiovno grajnja
1. ŠS 1/1 »Urban«                                                          ZN                                                    jan.80                        okt. 80
1a ŠS 1/2-1/4 Stara Šiška                                            ZN                                                    maj. 80                      dec 80
2   ŠS4/2 »NaJami«                                                          ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
3.   ŠS 9 Koseze V. faza                                                      novelacija ZN                                  jun.80                           marec 81
4.  ŠS 11 Stanežiče - iziočena obm. Dvor, Stanežiče ZN                                                    okt. 79                        maj. 80
5.    ŠS 11 Stanežiče - nova soseska                               1. f. dispoz. načrt celote                jan. 80                        jul  80
2. f. ZN  soseske                                avg. 80                        marec. 81
6.  ŠS 12 Podutik - zaiidalni otoki A !!. faza                ZN                                                    jan. 80                       dec. 80
7.  šS 107/1 Šsntvid t.                                                     novelacija ZN                                  dec. 79                      sept. 80
8.  ŠS 107 Poijane                                                              ZN                                                    jun. 79                        marec 80
9.  ŠS 108/1 Šantvid II.                                                    I. faza zazidalni preizkus                okt. 79                       jan. 80 ŠO 6, Šl 6                                                                    n. faza ZN                                        feb 80                       okt. 80
10.  ŠS 109/1, 2, 3, Gunciie                                                ZN                                                    okt. 73                        jul. 80
II.  ŠS 110/1, 2, 3 Vižrnarje nad klancem                       ZN                                                 okt. 79                         sop. 80
12.  ŠS 111/1, 2, 3 Vižmarje pod klancem                       ZN                                                   okt. 79                        jul. 80
13.  ŠS 112, 2, 3 Vižmarie-Brod                                         ZN                                                   okt. 79                        sept. 80
14.   Mec 1,2,3 ^ecivcde-cenier                                         ZN                                                    okt. 79                        nov. 80
15.   Mes 5 N^e.dvcje-Goričane                                           ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
16.   Mes 14 Medvode-Svf.tjo                                              ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
17.   Mes 7 A Mcdvods-Preska                                           ZN                                                    okt. 79                        jun. 80
18.   Mos 19 Msdvode-Vcrje                                                ZN                                                    dec. 79                       sept. 80
19.  "šO "f'/4 Tacii:-cy;i;er                                             ZN                                                    nov. 79                       sept. 80 L.j. TŠG kO1/5 Tacen                                                          ZN                                                    nov.79                        avg. 80
21.  TŠG 202/ic Gameijne                                                  ZN                                                    nov. 79                       avg. 80
22.  TŠG 202/1 a Gsmeljne                                                  ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
23.  TŠG 202/4a Gameljne                                                  ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
24.  Šl 2, ŠS 103 Litostroj                                                    ZN                                                   jan. 80                        okt. 80
11. za industrijsko gradnjo
1.  ŠP-2, ŠM- Industr. cona ob Kamniški progi           ZN                                                   apr. 79                        jun. 80
2.  ŠP-3 Industrijska cona ISKRA, !MP                          ZN                                                    okt. 79                        jul. 80
3.  ŠP-6 Industrijska cona AGROSTROJ                       ZN                                                    dec. 79                       dec. 80
4.  ŠP] Industr. cona ISKRA - Przanj                              ZN                                                   jan. 80                        jan. 81
5.  ŠP-8 Industr. otok IMP - SKIP                                     ZN                                                   apr. 79                         jun. 8O
6.  Mep 1,2 Industrijska cona Medvods-Goričane       ZN                                                   jan. 79                        dec. 80 Ul. za ekspksataci/o gra ncza
1  G-1 cramoznica Jep^ca                                              ZN-programski del                         marec 80                   marec 81
2. G-2 giamoznica Gameljne                                        ZN                                                    marec 80                   marec 81 VI. urbanistični načrti
1.  novelacija urbanističnega načrta Medvod                dec. 79                                            okt. 80
2.   novelacija Mup - izven - mestno območje             feb. 80                                             feb. 81
3.  Polhograjski dolomiti
I.  faza: ambientaine obiikovaiske osnovne
novelacijs urbanističnega načrta                                                                                     nov. 79                       jul. 80
II.  faza: novelacija urbanističnega načrta PD                                                                  sep 80                      jun 81
4.   urbanistični načrt območja
Vodice-Smlednik-Bukovica I. faza                                                                                 jan. 80                        feb 81
znižali gostote in etažnosti na razumno mero. Zgradili bomo kompletne soseske po ZN, da se izognemo prepogostim novelacijam teh in drobitvam nalog in prenašanju zadolžitev iz leta v leto.
3.  Ustanovili bomo SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini.  Pridobili  bomo ZN  tudi za področja, ki ne zagotavljajo večjih   dobičkov  urejevalcem prostora (sanacije starih naselij in podobno).
V letu 1980 bomo ustanovili Komite za urbanizem in varstvo okolja v okviru vskladitve organizacije upravnih organov z določili zakona o državni upravi,
4.  Na področju varstva okolja in kmetijstva bomo:
-    čuvali    naravne    znamenitosti    kot    so    krajinski    park Polhograjski   Dolomiti,   področje   Šmarne   gore   in   Rašice   ter rekreacijski zeleni pas ob Savi.
-   potrdili   kmetijski  prostorski  plan  in si s tem  omogočili strokovnejše    odločitve    glede    izrabe   površin,    izdelali   bomo operativne karte coningov kmetijskih zemljišč (topografske karte izvenmestnega območjav merilu 1:10.000)
-  organizirali bomo komasacijo v Pirničah
-  ohranili bomo kmetijske površine v okviru otokov ŠK 3 -Poljane, ŠK 5 Vižmarje, ŠK 6 Stanežiče, Šmartno-Gameljne ter površine v Vodicah in Škaručni.
5.   Skupščina   občine   in  Komunalna  skupnost  —   enota  za urejanje    in    pripravo   stavbnih   zemljišč   načrtujeta   pridobitev sledečih urbanističnih dokumentov:
G. Komunalno gospodarstvo
Poglabljanje samoupravne organiziranosti v Komunalni skupno-sti bo tudi v I. 1980 ena glavnih nalog, da tako še nadalje odpira možnosti usklajevanja potreb v okviru realnih možnosti in s tem pretoku pobud in predlogov iz delegatske baze.
Ob tej usmeritvi bo v letu 1980 tekla reorganizacija samoupravne organiziranosti Komunalne skupnosti v cilju ustano vitve stavbno zemljiške skupnosti za gospodarjenje z zemljišči in ustanavljanja novih enot znotraj Komunalne skupnosti,
Stanje in dosežena stopnja razvoja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva daje že v letu 1979 izrazitejše pa bo to v letu 1980, potrebno osnovo za nadoknaditi zamujeno v komunalni izgradnji in s tem izboljšati komunalni standard v občini.
Dejavnost komunalne skupnosti bo tudi v letu 1980 usmerjena v nadaljnje uveljavljanje funkcije samoupravnega povezovalca med uporabniki in izvajalci, ki so združeni v zborih izvajalcev in uporabnikov. Aktivno sodelovanje delegatov Komunalne skupnosti v organih upravljanja komunalnih organizacij posebnega družbene-ga pomena pomeni kvaliteto v zagotavljanju vplivanja interesov delovnih Ijudi in občanov ter združenega dela na delo teh organizacij.
Vloga komunalnih delovnih organizacij bo morala v nadalje biti v funkciji gospodarjenja in vzdrževanja komunalnih objektov in manj tudi monopolnega izvajalca in skrbnika novogradenj komunalnih objektov in naprav,
Skrb za razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih naprav sekundarnega pomena in kolektivnih komunalnih naprav bo naloga Komunalne skupnosti, o izgradnji virov in primarnih objektov širšega pomena (povezava sistemov, zbiralniki, kanal v obvoznici), pa se bodo dogovorili ostali nosilci programa ob sprejamnju plana razširjene reprodukcije za I. 1980.
Naravnanost dela v komunalni dejavnosti bo usmerjena predvsem na realizacijo nalog družbenega plana občine 1976—1980, saj gre nedvomno za tisto področje, katerega razvoj mora biti usklajen z razvojem stanovanjskega gospodarstva, urbaniziranja cestne mreže in s potrebami gospodarsko—socialnega razvoja.
Komunalna skupnost bo v letu 1980 uresničila kot prednostne naloge predvsem:
1. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest
—  nedokončane investicije iz leta 1979 in tudi vse nepričete so prioriteta v letu 1980,
—  nezaključene naloge iz srednjeročnega plana, ki se prenašajo v   leto   1980:   dokončanje Večne poti  III.  faze med cesto Pod hribom in Podutiško cesto, modernizacija ceste Vikrče—Smlednik II.   faza   od   križišča   pri   Kovaču   do  odcepa  na  Zavrh,   etapna modernizacija ceste Koseze—Vojsko od Kosez do vasi Selo,
—  druge večje naloge, ki se prenašajo v leto 1980: sanacija
viseče brvi v Mednem, rekonstrukcija ceste Medvode—Svetje,
—   nadaljnja  realizacija  prioritetnih   nalog   iz  srednjeročnega obdobja   nas   postavlja   pred   dejstvo,   kaj   je  realizirati,   ker   so zmožnosti v zadnjem planskem letu omejene na približno enaka investicijska sredstva kot v letu 1979. Obstaja možnost, da bi eno izmed teh nalog pričeli v letu 1980.
