© Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Avtorja: izr. prof. dr. Žan Jan Oplotnik, doc. dr. Boštjan Brezovnik Recenzenta: prof. dr. Jože Mencinger, doc. dr. Borut Vojinović CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336.531.2:352(497.4)(0.034.2) OPLOTNIK, Žan Stroški financiranja občinskih nalog in metodologija za izračun povprečnine [Elektronski vir] / Žan Jan Oplotnik, Boštjan Brezovnik. - El. knjiga. - Maribor : Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2014. - (Lex localis) Način dostopa (URL): http://www.lex- localis.info/ebook/stroskifinanciranja2014 ISBN 978-961-6842-27-3 (ePub) 1. Brezovnik, Boštjan 273208320 Založnik: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor Grajska ulica 7, 2000 Maribor, SI - Slovenija tel. +386 (0)2 250 04 58, fax: +386 (0)2 252 04 59 e-mail: info@lex-localis.info, http://www.lex-localis.info Cena: brezplačen izvod Odgovorna oseba založnika: doc. dr. Boštjan Brezovnik, univ. dipl. pravnik, direktor Uredništvo: prof. dr. Žan Jan Oplotnik (Univerza v Mariboru, Slovenija), prof. dr. Marko Kambič (Univerza v Ljubljani, Slovenija), prof. dr. Franc Grad (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Borce Davitkovski (SS Cyril and Methodius University Skopje, Makedonija), prof. dr. Vesna Kranjc (Univerza v Mariboru, Slovenija), prof. dr. Hellmut Wollmann (Humboldt-Universität zu Berlin, Nemčija), prof. dr. Gernot Kocher (Karel Franzes University Graz, Avstrija), prof. dr. Duško Lozina (University of Split, Hrvaška), prof. dr. Roberto Scarciglia (University of Trieste, Italija) Vsebina knjige z naslovom “Stroški financiranja občinskih obveznih nalog in metodologija za izračun povprečnine” je rezultat raziskovalnega projekta z naslovom: “Strokovne podlage za določitev stroškov financiranja občinskih obveznih nalog in metodologija za izračun povprečnine”, ki ga je naročila in financirala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2007. Stroški financiranja občinskih nalog in metodologija za izračun povprečnine dr. Žan Jan Oplotnik dr. Boštjan Brezovnik Marec 2014 STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Kazalo Povzetek 1 Uvod 5 Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin 9 Metodologija za izračun povprečnine 17 Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 23 Analiza stroškov po različnih kriterijih 28 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 35 1 Tekoči stroški izvajanja obveznih nalog občin za leto 2005 - STR05 35 1.1 Stroški javne uprave - 2005 35 1.4 Stroški za področje "Gospodarstvo" - 2005 49 1.5 Stroški za področje "Varstvo okolja" - 2005 54 1.6 Stroški za področje "Stanovanjska dejavnost" - 2005 59 1.6 Stroški za področje "Zdravstvo" - 2005 64 1.8 Stroški za področje "Šolstvo" - 2005 74 1.9 Stroški za področje "Socialna varnost" - 2005 79 Literatura in viri 85 STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Povzetek Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006), ureja način in obliko financiranja lokalnih skupnosti v Sloveniji. S pridobljenimi finančnimi viri, občine financirajo izvajanje svojih nalog, po glavnih načelih lokalne samouprave, predvsem pa po načelu sorazmernosti virov z nalogami in kolikor je mogoče visoke ravni samostojnosti. Da bi zadovoljili načelo sorazmernosti, zakon v svojem tretjem delu (členi od 11-17) opredeljuje način ugotavljanja t.i. 'primerne porabe', kot funkcije uresničevanja načela sorazmernosti, pri čemer ustrezna višina primerne porabe občin temelji na ugotovljenih stroških (odhodkih), ki jih imajo občine z izvajanjem nalog, ki jih morajo slednje opravljati glede na zakone za posamezna področja pristojnosti. V ta namen je bila v predstoječi študiji, razvita metodologija za izračun t.i. povprečnine, P, kot sestavnega dela enačbe za izračun primerne porabe, Ppi. Osnovno vodilo pri pripravi metodologije je bila ustrezna določitev/ovrednotenje zneska na prebivalca, ki ga lokalna skupnost v proračunskem obdobju potrebuje da financira vse tekoče stroške nastale v okviru izvajanja njenih zakonsko predpisanih nalog. Izračun skozi metodologijo zagotavlja financiranje zgolj tekočih stroškov, ter nujnih obnov potrebnih za nemoteno delovanje infrastrukture s katero se dobavljajo javne storitve, ne pa tudi financiranja novih investicij in tistih javnih storitev, ki jih posamezna lokalna skupnost morebiti zagotavlja izven predpisanega nabora. Metodologija za izračun povprečnine temelji na statističnem in vsebinskem opazovanju, spremljanju ter analizi povprečnih stroškov (izdatkov) občin v izbranem preteklem obdobju, pri čemer je predlagano zadnje štiriletno obdobje za katerega imamo na voljo dovolj kvalitetnih ter statistično ter vsebinsko primerljivih podatkov. Predlagana metodologija izračuna, poleg klasične ekonomsko-finačne analize, upošteva tudi t.i. časovno komponento denarja in znesek temu primerno prilagaja, zagotavlja pa tudi tudi možnost morebitne spremembe potrebnega obsega finančnih virov v primeru uvedbe novih ali ukinitve obstoječih pristojnosti občin. Osnovno logiko izračuna povprečnine, P, s pomočjo metodologije, bi lahko zapisali v štirih korakih: a) statistična in vsebinska analiza stroškov (izdatkov) občin v izbranem obdobju analize (ta, Str ), b) izračun povprečnih stroškov (izdatkov) v ij izbranem obdobju analize (PStr), kot prilagojeno povprečje po stalnih cenah iz zadnjega leta opazovanja, c) Korekcija ugotovljenih povprečnih stroškov (izdatkov) s pričakovanimi spremembami v naboru pristojnosti in nalog za leto določevanja povprečnine (t) in ohranjanje realne vrednosti ugotovljenega povprečja, d) določitev končne vrednosti povprečnine, P, za prihodnje proračunsko obdobje, t in implementacija povprečnine, P, v enačbo izračuna Ppi, s predhodno uskladitvijo vrednosti z vsemi udeleženci, ki jih problematika zadeva. V okviru teoretičnih podlag in 2 Povzetek razvoja metodologije izračuna povprečnine, smo pripravili tudi simulacijo izračuna za proračunsko leto 2007 in 2008, z namenom postopne integracije metodologije v izvajanje Zakona, ki je tudi sicer v ta namen predvidel pet-letno prehodno obdobje, pri čemer je bila za leto 2007 določena povprečnina v absolutnem znesku 469,45€, v letu 2008 pa v absolutnem znesku 482,13€. Simulacija uporabe metodologije za leto 2007 in 2008 je pokazala ustrezno primerljivost, s postopkom kalibracije določenih vrednosti, pri čemer je bila za leto 2007, z metodologijo izračunana vrednost povprečnine, P, za okoli 5% nižja kot povprečnina, P, določena z Zakonom, v letu 2008 pa je bila, z metodologijo ugotovljena višina povprečnine, P, enaka tisti, ki jo je v prehodnem obdobju predvidel zakonodajalec, pod predpostavko, da bodo povprečni stroški na prebivalca v občinah, za leto 2006, znašali okoli 511 €/preb., saj dejanskih podatkov za to leto še ni na razpolago. Kot stranski produkt študije, je bilo v okviru analize stroškov po občinah, ugotovljeno tudi, da imajo mestne občine, v povprečju za okoli tretjino višje povprečne stroške na prebivalca, kot nemestne, kar bi lahko impliciralo razmislek o ločenem izračunavanju povprečnine; simulacija je pokazala, da bi v letu 2007, povprečnina, P, po novi metodologiji, za mestne občine znašala 527 €/prebivalca, medtem ko za nemestne 407 €/prebivalca, pod pogojem 'ceteris paribus', oz. da se nabor nalog in pristojnosti, s prehodom na novo, t.i. programsko klasifikacijo členitve nalog, ne bi bistveno razlikoval od dosedaj uporabljene, funkcionalne klasifikacije. Kljub temu takšno delitev ne predlagamo, saj bi s tem lahko oslabili funkcijo skladnega regionalnega razvoja, ki jo sedaj opravlja izračun povprečnine po skupni osnovi. V nadaljevanju na kratko prikazujemo splošen zapis metodologije, z razlago simbolov, ki jo lahko uporabimo v okviru sestave 'Uredbe o določitvi stroškov.....', na podlagi Zakona o financiranju občin, in ki bo urejala končno višino povprečnine in primerne porabe po občinah: Pt = PStr * Ictk/t ∆Strxt PStr = ¼∑(dtkStrta) Strta = 1/n*∑∑Strij Pri tem je: Pt – Povprečnina za občinsko proračunsko obdobje t; PStr – Prilagojeno povprečje stroškov občin, nastalih z izvajanjem nalog določenih z zakoni za posamezna področja, za celotno izbrano obdobje analize ta, po cenah iz končnega leta obdobja analize (ta); dtk – pretvornik stroškov po tekočih cenah na stalno osnovo iz leta tk; Ictk/t – Pričakovana vrednost indeksa spremembe cen življenskih potrebščin z osnovo v letu tk, za leto t, to je leto implementacije P; Strta – Povprečna vrednost stroškov (odhodkov) vseh občin na prebivalca, nastalih z izvajanjem nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi svojih pristojnosti, za izbrano leto znotraj obdobja analize ta; Povzetek 3 ∆Strxt - Predvideno povečanje/zmanjšanje tekočih stroškov (odhodkov) v občinah, v letu t, nastalo zaradi uvedbe/ukinitve nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi določenih pristojnosti; ta, kz, tk obdobje analize in opazovanja stroškov (izdatkov) občin (ta), ki teče od izbranega začetnega leta (tz) do končnega leta analize (tk) Strij - Strošek občine (i) na prebivalca (n) za izvajanje nalog, ki jih mora slednja opravljati na podlagi svojih pristojnosti, določenih z zakoni za posamezno programsko področje (j). 4 Povzetek STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Uvod V osnovi lahko funkcije upravljanja države razdelimo med tri skupine: stabilizacijske, redistribucijske in alokacijske (Musgrave, 1995; Oates, 1999). Glede na doseganje optimalnih koristi javnega trošenja naj bi imele nižje ravni države predvsem alokacijske funkcije. Nosilci politike na nižjih ravneh države lahko namreč natančneje identificirajo nekatere preference prebivalcev in posledično bolj učinkovito alocirajo lokalne javne storitve.. Če se predpostavi enaka ponudbena učinkovitost nosilcev politike nižje in centralne ravni države, se torej z dodelitvijo trošenja ustreznih javnih storitev nižjim ravnem države povečuje blagostanje prebivalstva pri enakih stroških. Empirične analize so pokazale, da se potreba po decentraliziranih enotah veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja, povpraševanje po lokalnih dobrinah in storitvah pa je cenovno močno nelastično (Rubinfeld, 1987, Oates, 1996, 1974). Fiskalna decentralizacija potemtakem povečuje učinkovitost zadovoljevanja potreb po javnih storitvah. Kar se alokacijske funkcije tiče, se trošenje centralne države lahko omeji le na čiste javne dobrine (»pure public goods«), torej dobrine, katerih koristi so razširjene na celotno gospodarstvo oziroma pri katerih se proizvodnja odlikuje z izrazito ekonomijo velikosti. Alokacijska funkcija države lahko seveda pride v nasprotje s stabilizacijsko in redistribucijsko funkcijo države. Zato se najvišja raven države praviloma ukvarja s trošenjem nekaterih drugih segmentov javnih storitev. Takšen ključen segment je makroekonomsko uravnavanje gospodarstva – ta je praviloma v rokah najvišje ravni države. Zaradi velike mobilnosti ekonomskih enot (gospodinjstev in podjetij), blaga in faktorjev