192
Kotiček gospoda Doropoljskega
Odgovor:
Ljuba KrisUna!
SpoStovani gospod Doropoljski!
PoSiljam Vam to risbo, d& vidite, da se Vas spomfnjam ter Vam izročam najlepše po-zdrave. Prosini, natisnite v .Zvončku" samo en stavek, da bom vedela, ali Vram ugaja. Jako Vam bom hvaležna. Jož jtdan put naj-Ijepši pozdrav!
N u 5 a Jurkova. Odgovor:
Ljuba Nuša!
Ali ml ugaja Tvoja risba? Da! Napravila si lepo pokrnjinsko sliko. Vidim, da imaš ranogo spreinosti v rlsanju po naravi. To me veseli in le želim, da bi se v risanju izurlla — do popolnosti. Pa tudi hrvaško znaš. Prav je tako! Hrvatl so naši bratje. Ako se učimo njlhovega jezika, jim izkazujemo Ijubezen ia spoštovanje.
Velccenjeni gospod Doropoljski t
V eni Stevtlki .ZvonČka" stc i2razi!i žcljo, pogovarjati se pismeno s slovcnsko mladlno. Nas gospod riitdučitcij je tako dobroten. da nam daje Čitatl .Zvonček", Dobila sem Isti kotiCek. v katerem ste se žcleli pogovarjati, in swn se namenila, da Vam piSem. PTDsim torej, blagovolite prečitati te STstice. Pribllževal se jc god matere. Na ta dan sem se ie dolgo vcselfla- A jfalibog, priSlo je neknj, kar je za-greniJo moje veselje- Mojega cdincga brata je pokosila ncailla smrt v vojaJkem stanu v dalj-ncm s\'etu. To mi je zadjalo vcliVo rano v stce. Zdaj stm Vam it potožila svojo žalost. Prosim Vas, blagorodni gospod, Če Vas sntent vpnSati, kako sc Vam godi ? Alf Vam ugaja v Idriji In Če jc \o VaŠ rojstni kraj? Kje ste prebivali v miadostrrih lclih ? Imate H kaj so-rndnikov? Ali je velik mdokop v VaScmokrfljti, kjct kopijejo živo srebro, koliko delavcev dela v njetn? Zdaj sem Vas Že, blagarodni gospod, dovolj vprašala, prosim, ne štcjte mi v zlo, da senj tako radovedna.
PresrČno Vas pozdravljam ter ostajam Va5a prijateljica
Krislina MaruSkova, uienka !II- razrcda v Gomji Poljskavi.
Predvsem Te pomilujeni, kcr Ti je smit ugrabila edinega brata. Smiliž se mi, a todl Tvojo mater pomilujem. Ta Se bridkcj^e čufi to izg^bo. — Radovedna si, to ]e res- Rada bi, da ti napiSem kar ves svoj življ^niepb. No, lega ne utegnem. Ugaja mi povsod, kamot me žene moj pokjic, ako vldim, da Ima fnoje dtlo uspeh. V mladostnih letih sem pival v svojem rojstnem kraju — ki pa ni Idrija — & kmaiu sem moral v 5ole — po svctn. 'drijsia rudnik je jako velifc, vazprostira se po^ vsem mestom. V njem dela nad 1000 debvcev, <»i podnevi, drugi ponoči. Ubogi Ijudje sc» to. H si morajo s teikitn in nevamim deiom shižiff svoj uborni kmh.
Preljubi gospod Doropoljski! Na Mlklavžev vcfier ni bilo ne It^os ne lani nobenega Miklavža. Na Pametvo )"e bilo letos slabo, ker je bilo mrzlo in siik1 Inieli debel sneg. Vcndar scm lioilil vts t'an te-peškat in sem dobll 88 vinarjev, zvefi^ s^O pa prišel ves premrzel dornov. Škoda, ^ sfe' tako daleČ, bi Vas tudi malo natepeSk^li. — Na Sveti večer je bilo prav veselo. U-tos se. prav Živo vozirno po ledu ln sncg mciema^ da kai brni. — Preljubi cospod Oorof'olJsWJ Ko odrastem, bi bil rad duhovnik alt Pa ui& telj. Prav dobro mi gre. Srčiio Vas pozdravlja
Vuzem Janez, r    ^B utenec IV. razreda pri sv. l5ro*M Odgovor:                                                     ^
Dragi Jankol
Ti bi me pa hotel kar nabili! T0 je Se dobro, da mi je znan pomen tepeSkanjJ1' si"r bi se Tvojc grožnje kar zbal In bi sc na "" tn«Uro (tej.wžni dan — spoinin nedolžnil' otrok) ne upal priti k sv. Urbanu pri Ptujit. -^ ^*" peSkanjc ni povsod v navadf. So nekaW' ^1*!* na Slovenskem, kjcr tcga sploh nc p^znajt^ v dmgih pa ne tepcSksjo sflmo otrod, ^P^ tudi odrasli, in to deloma na strov način. P" ^"^ otroci zlorabljajo tupatarn lo svojo .pr»vico*, postaj.ijo nndležni in ka?.«jo s tcm sv*1)*3 ne" olikanost. Kcr pa nekaieri mojih IJubilt P"l*" ieljfkov morda ne bovedel, kaj je tepe^*1^*« jim morani razjasniti njega pomen in os^i*-— Uail ste se v šoli, kako so hoteli Knsiiisa že kot otroka umortti. Ker pa nlso vcmeIi za njega, so pomoriH vse male defke, Ce^, ™o bomo že tudi pravega umorilt. Ta pa ,le "¦' medtem žc na varnetn v Egiptu. Sponi'n ™l ncdoJŽnlh olrok obhajamo treiji dan Lp Bo-l\tu, in lo je Pameivo ali tcpežni dan. ^a dan imajo otrod pravico, da smejo tepsti ^draslt Ijudt. S Sibico hodijo od hiše do hiSe in k°Sar srečajo, vsakega s žlbo rahlo Svrknejo