Nadaljnja realizacija prioritetnih nalog iz srednjeročnega plana družbenega razvoja občine in sicer nadaljevanje etapne moderniza-cije ceste Vojsko— Koseze. (V primeru večjega obsega razpoložIjivih sredstev, pa bomo realizirali še naloge srednjeročnega programa, ki so nerealizirane in sicer: modernizacija in ureditev ceste Vikrče—Verje, modernizacija ceste Vikrče—Smlednik od odcepa Zavrh do Smlednika in rekonstrukcija ceste Sora—Topol.)
Nosilec naloge: Komunalna skupnost — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest
—    vire    financiranja    bomo    zagotavljali    tudi   z   dodatnim združevanjem sredstev s posebnim samoupravnim sporazumom v združenem   delu.   Iz  dosedaj znanih  virov predvidevamo,  da  bo skupaj združeno okoli 60 milijonov investicijskih sredstev. Torej je dodatno združevanje nujno, da dosežemo investicijsko maso \z leta 1979,
—   druge   naloge   iz   programa   uiic,  trgov   in  lokalni  cest po predlogih krajevnih skupnosti,
—    realizacija   nalog   iz   programa   udeležbe   h    krajevnemu samoprispevku po predlogih krajevnih skupnosti 50:50
Nosilec naloge: Komunalna skupnost — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, krajevne skupnosti
—  nadaljevanje z uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest z gradnjo mestne obvoznice od Celovške do Dolgega mesta in ta gradnja kanalizacijskega kolektorja v trasi mestne obvoznice od Celovške do Tomačevega.
Nosilec naloge: SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest, Komunalna skupnost.
2. Urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč Komunalna skupnost bo v letu 1980 uresničila kot prednostne naloge predvsem:
—  pridobivala, pripravljala in opremljala zemljišča za potrebe stanovanjske, industrijske in poslovne gradnje ter cestne infrastruk-ture,
—    za   potrebe   usmerjene   blokovne   stanovanjske   gradnje: urejanje zemljišč  za sosesko ŠS 8/2 Nove Dravlje, nadaljevanje pridobivanja   in  priprave  zemljiščza   sosesko  ŠS   11   Stanežiče, pridobivanje zemljišč za sosesko ŠS 12 Produtik in za zazidalni otok Mes 1 A Preska — Medvode,
—  za potrebe industrijske gradnje urejanje industrijskih con: ŠP 2, ŠMI ob Kamniški progi (Litostroj, Tikit Gorenje, Lek, Lesnina, Gramex), ŠP 4, ŠP 5 ob Celovški cesti, SP 3 (Iskra,  IMP), ŠP 6 (Agrostroj) ŠP 7 (Iskra, Pržanj), ŠP 8 (SKIP), Mep 1, 2 Medvode (Donit, Color), ŠP 218/1 Vodice inMep8 Medvode,
—  za potrebe individualne zadružne gradnje urejanje zemljišč v: ŠS   12 Podutik, ŠS 218/3 Vodice, ŠS 202-2 a_ in SS 202-1  C Gameljne (za zadrugo Rašica), ŠS 201— 5 Tacen, ŠS 202—1 a in ŠS 202-4 a Gameljnet Mes 19 Verje, ŠS 1 11/2 Brod, Mes 14 Svetje, Mes 5 Goričane, SS  201/6  a in  201/7 Šmartno ter ŠS 203/b Gameljne,
—  za odpiranje novih gramoznic, urejanje zemljišča G 1 Jeperca in G 2 Gameljne,
—  nadaljevanje in kompletiranje komunalne ureditve sosesk ŠS 7/1, 8/\ Dravlje, 8/2 Nove Dravlje, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠS 9 Koseze, ŠS 6 KS Komandanta Staneta, Mes 7 Preska,
—   pričetek   komunalnega   opremljanja   novih   sosesk  ŠS   11 Stanežiče,   ŠS   12  Podutik,  ŠS   202-2   a Gameljne,   ŠS   218/3 Vodice, ŠS 201-5 Tacen,
—    pospešitev    oddajanja   urejenega   stavbnega   zemljišča   v soseskahŠS6, 7/1,8/1,8/2,4/1, 10, 12, ŠS 202-2 a,
Nosilec naloge: Komunalna skupnost — urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč,
—  _da se nadaljuje s pripravami za postopno prenovo območja stare Šiške z izdelavo urbanistične dokumentacije z začetkom v predelu ,,Urban",
Nosilec: Komunalna skupnost — urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč in izvršni svet
—   da se obnovijo urbanistični  načrti oziroma  izdelajo novi načrti:    novelacija    UN    Medvod,    novelacija   UN    Polhograjski Dolomiti,   novelacija   urbanističnega   reda   izvenmestnih   območij (MUP)  in prekvalifikacija v urbanistični načrt, urbanistični načrt območja Vodice—Smlednik—Bukovica,
—  da se podpre in omogoči organizirana individualna gradnja po princupu ,,zadružna gradnja",
—  da se zagotovi pravočasna izdelava urbanistične dokumenta-cije in zazidalnih načrtov kot pogoja za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč,
—  postopke v zvezi  s pridobivanjem zemljišč poenostavljati, skrajšati razlastitvene postopke, v tej zvezi pa že ob sprejemanju zazidalnih  načrtov ugotavljati javni  interes povsod tam, kjer se predvideva  javni  program  ali  družbena gradnja,  da se zemljišča pravočasno    pridobivajo    tudi    za    individualno    zadružno    in nadomestno gradnjo, s čemer bomo preprečevali črno gradnjo.
—  Komunalna skupnost in upravni organi Skupščine bodo težili k hitremu razreševanju vseh pravnih formalnosti, da se bodo tako pospešili   postopki   za   pridobivanje  zemljišč,   njihovo   pripravo oziroma opremo,
Nosilec: Komunalna skupnost, izvršni svet
3.  Kolektivne komunalne storitve
Program opravljanja kolektivnih komunalnih storitev v letu 1980 bozasnovan na naslednjih izhodiščih:
—  sredstva se zbirajo od zavezancev po teritorialnem principu po enaki prispevni stopnji kot v letu 1979, tj. 0,93% od osebnega dohodka s prispevki,
— zaradi nadaljnje uveljavitve načela vzajemnosti in solidarnosti med Ijubljanskim mi občinami, tj. možnosti prelivanja sredstev, je zagotoviti enotnost tehničnih normativov  in vrednotenja storitev po enoti ter  izdelati inventarizacijo objektov in naprav (katastri, standardi),
—   Komunalna   skupnost je dolžna obvladati vso kolektivno komunalno problematiko, zato je v mestni  interesni krog vnesti samo tiste naloge,  ki  zahtevajo enotnost obravnave, vodenja in nadzorovanja,
—  zimska služba je ena zahtevnejših nalog, zato je zagotoviti dosledno    pripravo   podrobnih   operativnih   planov,   ki   morajo zajemati vsako ulico in naselje,
—  nadzor nad izvajanjem kolektivnih komunalnih storitev na območju   občine  mora  izvajati   Komunalna  skupnost prek  svoje nadzorne službe,
—  delovni Ijudje in občani pričakujejo in zahtevajo, da bodo kolektivne  komunalne storitve v  letu   1980 kvalitetnejše v vseh ozirih,
Nosilci: Komunalna skupnost— kolektivna komunalna poraba, krajevne skupnosti, Zveza komunalnih skupnosti Ljubljana.
4. Opravljanje mestnega potniškega prometa:
Uvedba novih in podaljšanje nekaterih obstoječih prog mestnega potniškega prometa bo ob skrbi za varen inhiter prevoz potnikov prioritetna naloga v letu 1980:
—  mestna proga v industrijsko cono ŠP 2 in ŠM (ob Kamniški progi)    se   mora   pojačati   tako,    da    bo   zagotovljen   reden   in pravočasen prevoz potnikov
—  mestni potniški promet bo nujno približati soseski Draveljska gmajna (ŠS 10) s preusmeritvijo proge 7 ali pa vpeljavo druge linije.
Nosilec: Komunalna skupnost
5.  Individualna komunalna poraba
Komunalna skupnost bo na tem področju uresničevala predvsem:
—  napeljavo vročevodnega priključka za ŠS 8/2 in dograditev vročevoda v ŠP 3,
—   namestitev filtrov za dimne naprave na dimniku Toplarna Šiška,
—  izgradnja dokumentacije za II. fazo izgradnje toplarne Siška,
—   izgradnja rezervoarja za gorivo za 20.000 m3  pri toplarni Šiška,
Nosilec: IPK Ljubljana in Komunalna skupnost Šiška
—  nadaljevanje del  na plinovodnem omrežju Šiška v skladu s programom in z ozirom priključitve na zemeljski plin,
—  izgradnjo primarnega plinskega omrežja za Podutik, Nosilec: Komunalna skupnost, IPK
—  sodelovala pri  izgradnji kanalizacijskega zbiralnika po trasi obvozne    ceste    med    Celovško    in    Tomačevim,    predvsem    s pravočasno pridobitvijo zemljišč in kot soinvestitor del,
Nosilec: Komunalna skupnost, RSC, SIS za gradnjo 10- letnega programa, IPK
—    povezovalni    kanal    Dravlje-Podutik-Glinice   v   ŠS    12 Podutik,
—  nadaljevanje del na zbiralniku A 2 do črpališča pri zbiralniku Brod—Medvode.