med enotami nižje ravni države, se namreč podjetja in gospodinjstva lahko prilagajajo-izogibajo potencialnim stabilizacijskim potezam fiskalne politike nižje ravni države. Saj se lahko umaknejo iz tistih enot nižje ravni države, kjer sta struktura in tempiranje fiskalnih instrumentov relativno neugodna (naprimer, relativno večje davčno stiskanje države), v enote kjer je poslovno okolje, zaradi strukture in tempiranja fiskalnih instrumentov nižje ravni države, bolj prijazno. Zaradi podobnih razlogov, torej učinkovitejšega makroekonomskega uravnavanja, mora centralna država obdržati nadzor tudi nad javnimi storitvami (vrstami trošenja), ki so zelo občutljiva na ciklične spremembe (naprimer, podpora nezaposlenim). Stabilizacijski domet potez enot nižjih ravni države je še dodatno majhen, ker nosilci fiskalne politike na nižjih ravneh države ne morejo voditi denarne politike. Učinkovito stabilizacijsko politiko lahko torej vodi le centralna država. Drugi bistveni segment obsega redistribucijske funkcije (javne storitve) države. Tudi s temi se ne morejo 6 Uvod ukvarjati nižje ravni države. V nasprotnem primeru bi namreč enote nižje ravni države, z več redistribucijsko prijaznih oblik, pritegnile dohodkovno šibkejša gospodinjstva, druga-bogatejša gospodinjstva pa bi se premaknila v enote nižje ravni države, kjer bi bili, ob dani višini davkov, izdatki bolj prilagojeni njihovim preferencam. Poudariti je potrebno, da fiskalna decentralizacija ne le da ne omogoča izvajanja redistribucijskih funkcij med dohodkovnimi razredi prebivalstva, temveč lahko povečuje celo razlike v razvitosti med enotami nižje ravni države, kar je ravno nasprotno od »argumentov« za povečano fiskalno decentralizacijo. Tuje izkušnje ne potrjujejo, da že sama redistribucija ali gospodarski razvoj avtomatično zmanjšujeta razlike med enotami nižje ravni države. Saj so lahko v manj razvitih enotah nižje ravni države razlike med dohodkovnimi razredi manjše kakor v bolj razvitih delih. Še več, celo na segmentih javnofinančnih storitev, kjer je teoretično za pričakovati, da fiskalna decentralizacija povečuje učinkovitost zadovoljevanja potreb po javnih storitvah, v praksi zaradi institucionalnih omejitev fiskalna decentralizacija učinkovitost zmanjšuje in ne povečuje. Tako so lahko administrativne kapacitete enot nižje ravni države prešibke (zaradi nezadostnih ali neustreznih kadrov, s slabim tehničnim znanjem, vendar istočasno »umetno« in koruptivno kadrovsko zasedenostjo); enote nižje ravni države često niso sposobne razviti in uporabljati modernih in preglednih postopkov spremljanja prihodkov in trošenja ter uravnavanja trošenja; enote nižje ravni države so najčešče sploh premajhne, da bi lahko izkoriščale ekonomijo velikosti pri proizvodnji storitev; ipd. V fiskalno decentralizirani državi se torej nižjim ravnem države lahko dodelijo tisti nabori javnih storitev in finančnih instrumentov preko katerih država implementira alokativno funkcijo. Optimalnost fiskalne decentralizacije je odvisna tudi od konkretnega izbora omenjenih storitev in finančnih instrumentov. Saj je njen smisel v »bolj učinkovitem« zadovoljevanju povpraševanja po lokalnih javnih storitvah. Ker gre za čim bolj učinkovito zadovoljevanje povpraševanja, so torej pomembne značilnosti povpraševanja (potrebe) kot tudi stroški proizvodnje ustreznih dobrin. Čim večje so regionalne razlike v povpraševanju po lokalnih javnih dobrinah, ter čim večje so regionalne razlike v stroških proizvodnje teh dobrin, večje prednosti lahko prinese fiskalna decentralizacija. Pri narodnogospodarsko smiselni decentralizaciji fiskalne aktivnosti v prostorsko majhni in demografsko homogeni državi je potrebno odgovoriti vsaj na tri vprašanji; ali »učinkovita« centralna država ne more že sama upoštevati lokalne (regionalne) razlike v povpraševanju po lokalnih dobrinah, ali je povečanje skupne blaginje, ki bi jo prinesla fiskalna decentralizacija »dovolj« veliko, da je decentralizacijo smiselno implementirati, in kakšni so ključni narodnogospodarski oportunitetni stroški fiskalne decentralizacije? V idealnem primeru popolne informacije lahko centralna država pri distribuciji lokalnih javnih dobrin že sama upošteva lokalne razlike v povpraševanju po lokalnih javnih storitvah in zato doseže enako skupno blaginjo, vendar pri manjših mejnih stroških in enaki kvaliteti ustreznih storitev. Stroški so manjši tako zaradi ekonomije velikosti in produktne raznoterosti kot zaradi znatno bolj kvalitetnih kadrov, ki so na razpolago centralni državi ne pa tudi nižjim ravnem države. V takšnem primeru seveda nižja raven države le tehnično implementira fiskalno aktivnost (centralne ravni) države in je zato tudi decentralizacija financiranja ne le Uvod 7 nepotrebna temveč tudi škodljiva, saj povečuje narodnogospodarske stroške. Takšen način fiskalnega prilagajanja lokalno različnemu povpraševanju po javnih storitvah ima dve omejitvi. Prva se nanaša na predpostavko o neomejenosti razpoložljive informacije centralne države, druga pa na politične omejitve. Pri dejanskem ponujanju lokalno specifičnih javnih storitev je pomembna informacijska nepopolnost-pristranost centralne države, še zlasti če je država geografsko in demografsko velika in zato regionalno nehomogena. Nosilci ekonomske politike na lokalni ravni države bolje poznajo potrebe prebivalcev občine kakor tudi njene (geografske) danosti. Še več, prav izguba kontrole prebivalcev nad kvantiteto in kvaliteto specifičnega portfelja trošenih javnih storitev je bistveni oportunitetni strošek odsotnosti lokalne ravni države. Velikost povečanja blagostanja, ki jo povzroči fiskalna decentralizacija, je odvisna od heterogenosti povpraševanja med lokalnimi enotami, kakor tudi od razlik v stroških ustrezne ponudbe lokalnih javnih storitev. Zaradi omenjenega teoretičnega načela izenačitve mejnih stroškov in koristi fiskalne decentralizacije, dodelitev trošenja javnih storitev ne more biti neodvisna od dodelitve finančnih instrumentov nižjim ravnem države. Povezava med dodelitvijo finančnih instrumentov in dodelitvijo trošenja je torej pogoj optimalne fiskalne decentralizacije, saj prvi določajo mejne stroške, drugi pa mejne koristi. To je tudi razlog za poenostavljeno pravilo fiskalne decentralizacije, da morajo lokalne (regionalne) storitve države financirati (preko davčnih in nedavčnih instrumetnov) tisti prebivalci, ki imajo koristi od teh lokalnih (regionalnih) javnih storitev. Skladnost izdatkov in finančnih instrumentov je tudi eden od ključnih teoretičnih argumentov (poleg davčne konkurence in davčne fragmentacije) za trditev, da optimalna fiskalna decentralizacija zmanjšuje velikost države. Drugače rečeno, učinkovito zadovoljevanje povpraševanja po (lokalnih) javnih storitvah predpostavlja, da posamezni ravni države ustreza le specifičen nabor javnih storitev ter, da mora biti nabor finančnih instrumentov, s katerimi se napaja konkretna raven države, usklajen s takšnim specifičnim naborom javnih storitev te ravni – obremenjevati mora torej predvsem koristnike ustreznih storitev. Vsklajena dodelitev trošenja in finančnih instrumentov je bistveno odvisna od postopkov odločanja (institucij). Prav zaradi neustreznih postopkov odločanja (institucij) so namreč ekonomskopolitični razlogi, ki se pri implementaciji fiskalne decentralizacije običajno navajajo za dodelitev trošenja nižjim ravnem države, praviloma neodvisni od razlogov za dodelitev finančnih (prihodkovnih) instrumentov istim ravnem države. In prav zato se s fiskalno decentralizacijo učinkovitost zadovoljevanja potreb po javnih storitvah često zmanjša (!) in ne poveča, še zlasti v razvijajočih gospodarstvih. Dejanska dodelitev trošenja javnih storitev se med državami precej razlikuje, celo pri omenjenih ključnih funkcijah centralne države (redistribucijskih in stabilizacijskih) je nekaj izjem. Poleg tega se je, še zlasti po II. svetovni vojni, vloga najvišje ravni države pri trošenju javnih storitev izrazito okrepila tudi pri drugih javnih storitvah. Ekonomska politika na najvišji ravni sodobne države se tako praviloma ukvarja tudi z regulacijo in interveniranjem v strateške sektorje gospodarstva, skrbi za hrbtenico transportne in telekomunikacijske mreže države ter troši za storitve znanja in raziskav. Višje in visoke šole ter centralne bolnice so v federalno urejenih državah praviloma segment trošenja regionalne ravni države, v unitarnih pa najvišje ravni države (Ter-Minassian, 1997b). 8 Uvod Enote lokalne ravni države praviloma vzdržujejo storitve javne uprave in lokalne varnosti (administracijo, lokalno policijo, požarno varnost, sanitarno varnost), lokalno transportno mrežo pa tudi določene segmente zdravstva in izobraževanja (osnovno in često tudi srednjo šolo, osnovno zdravstveno varstvo in preventivo). Medtem ko enote regionalne ravni države trošijo predvsem za okolje, kmetijstvo in ribištvo, regionalno infrastrukturo, še zlasti cestno mrežo, ponekod za srednjo šolo ter za preventivo pri nalezljivih boleznih (Ter-Minassian, 1997b). Storitve javnofinančnega sektorja, ki so usmerjene v redistribucijo, zagotavljanje makroekonomskega ravnotežja ali pa se njihova proizvodnja odlikuje z izrazito ekonomijo velikosti in produktno raznoterostjo, sodijo na najvišjo raven. Pri ostalih storitvah so teoretične usmeritve manj določene, razlike med državami v implementaciji dodelitve trošenja pa velike. Tako so, naprimer, pri vertikalni dodelitvi storitev zdravstva in šolstva razlike med državami velike, teoretični napotki pa dokaj splošni in od primera do primera različni. STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin Na podlagi določil Ustave RS in Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ je občina pristojna za lokalne zadeve, ki jih lahko izvajajo neodvisno in ki se tičejo le občanov (predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, stanovanjske in komunalne storitve, varstvo okolja, vzdrževanje lokalnih cest itn). Izvajanje teh nalog (izvirnih ali lastnih) občina predvidi v občinskem proračunu, ki je sestavljen za obdobje enega leta in se financira iz prihodkov, ki jih določa Zakon o financiranju občin. Predpisi določajo, da lahko država po predhodi privolitvi občine ali širše lokalne skupnosti nanje prenese tudi posamezne naloge iz državne pristojnosti, če zanje zagotovi sredstva. Glede na povedano lahko sklenemo, da obstaja v Sloveniji ločnica med izvirnimi nalogami občin in prenešenimi, vendar smo v vsakdanjem življenju priča nenehnim ugibanjem o delitvi pristojnoti med vlado in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Dejstvo je, da vezana finančna situacija, še posebej na področju zdravja, vzgoje in nekaterih socialnih storitev vodi v dileme o tem kdo je za kaj pristojen. Obseg nalog je v nadaljevanju v tesni korelaciji s finančnimi stroški, ki nastajajo, zato je pomembno jasno določiti katere so te naloge in na tej podlagi določiti tudi ustrezno višino letne povprečnine, P, ki v nadaljevanju vstopa v sistem izračuna 'Primerne porabe' občin in pogojuje njihov finančni položaj ter obstoj. Do nedavnega so občine spremljale nabor obveznih nalog, po t.i. 