—  dokončanje zbiralnika A 4,
—   povezovalni   kanal   Brod—Tacen—Vikrče  s  črpališčem   do tovarne KOT,
— podaljšanje zbiralnika v ŠP 3,
—    povezovalni    kanal    od   čistilne   naprave   ,,Obnova"   do Gameljne—Rašica,
—    pričetek    gradnje    primarnega    kanala   Tacen—Šmartno, vključno črpališče pri Tacenskem mostu,
—  izgradnja vodohrana Pržanj spriključnim cevovodom,
— povečava kapacitete v vodarni Šentvid,
—   izqradnja  vodovoda    0 300 Stanežice   I.  faza,  na odseku
Medenska—Kolesarska,
—  izgradnja vodovoda 0350/300 Pržanj—Dolnice— Podutik,
—  izgradnja vodovoda   0 400 po Goriški, odsek Djakovičeva— Samova,
Nosilec: Komunalna skupnost, IPK
—    realizacija   vseh    cirugih   nalog   po   programu    razširjene reprodukcije individualnih komunalnih naprav za leto 1980,
Nosilec: Komunalna skupnost
H Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjsko gospodarstvo bo v letu 1980 nadaljevalo z izvajanjem nalog, sprejetih s srednjeročnim družbenim planom 1978-1980. Poleg tega bo na področju stanovanjske gradnje v letu 1980 mogoče realizirati naslednje soseske:
Dokončanih bo 210 stanovanj, in sicer: SŠ 9 Koseze — 144 stanovanj; MeS 7 Preska — 66 stanovanj; v gradnji bo 1050 stanovanj — 142 ind. stanovanj; SŠ 10 Draveljska gmajna — 352 stanovanj; SŠ 8/2 Nove Dravlje B 8, B - 9 300 stanovanj; B 10, B 11 - 284 stanovanj; SŠ 12 Podutik Zadruga Litostroj - 142 stanovanj ind.; Zadruga Rašica — 48 stanovanj ind; SŠ 4/1 Stara cerkev — 114 stanovanj.
Nadaljevala se bo gradnja nedružinskih stanovanj v SP-5 in Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v letu 1980 uresničevali sprejeti akcijski program in na njegovi osnovi preobrazili samoupravne družbenoekonomske odnose predvsem pri oblikovanju novega sistema gradnje in gospodarjenja s stanovanj-skim skladom, sistema financiranja, hišne samouprave in ekonomskih stanarin, stremeli bomo za odpravo barakarskih naselij ter ustrezno organizirali strokovne službe.
Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost
I.   Samoupravna   interesna   skupnost   ?.a   varstvo   pred
požarom
V skladu s sprejetim programom dejavnosti SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana—Šiška za obdobje 1978—1980 bo delo požarne  skupnosti   in  občinske  gasilske zveze kot operativnega izvajalca v letu 1980 usmerjeno v izvedbo naslednjih nalog:
—  nadalje razvijati delegatske odnose,
—  usposabljati delegate zbora izvajalcev in zbora uporabnikov, članov SSS   in drugih  dejavnikov, za uspešno delo na področju požarnega varstva,
—   sodelovati   z   druženo  političnimi   organizacijami   občine, štabom   CZ,   Zvezo   SIS   mesta,   Gasilsko   brigado,   Krajevnimi
skupnostmi in društvi,
Iz ostanka finančnih sredstev pa bomo financirali gradnjo rezervoarjev, dostopov do požarne vode, nabavo gasilskih vozil in ODreme, sofinancirali gradnjo in adaptacijo nujno potrebnih domov, vse po ustrezno pridoblieni gradbeni dokumentaciii.
Očinska gasilska zveza kot bperativni izvajalec SIS za varstvo pred požarom v občini Ljubljana—Šiška pa bo skrbela za naslednje:
—  usposabljala operativno članstvo preko seminarjev in tečajev ter strokovnih predavanj in praktičnih vaj,
—  nudila pomoč po svoji strokovnih kadrih pri izobraževanju gasilskih enot CZ v krajevnih skupnostih,
— v šolah in VVZ vodila predavanja o požarni preventivi,
—    organizirala   tekmovanja   za   člane,   članice,   mladino   in pionirje za teritorijalne in industrijske enote, ter enote CZ v KS, v sklad z programom,
—  sodelovala pri izvedbi ,,Tedna požarne varnosti" s posebnim povdarkom na učvrščevanje strokovne in kondicijske usposobljeno-sti, ter raznimi preventivnimi pogledi v cilju preprečevanja požarne nevarnosti, ter širjenje požarne kulture,
—  aktivno sodelovalapri odpravljanju eventualnih elementarnih nesreč ter nudenja ustrezne pomoči v slučaju požarov in ostalih nesreč;
—    skrbela,    da    bodo   obstoječi   vodni   viri   vzdrževani    in usposobljeni za potrebe gašenja,
—  skrbela, za ažurno evidenco vseh vodnih virov,
—   kontrolirala  hidrante  in obveščala pristojne za eventualna popravila,
— sodelovala pri večjih proslavah na območju občine.
komunalna skupnost. Po analizi \z leta 1978 je stanovanjski deficit preko 250 stanovanj problematika pa se bo še bolj zaostrila glede na nadaljnjo gradnjo OŠ in VVZ objektov ter v zvezi s tem odpiranjem novih deiovnih mest
Nekatera področja kot npr. raziskovalno in zdravstveno se bodo v zadnjem planskem letu še posebno aktivno vključila v izvajanje zakona o svobodni menjavi dela, še zlasti velja ta zagotovitev za zdravstveno skupnost, ki bo posebno skrb posvečala odpiranju obratnih ambulantpri delovnih organizacijah.
Skupne naloge vseh SIS družbenih dejavnosti v letu 1980 bodo torej:
—   poglobljeno   izvajanje  delegatskega   sistema  predvsem   pri odpravljanju    nekaterih    pomanjkljivosti    kot   so:    neaktivnost   v delegatski bazi, prevladujoč vpliv zborov izvajalcev, preobsežna in prepozno prejeta delegatska gradiva itd.,
—   financiranje  dejavnosti   njenih  področij bodo zagotavljale skupnosti v svojih programih za leto 1980 (sredstva za zimovanje, šolo v naravi in letovanja otrok) na podlagi svobodne menjave pri skupnostih   za   otroško  varstvo,   izobraževanje,   telesno   kulturo, socialno skrbstvo in zdravstvo,
—   reševanje   stanovanjske   problematike   delavcev   družbenih dejavnosti,
—  aktivno vključevanje v pripravljanje srednjeročnih razvojnih planov v letu 1981-1985 in Ljubljana 2000,
—  organizacija in konstituiranje skupnih strokovnih služb (za potrebe   ekonomskega   in  pravnega  svetovanja)   na področju  SIS družbenih dejavnosti,
—  vključevanje v  izvajanja svobodne  menjave dela pri tistih skupnostih,  ki   imajo dvodomen delegatski sistem  in vsklajevanje samoupravnih aktov z zakoni,
— usklajevanje obrambnih načrtov za potrebe LO in DS.
O posameznih področjih predvidevajo smernice v letu 1980 uresničevanje sledečih nalog.
DRUŽBENE DEJAVIMOSTI
)
Smernice za področje družbenih dejavnosti za leto 1980 so bile s strani skupščine družbenopolitične skupnosti že sprejete skupaj s smernicami za leto 1979, ko so bili sprejeti tudi aneksi za leto 1979—1980. V smernicah za leto 1980 so nekatere naloge le bolj konkretizirane.
Leto 1980 pomeni zadnje leto uresničevanja srednjeročnega družbenega plana 1976—1980, zato bo temu primerno posvečena posebna skrb na področju vseh družbenih dejavnosti tistim nalogam, ki iz kakršn ihkoli objektivnih razlogov niso bile realizirane v preteklih letih. Analiza dosedanjega razvoja kaže, da se je družbeni plan v glavnem uresničeval po predvidevanjih ter, da je na nekaterih področjih razvoj v kvaiitetnem smislu celo presegel pričakovanja. Odprta pa ostaja še vedno vrsta perečih vprašanj na domala vseh področjih družbenih dejavnosti. Zlasti so pereči problemi kadrovske politike pri vzgoji in izobraževanju, ki imajo svoje vzroke v razmeroma nizkih osebnih dohodkih vzgojnega in izobraževalnega kadra, v konstantnem pomanjkanju stanovanj za te delavce, v njihovi preobremenjenosti itd. Dalje velja poudariti prisotnost prostorskega deficita na omenjenih dveh področjih zlasti še v glasbenem šolstvu. V okviru uresničevanja stanovanjske problematike se za leto 1980 načrtuje izgradnja stanovanjskega objekta, za katerega je že v izdelavi lokacijska dokumentacija in programske osnove. Nosiici te naloge so samoupravna stanovanjska skupnost, izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva ter
1. Otroško varstvo
Na področju  izvajanja otroškega varstva in vzgoje predšolskih otrok bo dan poudarek realizaciji prednostnih nalog kot so:
—   pridobivanje manjkajočega vzgojnovarstvenega  prostora,  v okviru katerega bodo v letu 1980 v gradnji ali zgrajeni objekti:
a)    VVZ   objekt v  Draveljski  gmajni  s  kapaciteto  210 otrok (dokončan je)
b)  VVE v stanovanjskih blokih E 3—4 v KS Kosezc za 60 otrok
c)  VVZ Andersen (prizidek) za 60 otrok
d)  VVZ objekt v KS Dravlje ŠS-7/1 za 180 otrok
e)   VVZ v KS Zg. Šiška za 120 otrok (druga faza 80 otrok v kolikor bodo pridobljena dodatna sredstva) — pričetek gradnje
f)  VVZ v stanovanjskih blokih Medvode—Preska za 84 otrok
g)  VVZ 4/1 Stara cerkev za 60 mest (pričetek gradnje). Nosilec:   Skupnost   samoprispevka   II.   operativni   odbor  pri
Komiteju za družbene dejavnosti in občinska skupnost otroškega varstva,
—   Kot v celotnem srednjeročnem obdobju si bo SOV tudi v letu   1980  prizadevala   za   čim   uspešnejšo   real izacijo   naslednjih nalog:
a)  nadaljnje širjenje, organiziranje in izvajanje varstva tervzgoje otrok   v   varstvenih   družinah   ob   sodelovanju   s   KS,   ZPM    in socialno—zdravstvene službe,
b)   nadaljnje vklučevanje predšolskih otrok, ki niso vključeni v družbeno  organizirano varstvo pri  izvajanju 80-urnega vzgojnega programa,
c)  zagotavljanje sredstev za regresiranje cene storitev za oddelke otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju,
d)  zagotavljanje sredstev za razširjeni obseg letovanj,
e)  sofinanciranje opremljanja in urejanja otroških igrišč v KS in počitniških domovih, ki delujejo v okviru občinske ZPM (Srednji vhr, Pag, Poreč),
f)  štipendiranje varuhinj in vzgojnega kadra za kar bo občinska skupnost združevala sredstva pri mestni skupnosti Ljubljana.
Nosilci:   SOV,   MSOV,   KS,   vzgojnovarstvena   organizacija  in ZPM.
—  v letu 1980 bo občinska skupnost usmerjala napore tudi v uresničevanje indosledno izpeljavo naslednjih nalog: v poglabljanje samoupravne   organiziranosti   in   izvajanje   delegatskega   sistema, povezovanje    skupnosti   OV    s   skupnostjo   socialnega   varstva, ustanavljanje enot otroškega varstva v KS, ki naj bi postale center
neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na tem področju, v razreševanju stanovanjske problematike vzgojnovarstvenega kadra, v sodelovanje z mestno skupnostjo OV pri uresničevanju skupnih interesov pomembnih za celo mesto, v izvajanje priprav za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih nalog, skupno financiranje dejavnosti občinske skupnosti socialnega varstva.
Nosilci:    SOV    v    sodelovanju    s    Komitejem    za   družbene dejavnosti, občinska skupnost, OB, KS.
2. Vzgoja in izobraževanje
Poudarek bo dan predvsem realizaciji naslednjih nalog:
—  razvijanju in poglabljanju družbenoekonomskih odnosov na načelih svobodne menjave dela,
—  nadaljevanju akcije ustanavljanja enot občinskih izobraževal-nih skupnosti pri OŠ,
—   sodelovanje   s  posebnimi   izobraževalnimi   skupnostmi   pri ustanavljanju temeljnih SIS na področju usmerjenega izobraževa-nja,
—  vključevanje za  nadaljevanje akcije za ustanovitev posebne izobraževalne  skupnosti  za vzgojo  in  izobraževanje pedagoškega kadra,
—  združevanje  nalog  in opravil  na ekonomskem in pravnem področju,
—  razširitvi   in posodobitvi  materialne osnove dela z gradnjo novih stavb in intervencijskim vzdrževanjem obstoječih,
—    izboljševanje    kadrovske   sestave   prosvetnih   delavcev   z zagotavljanjem   sredstev   za   štipendiranje  učencev   in študentov pedagoških šol ter dopolnilno izobraževanje prosvetnih delavcev,
—   skupno s skupnostjo OV   in stanovanjsko  skupnostjo kot nosilci   naloge   reševanja   stanovanjske problematike delavcev za-poslenih v družbenih dejavnostih,
—  nadaljevanje uvajanja celodnevne organizacije dela in drugih sodobnih oblik in metod dela, ki prispevajo k dvigu vzgojnoizobra-ževalnega standarda,
—   zagotovitev   delovanja   vzgoje   in   izobraževanja v  izrednih razrnerah v skladu s sprejetimi elementi,
—  z nadaljevanjem in poglabljanjem medsebojnega sodelovanja z LO, odbori za LO  in DS v izobraževalni skupnosti, izdelavo in ažuriranje vseh potrebnih dokumentov ter preverjanjem delovanja opreme,
—   smotrnosti  gospodarjenja   in  nadaljnjem  razvoju vzgoje  in izobraževanja v skladu s celovitim družbenim razvojem, s pravocas-nim,    usklajenim    in   strokovnim   delom   pri   pripravi   planskih dokumentov,
—   skupaj  z zdravstveno  skupnostjo  in skupnostjo socialnega skrbstva sodelovanje pri zakonskem in predzakonskem svetovanju. Na področju pridobivanja šolskega prostora bodo zgrajeni oziroma v gradnji naslednji objekti:
A  -  OŠ   v ŠS  7/1   KS Dravlje (24 učilnic, velika  in mala telovadnica)
—   OŠ   Medvode-Svetje   (14   učilnic,   telovadnica)   pričetek gradnje 1980.
B - V letu 1980 bo potrebno pridobiti sredstva še za:
— OŠ Zvonko Runko (adaptacija kuhinje in jedilnice)
— OŠ Dravlje (sofinanciranje 6 dodatnih učilnic)
—  OŠ Medvode—Svetje (sofinanciranje dveh dodatnih učilnic in zaklonišča)
— OŠ Staneta Kosca (adaptacija jedilnice in kuhinje) in Navedena sredstva bo potrebno pridobiti  iz skupne porabe v
okviru stopnje za financiranje razširjenega programa investicijskih vlaganj v manjkajoči učni prostor.
Nosilci: Občinska izobraževalna skupnost, skupnost samo-1 prispevka II, operativni odbor, vzgojne in izobraževalne organizaci-je, KS in PIS.
3. Kultura
Osnovne že ustaljene naloge, ki se bodo izvajale tudi v letu 1980:
— zagotavljanje pogojev za nadaljnje razvijanje in delovanje kulturno-umetniških društev in skupin v okviru občinskih kultur-nih organizacij,
—  razvijanje knjižničarske dejavnosti v občini,
—  izvajanje kulturnovzgojne dejavnosti za mladino, predvsem dejavnosti šolskih kulturnih društev in skupin, sodelovanje z OŠ in VVZ,
—  organiziranje in izpeljava glumaških, šišenskih večerov,
—   nadaljnje   razvijanje   kulturnega   sodelovanja  s  pobrateno občino Kavadarci,
Nove naloge:
—  reševanje kadrovskih vprašanj na področju kulturnoumetni-ške dejavnosti,
—  reševanje problemov na področju investicijskega vzdrževanja kulturnih   objektov,   spomenikov,   Ijudske   revolucije   NOB   ter kulturnih spomenikov,
— pripava analiz zaključnih računov DO s področja kulture,
—  izdelava programa kulturnih dejavnosti v letu 1980,
—  izvajanje kulturno—umetniških prireditev v okviru društev in skupin v KS in OZD ter v povezavi s turističnimi organizacijami, društvi in ZKO,
—  sofinanciranje in sodelovanje pri realizaciji tedna upokojen-cev,
— aktivnosti na področju LO in DS.
Nosilci: SIS za kulturo, Ljubljanska kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij.
4. Zdravstvo
Iz analize izvajanja družbenega plana 1976—1978 in družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1979 izhaja, da bomoralo biti težišče razvojnih možnosti v krepitvi materialne osnove združenega dela s tem, da se:
—   uresniči  hitrejši  razvoj  osnovnega  in preventivnega zdrav-stvenega varstva,
—    zmanjšuje   neskladnost   med   doseženo   razvojno   stopnjo osnovnega,  in preventivnega zdravstvenega varstva napram drugim oblikam zdravstvenega varstva,
—  izboljšujejo postopki zdravljenja,
—   zmanjšuje poraba sredstev za bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo,
—  krepi obrambna sposobnost in
—  dokončajo že začete gradnje v tem srednjeročnem obdobju in s tem povečujejo in razvijajo zmogljivosti osnovne zdravstvane službe.
Zdravstvena skupnost se bo v letu 1980 še posebej zavzemala za upoštevanje in zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva uporabnikom zlasti pri:
a)    ustvarjanju   pogojev   in   osnov   za   učinkovitejše   izvajanje splošne stabilizacijske politike,
b)   vključevanju   in upoštevanju ključnih rešitev pri uresniče-vanju    in   izvajanju   družbenega   plana   in   sprejetih   rresolucij,   ki postavljajo gibanja sredstev vseh  oblik porabe v soodvisnosti od rasti družbenega proizvoda.