'funkcionalni klasifikaciji', katera je razdelila naloge občin v deset smiselnih področij: Tabela 1: Razdelitev pristojnosti in nalog občin po 'funkcionalni klasifikaciji' sem štejemo vse tiste stroške, ki odpadejo na vzdrževanje Stroške javne uprave sistema oz. delovanje občine, to je občinskih organov – župana, občinske svetnike, občinske uprave, itn... Stroški za obrambo sem štejemo stroške za civilno zaščito ter protipožarno varnost javni red in varnost sem štejemo stroške za redarsko službo in prometno varnost gre stroške namenjene podpori kmetijstva, gozdarstva, Stroške ribištva, lova; pridobivanja in distribucije energetskih surovin gospodarskih (toplovodi, plinovodi); prometa (cestni promet); turizma, dejavnosti gostinjstva; in ostalih gospodarskih dejavnosti (drobno gospodarstvo, pokopališča, vzdrževanje ulic, zelenic,..) sem štejemo stroške, ki jih ima občina z izvajanjem Stroški za varstvo komunalnih dejavnosti: zbiranje in ravnanje s komunalnimi okolja odpadki, ravnanje z odpadno vodo; in ostalih dejavnosti. Stroški za sem štejemo stroške, ki jih ima občina z izvajanjem 10 Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin stanovanjski in stanovanjske dejavnosti; dejavnosti na področju prostorskega prostorski razvoj načrtovanja in razvoja; dejavnosti oskrbe s pitno vodo in ostale dejavnosti. sem štejemo stroške za organiziranje osnovnega Zdravstveno varstvo zdravstvenega varstva, lekarniška dejavnost, nujno zdravstveno varstvo in mrliška služba sem štejemo stroške dejavnosti na področju porta in Stroški družbenih - rekreacije; kulturnih dejavnosti in ostalih dejavnosti: radio, negospodarskih televizija, založništvo,neprofitne organizacije, društva in dejavnosti drugo. Stroški sem štejemo stroške izobraževanja na področju predšolske izobraževanja vzgoje, osnovnošolsko izobraževanje in ostale dejavnosti. sem štejemo stroške za socialno varstvo in prispevke za Stroški za socialno zdravstveno varstvo občanov in druge stroške s področja varnost socialne varnosti. V predstoječi študiji nam naštete naloge oz. nabor pristojnosti lokalnih skupnosti pomenijo osnovo za določitev primernega letnega finančnega nadomestila, ki ga občine dobijo na podlagi prihodkov določenih z Zakonom o financiranju občin. Glede na to, smo v nadaljevanju naredili krajšo analizo stroškov, ki nastajajo pri opravljanju zgoraj navedenih nalog v občinah, pri čemer naj opozorimo, da se bodo stroški v prihodnje spremljali po t.i. 'programski klasifikaciji' dejavnosti. Programska klasifikacija dejavnosti. Prehod na programsko klasifikacijo je del projekta Ministrstva za finance, katerega končni cilj je medsebojna uskladitev javne porabe z napredno mednarodno prakso, izboljšanje transparentnosti in odgovornosti pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi ter izpopolnitev metod spremljanja in ocenjevanja izvajanja proračuna. Nova ekonomska klasifikacija bi tako naj bila v celoti združljiva s sprejetimi mednarodnimi standardi. Pomemben cilj reforme javnih financ je vzpostavitev programskega in k rezultatom orientiranega proračuna. Programsko/rezultatna orientiranost pomeni k uspešnosti in rezultatom naravnan pristop pri pripravi in sprejemanju proračuna ter izvajanju in spremljanju izvajanja le-tega, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Za spremljanje izdatkov državnega proračuna že velja pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov državnega proračuna (Uradni list RS, št. 112/2003, 56/2005 in 141/2006). Za razvrščanje izdatkov občinskih proračunov po programski klasifikaciji pa ustreznega predpisa doslej ni bilo. Ministrstvo za finance je zato leta 2006 uvedlo pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov na podlagi katerega se je programska klasifikacija izdatkov občinskih proračunov prvič uporabila pri pripravi občinskih proračunov in finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za leto 2006. V izračun primernega obsega sredstev za financiranje nalog občine bo tako, iz poročil o izdatkih po programski klasifikaciji (obrazec P2), prenesena podatkovna osnova, ki bo v prihodnje služila kot statistični okvir spremljanja vsebinskih podlag izvajanja občinskih obveznih nalog, posledično pa tudi določanja primerne višine povprečnine. štejejo naslednji programi oziroma podprogrami: Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin 11 Tabela 2: Primer razdelitve pristojnosti občin po novi 'programski klasifikaciji' ki zajema dejavnost občinskega sveta (konto 01019001), Politični sistem izvedba in nadzor volitev in referendumov (konto 01019002) in dejavnost župana in podžupanov (konto 01019003) Ekonomska in ki zaobsega urejanje na področju fiskalne politike (konto fiskalna 02029001) in dejavnost nadzornega odbora (konto administracija 02039002). ki obsega članarine mednarodnim organizacijam (konto Zunanja politika in 03029001) ter mednarodno sodelovanje občin (konto mednarodna pomoč 03029002). Skupne ki obsegajo vodenje kadrovskih zadev (konto 04019001), administrativne informacijska infrastruktura (konto 04029001), izvedba službe in splošne protokolarnih dogodkov (konto 04039002) in razpolaganje in javne storitve upravljanje z občinskim premoženjem (konto 04039002). ki zaobsega pripravo strokovnih podlag s področja lokalne samouprave ter strokovna pomoč lokalnim organom in službam (konto 06019001), nacionalno združenje lokalnih skupnosti (konto 06019002), povezovanje lokalnih skupnosti Lokalna samouprava (konto 06019003), delovanje ožjih delov občin (konto 06029001), delovanje zvez občin (konto 06029002), administracija občinske uprave (konto 06039001) in razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave (konto 06039002). ki zajema pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in Obramba in ukrepi pomoč (konto 07039001), delovanje sistema za zaščito, ob izrednih dogodkih reševanje in pomoč (konto 07039002) in redarsko službo (konto 07039005 Notranje zadeve in ki zajema prometno varnost (konto 08039001) varnost ki zajema strukturne ukrepe v kmetijstvu (konto 11029001), Kmetijstvo, razvoj in prilagajanje podeželskih območij (konto 11029002), gozdarstvo in zemljiške operacije (konto 11029003), delovanje služb in ribištvo javnih zavodov (konto 11039001) in zdravstveno varstvo rastlin in živali (konto 11039002 Pridobivanje in ki zajema oskrbo z električno energijo (konto 12029001), distribucija plinom (konto 12049001), spodbujanje rabe obnovljivih virov energetskih surovin (12069001) in oskrbo s toplotno energijo (konto 12079001 ki obsega upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest Promet, prometna (konto 13029001), investicijsko vzdrževanje (konto infrastruktura in 13029002) in urejanje cestnega prometa (konto 13029003) ter komunikacije cestno razsvetljavo (konto 13029004). ki zajema naloge v okviru promocije občine (konto 14039001) Gospodarstvo in spodbujanje razvoja turizma in gostinstva (konto 14039002 Varovanje okolja in kamor sodi zbiranje in ravnanje z odpadki (konto 15029001), 12 Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin naravne dediščine ravnanje z odpadno vodo (konto 15029002) in izboljšanje stanja okolja (konto 15029003) kamor sodi urejanje in nadzor na področju geodetskih evidenc Prostorsko (konto 16029001), nadzor nad prostorom, onesnaževanjem planiranje in okolja in narave (konto 16029002) ter prostorsko načrtovanje stanovanjsko (konto 16029003) in oskrba z vodo (konto 16039001), komunalna urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost (konto 16039002), dejavnost objekti za rekreacijo (konto 16039003) ter urejanje občinskih zemljišč (konto 16069001) kamor sodi dejavnost zdravstvenih domov (konto 17029001), lekarniška dejavnost (konto 17059001), nujno zdravstveno Zdravstveno varstvo varstvo (konto 17079001) in mrliško ogledna služba (konto 17079002). v okvir katere sodi nepremična kulturna dediščina (konto 18029001), knjižničarstvo in založništvo (konto 18039001), Kultura, šport in ljubiteljska kultura (konto 18039003), program veteranskih nevladne organizacij (konto 18049001), podpora narodnostnim organizacije skupnostim (konto 18049003), programi drugih posebnih skupin (konto 18049004), program športa (konto 18059001) in programi za mladino (konto 18059002). kamor sodijo vrtci (konto 19029001), druge oblike varstva in Izobraževanje vzgoje otrok (konto 19029002), osnovno šolstvo (konto 19039001) in pomoči v osnovnem šolstvu (konto 19069001) kamor sodi urejanje sistema socialnega varstva (konto 20019001), programi v pomoč družini (konto 20029001), entri za socialno delo (konto 20049001), socialno varstvo invalidov Socialno varstvo (konto 20049002), socialno varstvo starejših (konto 20049003), socialno varstvo materialno ogroženih (konto 20049004), socialno varstvo zasvojenih (konto 20049005) in socialno varstvo drugih ranljivih skupin (konto 20049006). Kljub temu, da bo v prihodnje nabor pristojnosti in nalog lokalnih skupnosti definiran po programski klasifikaciji pa smo v nadaljevanju za potrebe razvoja metodologije določitve povprečnine, P, opravili krajšo analizo povprečnih stroškov občin po 'funkcionalni klasifikaciji', ki je v Slovenskih občinah do leta 2006 veljala kot standardizirana klasifikacija prikaza obveznih nalog. Slednje smo napravili zato, ker so na tej podlagi bili knjiženi tudi stroški (odhodki) občin, ki so nastali v posameznem proračunskem obdobju in tako posledično še ne razpolagamo s podatki po programski klasifikaciji, za dovolj dolgo časovno obdobje. V ta namen je bilo v novem Zakonu o financiranju občin (ZOF, Ur.l.123/2006) uvedeno t.i. prehodno obdobje v trajanju 5 let, ko naj bi se pridobila dovolj dolga časovna vrsta za implementacijo izračuna povprečnine, P, po novi, programski klasifikaciji. Ob tem naj navedemo, da sistem metodologije izračuna povprečnine, P, ni odvisen od sprememb v klasifikacijah, zato ga lahko implementiramo tako v okvir stare kot nove klasifikacije pristojnosti občin. Kljub temu pa je mogoče, da zaradi sprememb v posameznih postavkah pride do Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin 13 odstopanj v končnih vrednostih izračuna povprečnine, P. V nadaljevanju je prikazana krajša analiza povprečnih stroškov v Slovenskih občinah za obdobje med 2002 in 2005 za katero razpolagamo z zanesljivo podatkovno osnovo, in ki nam je v nadaljevanju služila kot vhodni podatek (input) za simulacijo izračuna vrednosti povprečnine, P za leti 2007 in 2008, kot je prikazano v poglavju V. predstoječega besedila. Tabela 3: Analiza povprečnih stroškov po kategorijah, na prebivalca v občinah povprečje v €/preb 2002 2003 2004 2005 1. Javna uprava 85,59 82,25 84,88 85,45 2. Obramba 1,04 0,94 0,95 1,14 3. Javni red in varnost 8,48 8,79 9,03 9,62 4. Gospodarske dejavnosti 61,14 65,75 69,09 103,19 5. Varstvo okolja 9,15 11,63 11,99 11,86 6. Stanovanjska dejavnost 19,91 22,59 26,25 26,30 7. Zdravstvo v občinah 3,32 3,74 4,07 3,96 8. Rekreacija, kultura in NO 42,46 45,39 47,81 51,41 9. Izobraževanje 106,40 117,04 120,74 130,82 10. Socialno varstvo 28,58 29,65 33,06 35,38 SK Skupaj na prebivalca 366,06 387,79 407,86 459,13 Analiza pokaže, da so Slovenske občine v opazovanem obdobju med leti 2002 in 2005, imele v povprečju med 366,06 € in 459,13 € stroškov (tekočih odhodkov) na Prebivalca, pri čemer je največji delež zajemalo področje izobraževanja (okoli tretjine, glej tudi Tabelo 4), kateremu je sledilo področje gospodarskih dejavnosti in pa fiksni strošek občin za delovanje javne uprave (okoli petine vseh stroškov). Znatne deleže po stroških glede na funkcionalno klasifikacijo lahko, v občinah, pripišemo še izdatkom na prebivalca za družbene dejavnosti, kot je rekreacija, kultura, šport in neprofitne organizacije (dobra desetina celotnih odhodkov občin), nato socialnemu varstvu (okoli 8%) in stanovanjskemu planiranju in prostorskemu načrtovanju (med 5-6%). Ostale kategorije ne predstavljajo več kot 2-3% celote. Tabela 4: Analiza deležev posameznih kategorij stroškov v občinah 2002 2003 2004 2005 1. Javna uprava 23,4% 21,2% 20,8% 18,6% 2. Obramba 0,3% 0,2% 0,2% 0,2% 3. Javni red in varnost 2,3% 2,3% 2,2% 2,1% 4. Gospodarske dejavnosti 16,7% 17,0% 16,9% 22,5% 5. Varstvo okolja 2,5% 3,0% 2,9% 2,6% 14 Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin 6. Stanovanjska dejavnost 5,4% 5,8% 6,4% 5,7% 7. Zdravstvo v občinah 0,9% 1,0% 1,0% 0,9% 8. Rekreacija, kultura in NO 11,6% 11,7% 11,7% 11,2% 9. Izobraževanje 29,1% 30,2% 29,6% 28,5% 10. Socialno varstvo 7,8% 7,6% 8,1% 7,7% SK Skupaj 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Tabela 5: Analiza skupnih stroškov po posameznih kategorij v občinah 2002 2003 2004 2005 1. Javna uprava 170.648 164.453 169.697 171.510 2. Obramba 2.080 1.875 1.908 2.276 3. Javni red in varnost 16.907 17.591 18.050 19.317 4. Gospodarske dejavnosti 121.897 131.450 138.132 207.120 5. Varstvo okolja 18.244 23.246 23.966 23.798 6. Stanovanjska dejavnost 39.686 45.167 52.474 52.783 7. Zdravstvo v občinah 6.607 7.485 8.145 7.957 8. Rekreacija, kultura in NO 84.649 90.762 95.597 103.193 9. Izobraževanje 223.329 233.997 241.386 262.583 10. Socialno varstvo 56.973 59.283 66.090 71.022 SK Skupaj stroški v mio € 741.025 775.314 815.449 921.557 V tabeli 5 so stroški (odhodki) prikazani v obliki kumulativnih vrednosti za obdobje med 2002 do 2005, ki nam je v nadaljevanju služilo tudi kot obdobje analize ta, za izračun višine povprečnine, P, v letu 2007 (glej poglavje IV. in simulacijo izračuna za leto 2007 v poglavju V.). Zneski v tabeli so izraženi v € po tekočih cenah. Vidimo, da je obseg skupnih izdatkov v občinah naraščal (skupno za 25% od leta 2002 do 2005, v ovkiru tega v letu 2003 za 4%, nato za dodatnih 11%) pri čemer so znotraj tega najbolj narasli izdatki občin za gospodarske dejavnosti (skupno za +70%, najbolj med letom 2004 in 2005), sledijo jim stroški oz. tekoči izdatki občin za stanovanjsko dejavnost in varstvo okolja (okoli tretjina povečanja med letom 2002 in 2005, pri čemer je absolutno povečanje stroškov, ki so tudi sicer imeli manjši delež v skupnih stroških, temu primerno manjše). Podrobnejšo analizo stroškov lahko (skupaj z investicijskimi odhodki), najdemo v prilogi 1 in je na tem mestu posebej ne ponavljamo. Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin 15 Tabela 5-2: Sprememba stroškov (izdatkov) med obdobjem 2002 in 2005 02/03 02/04 02/05 1. Javna uprava 0,96 0,99 1,01 2. Obramba 0,90 0,92 1,09 3. Javni red in varnost 1,04 1,07 1,14 4. Gospodarske dejavnosti 1,08 1,13 1,70 5. Varstvo okolja 1,27 1,31 1,30 6. Stanovanjska dejavnost 1,14 1,32 1,33 7. Zdravstvo v občinah 1,13 1,23 1,20 8. Rekreacija, kultura in NO 1,07 1,13 1,22 9. Izobraževanje 1,05 1,08 1,18 10. Socialno varstvo 1,04 1,16 1,25 SK Skupaj sprememba 1,05 1,10 1,24 Poleg tega smo v prilogi 2, kot primer prikazali stroške (izdatke) občin po posameznih dejavnostih in skupno za leto 2005. V slednjem prikazu je mogoče videti tudi razpone med občinami, ki so za posamezne kategorije namenile najmanj ali nič in tiste občine, ki so za posamezne kategorije namenile največ. Tabela 6: Analiza stroškov v mestnih / nemestnih občinah na prebivalca 2003 2004 2005 NM/M – (ne)mestna M NM M NM M NM 1. Javna uprava 95,94 74,87 97,14 78,26 94,49 80,59 2. Obramba 0,86 0,98 0,82 1,03 1,00 1,21 3. Javni red in varnost 12,90 6,58 13,25 6,75 14,58 6,96 Gospodarske 4. 72,64 62,03 74,59 66,12 119,42 94,47 dejavnosti 5. Varstvo okolja 18,28 8,04 18,49 8,48 20,04 7,46 6. Stanovanjska dejavnost 30,98 18,06 37,84 19,99 35,90 21,14 7. Zdravstvo v občinah 3,73 3,75 4,03 4,10 3,07 4,44 Rekreacija, kultura, 8. 62,31 36,27 65,10 38,49 69,11 41,90 NO 9. Izobraževanje 130,66 109,69 134,14 113,50 145,45 122,96 10. Socialno varstvo 31,25 28,79 34,92 32,05 37,00 34,52 SK Skupaj str./preb v € 459,55 349,06 480,31 368,77 540,06 415,65 16 Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin V okviru predstoječega poglavja o analizi stroškov (izdatkov), smo napravili tudi krajšo analizo po delitvi občin na mestne in tiste, ki nimajo tega statusa. Naj spomnemo, da je mestnih občin v Sloveniji 11, torej slabih 6%, oz. dobrih 5% po zadnjem povečanju števila vseh občin v Sloveniji. Kljub temu ugotavljamo, da v mestnih občinah živi kar 35% vsega prebivalstva Slovenije, povprečno pa imajo mestne občine več kot 20.000 prebivalcev (največ seveda Ljubljana in Maribor, prva preko 260.000, druga pa preko 110.000). Skupno povzročijo mestne občine okoli 41% vseh stroškov, ne smemo pa pozabiti tudi dnevnih migracij zaradi dela, ki so jih mestna središča, kot graviitacijski centri, deležni. Prav zaradi tega in tudi zaradi ojačanih nalog in pristojnosti, so prisotne znatne razlike med mestnimi in nemestnimi občinami v stroških po prebivalcu (glej Tabelo 6). Tako npr. za leto 2005 ugotavljamo, da je bil povprečen strošek (izdatek) na prebivalca, za dobavo vseh javnih storitev v mestnih občinah okoli 540 €/prebivalca, kar je za tretjino več kot v nemestnih občinah. Predvsem je bilo zaznati razlike v okviru gospodarskih dejavnosti (mestne okoli 119 €/prebivalca, nemestne okoli 94 €/prebivalca), v okviru izobraževanja (145 €/preb. V mestnih in 122 €/preb. V nemestnih), pa v okviru stanovanjskega področja, vzdrževanja javnega reda in varnosti ter varstva okolja. V tem okviru smo v poglavju simulacij naredili tudi poseben izračun za mestne in nemestne občine, kot eno izmed opcij, ki pa je iz vsebinskega strokovnega vidika nujno ne podpiramo, saj bi s takšno ločitvijo zmanjšali funkcijo enakomernega oz. skladnega regionalnega razvoja, ki jo danes implicitno podpiramo z dodelitvijo sredstev vsem občinam, tako mestnim kot nemestnim, na osnovi skupnega povprečja. STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Metodologija za izračun povprečnine Osnovno vodilo pri pripravi metodologije za izračun povprečnine je bilo, da se ustrezno določi/ovrednosti znesek na prebivalca, ki ga lokalna skupnost v proračunskem obdobju potrebuje da financira vse tekoče stroške nastale v okviru izvajanja njenih zakonsko predpisanih nalog – povprečnina, P. Izračun skozi metodologijo zagotavlja financiranje zgolj tekočih stroškov, ter nujnih obnov potrebnih za nemoteno delovanje infrastrukture s katero se dobavljajo javne storitve, ne pa tudi financiranja novih investicij in tistih javnih storitev, ki jih posamezna lokalna skupnost morebiti zagotavlja izven predpisanega nabora (za podroben opis slednjih glej tudi predhodno poglavje in prikazano delitev nalog po funkcionalni oz. programski klasifikaciji). Metodologija za izračun povprečninem Pm temelji na statističnem in vsebinskem opazovanju, spremljanju ter analizi povprečnih stroškov (izdatkov), ki so jih imele Slovenske občine v preteklem obdobju. Kot izbrano obdobje analize (v nadaljevanju; ta), predlagamo zadnje štiriletno obdobje nastanka stroškov (izdatkov) po prebivalcu v posameznih občinah, za katerega imamo na voljo dovolj kvalitetnih ter statistično ter vsebinsko primerljivih podatkov. Predlagana metodologija izračuna poleg klasične ekonomsko- finačne analize, upošteva tudi t.i. časovno komponento denarja in znesek temu primerno 'korigira'. Poleg ugotovljenih stroškov (izdatkov) v preteklem obdobju, metodologija zagotavlja tudi možnost morebitne spremembe potrebnih finančnih virov v tekočem obdobju, bodisi zaradi uvedbe novih ali ukinitve obstoječih zakonsko predpisanih nalog oz. pristojnosti občin. Osnovno logiko metodologije izračuna povprečnine, P, prikazujeta Slika 1 in Slika 2 v nadaljevanju. Slika 1: Osnovna logika procesa izračuna Povprečnine (P) ta ≤ ta ≤ tk (t-1) t ANALIZA STROŠKOV DOLOČEVANJE P IMPLEMENTACIJA P t – leto za katerega se izračunava povprečnina (P) ta, tz, tk - obdobje analize in opazovanja stroškov (izdatkov) občin (ta), ki teče od izbranega začetnega leta (tz) do končnega leta analize (tk) Slika 1 prikazuje temeljne procesne korake metodologije izračuna 'povprečnine', (P), kjer povprečnino izračunavamo za željeno leto t, pri čemer izračun temelji na statističnem ter vsebinskem opazovanju ter analizi stroškov v preteklem štiriletnem 18 Narava storitev stanovanjske politike, ki se izvajajo v javnem interesu obdobju. Glede na to, da je potrebno znesek povprečnine, P, določiti v enem letu pred njegovo implementacijo, to je v letu (t-1), izbrano preteklo štiriletno opazovanje oz. analiza stroškov predstavlja pravzaprav obdobje med (t-5) in (t-2). Obdobje opazovanja se vsako leto prilagaja, glede na kvantitativne in vsebinske možnosti ter smiselnost opazovanja posameznih vrst stroškov (izdatkov) po občinah, v obdobju določevanja povprečnine (v t-1) pa se smiselno vključujejo vsi predstavniki deležnikov, ki jih ta problematika zadeva (občine oz. skupnost občin, pristojno ministrstvo za finance, lokalno samoupravo, idr…). Prvi korak (glej tudi Sliko 2), je korak analiziranja oz. ugotavljanja stroškov (odhodkov) občinskih proračunov v preteklem obdobju. Analiziramo vse stroške, za katere lahko (ob predpostavki nespremenjenih nalog občin), sklepamo, da bodo v občinah nastali tudi v prihodnje in jih zato zmoremo vključiti v formulo za izračun povprečnine (P). Pri tem naj še enkrat posebej poudarimo, da je pomembno k analizi pristopiti tako s statističnega (kvantitativnega) vidika, kot z vsebinskega (kvalitativnega) vidika, po možnosti za vsako proračunsko pogajalsko obdobje posebej, da bi se izognili morebitnim anomalijam in šibkim elementom, ki jih predstoječa, na preteklih stroških temelječa, metodologija prinaša (npr. postopnemu napihovanju stroškov, kot posledica skupnega averzivnega obnašanja občin z namenom neupravičenega dviga zneska povprečnine skozi predlagan sistem oz. metodologijo izračuna povprečnine, alipa podcenjevanju končnega zneska povprečnine zaradi novih ali spremenjenih okoliščin v delovanju lokalnih skupnosti). Morebitne nove naloge ali ukinitev obstoječih, so v metodologijo vključene posebej. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da vrednost denarja v času ni enaka, kar govori eden izmed temeljnih aksiomov finančnega poslovanja. V ta namen metodologija predlaga, da se stroški preteklih let prevedejo na skupno cenovno osnovo oz. izrazijo v stalnih cenah za obdobje tk, v nadaljevanju pa po potrebi korigirajo s pričakovano spremebo cen, ki je lahko bodisi inflatorno ali deflatorno. Analizo stroškov je sicer mogoče narediti po več segmentih, pri čemer smo se za naše potrebe odločili za preprost izračun povprečnih stroškov, ki so jih oz. jih bodo zabeležile vse občine v preteklem letnem obdobju analize, ta, in katere smo podrobneje definirali v predhodnem poglavju. Narava storitev stanovanjske politike, ki se izvajajo v javnem interesu 19 Slika 2: Koraki procesa izračuna povprečnine P z uporabo opisane metodologije - KORAK I - ANALIZA STROŠKOV V IZBRANEM OBDOBJU ANALIZE - STRij - - KORAK II - IZRAČUN POVPREČNIH STROŠKOV V IZBRANEM OBDOBJU ANALIZE - PSTR - - KORAK III - KOREKCIJA PSTR S PRIČAKOVANIMI SPREMEMBAMI - ICTK/T & ∆STRXT - - KORAK IV - IZRAČUN POVPREČNINE ZA LETO t IN NJENA IMPLEMENTACIJA V PPI Ko smo opravili analizo stroškov po posameznih kategorijah (podrobneje so le te opisane v predhodnem poglavju) lahko preidemo na naslednji korak določevanja zneska povprečnine (P). Glede na zakon o financiranju občin, se slednji zgodi v času (t-1), to je leto pred implementacijo izračunanega zneska P. V ta namen uporabimo metodologijo - formulo, kot navedeno v nadaljevanju: Pt = PStr * Ictk/t ∆Strxt PStr = ¼∑(dtkStrta) Strta = 1/n*∑∑Strij Pri tem je: Pt – Povprečnina za občinsko proračunsko obdobje t; PStr – Prilagojeno povprečje stroškov (odhodkov) občin, nastalih z izvajanjem 20 Narava storitev stanovanjske politike, ki se izvajajo v javnem interesu nalog, ki jih morajo slednje opravljati na podlagi svojih pristojnosti, določenih z zakoni za posamezna področja, za celotno izbrano obdobje analize ta (predlagano štiriletno obdobje), po cenah iz končnega leta obdobja analize (ta); dtk – pretvornik stroškov (odhodkov) občin po tekočih cenah na stalno osnovo iz leta tk; Pričakovana vrednost indeksa spremembe cen življenskih potrebščin z Ictk/t – osnovo v letu tk, za leto t, to je leto implementacije P; Povprečna vrednost stroškov (odhodkov) vseh občin na prebivalca, Str nastalih z izvajanjem nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi ta – svojih pristojnosti, za izbrano leto znotraj obdobja analize ta; Predvideno povečanje/zmanjšanje tekočih stroškov (odhodkov) v ∆Strx občinah, v letu t, nastalo zaradi uvedbe/ukinitve nalog, ki jih morajo t - občine opravljati na podlagi določenih pristojnosti; obdobje analize in opazovanja stroškov (izdatkov) občin (ta), ki teče od ta, kz, tk izbranega začetnega leta (tz) do končnega leta analize (tk) Strošek (izdatek) občine (i) na prebivalca (n) za izvajanje nalog, ki jih Str mora slednja opravljati na podlagi svojih pristojnosti, določenih z zakoni ij za posamezno programsko področje (j); Zgornja formula predstavlja pravzaprav osnovno metodologijo za ugotavljanje primernega obsega povprečnine, P. Prvi del metodologije sestoji iz ugotavljanja dejanske povprečne višine stroškov (odhodkov) na prebivalca, ki so jih imele občine v zadnjem štiriletnem obdobju za katerega imamo dovolj kvalitete podatkovne osnove za analizo (ta). Slednje, skozi proces izračuna, implicitno vsebuje in prikazuje spremenljivka PStr. Pri tem ne smemo pozabiti, da se nahajamo v obdobju t-1, kjer podatki o nastalih preteklih stroških za t-1 še niso na voljo, medtem ko z izračunom določamo predvidene stroške (odhodke), ki jih bodo imele občine z izvajanjem nalog v prihajajočem letu t. Pomemben element PStr je spremenljivka Str , ki prikazuje stroške (odhodke) ta vseh opazovanih občin v posameznem letu znotraj izranega obdobja analize, ta. Ker gre za opazovanje v času, je pomembno, da Strta prevedemo na skupno osnovo – to so npr. stalne cene zadnjega obdobja, ki ga imamo še na voljo za opazovanje; (tk) in kar dosežemo s koeficientom dk kot pretvornikom stroškov (odhodkov) občin po tekočih cenah na stalno osnovo. Pretvornik dk izračunamo kot obratno vrednost indeksa cen za opazovano leto, s stalno osnovo v tk (Ictk). Slednje nam zagotavlja, da pridobljena informacija o povprečnih stroških (izdatkih) v opazovanem obdobju ne bo podcenjena ali precenjena oz. kontaminirana s spremembami v vrednosti denarja, kar ni neposredno vsebinsko povezano s spremembami nalog oz. dejanskih stroškov občin v izbranem opazovanem obdobju. S pomočjo spremenljivke Strta v nadaljevanju izračunamo spremenljivko PStr, kot prilagojeno povprečje stroškov – prilagojeno kot opisano zgoraj, ki pa jo v nadaljevanju korigiramo še z dvema elementoma v okviru predstoječe metodologiji; spremenljivko Ictk/t, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti povprečnine; P, in spremenljivko; ∆Strx , ki zagotavlja možnost prilagajanja t Narava storitev stanovanjske politike, ki se izvajajo v javnem interesu 21 povprečnine; P, spremembam v naboru nalog oz. pristojnosti, ki jih občine imajo oz. jih morajo izvajati v skladu z zakonom. Spremenljivka Ic ; zagotavlja, da se tudi po zaključku obdobja opazovanja in analize tk/t stroškov ohranja realna vrednost izračunanega povprečja stroškov PStr in posledično povprečnine, P. Gre za predpostavko o gibanju indeksa cen življenskih potrebščin v letu v katerem se opravlja izračun povprečnine (t-1) in za leto v katerem bo prišlo do implementacije izračunane povprečnine (t). Pri tem naj opozorimo, da dikcija, ki je trenutno zapisana v zakonu ni najbolj v skladu s standardno ekonomsko terminologijom saj govori o 'inflaciji' (12.čl. ZOF-1), ki pa je ožji pojem od pojma; 'sprememba cen življenskih potrebščin'. Čeprav v preteklosti na letni ravni Slovensko gospodarstvo še ni bilo priča temu pojavu, pa je vendarle potrebno v metodologiji zaobjeti tudi možnost t.i. deflacije, to je obdobja v katerem cene upadejo. V tem primeru se vrednost indeksa zmanjša. Variabla Ictk/t je v našem primeru mišljena kot indeks s stalno osnovo v letu tk, katerega vrednost ugotavljamo za leto t (primer glej v poglavju o simulacijah). Spremenljivka ∆Strx , zagotavlja možnost prilagajanja povprečnine, P, spremembam t v naboru nalog (posledično pa tudi stroškom), ki jih morajo občine izvajati glede na veljavno zakonodajo. Glede na trenutno stanje oz. pretekla leta, ki so nam služila za opazovanje gibanja stroškov (odhodkov) občin v Sloveniji, je takšnih skupin deset (po t.i. funkcionalni klasifikaciji); oz. glede na t.i. programsko klasifikacijo, dvajset (slednje smo podrobneje opisali v predhodnem poglavju, zato jih na tem mestu ponovno ne navajamo). Variabla ∆Strx , je lahko bodisi pozitivna (v primeru povečevanja nalog t občinam) in pomeni povečevanje povprečnine, P ali pa negativna (v primeru odvzemanja ali prenašanja nalog občin na druge nivoje), kar posledično pomeni zmanjšanje povprečnine za posamezno leto t. Opisano metodologijo za izračun povprečnine, P, kot ključnega vhodnega elementa za izračun obsega primerne porabe posamezne občine (Ppi), kot jo predvideva zakon, smo v nadaljevanju preizkusili tudi v simulaciji (poglavje V. predstoječega besedila). Simulacija izračuna metodologije je bila narejena za izračun višine povprečnine v letu 2007 in 2008, predvsem z namenom, da bi ugotovili, kako se metodologija obnese v primerjavi z vnaprej določenim zneskom povprečnine, P, ki ga je za prehodno obdobje do leta 2009, predvidel zakonodajalec (glede na 37. čl. zakona znaša za proračunsko leto 2007 povprečnina 469,45 €, za proračunsko leto 2008 pa 482,13 €). Utemeljitev, zakaj se bo opisana metodologija le postopoma implementirala v proces določanja povprečnine temelji na tem, ker je za doseganje kar najvišje stopnje zanesljivosti zajemanja podatkov o stroških (odhodkih) občin za tekoče financiranje nalog določenih z zakoni za posamezna področja, potreben določen čas. V preteklosti je bilo nemalokrat ugotovljeno, da občine niso pravilno knjižile določenih postavk v svojih poslovnih knjigah, s čimer je prišlo bodisi do podvrednotenja ali prevrednotenja posameznih kategorij stroškov. V tem prehodnem obdobju bo zato postopoma uveljavljena določba o ugotovitvi in uskladitvi povprečnine. Dodaten razlog za to je tudi v ugotovitvi, da bodo v izračun 22 Narava storitev stanovanjske politike, ki se izvajajo v javnem interesu povprečnine po tem zakonu zajeti odhodki občinskih proračunov za financiranje nalog občin, ki jih ob uveljavitvi zakona še ne bo mogoče zajemati, ker bodo naloge določene z uredbo vlade, sprejeto po uveljavitvi zakona in ker se prvi podatki po programski klasifikaciji odhodkov občinskih proračunov pričakujejo šele za leto 2007. Slednje bi lahko bistveno poslabšalo uporabo izračuna povprečnine po 'stroškovni' metodi, ki temelji na opazovanju preteklih stroškov.Preteklo in sedanje obdobje analize vsebuje namreč oceno odhodkov po t.i. funkcionalni klasifikaciji, po kateri ni mogoče izločiti financiranja avtonomnih nalog občin. Predlagano prehodno obdobje je v skupnem trajanju pet let. Od tega dve leti ko bo povprečnina določena v absolutnem znesku, nato pa bodo podlaga za ugotovitev povprečnine že podatki, ugotovljeni v skladu z uredbo in metodologijo za izračun povprečnine. STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 Metodologijo za izračun povprečnine, kot je bila za namene izvajanja Zakona o financiranju občin (ZFO-1), sprejetega v jeseni leta 2006, razvita v poglavju IV. predstoječega besedila, smo v nadaljevanju preizkusili na dveh primerih; in sicer za proračunsko leto 2007 in za proračunsko leto 2008. V okviru simulacije so bili upoštevani vsi elementi zgoraj opisane metodologije in pa stroški financiranja občinskih obveznih nalog. V prikazanem primeru je analiza stroškov temeljila še na stari, tako imenovani 'funkcionalni klasifikaciji' zajemanja stroškov, v prihodnje pa bo izračun kot podatkovno podlago upošteval t.i. ' programsko klasifikacijo' . Po t.i. programski klasifikaciji bo v prihodnje spremljala stroške (odhodke) občinskih proračunov tudi pristojna služba znotraj ministrstva za finance, posebej pa bo naloge določevala uredba o določitvi stroškov, kar se bo upoštevalo pri ugotavljanju primernega obsega sredstev za financiranje občin. Člen 11. zakona namreč govori, da vlada z uredbo podrobneje določi naloge občin, ki jih morajo slednje obvezno izvajati in posledično financirati, pri čemer nastajajo določeni stroški (odhodki). Slednje naj bi v ustrezni višini zajel izračun povprečnine. Znesek povprečnine, P naj bi glede na 12. člen zakona, za naslednje proračunsko leto, dokončno ugotovilo ministrstvo za finance, a tudi na podlagi pogajanj z občinami. Primer simulacije izračuna za leti 2007 in 2008 je prikazan v nadaljevanju. Primer izračuna povprečnine (P) za leto 2007 Korak 1: Izračun variable Strta - analiza stroškov za izbrano preteklo obdobje Tabela 7: Analiza povprečnih stroškov po kategorijah, na prebivalca v občinah povprečje v €/preb. 2002 2003 2004 2005 1. Javna uprava 85,59 82,25 84,88 85,45 2. Obramba 1,04 0,94 0,95 1,14 3. Javni