Tem usmeritvam bodo podrejene vse odločitve uporabnikov ;n izvajalcev zdravstvenega varstva, tako pri programiranju zaposle-nosti, oblikovanju cen zdravstvenih storitev, sprejemanju realnejših meril za ugotavljanje količine, kakovosti ter uspešnosti opravlje-nega dela zdravstvenih delavcev kot osnove za uresničevanje svobodne menjave dela ter smotrnejšo delitev dela med zdravstve-nimi delovnimi organizacijami pri izpolnjevanju sistema solidar-nosti kot podlage za izenačevanje pogojev uveljavljanja zdravstve-nega varstva ter trdnejše in trajnejše vzajemnosti in solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi glede uresničevanja dogovorjenih oblik zdravstvenega varstva.
Glede investicij bo v letu 1980 pridobljena načrtovana projektna dokumentacija za gradnjo novega zdravstvenega objekta v KS Medvode, ki naj bi bila realizirana v naslednjem srednje-ročnem obdobju.
Skupno s skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo za vzgojo in izobraževanje sodelovanje pri realizaciji naloge zakonske-ga in predzakonskega svetovanja.
Nosilci: Občinska zdravstvena skupnost, TOZD osnovenga zdravstvenega varstva, skupnost samoprispevka II, operativni odbor, SIS za socialno skrbstvo in SIS za vzgojo in izobraževanje.
5. Telesna kultura
Smernice za leto  1980 predvidevajo  izhajajoč   iz predhodno dogovorjenega obsega investicijskih naložb:
—  izgradnja univerzalnih ploskev v KS Šercerjeve—Litostroj, Zg. Šiška,   Dravlje,   Komandant  Stane,  Podutik,   Gunclje,  Topol   in Šinkov Turn v vrednosti 6,040.000 din. Sredstva bodo zagotovljena delno   iz   prispevne  stopnje  delno  pa   iz  sredstev  KS  in drugih združenih  sredstev. S tem  bi  bil  realiziran pozitivni premik pri izgradnji    novih    športno—rekreacijskih    ploščadi    na    območjih navedenih   KS   pri   čemer se bo povečala možnost vključevanja krajanov in delovnih Ijudi v izvajanju športne rekreacije.
—  na področju kadrovske   politike  bodo v celoti zadovoljene potrebe   le   za   vzgojo   in   izobraževanje   ter   v   nekaterih   TK organizacijah. Zlasti velik deficit kadrov se pojavlja v organizaciji rekreacije   v   TOZD    in   rekreacijskih   društvih   v   KS.   Poseben poudarek   pri   izobraževanju   kadrov   bo  še   naprej dan  idejnosti vzgoje,
—  delovna skupnost SITKS in ZTKO se je za opravljanje del skupnega pomena doslej v celoti samoupravno organizirala, v letu 1980 pa se bo poskušalo v  to skupnost vključiti profesionalne delavcev občini, ki delujejo na področju športne rekreaciie,
—   ker  delegatski   sistem   še   ni  v  celoti  zaživel  bo posebna pozornost posvečena skrbi za izobraževanje delegatov,
—  v sodelovanju z  ostalimi   interesnimi skupnostmi zlasti na področju   zdravstva,   socialnega   skrbstva,   otroškega   varstva   in izobraževanja bodo vloženi napori za organizacijo in sofinanciranje akcij  skupnega pomena. Gre predvsem za dejavnost počitniških letovanj otrok, akcij učenja v VVO ter šole v naravi,
—  telesnokulturna skupnost bo v letu 1980 dosledno izvajala dogovorjene    naloge   srednjeročnega    programa    1976—1980   in samoupravnega   sporazuma o sofinanciranju  dejavnosti skupnega programa,   izvajanju   politike   in   nalog   na   področju   vrhunskega športa   in  skupaj   dogovorjenih   nalog v  TKS Ljubljana in TKS Slovenije.
6. Socialno skrbstvo
Izvajanje   socialno   skrbstvene   dejavnosti   bo   v   letu   1980 usmerjena predvsem v naslednje naloge:
1. Osnovne že ustaljene naloge:
—  zagotavljanje socialne varnosti občanov, ki so upravičeni do prejemanja družbeno denarne pomoči,
—  v  sodelovanju  s splošnimi socialnimi zavodi bo posvečena skrb za vkjučevanje ostarelih v Dom upokojencev, zlasti delno in nepokretnih občanov,
—  sofinanciranje šolanja v naravi, zimovanja in letovanja,
— prizadevanja za reševanje zavodskega varstva otrok in mladostnikov ter odraslih, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju,
—  zagotavljali se bodo pogoji za izvajanje rejniške dejavnosti oziroma odpravljali vzroki za oddajo otrok v rejo,
—  z OS,  vzgojnimi  zavodi,  UJV,   KS in ostalimi družbenimi dejavniki bo potekalo sodelovanje v smislu preventive na področju mladostniške delikvence,
—  izvajala se bo skrb za poglobljeno delo DEC,
—   zagotavljalo  se  bo  delo klubov zdravljenih  alkoholikov v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo,
—  sodelovanje z ostalimi SIS družbenih dejavnosti, družbeno-političnimi in humanitarnimi organizacijami in društvi,
—  zagotavljali se bodo finančni pogoji za delovanje centra za socialno delo ter vsebinsko usmerjanje za njegovo delovanje.
2.  Nove naloge:
—  krepitev socialne službe v KS,
—   uveljavitev   letovanja   starejših   občanov   kot stalne oblike dejavnosti in družbene skrbi za to populacijo,
—   uveljavljanje novih  oblik družbenega varstva občanov ter odpiranje doma starejših občanov navzen,
—    izvajanje  nalog   in  obveznosti,   ki  jih   prinašajo  zakon  o zakonski   zvezi   in   družinskih   razmerjih,   zakon   o   izvrševanju zakonskih  sankcij, zakon o prekrških, zakon o izobraževanju in usposabljanju  otrok  in mladostnikov z  motnjami v  telesnem   in duševnem   razvoju   ob   zagotavljanju   kadrovskih,  prostorskih   in finančnih pogojev za izvajanje teh nalog,
—    izvajanje   strokovnega   usposabljanja   rejniških   družin   v sodelovanju z društvom rejnic SRS in
—   aktivno  vključevanje v proces sočasnega  družbenega pla-niranja,
3. Prioritetne naloge:
—  ustanovitev posvetovalne službe za izvajanje predzakonskega in zakonskega svetovanja ter spravnih poskusov,
—  skrb za dvig preventivno socialno skrbstvene dejavnosti ter širjenje svetovalne oblike dela v KS.
—   prizadevanja za vključevanje Ijubljanskih  občin za prido bivanje sredstev republiške solidarnosti,
—   kasnejše sodelovanje  in usklajevanje mejnih  področij SIS družbenih   dejavnosti   ter   družbenopolitičnih   in   humanitarnih organizacij in društev.
Nosilci: Občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska zdravstvena skupnost in Dom starejših občanov, občinska skupnost za vzgojo in izobraževanje in občinska skupnost socialnega varstva.
7. Raziskovanje
Z novim zakonom raziskovalne dejavnosti prihajajo v ORS nove obveznosti, novost pa bo predvsem v dvodomnosti skupščine, menjavi dela v ORS in po njej ter v prenehanju financiranja skupnosti iz skupnih sredstev, združevanju na republiškem nivoju itd. Financiranje raziskovalne dejavnosti bo predvidoma potekalo v treh smereh:
—  neposredna menjava dela med uporabniki in izvajalci, to je brez posredovanja ORS,
—  menjava dela med uporabniki in izvajalci v ORS aii po njej, za kar bodo morale delovne organizacije odvajati sredstva občinski skupnosti po določeni prispevni stopnji,
—  financiranje skupnega raziskovalnega programa, katerega cilj je skladen družbeni in ekonomski razvoj in obseg raziskav, sredstva zanj    pa    bodo   odvajale   delovne   organizacije   neposredno   na republiški nivo, posredno pa prekoORS.
Glede na obvezno svobodno menjavo dela po novem zakonu raziskovalne dejavnosti na nivoju ORS bo potrebna radikalna sprememba v sestavu strokovne službe.
Plan za leto 1980 bo tako imel poleg splošnega dela z vkjučenimi trajnimi obveznostmi o propagiranju in širjenju ter poglabljanju znanstvene dejavnosti in inovacij nasploh tudi konkretni del o menjavi dela. Prioritetne naloge pa bodo tudi v letu 1980:
—   vključevanje   v   razvojna  prizadevanja  združenega  dela  z zbiranjem,   oblikovanjem   in  usklajevanjem   raziskovalnih  potreb, izbora ustreznih izvajalcev in menjavi dela v ORS ali po njej, če DO ne bodo stopile v neposrednje ekonomske odnose z izvajalci,
— propagiramo vnašanje znanja v delo,
—  osveščanje delovnih Ijudi o neobhodni potrebi raziskovalne razvojne dejavnosti, propagiranje znanstvene misli med mladino.
Nosilec: Občinska raziskovalna skupnost
8. Zaposlovanje
Izhajajoč iz določil zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidskih oseb, družbe-nem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin ter prenosa nalog akcijskega programa za leto 1979 bo SIS za zaposlovanje v letu 1980, usmerjal svojo dejavnost na naslednja področja:
—  ugotavljanje in zadovoljevanje potreb organizacije združe-nega dela po delavcih in posredovanje dela ter nudenja strokovne pomoči   pri   zagotavljanju   zaposlitve   brezposelnim   osebam   in kadrovskih premestitev,
—  varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev na  začasnem   delu   v   tujini,   [»speševanje njihovega vračanja   in zaposlovanje v domovini,
—   zaposlovanje   invalidnih   oseb   ter   organizacije   njihovega usposabljanja s potrebami organizacij združenega dela,
—   organizacija   usposabljanja   in   izobraževanja   brezposelnih oseb,   ki jih  ni mogoče zaposliti  brez priprave, ter organizacija preusmerjanja   in  preusposabljanja presežkov delavcev zaradi pre-sktrukturiranja proizvodnih procesov  in dejavnosti oziroma pre-nehanja dela posameznih TOZD,
—    organiziranje    in    usklajevanje   poklicnega   usmerjanja   v vzgojnoizobraževalnem sistemu in OZD ter poklicno usmerjanje ter
svetovanje,
—   strokovno  delo  za štipendiranje iz združenih  sredstev  in
Titovega sklada,
—  izdelovanje analitično-planskega in informativnega gradiva za pripravo   usklajevanja   in   spremljanja   ursničevanja   elementov politike razvoja  kadrov  in zaposlovanja v olanih OZD, občin in republike,
—   organizacija priprav gradiv  in sej za  samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje,
—  izdelava metodologije spremljanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih in zaposlovanja (prenos iz leta 1979),
—  popis težje zaposljivih oseb v sodelovanju s SIS socialnega varstva (prenos iz leta 1979),
—  skupno financiranje socialnega varstva.
Nosilci:   Skupnost   za   zaposlovanje   in   skupnost   socialnega varstva.
9. Socialno varstvo
Smernice za uresničevanje družbenega plana za leto 1980 bodo služile kot načelo za usmeritev razvoja socialnega varstva v občini ter kot osnova za oblikovanje vsebinskega in finančnega programa skupnosti v zadnjem letu tekočega planskega obdobja. Prednost bo vsekakor posvečena naslednjim nalogam:
—  konstituiranje delovnih odborov in komisij,
—  uskladitev programov SIS vključenih v skupnost socialnega varstva za leto 1980,
—  povezovanje s TOZD in KS pri katerih bo možno izvajati in zagotavljati socialno varnost delovnih Ijudi in občanov,
—  aktivno vključevanje v delo skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije in mesta Ljubljane,
—   obravnavanje   problematike   socialne   varnosti   borcev   ter invalidov NOB,
—  pripravi ocene socialno varnostne problematike v pbčini za skupščino družbenopolitične skupnosti občine Ljubljana-Šiška,
— v pripravo in izdelavo obrambnih načrtov za celotno socialno varstvo za primer vojne nevarnosti ali izrednih razmer,
—  v   organiziranje delegatske konference starostnega zavaro-vanja kmetov in
—   sodelovanje  s  humanitarnimi   organizacijami   in  društvi v občini in mestu Ljubljana,
—  v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje izpeljava naloge zaposlovanja invalidnih oseb.
Nosilci: Občinska skupnost socialnega varsrva v sodelovanju s SIS družbenih dejavnosti, ki se vključujejo v SV.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
V krajevnih skupnostih se bo v letu 1980 v zvezi z uresničevanjem srednjeročnega družbenega plana občine za obdob-je 1976—80 nadaljevalo utrjevanje samoupravne organiziranosti s posebnim poudarkom in izvrševanju naslednjih nalog:
—   nadaljnjem  utrjevanju  delovjnja   organov   krajevne  samo-uprave, sploh pa še v novo ustanovljenih krajevnih skupnostih,
—  na poglobljenem sodelovanju med DPO, KS, TOZD inSISv občini obpripravah na sprejem srednjeročnih planov,
—    na   nadaljnjem    preoblikovanju    in   preobrazbi    krajevnih skupnosti,
—  sprejetju enotnega plana razvoja KS za leto 1980 financirane-ga iz združenih sredstev TOZD in drugih delovnih skupnosti,
—  na zagotavljanju materialne osnove za delovanje delegatskega sistema v KS,
—  na pripravi enotne in celovite sistemske ureditve financiranja delovanja KS v naslednjem srednjeročnem obdobju,
—    na    vzpodbujanju    KS    za    realizacijo   skupnih    nalog   s financiranjem z udeležbo h krajevnemu samoprispevku in angažira-nju mladinskih delovnih brigad,
—  na zagotavljanju prostorov za delovanje novoustai              ¦ krajevnih skupnosti,
Z izvajanjem navedenih nalog se bodo krajevne skupnosti z dejansko kvalitetno spremembo odnosov, v katere stopajo delovni Ijudje in občani dnevno ob svojem delu in življenju, tesno povezovale s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami in organizacijami združenega dela s citjem racionalnega in optimalnega zadovoljevanja skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov.
IV. KADROVSKA POLITIKA
Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na obiTiočju Ijubljanskih občin ureja enotno dogovorjeno kadrov-sko politiko na območju Ijubljanskih občin. Udeleženci so ga sprejeli šele koncem 1979. leta tako, da se prvenstvene naloge uresničevanja in vgrajevanja določil družbenega dogovora v samoupravne splošne akte udeležencev prenese tudi v leto 1980. Enotno dogovorjen akcijski program za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora je pripravila skupna komisija podpisnic dogovora. Zajema tudi uresničevanje in naloge družbenega dogo-vora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, katerega novi podpisnik je tudi obv.inska skupščina.
Nosilci: Komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora inudeleženci družbenega dogovora
Družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji še ni podpisan in prav tako tudi še ni pripravljen predlog Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji, ki ga sprejemajo temeljne organizacije združenega dela in ostale organizacije združenega dela in skupnosti. Naloge uresničevanja in vgrajevanja določil v samoupravne splošne akte udeležencev se prenesejo v 1980. leto. Z nadaljevanjem pravilne šripendijske politike in preusmerjanjem štipendijske politike na kadrovske štipendije bomo vplivali na nadaljnje zmanjševanje združevanja sredstev za podelje-vanje štipendij iz združenih sredstev za potrebe občine in republike. Delavci v združenem delu bodo vplivali na nadaljnje zmanjševanje   združevanja   sredstev   za  podeljevanje štipendij   iz
združenih sredstev za potrebe občine in republike. Delavci v združenem delu bodo vplivali na programe usmerjenega izobraže-vanja, da bodo le-ti prilagojeni potrebam združenega dela v skladu z razvojnimi načrti.
Predlaganje kandidatov za podeljevanje štipendij iz Titovega sklada je potrebno v skladu z dogovorjenimi merili in kriteriji razširiti in preusmeriti ob usklajeni akciji dejavnikov, ki sodelujejo pri izbiri kandidatov na predlaganje večjega števila iz vrst delavcev v neposredni proizvodnji.
Nosilci: Skupna komisija podpisnic in udeleženci družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za štipendiranje.
Sprejemanje dopolnitev in sprememb Družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatov in drugih voljenih in imenovanih funkcionarjev in nalog, ki izhajajo \z dogovora, se prenesejo v 1980. leto, ker predlog dogovora še ni pripravljen.
Nosilci: Komisija podpisnic družbenega dogovora in samo-upravnega sporazuma, komisija za volitve in imenovanja ter udeleženci družbenega dogovora in temeljne organizacije združene-ga dela, ostale organizacije združenega dela in skupnosti.
Zagotoviti je potrebno stalen pretok podatkov kadrovske evidence, ki bo vplival na ažuriranje kadrovske evidence, Kadrovska evidenca je podlaga za stalno evidentiranje kadrov predvidenih za posamezne družbene funkcije.
Nosilci: Služba za kadrovske zadeve v občini in kadrovske službe v temeljih organizacijah združenega dela, ostalih organi-zacijah združenega dela in skupnostih.
Komisija za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini bo tudi v letu 1980 nadaljevala z izvajanjem sklepov in priporočil Skupščine SRS v zvezi z reševanjem statusnih in drugih vprašanj delavcev na začasnem delu v tujini. Obtem bo sodelovala z KO OK SZDL, IS in SIS za zaposlovanje.
Pri reintegraciji delavcev iz začasnega dela v tujini bomo močneje kot doslej združevali potrebe OZD po kooperantih zasebnega sektorja ter želje delavcev iz tujine, ki bi želeli združevati sredstva in delo v tem okviru poslovnega sodelovanja. Hkrati pa bomo ob sprejetih programskih usmeritvah v KS usklajevali potrebe po storitveni obrti tudi z delavci na začasnem delu v tujini,
Nosilec: Komisja za malo gospodarstvo pri Komiteju za družbeno planiranje ter Komisija IS za vprašanja delavcev na začasnem deiu v tujini ob sodelovanju s KS, OZD ter združenjem zasebnih obrtnikov.
V. LJUDSKA OBRAMBA
Splošno Ijudsko obrambo bomo v letu 1980 razvijali kot množično obrambno politično gibanje, katerega nosilec so delovni Ijudje in občani. Prizadevali si bomo, da se splošna Ijudska obramba uveljavi kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja ter kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjektov.
Na podlagi teh izhodišč in v skladu s srednjeročnim načrtom razvoja Ijudske obrambe se za leto 1980 izpostavljajo naslednje naloge:
1. Na področju priprav družbenopolitičnega in gospodarskega sistema:
— Zagotoviti aktivnost komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Nosilci:   Organ samoupravljanja in  družbenopolitične organi-zacije v OZD in krajevnih skupnostih.
—   Pospeševanje   procesa   samoupravnega   sporazumevanja   in dogovarjanja med organizacijami združenega dela pri zagotavljanju materialnih    in   drugih   pogojev   vojne   proizvodne   in   storitvene dejavnosti.
Nosilci: Vsi subjekti splošne Ijudske obrambe.
—   V  skladu   s  programom  zagotoviti   oblikovanje  posebnih občinskih    blagovnih    rezerv    osnovnih    živilskih    in   neživilskih proizvodov.
Nosilci:  Podpisnik družbenega dogovora o oblikovanju poseb-nih blagovnih rezerv.
—  Načrtno usposabljati  kadre za delo v vojni, predvsem  na področju proizvodnje, opravljanja storitev in družbenih dejavnosti.
Nosilci:   Komiteji  za   splošno  Ijudsko obrambo  in  družbeno samozaščito.
2. Na področju civilne zaščite in vojnih zvez:
—   Kadrovsko  okrepiti  predvsem   pa   pomladiti   in   izboljšati strukturo štabov za civilno zaščito krajevnih skupnosti.
Nosilci: upravni organ za Ijudsko obrambo občine in mesta,štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti.
—  Zagotoviti  70%-no opremljenost in usposobljenost enot in štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
Nosilci: štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijucisko obrambo in družbeno samozaščito.
—  V okviru samozaščite pospešiti ustanavljanje enot za civilno zaščito v stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih,
Nosilci: štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—  Organizirane dele civilne zaščite okrepiti tako, da bo v štabe in enote vključenih vsaj 14—15 % prebivalstva.
Nosilci: Štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—    Kadrovsko   popolniti,   materialno   tehnično   opremiti   in usposobiti občinski združeni odred civilne zaščite.
Nosilci: Štab za civilno zaščito in izvršni svet.
—    Klubom    in   sekcijam   Ljudsketehnike   (potapljači,   radio amaterji, modelarji) je potrebno nuditi vso materialno pomoč za reaiizacijo njihovega izobraževalno-strokovnega programa.
Nosilec: SZDL, upravni organ za LO ter Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
—    Na   področju   priprav   občinskih   vojnih   zvez   oblikovati občinski center za zveze, utrditi in dopolniti obstoječo organiza-cijo,  materialnotehnično  popolniti center,  strokovno usposobiti obveznike   in   vodstveni   kader   ter  izvršiti  kadrovsko popolnitev občinskega centra s posameznimi profili kadrov.
Nosilci: Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet in upravni organ za Ijudsko obrambo.
—  Zagotoviti nabavo predpisane osebne in kolektivne opreme za radiološko, biološko in kemično zaščito.
Nosilci: Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito in družbenoplitične organi-zacije.
3.  Usposabljanje za obrambo in zaščito:
—   Pri   rednem   izobraževanju   na  šolah   vseh   vrst in  stopenj zagotoviti kvalitetno rast pouka obrambe in zaščite ter izboljšati izobrazbeni sestav predavateljskega kadra s področja obrambe in zašč ite.
Nosilci: Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah vseh stopenj. Komite za družbene dejavnosti ter SIS za vzgojo in izobraževanje.
—  Nadaljevati z uresničevanjem celotnega sistema samozaščit-nega  in obrambnega usposabljanja,  ki  naj vključuje vse delovne Ijudi   in   občane   in   izhaja   \z   potreb   ter   interesov   temeljnih samoupravnih skupnosti, upoštevajoč splošne družbene cilje.
Nosilci: Štabi za civilno zaščito in Komitejiza splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
— Dodatno neposredno usposabljati rezervne vojaške starešine s cilji,  da   bi  uspešno   in učinkovito opravljali  naloge  s področja Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Nosilci: Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin.
4. Teritorialna obramba in vojaške mobilizacijske zadeve:
—    Izpopolniti   in   krajevnim   razmeram   prilagoditi   vojaško mobilizacijo ter v ta namen dodatno usposabljati kadre za izvedbo mobilizacije:
Nosilci: Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in upravni organ za Ijudsko obrambo.
—    Izboljšati   kadrovsko   strukturo   teritorialne   obrambe   z mlajšimi   in strokovno usposobljenimi kadri ter opremljati enote teritorialne obrambe s sodobnejšo opremo.
Nosilci:  Štab za teritorialno obrambo in Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
-  Dopolnilno usposabljati enote in štabe teritorialne obrambe za potrebe splošne Ijudske obrambe, posebej še za protioklepno in protidesantno obrambo.
Nosilci:  Štab za teritorialno obrambo in Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito.
VI. DRU2BENASAM0ZAŠČITA IN VARNOST
V letu 1980 bomo:
—   Nadalje   razvijali   in   utrjevali   družbeno  samozaščito  kot množično obrambno-politično gibanje delovnih Ijudi in občanov in si   prizadevali,   da   se   bo   družbena   samozaščita   uveljavila   kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjektov.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in družbeno politične organizacije.
—   Dograjevali   in   nadalje   izpolnjevali   bomo  organiziranost, sistem in delovanje nosilcev uresničevanja družbene samozaščite in varnosti  v  temeljnih   in  drugih  organizacijah združenega dela   in skupnosti ter krajevnih skupnostih in v občini kot celoto, skladno z novim zakonom o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter krajevne skupnosti in občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
—  Za nadaljnje podružbljanje družbene samozaščite in varnosti bomo   v   krajevnih   skupnostih   ustanovili   organe   za   družbeno samozaščito in Ijudsko obrambo v vaseh, soseskah, ulicah in večjih stanovanjskih hišah po intencijah novega zakona o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti in temu skladno organizirali tudi delovanje narodne zaščite.
Nosilci:  krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije.
—  Za uresničevanje določenih skupnih interesov na področju družbene samozaščite in varnost na območju krajevne skupnosti bodo  temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom določile   medsebojno   sodelovanje   in   povezovanje   v   ta   namen ustanovile  skupen  organ,   skladno  z   novim   zakonom   o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti.
—  Povečali prizadevanje za hitrejše odvijanje cestnega prometa in preprečevali ter odkrivali kršitve na področju cestnega prometa, onesnaževanja okolja in varstva pred požari.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, odgovarjajoče samoupravne interesne skupno sti, inšpekcijske službe in PM Ljubljana—Šiška.
—   Nadalje  usklajevali   varnostne   načerte  samozaščitnih   var-nostnih ukrepov krajevnih skupnosti v občini.
Sočasno s tem bomo uskladili tudi posebne načrte delovanja
enot narodne zaščite temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Nosilci: občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
—  Tekoče ocenjevali varnostne razmere in položaj v temeljnih in drugih  organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občini kot celoti ter skladno s tem določali v varnostnih načrtih oziroma   načrtih   samozaščitnih   varnostnih   ukrepov,   naloge   in aktivnosti na področju družbene samozaščite in varnosti.
Opravili celovito oceno varnostnih razmer v temeljnih sredinah najmanj dvakrat v letu in to za prvo polletje od 15. 7. 1980 inza drugo polletje do 15. 1. 1981 ter z novimi ugotovitvami dopolnili dotedanje ocene varnostnih razmer. Skladno s tem bomo korigirali oziroma dopolnili varnostne načrte v organizacijah združenega dela oziroma načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov v krajevnih skupnostih. 0 poletnih spremembah ocen varnostnih razmer in varnostnih načrtov oziroma načrtov samozaščitnih varnostnih ukrepov bomo seznanili občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
0 vseh pomembnejših varnostnih razmerah, situacijah, do godkih in pojavih bomo takoj seznanili občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
—  Izdelali varnostno-politične ocene občine za leto 1979 in za prvo polletje 1980 in v tej zvezi programa samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov.
Nosilec: svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
—  Dograjevali in izpopolnjevali načrte ukrepov in aktivnosti za preprečevanje in odstranjevanje izrednih razmer.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, krajevne skupnosti in izvršni svet občinske skupščine.
—  Politično in  strokovno  izpopolnjevali  pripadnike narodne zaščite, oboroževali in opremljali enote narodne zaščite.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in izvršni svet občinske skupščine.
—  Temeljne in druge organizacije združenega dela,  krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito   in   družbeno-politične   organizacije   bodo  posvetile posebno skrb in si prizadevale za dvig varnostne kulture vseh, zlasti pa še organiziranih nosilcev uresničevanja družbene samozaščite in varnosti v vseh temeljnih sredinah.
Delovne Ijudi in občane bodo tudi tekoče seznanjali s pojavi, nosilci, oblikami in metodami, sovražnega, protisocialističnega in drugega škodljivega delovanja.
Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in družbeno-politične organizacije.
VII.SPLOSIMAPORABA
V   skladu   z   družbenim  planom   občine  Ljubljana—Šiška   in dogovorom   o   osnovah   družbenega  plana   občine  za   obdobje 1976—1980 sprejemamo za leto 1980 naslednja izhodišča:
1. Proračunski prihodki
Na podlagi proračunskih prihodkov, ki jih predpisujejo občine, se bodo davki usklajevali z ostalimi občinami v SR Sloveniji in v Ljubljani z družbenim dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji.
Prihodki iz davkov in prometnih davkov, ki se bodo zaradi usklajevanja davčnih stopenj povečali, ne smejo vplivati na povečanje splošne porabe, pač pa se bodo izločali na posebno partijo proračuna.
Uporabljali se bodo po dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 za namene intervencij v gospodarstvu, kompenzacij in blagovnih rezerv, da bodo sredstva posredno vplivala na zmanjšanje obveznosti gospodarstva do tovrstne porabe. Ob upoštevanju republ iških smernic in izhodišč splošne porabe v SR Sloveniji in Ljubljani je zlasti potrebno upoštevati naslednje:
—   v   čimvečji   meri   uveljaviti   načelo  ugotavljanja  dejansko doseženega dohodka  in z ustrezno obdavčitvijo doseči izenače-vanje   občanov,   ki   opravljajo   dejavnost   z   osebnih   delom,   z delovnimi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu,
—   z   ustrezno   davčno   politiko   in   nadaljevanjem   uvajanja davčnih   olajšav   in   oprostitev   vplivati   na   spodbujanje   razvoja posameznih    deficitarnih    dejavnosti    in   uresničevanje   ukrepov ekonomske in socialne politike.
2. Splošna poraba v občini
Proračunska poraba v občini sme biti v letu 1980 glede na resolucijske usmeritve splošne porabe večja za 15 %.
V tako ugotovljeno proračunsko porabo se ne upošteva poraba za gradnjo cest v Ljubljani oziroma uresničevanje 10-letnega programa samoupravne interesne skupnosti za gradnjo cest, ter za intervencije pri preskrbi prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami (mleko, meso).
Skladno s prevzetimi obveznostmi pri izgradnji prizidka k občinski stavbi bomo v letu 1980 namenili proračunska sredstva v višini potrebnih lastnih sredstev.
Proces čiščenja skupne in ostale porabe iz proračuna občine bomo nadaljevali v letu 1980 tako, da se tistim uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne sodijo v splošno porabo, zagotovi financiranje njihove dejavnosti v finančnih načrtih pristojnih samoupravnih skupnosti.
3. Usmerjanje proračunskih presežkov
Proračunski prihodki, doseženi zaradi povečane nominalne rasti družbenega proizvoda in obsega blagovnega prometa, se do 15% rasti splošne porabe uporabijo skladno s sprejetim prora-čunom občine. Presežki naj se prvenstveno usmerijo za namene, ki jih bo opredelila skupščina občine ter za dogovorjene naloge na področju skupne porabe v mestu.
4. Cilji, ki jih naj dosežemo v splošni porabi
Splošna poraba naj narašča počasneje od rasti družbenega proizvoda.
Da počasnejša rast splošne porabe ne bo prizadela njenih uporabnikov in s tem realno zmanjšala kakovost in količino njenih programov je potrebno:
- v redni dejavnosti državnih, upravnih in pravosodnih organov zagotovili enotna izhodišča in normative za financiranje posamez-nih organov, tako glede rasti zaposlenih in rasti njihovih osebnih dohodkov. V ta izhodišča naj se vključi tudi čim večja racionalnost v njihovem delu in štednja z delovnimi sredstvi in materialnimi stroški.
—   vložiti  vse  napore  za  višjo  raven  strokovnosti   kadrov z nadaljnjim strokovnim usposabljanjem, da bo tudi še iz tega vidika omogočeno racionalnejše poslovanje ob sočasni modernizaciji in avtomatizaciji postopkov,
—   Socialistični  zvezi  delovnega  Ijudstva zagotoviti možnost racionalne delitve sredstev za delovanje družbenopolitičnih organi-zacij v občini na podlagi realnih in verificiranih programov dela in nalog posameznih DPO,
—  razvijati vse oblike aktivnosti v krajevnih skupnostih in jih krepiti, da bomo skupaj z združenim delom sposobni uresničevati interese o zadovoljevanju skupnih potreb.
Ne najmanj pomembna naloga splošne porabe je namreč v tem, da se vključuje v napore za gospodarsko stabilizacijo in to tako, da se z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodari in varčuje v vseh njenih oblikah z istočasno zagotovitvijo kvalitete opravljenih nalog.
VIII. DRUŽBENOPOLITIČNA
SKUPNOST IN DRU2BENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
Občinska skupščina, njeni organi in telesa se bodo aktivno vključevali v prizadevanja za uresničevanje smernic družbenega plana v letu 1980, tako da bodo:
—  učinkovito ukrepali skladno s pooblastili v primerih, če se ne bodo izvajale naloge začrtane s srednjeročnim planom in smernica-mi za leto 1980;
—   podpirali   investicijske   naložbe,   ki  so pomembne za pre-strukturo celotnega gospodarstva;
—  s pravočasno pripravo  in sprejemom baznih urbanističnih dokumentov zagotovili skladnost in opredelili namembnost central-nih, stanovanjskih in proizvodnih zazidljivih površin;
—  skrbeli za še večjo odprtost občine;
—   pospeševali  pridelovanje   kmetijskih  živilskih  pridelkov   in organizirano preskrbo s temi izdelki;
—  zagotavljali smotrno porabo sredstev splošne porabe in se tako vključevali v program stabilizacije gospodarstva z racionalnim izvajanjem ustavnih in zakonskih nalog v občini in mestu;
—   skrbeli  za  uresničevanje  določb  družbenega   dogovora   o temeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin;
—   zagotavljali še   nadalje  učinkovit   informacijski   sistem  za pravočasno, redno, resnično in popolnoma obveščanje delegatov, delovnih   Ijudi   in   občanov   na   dostopen   in   razumljiv   način   o celotnih družbenih in gospodarskih gibanjih v občini inmestu;
—  uskladili organizacijo upravnih organov z določili zakona o državni upravi.
Družbenopolitične organizacije se bodo s svojo avantgardno aktivnostjo združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil vključile v realizacijo smernic družbenega razvoja občine v letu 1980 tako, dabodo:
—   povezovale vse progresivne sile v OZD, TOZD,  KS,  SIS, družbenih organizacijah  in društvih v enotno akcijsko fronto za realizacijo srednjeročnih  nalog tega obdobja. Zagotovile aktivno sodelovanje   v   pripravah   dokumenta   novega   srednjeročnega   in dolgoročnega plana razvoja občine;
—  zagotovile pri sprejemanju  sklepov za urbanistične rešitve razvoja prostora, spoštovanje dogovorov o varstvu okolja in širše družbene interese;
—  zagotovile s svojo stalno, neposredno in konkretno akcijo na vseh nivojih intenzivnejši razvoj samoupravnih družbenih odnosov
na podlagi ustave in zakona o združenem delu. Na področju uveljavljanja dohodkovnih odnosov, iz področja družbenih dejavnosti zagotovile realizacijo zakona o svobodni menjavi dela;
—   z   odločno  akcijo svojih  osnovnih  organizacij  in organov nenehno   izpolnjevale   organiziranost   in   delovanje   delegatskega sistema na vseh nivojih in dosledno odpravljale pomanjkljivosti;
—  zagotovile realizacijo nalog s področja LO inDS opredeljene v posebnem poglavju smernic razvoja občine;
—  vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno področje v elemente družbenega razvoja občine, kar bo upoštevano predvsem  pri  kadrovskih  rešitvah poslovodnih organov in najod-govornejših nosilcih razvoja;
—   na  podlagi posebnega programa zagotavljale sistematično družbenopolitično   izobraževanje   delegatov  z   namenom  spozna-vanja in usposabljanja za delov delegatskem sistemu odločanja;
—   zagotovile   prek   sveta   za   informiranje   in  Javne  tribune sprotno  seznanjanje delovnih Ijudi in občanov o vseh vprašanjih
družbenoekonomskega in političnega razvoja občine. S tem namenom bo postopno prešlo glasilo OK SZDL Javna tribune na 14-dnevno izhajanje ob ustreznem razširjenem konceptu vsebine Delegatske tribune;
—   z   neposredno   vključitvijo   uveljavile   delovanje   krajevne samouprave   na   podlagi  določil   novih   statutov   in   resolucije  o nadaljnjem   razvoju   KS.   Zagotovile  bodo  realizacijo  pobud  za preoblikovanje obstoječih KS v nove organizacijske oblike oziroma novih KS;
—   poglabljale   samoupravne   odnose   in   delo   DPO   v   KS  z uveljavljanjem   sekcijske  oblike  dela   in oblikovanjem  družbenih svetov.   Poseben  poudarek  bo dan delovanju hišne samouprave, reševanju urbanističnih in komunalnih vprašanj;
—   zagotovile  z  ustreznimi   kadrovskimi   rešitvami  in organi-ziranjem delegatskega sistema kontinuiteto dela organizacije SZDL v občini ob volilnih konferencah in konstituiranju organov SZDL v novem mandatu.