red in varnost 8,48 8,79 9,03 9,62 4. Gospodarske dejavnosti 61,14 65,75 69,09 103,19 5. Varstvo okolja 9,15 11,63 11,99 11,86 6. Stanovanjska dejavnost 19,91 22,59 26,25 26,30 7. Zdravstvo v občinah 3,32 3,74 4,07 3,96 8. Rekreacija, kultura in NO 42,46 45,39 47,81 51,41 24 Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 9. Izobraževanje 106,40 117,04 120,74 130,82 10. Socialno varstvo 28,58 29,65 33,06 35,38 SK Skupaj Strta 366,06 387,79 407,86 459,13 Analiza pokaže, da so Slovenske občine v opazovanem obdobju med leti 2002 in 2005, imele v povprečju med 366,06 € in 459,13 € stroškov (tekočih odhodkov) na prebivalca za izvajanje predpisanih nalog. Ta informacija nam služi kot osnovna podatkovna baza za izračun povprečnine, P, za leto 2007, kot določeno z metodologijo v poglavju IV. Slednja predstavlja vrednost faktorja Strta po tekočih cenah in predstavlja osnovo za izračun spremenljivke PStr, ko prilagojenega povprečja stroškov (odhodkov) občin za izbrano leto. Tabela 8: Izračun variable Strta – tekoče cene – stroški za izbrano leto leto/ € Strta 2002 366,1 2003 387,8 2004 407,9 2005 459,1 Povprečje Strta 405,2 Korak 2: Pretvorba spremenljivke Strta na skupno osnovo (tk) in izračun PStr Gornji prikaz vrednosti spremenljivke Strta prikazuje naraščanje spremembo stroškov (odhodkov) v občinah od leta 2002 do 2005 v skupni vrednosti +25,4%. Gre za nominalno povečanje, ki poleg realnega povečanja vsebuje tudi spremembo cen zaradi časovne komponente vrednosti denarja, v višini 12,1% (Uradni podatek, vir.: Bilten Banke Slovenije, 2007). Glede na to bi bilo neustrezno, povprečno vrednost PStr, kot jo predvideva metodologija, izračunati zgolj kot navadno aritmetično sredino letnih vrednosti, Str , saj bi bila vrednost tako izračunane povprečnine, ta P, podcenjena. Zato moramo v drugem koraku povprečne letne vrednosti stroškov, Strta, pretvoriti na ustrezno skupno osnovo oz. jih ustrezno prilagoditi ter tako 'očistiti' časovne komponente vrednosti denarja. Pretvorba spremenljivke na skupno osnovo pomeni preračun na t.i. 'stalne cene' v izbranem letu. Kot izbrano leto vzamemo leto analize (tk) oz. leto 2005, ki je hkrati tudi končno leto izbranega obdobja analize in opazovanja stroškov (odhodkov) v občinah. Pretvorba spremenljivke Strta na stalne cene iz leta 2005, poteka po naslednjem izračunu (primer je narejen za izračun Strta za leto 2002 – Str02): Str02 po cenah 05 = Str02*d05/02 = 366,1*(1/89,2) = 410,4 € kjer pomeni; Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 25 Str – 02 povprečni stroški na prebivalca v občinah za leto 2002; d05/02 - pretvornik stroškov občin po tekočih cenah, Str02, na stalno osnovo, tk; ki je pravzaprav; 1/Ic – 05/02 indeks spremembe cen za leto 2002, s stalno osnovo v letu 2005; Tabela 9: Korekcija variable Strta in prilagojeno povprečje stroškov, PStr leto/ € Strta Ic05/t 2002 410,4 89,2 2003 411,7 94,2 2004 417,9 97,6 2005 459,1 110 PStr 424,8 - Primer pretvorbe in prilagojena povprečna vrednost, PStr, pokaže, da znaša ustrezno povprečje vrednosti stroškov v občinah za opazovano obdobje med 2002 in 2005, nekaj več kot 424 € na prebivalca (po stalnih cenah iz leta 2005). Ta vrednost v nadaljevanju vstopa kot vhodni podatek za izračun povprečnine, P. Korak 3: Izračun povprečnine, P in indeks Ictk/t - ohranitev realne vrednosti V naslednjem koraku izračunano povprečno vrednost stroškov (odhodkov) občin v opazovanem štiriletnem obdobju, korigiramo še s pričakovano vrednostjo indeksa spremembe cen življenskih potrebščin za leto (t-1) in t, z osnovo v letu tk, to je zadnje leto opazovanja nastalih stroškov v občinah; Glede na podatke Statističnega urada RS, lastne predpostavke in formalni vir; Bilten Banke Slovenije, leto 2007, znaša vrednost korekcijskega indeksa Ictk/t - 105,3, ob predpostavki, da bo v Sloveniji v letu 2007 prisotna sprememba cen v višini +2,5%. Glede na predpostavke dobimo prvo vrednost povprečnine, P, kot: P = PStr * Ic05/07 = 424,8 € * 105,3/100 = 447,3 € Korak 4: Izračun končne vrednosti povprečnine, P in korekcija ∆Strxt V zadnjem koraku opravimo še morebitno korekcijo povprčnine, P, za strošek (odhodek), ki bi v letu implementacije povprečnine lahko nastal zaradi določitve novih nalog, ki jih morajo občine opravljati. Mogoče je tudi, da bi se v katerem izmed let dogodilo, da bi kakšno izmed nalog občinam odvzeli, prenesli na drug nivo upravljanja ali ukinili. V tem primeru se povprečnina ustrezno zmanjša. Po opravljeni korekciji, ki je za simulirano leto 2007 znašala 0 €, dobimo končno vrednost povprečnine, P, za leto 2007, ki glede na izračun znaša: P07 = PStr * Ic05/07 ∆Stri07 = 447,3 € 26 Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 Po enakem postopku in ob uporabi enake metodologije, smo simulirali tudi vrednost povprečnine, P, za leto 2008. Izračun je pokazal, da ob predpostavki, Str06 = 511,45 €/prebivalca, le ta znaša 482,13 €, oziroma toliko, kot jo je predvidel tudi zakonodajalec za prehodno obdobje uvajanja nove metodologije. Primerjavo med povprečnino, P, za leti 2007 in 2008, izračunano po predstoječi metodologiji in povprečnino, P, ki jo je za leto 2007 in 2008 določil zakonodajalec, lahko opazujemo v Tabeli 10 v nadaljevanju: Tabela 10: Primerjava med P določeno v zakonu in P izračunano po metodologiji leto/ € P P t - t- zakon ZOF-1 metodologija 2007 469,4 447,3 2008 482,1 482,1 Kot stranski produkt analize stroškov je bilo tudi ugotovljeno, da imajo t.i. mestne občine za približno petino do tretjine višje stroške na prebivalca kot nemestne občine. Delno nesorazmerja sicer odpravlja formula za izračun Ppi, v katero vstopa na tem mestu ovrednotena povprečnina (P), vendar dopuščamo možnost, da v prihodnje slednje smiselno implementiramo tudi v proces izračuna povprečnine, z namenom, da ne pride do podvrednotenja zneska povprečnine (P) za mestne občine oz. prevrednotenja za nemestne. V ta namen smo v nadaljevanju izračunali še vrednosti povprečnin posebej za mestne in nemestne občine, zgolj kot ilustracijo razlik v višini stroškov oz. povprečnine pri navedenih vrstah lokalnih skupnosti. Opcija izračuna P za mestne in nemestne občine. Kot omenjeno zgoraj, smo v nadaljevanju pripravili tudi opcijo, ki v procesu izračuna povprečnine upošteva delitev občin na mestne in nemestne občine. V procesu analize stroškov (odhodkov) je bilo namreč ugotovljeno, da 11 mestnih občin, v katerih stalno prebiva povprečno okoli 35% prebivalcev Slovenije, ustvari za okoli 41% vseh stroškov, kar pomeni, da je povprečna vrednost ustvarjenih stroškov na prebivalca v mestni občini višja kot v nemestni. Predvsem se razlike kažejo v tistih kategorijah stroškov, kjer prihaja do prelivanja uporabe javnih dobrin, zaradi migracij med občinami ali zaradi nekaterih obveznih elementov, ki jih morajo izpolnjevati mestne občine za ohranitev svojega statusa. To so npr. stroški za kulturo (v letu 2005 v mestnih občinah npr. višji za okoli 50%), stroški za varovanje okolja, šolstvo, javno upravo in stanovanjsko področje. Nekatere kategorije stroškov so višje v nemestnih občinah, npr. stroški za zdravstvo. Analiza je pokazala, da je strošek na prebivalca v mestni občini za okoli 30% presegal stroške v nemestnih občinah. Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 27 Tabela 11: Primerjava skupnih stroškov v mestnih in nemestnih občinah Leto/€ ZP Str-Sk Str-M Str-NM M/NM 2002 350,71 366,06 430,31 340,78 1,26 2003 367,76 387,79 459,55 349,06 1,32 2004 377,45 407,86 480,31 368,77 1,30 2005 413,85 459,13 540,06 415,65 1,30 ZP: povprečnina kot jo je v preteklosti določil državni zbor Str-sk: skupni stroški na prebivalca v občini, v € Str-M: stroški na prebivalca v mestnih občinah, v € Str-NM: stroški na prebivalca v nemestnih občinah, v € M/NM: količnik stroškov med mestnimi in nemestnimi občinami Tabela 12: Primerjava povrečnine, P, izračunane za mestne/nemestne občine leto/ € P P P 07 07 07 mestne občine skupaj nemestne občine 2007 527,1 447,3 407,0 STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Analiza stroškov po različnih kriterijih Analiza nam pokaže, da se opisane kategorije stroškov po občinah (Stri) močno razlikujejo, prav tako skupni stroški po občinah. Teoretično bi morali biti stroški v korelaciji z lastnostmi občin (Li), zato ni odveč, da v analizo stroškov po kategorijah in po občinah, vključimo tudi nekatere lastnosti občin (Li). Nekaj občinskih specifik je že upoštevano pri izračunu primerne porabe po občinah (PPi –), kot npr. površina občin (Pi), število prebivalcev, število starejših od 65. let po občinah (Si), število mlajših od 15 let po občinah (Mi), število kilometrov občinskih cest po občinah (Ci) ter razdelitev občin na mestne občine (takšnih je trenutno 11), nemestne občine in občine, ki imajo sedež v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo. Navedene specifike oz. lastnosti (Li) bi morale v veliki meri pojasnjevati stroške, ki nastajajo po občinah (STRi) oz. razlike med zgoraj naštetimi skupinami stroškov po občinah, saj ni vseeno ali mora občina zgraditi osnovno šolo za 100 ali 1000 osnovnošolcev, ali jih mora do šole prevažati ali ne, ali mora ob ostalih potrebah izdatno vlagati še v izgradnjo komunalne infrastrukture, kulturnih in športnih objektov, ali mora vzdrževati veliko število občinskih cest na težko dostopnih področjih, itn. Tabela P1: Odkloni od povprečne vrednosti (Stri/p) v letu 2005 Odklon od povprečja <-30% do-30% do-20% do-10% Odstotek občin v skupini (v%) 4,15 16,1 20,7 25,9 Povprečni strošek v skupini 101.383 120.897 138.015 154.932 (SIT) Odklon od povprečja do+10% do+20% do+30% >+30% Odstotek občin v skupini (v%) 10,4 6,74 4,15 11,9 Povprečni strošek v skupini 171.909 187.425 205.299 299.837 (SIT) Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah 29 Graf P1: Odkloni od povprečne vrednosti stroškov (Stri/p) v letu 2005 30 25 20 % občin 15 10 5 0 <-30% do-30% do-20% do-10% do+10% do+20% do+30% >+30% odklon od povprečja (v %) V spodnji tabeli je navedeno še nekaj primerov občin, ki so opazno odstopale od povprečne vrednosti stroškov na prebivalca (tudi do 50% in več v obe smeri). Ekstremne vrednosti po občinah glede na strukturo znotraj stroškov so navedene v nadaljevanju. Tabela P2: Ekstremne vrednosti posameznih vrst stroškov v letu 2005 P* od - do najnižji najvišji % % Majšperk, Šenču, Kobilje, Gorišnica, stroški za javno 14,1 5,37 - 39,35 Selnica, Šoštanj, Podlehnik, Osilnica, upravo Kuzma Grad stroški za Muta, Vuzenica, Vitanje, Razkrižje, Ivančna gorica, obrambo (civilna 0,3 0 - 10,97 Tudnišče, Sv. Pesnica, Brezovica, zaščita) Andraž v Slov. gor. Bovec Brezovica, Gornji Grad, Semič, stroški za javni Podlehnik, 2,0 0 - 5,25 Markovci, Sežana, red in varnsot Dobrovnik, Žirovnica Turnišče, Komenda stroški za Podlehnik, Osilnica, Sv. Andraž v Slov. Štore, Cerkno, Naklo, gospodarske 20,3 0,63 - 54,91 gor., Trnovska vas, Luče, Kostel dejavnosti Kuzma stroški za varstvo 8,2 0 - 52,45 Dobje, MO Kranj, Dornava, Turnišče, 30 Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah okolja Velike Lašče, Izola, Lovrenc na Poh., Dobrova - Polhov Tišina Gradec, MO Celje stroški za Lendava, Dornava, Hrastnik, Cerknica, stanovanjsko Selnica ob Dravi, 11,5 0,29 - 73,92 Komenda, Žetale, dejavnost in Trnovska vas, Kuzma prostorski razvoj Vransko stroški za Komenda, Dornava, Muta, Naklo, Bloke, 1,2 0,02 - 25,79 Hodoš, Mislinja, zdravstvo Sodražica, Jezersko Tabor stroški za Kostel, Majšperk, Nazarje, Mežica, Trzin, družbene 10,8 0,38 - 35,92 Žetale, Trnovska Horjul, Miklavž na dejavnosti vas, Cankovo Drav. polju Šoštanj, Preddvor, Kuzma, Hodoš, stroški za Tabor, Sveti Andraž v izobraževanje 25,7 4,65 - 76,32 Dobrovnik, Osilnica, Žetale Slov. gor., Trnovska vas stroški za socialno Kuzma, Komenda, Ruše, Dobje, Ormož, 5,6 1,53 - 33,39 Hodoš, Dobrovnik, varnost Krško, Osilnica Majšperk P* povprečna vrednost celotnih stroškov na prebivalca v vseh občinah (Stri/p) Razlike, kakršne so prisotne v strukturi stroškov posameznih slovenskih občin, gotovo niso opravičljive (saj npr. stroški javne uprave) v eni občini ne morejo zavzemati zgolj 5,37% celotnih stroškov, v drugi pa kar 39,35%, vsaj ne v okviru tistih nalog, ki so občinam določene in predpisane z ustavo in zakonom. Podobno razmišljanje lahko privzamemo tudi za druge vrste stroškov (gospodarstva, okolja, družbenih dejavnosti), kjer pa bi zaradi občinskih specifik občin in njihove raznolikosti lahko dopustili več odstopanja od povprečnih vrednosti v strukturi stroškov (p* - v tabeli). V tabelah v nadaljevanju smo primerjali posamezne vrste stroškov upoštevajoč specifike posameznih občin. Občine smo v ta namen razdelili v dve ali več skupin: a) Kot prvo smo upoštevali različno število prebivalcev po občinah, kjer smo občine razdelili na tiste z manj kot 2000 prebivalci, na občine s populacijo med 2.001 in 5.000, na občine s populacijo med 5.001 in 20.000 prebivalci ter na občine z več kot 20.000 prebivalci, kamor spadajo tudi vse mestne občine razen MO Slovenj Gradec, b) Kot drugo smo občine razdelili v dve skupini, kot jih deli tudi veljavni Zakon o financiranju občin /ZFO/. Gre za delitev na mestne in nemestne občine, c) Kot tretje smo občine razdelili glede na velikost občine oz. gostoto poseljenosti. Občine smo razdelili glede na količnik Pi, kot ga zasledimo tudi v obstoječem modelu financiranja občin. Količnik predstavlja razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca. Rezultati analize strukture občinskih stroškov po kriteriju števila prebivalstva (glej Tabelo spodaj) so pokazale, da so imele občine z manj kot 2.000 prebivalci bistveno Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah 31 višje stroške na prebivalca (tudi do 37% nad srednjim razredom (v nadaljevanju nsr)) ter bistveno višje kot občine z nad 2.001 prebivalci (v slednjo kategorijo smo uvrstili tri katerogije občin in sicer: 1. občine od 2.001 do 5.000 prebivalcev, 2. občine od 5.001 do 20.000 prebivalcev in 3. občine z več kot 20.001 prebivalcev. Analize so pokazale, da so imele občine z manjšim številom prebivalcev od 2.000 v letu 2005 večje stroške na področju: javne uprave (tudi do 68% nsr); kmetijstva, gozdarstva, ribištva, lova (200% nsr); prometa (cestni promet) (35% nsr); gostinstva, turizma (36% nsr); ravnanja z odpadno vodo (46% nsr); stanovanjske dejavnosti (145% nsr); oskrbe z vodo (950% nsr); zdravstva (125% nsr); izobraževanja (25% nsr); osnovnošolske vzgoje (110% nsr); socialne varnosti (25% nsr). V občinah z nad 2.001 do 20.000 prebivalci ni bilo bistvenih odstopanj od povprečnih vrednosti po posameznih kategorijah stroškov, so se pa ta odstopanja pokazala v občinah z nad 20.001 prebivalcem. Slednje občine so imele bistveno nižje stroške od Povpr na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova (kar kaže na to, da niso ruralne občine); imele pa so bistveno večje stroške na področju: gospodarskih dejavnosti (13% nsr), znotraj katerih so posebej izstopali stroški za drobno gospodarstvo, pokopališča, vzdrževanje zelenic, parkov, ulic idr. (75% nsr); zbiranja in ravnanja z odpadki (28% nsr); rekreacije, kuture in drugih dejavnosti (10% nsr), znotraj katerih posebej izstopajo stroški na področju dejavnosti športa in rekreacije (19% nsr). Glede na navedeno so se po strukturi stroškov izkazale za najdražje občine z do 2.000 prebivalci, medtem ko so se ostale kategorije občin tako z vidika skupnih stroškov na prebivalca (v nadaljevanju STRi/p) kot tudi same strukture stroškov najbolj racionalne. Iz slednje skupine so izstopale, po posameznih kategorijah stroškov, le občine z nad 20.000 prebivalci in še to pri kategorijah stroškov, ki so vezana na urbana/mestna okolja. V slednji kategoriji so bile tudi vse mestne občine z izjemo MO Slovenj Gradec. Tabela P3: Struktura stroškov glede na število prebivalcev, leto 2005 število prebivalcev Kategorija: manj kot od 2.001 do od 5.001 do več kot 2.000 5.000 20.000 20.001 v % od vseh občin 12,44 35,23 43,01 9,33 Stri/p 223.060 159.037 158.437 162.289 Javna uprava 38.801 23.081 21.899 23.375 Obramba (civ. zašč.) 218 720 404 417 Javni red 2.947 3.186 2.763 3.325 Gospodarske dejavnosti 37.479 30.325 35.556 38.269 Varstvo okolja 14.476 14.566 14.590 10.887 Stanovanjska dejavnost 46.426 17.474 16.587 16.817 in prostorski razvoj Zdravstvo 4.585 2.220 2.456 1.705 Rekreacija, kultura in 14.082 14.422 14.693 19.642 NO Izobraževanje 52.565 44.519 41.157 38.312 32 Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah Socialna varnost 11.482 8.522 8.333 9.541 Tabela P4: Stroški mestnih (MO) in nemestnih (NMO) občin v letu 2005 V sit/preb MO/NMO Kategorija: Nemestne občine Mestne občine Skupaj Stri/p 166.341 178.665 164.209 Obramba (civ. zašč.) 496 448 424 Javni red (protipožarna 2.930 3.936 3.284 varnost) Gospodarske dejavnosti 33.742 41.871 33.862 Varstvo okolja 14.224 14.181 13.527 Stanovanjska dejavnost in 20.715 19.252 18.927 prostorski razvoj Zdravstvo 2.565 2.603 2.042 Rekreacija, kultura in NO 14.602 21.285 17.771 Izobraževanje 43.700 40.105 42.136 Socialna varnost 8.934 8.403 9.125 Naslednji kriterij je bil kriterij glede na status občine. Obstoječi Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ namreč deli občine na mestne in nemestne občine, kriteriji za mestno občino pa so (razen pogoja, da ima najmanj 20.000 prebivalcev) še: vsaj 15.000 delovnih mest, in da je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega območja. Ustanovi jo Državni zbor. Rezultati analize so pokazali, da so imele mestne občine (MO) višje stroške na področju: javne uprave; gospodarskih dejavnosti (znotraj te kategorije pa posebej izstopajo stroški za drobno gospodarstvo, pokopališča, vzdrževanje zelenic, parkov, ulic idr.), torej podobno kot po predhodnem kriteriju; zbiranja in ravnanja z odpadki; stanovanjske dejavnosti, dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in razvoja (enako kot pri predhodnem kriteriju); zdravstva, rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj in drugih institucij (enako kot pri predhodnem kriteriju) in predšolske vzgoje (enako kot pri predhodnem kriteriju). Nemestne občine pa so imele, podobno kot pri predhodnem kriteriju, bistveno višje stroške na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova; cestnega prometa; ravnanja z odpadno vodo; oskrbe z vodo in izobraževanja (v tej kategoriji izstopajo stroški za osnovnošolsko vzgojo). Skupno pa lahko rečemo, da so bile mestne občine v letu 2005 po obsegu stroškov na prebivalca do 10% "dražje" kot nemestne. Izhajajoč iz navedenega bi bilo v novem sistemu navedene ugotovitve smiselno upoštevati, kar pomeni, da bi se pri mestnih občinah upošteval ustrezen korekcijski faktor, ki bi mestnim občinam, glede na obseg pristojnosti in nalog, ki jih imajo kot mestne občine zagotovil večji delež primerne porabe. Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah 33 Tudi analiza po zadnjem kriteriju (Pi) (glej Tabelo 10 spodaj) je dala podobne rezultate. Večje občine, ki so praviloma tudi manj poseljene, imajo praktično v vseh opazovanih kategorijah stroškov z izjemo stroškov, ki se namenjajo za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofirnih organizacij itn. Kot najbolj racionalne so se tudi tokrat pokazale občine v srednjem razredu, saj se stroški skoraj brez izjeme obnašajo po načelu t.i. 'U- krivulje', kar pomeni, da imajo občine, ki so glede na dano kategorizacijo, umeščene na obrobje (npr. majhno ali veliko število prebivalcev, površinsko velike ali majhne občine, itn) višje stroške, kot tiste občine, ki so umeščene neposredno okoli povprečne vrednosti. Tabela 10: Struktura stroškov občin glede na gostoto poseljenosti Pi – je razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca kar pomeni, da je občina z višjim koeficientom manj poseljena (oz. na prebivalca odpade več površine občine) kot tista z manjšim koeficientom. Gostota prebivalstva - Pi Kategorija: Pi < 1,00 1,01 - 2,00 Pi >2,01 Stri/p 158.594 157.331 191.079 Javna uprava 22.271 22.573 30.176 Obramba (civ. zašč.) 453 251 874 Javni red (protipožarna 2.825 2.669 3.628 varnost) Gospodarske dejavnosti 31.418 29.973 43.531 Kmetijstvo, gozdrastvo, 1.363 2.448 3.903 ribištvo, lov Pridobivanje in distribucija 260 107 528 energetskih surovin Promet (cestni promet) 17.240 17.462 24.640 Druge gospodarske 1.831 1.853 4.608 dejavnosti (gostinstvo, turizem) Ostale gosp. dejavnosti 10.724 8.102 9.852 Varstvo okolja 14.452 11.417 17.736 Zbiranje in ravnanje z 3.658 2.981 3.772 odpadki Ravnanje z odpadno vodo 8.533 7.799 13.749 Ostale dejavnosti 2.261 637 215 Stanovanjska dejavnost in 18.445 20.036 24.247 prostorski razvoj Stanovanjska dejavnost 4.163 3.054 2.403 34 Izvajanje stanovanjske politike v primerjalnih ureditvah Dejavnost na področju 4.165 3.599 5.329 prostorskega načrtovanja in razvoja Oskrba z vodo 3.348 10.566 12.650 Ostale dejavnosti 6.770 2.817 3.866 Zdravstvo 1.863 2.343 3.777 Rekreacija, kultura in NO 16.487 12.699 16.157 Dejavnosti na področju 6.198 4.162 5.012 športa in rekreacije Kulturne dejavnosti 8.276 6.890 8.380 Ostale dejavnosti (radio, 2.014 1.647 2.765 televizija, založništvo, neprofitne organizacije, društva idr.) Izobraževanje 42.377 46.367 41.027 Predšolska vzgoja 21.893 19.458 17.501 Osnovnošolska vzgoja 19.386 26.258 22.437 Ostale dejavnosti 1.098 650 1.089 Socialna varnost 8.003 9.003 9.926 STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 1 Tekoči stroški izvajanja obveznih nalog občin za leto 2005 - STR05 2005 2005 2005 v €/preb v 000 € v SIT 1. Javna uprava 85,7 171.510 41.001.805.364 2. Obramba 1,1 2.276 544.113.007 3. Javni red in varnost 9,6 19.317 4.617.885.635 4. Gospodarske dejavnosti 103,4 207.120 49.514.914.697 5. Varstvo okolja 11,9 23.798 5.689.163.145 6. Stanovanjska dejavnost 26,4 52.783 12.618.616.922 7. Zdravstvo v občinah 4,0 7.957 1.902.137.065 8. Rekreacija, kultura in NO 51,5 103.193 24.669.612.916 9. Izobraževanje 131,1 262.583 62.774.069.755 10. Socialno varstvo 35,5 71.022 16.978.861.746 SK Skupaj 460,2 921.557 220.311.180.255 1.1 Stroški javne uprave - 2005 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 1. BREZOVICA 9.701 98.462.623 10.150 2. ROGAŠOVCI 3.644 41.534.443 11.398 3. ŠENČUR 7.660 87.950.000 11.482 4. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 376.284.000 12.346 5. VIPAVA 5.253 65.170.000 12.406 6. SLOVENSKE KONJICE 14.082 175.321.000 12.450 7. ŽUŽEMBERK 4.669 59.105.000 12.659 8. TIŠINA 4.347 55.360.562 12.735 9. IVANČNA GORICA 13.892 179.833.000 12.945 10. KRIŽEVCI 3.604 47.108.842 13.071 11. BELTINCI 8.672 114.749.012 13.232 12. KUNGOTA 4.651 61.610.000 13.247 13. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 68.826.000 13.266 36 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 14. AJDOVŠČINA 17.926 238.103.000 13.283 15. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 86.262.000 13.294 16. BOROVNICA 3.850 51.634.000 13.411 17. ZAGORJE OB SAVI 17.295 232.661.000 13.453 18. ŠOŠTANJ 8.392 115.040.000 13.708 19. GORIŠNICA 6.279 87.107.654 13.873 20. RADENCI 5.441 77.040.636 14.159 21. DORNAVA 2.692 38.175.385 14.181 22. PESNICA 7.633 108.958.000 14.275 23. TURNIŠČE 3.556 50.793.686 14.284 24. TOLMIN 12.031 172.159.000 14.310 25. DOBREPOLJE 3.674 52.621.000 14.323 26. POLZELA 5.360 77.226.000 14.408 27. ŠENTJUR 18.965 276.600.000 14.585 28. LITIJA 14.441 213.343.000 14.773 29. ŽELEZNIKI 6.868 101.578.404 14.790 30. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 104.059.479 14.902 31. KAMNIK 26.669 397.828.000 14.917 32. LENART 11.569 173.254.000 14.976 33. JURŠINCI 2.369 35.828.000 15.124 34. VRHNIKA 17.797 271.335.000 15.246 35. VUZENICA 2.863 43.673.000 15.254 36. PREBOLD 4.651 71.082.000 15.283 37. LJUBNO 2.779 42.552.000 15.312 38. ČRNOMELJ 14.697 226.531.000 15.413 39. MUTA 3.713 57.376.000 15.453 40. ROGAŠKA SLATINA 11.028 171.100.000 15.515 41. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 70.461.000 15.630 42. TREBNJE 18.808 294.272.000 15.646 43. HOČE - SLIVNICA 10.112 158.827.000 15.707 44. CERKNO 5.081 79.855.309 15.716 45. ŽALEC 20.768 326.669.000 15.729 46. MENGEŠ 6.735 105.997.424 15.738 47. OPLOTNICA 3.983 62.956.000 15.806 48. VELIKE LAŠČE 3.905 62.530.000 16.013 49. NAZARJE 2.718 43.577.000 16.033 50. METLIKA 8.437 135.905.000 16.108 51. ŠKOFLJICA 7.448 120.392.000 16.164 52. SEVNICA 17.909 289.616.000 16.172 53. CERKNICA 10.571 171.248.738 16.200 54. KRANJ (M) 52.723 854.707.000 16.211 55. MIRNA PEČ 2.768 45.191.000 16.326 56. MISLINJA 4.757 77.858.000 16.367 57. BRASLOVČE 5.065 83.108.000 16.408 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 37 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 58. LOGATEC 11.563 191.643.485 16.574 59. PODVELKA 2.767 45.930.000 16.599 60. BISTRICA OB SOTLI 1.540 25.683.743 16.678 61. ORMOŽ 17.747 297.171.000 16.745 62. LAŠKO 14.113 237.439.000 16.824 63. DUPLEK 6.316 106.957.000 16.934 64. VOJNIK 8.225 140.262.000 17.053 65. GROSUPLJE 16.247 277.518.000 17.081 66. ODRANCI 1.741 29.766.933 17.098 67. ZREČE 6.366 109.016.000 17.125 68. RAČE - FRAM 6.376 109.532.000 17.179 69. MORAVČE 4.598 79.156.000 17.215 70. GORNJI GRAD 2.699 46.542.000 17.244 71. RADOVLJICA 18.515 321.669.000 17.373 72. MAJŠPERK 4.184 72.700.000 17.376 73. ŠKOFJA LOKA 22.178 386.753.000 17.439 74. SVETA ANA 2.360 41.326.954 17.511 75. MEŽICA 3.982 69.818.000 17.533 76. KIDRIČEVO 6.786 119.766.000 17.649 77. TRBOVLJE 18.191 322.051.000 17.704 78. DRAVOGRAD 8.804 156.209.620 17.743 79. HORJUL 2.676 47.605.464 17.790 80. MEDVODE 14.332 255.690.000 17.840 81. PREDDVOR 3.143 56.310.000 17.916 82. ILIRSKA BISTRICA 14.243 255.198.000 17.917 83. RADLJE OB DRAVI 6.269 113.370.000 18.084 84. TRŽIČ 15.434 280.254.423 18.158 85. DOBJE 1.063 19.313.000 18.168 86. VRANSKO 2.541 46.349.000 18.240 87. SEMIČ 3.840 70.110.000 18.258 88. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 180.053.000 18.302 89. ŽIROVNICA 4.262 78.801.466 18.489 90. MARIBOR (M) 113.168 2.092.753.000 18.492 91. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 126.351.159 18.508 92. SVETI JURIJ 2.989 55.383.948 18.529 93. LUČE 1.634 30.427.000 18.621 94. KOČEVJE 16.537 308.732.000 18.669 95. ČRENŠOVCI 4.449 83.132.000 18.686 96. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 91.127.000 18.867 97. IG 5.657 107.561.974 19.014 98. IDRIJA 11.852 226.710.000 19.128 99. HRASTNIK 10.397 201.729.000 19.403 100. LOŠKA DOLINA 3.715 72.451.810 19.503 101. VITANJE 2.396 47.112.000 19.663 38 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 102. DOMŽALE 30.632 602.433.160 19.667 103. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 58.849.000 19.895 104. ROGATEC 3.276 65.307.000 19.935 105. RADEČE 4.708 94.033.000 19.973 106. SODRAŽICA 2.177 43.483.000 19.974 107. LJUTOMER 12.276 245.297.634 19.982 108. RIBNICA 9.287 185.781.000 20.004 109. ŠENTJERNEJ 6.780 135.949.000 20.051 110. MORAVSKE TOPLICE 6.393 128.413.000 20.087 111. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 125.177.000 20.236 112. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 250.175.000 20.254 113. BLOKE 1.625 33.072.553 20.352 114. STARŠE 4.140 84.353.000 20.375 115. NAKLO 5.012 102.258.683 20.403 116. KOZJE 3.531 72.294.000 20.474 117. HAJDINA 3.753 77.057.000 20.532 118. MOZIRJE 6.379 131.431.000 20.604 119. JESENICE 22.048 457.502.000 20.750 120. PUCONCI 6.495 135.123.893 20.804 121. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 423.535.000 20.875 122. ŽIRI 4.949 103.445.533 20.902 123. CANKOVA 2.129 44.508.790 20.906 124. VODICE 3.988 84.033.000 21.071 125. RIBNICA NA POHORJU 1.295 27.301.000 21.082 126. PODČETRTEK 3.440 72.627.000 21.113 127. ŽETALE 1.435 30.429.229 21.205 128. MARKOVCI 4.058 86.130.000 21.225 129. PREVALJE 6.627 140.745.000 21.238 130. LOVRENC NA POHORJU 3.226 69.207.000 21.453 131. NOVO MESTO (M) 41.339 890.283.000 21.536 132. RUŠE 7.597 164.281.000 21.624 133. ŠTORE 4.208 91.260.000 21.687 134. KRŠKO 28.491 632.892.000 22.214 135. BREŽICE 24.415 547.041.000 22.406 136. ZAVRČ 1.461 32.761.000 22.424 137. SELNICA OB DRAVI 4.733 106.283.000 22.456 138. ŠENTILJ 8.475 191.247.000 22.566 139. ŠALOVCI 1.831 41.525.166 22.679 140. LJUBLJANA (M) 265.018 6.025.202.000 22.735 141. BRDA 5.773 131.267.000 22.738 142. CERKVENJAK 2.147 49.177.551 22.905 143. SEŽANA 11.736 270.057.000 23.011 144. PIVKA 5.963 137.720.820 23.096 145. VELENJE (M) 33.431 773.501.483 23.137 146. LOŠKI POTOK 2.084 48.360.000 23.205 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 39 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 147. KOMEN 3.611 85.015.000 23.543 148. VIDEM 5.722 135.191.000 23.627 149. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 403.085.000 23.636 150. POSTOJNA 14.461 345.525.000 23.894 151. KOBARID 4.525 109.659.000 24.234 152. VELIKA POLANA 1.574 38.418.564 24.408 153. KANAL 6.162 151.218.858 24.541 154. CELJE (M) 49.021 1.218.080.000 24.848 155. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 92.760.000 24.862 156. TRNOVSKA VAS 1.288 32.446.000 25.191 157. DIVAČA 3.732 97.215.000 26.049 158. VERŽEJ 1.370 35.877.120 26.188 159. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 89.700.000 26.336 160. RAZKRIŽJE 1.339 35.498.770 26.511 161. ŠKOCJAN 3.166 85.166.000 26.900 162. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 170.245.939 27.127 163. PTUJ (M) 24.201 662.792.000 27.387 164. KOPER (M) 48.093 1.338.662.000 27.835 165. BLED 11.298 318.758.000 28.214 166. LUKOVICA 5.063 143.334.000 28.310 167. TRZIN 3.573 105.935.390 29.649 168. JEZERSKO 701 20.788.000 29.655 169. KRANJSKA GORA 5.483 169.855.306 30.979 170. TABOR 1.496 46.462.000 31.057 171. GRAD 2.472 77.609.413 31.395 172. DOBRNA 2.136 67.622.000 31.658 173. GORNJI PETROVCI 2.331 73.960.000 31.729 174. DESTRNIK 2.648 85.900.000 32.440 175. NOVA GORICA (M) 35.468 1.163.611.000 32.807 176. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 43.123.000 33.300 177. KOBILJE 636 21.638.508 34.023 178. KOMENDA 4.587 156.893.000 34.204 179. PIRAN 17.466 611.512.000 35.012 180. KUZMA 1.766 62.877.061 35.604 181. GORNJA RADGONA 12.861 461.962.000 35.920 182. BOHINJ 5.292 193.014.000 36.473 183. IZOLA 14.758 569.031.000 38.557 184. LENDAVA 11.699 460.816.811 39.389 185. BENEDIKT 2.181 86.971.850 39.877 186. HRPELJE - KOZINA 4.085 165.976.000 40.631 187. BOVEC 3.269 138.789.000 42.456 188. SOLČAVA 556 29.381.000 52.844 189. OSILNICA 412 24.490.000 59.442 190. DOBROVNIK 1.416 88.512.877 62.509 191. PODLEHNIK 1.958 136.333.225 69.629 40 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 192. KOSTEL 684 53.911.000 78.817 193. HODOŠ 355 31.530.000 88.817 2.002.360 41.001.805.364 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 20.477 Aritmetična sredina (občinah) 21.871 Mediana 19.014 Standardni odklon 10.724 KORELACIJA 0,9864 1.2 Stroški za področje "Obramba" - 2005 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 1. BELTINCI 8.672 0 0 2. BENEDIKT 2.181 0 0 3. CANKOVA 2.129 0 0 4. DOBROVNIK 1.416 0 0 5. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 0 0 6. GRAD 2.472 0 0 7. IVANČNA GORICA 13.892 0 0 8. JEZERSKO 701 0 0 9. KOBARID 4.525 0 0 10. KOBILJE 636 0 0 11. KOSTEL 684 0 0 12. LOŠKI POTOK 2.084 0 0 13. LUČE 1.634 0 0 14. MUTA 3.713 0 0 15. OSILNICA 412 0 0 16. PUCONCI 6.495 0 0 17. RIBNICA 9.287 0 0 18. SODRAŽICA 2.177 0 0 19. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 0 0 20. ŠKOCJAN 3.166 0 0 21. ŠTORE 4.208 0 0 22. TABOR 1.496 0 0 23. TURNIŠČE 3.556 0 0 24. VELIKA POLANA 1.574 0 0 25. VUZENICA 2.863 0 0 26. ŽUŽEMBERK 4.669 0 0 27. ROGAŠOVCI 3.644 2.400 1 28. KOMENDA 4.587 6.000 1 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 41 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 29. VRANSKO 2.541 17.000 7 30. RIBNICA NA POHORJU 1.295 11.000 8 31. BLED 11.298 104.000 9 32. DORNAVA 2.692 28.592 11 33. KRIŽEVCI 3.604 43.529 12 34. ŽIRI 4.949 61.736 12 35. MIRNA PEČ 2.768 44.000 16 36. NAZARJE 2.718 54.000 20 37. DOBREPOLJE 3.674 73.000 20 38. POLZELA 5.360 120.000 22 39. RADENCI 5.441 123.197 23 40. HAJDINA 3.753 100.000 27 41. ŠENČUR 7.660 227.000 30 42. LJUBNO 2.779 90.000 32 43. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 229.000 37 44. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 304.065 45 45. MORAVČE 4.598 213.000 46 46. SVETA ANA 2.360 114.304 48 47. RADOVLJICA 18.515 907.000 49 48. TIŠINA 4.347 217.827 50 49. SEMIČ 3.840 201.000 52 50. ŠENTJERNEJ 6.780 367.000 54 51. PREVALJE 6.627 360.000 54 52. VELENJE (M) 33.431 2.002.111 60 53. HRPELJE - KOZINA 4.085 250.000 61 54. GORIŠNICA 6.279 398.935 64 55. TREBNJE 18.808 1.199.000 64 56. ŠKOFLJICA 7.448 479.000 64 57. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 341.000 66 58. LITIJA 14.441 985.000 68 59. SOLČAVA 556 39.000 70 60. HODOŠ 355 26.000 73 61. ZAGORJE OB SAVI 17.295 1.271.000 73 62. KRANJSKA GORA 5.483 405.900 74 63. HORJUL 2.676 199.458 75 64. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 499.000 77 65. KUZMA 1.766 135.868 77 66. RAČE - FRAM 6.376 502.000 79 67. ODRANCI 1.741 141.919 82 68. KUNGOTA 4.651 394.000 85 69. LOGATEC 11.563 991.937 86 70. LUKOVICA 5.063 437.000 86 71. MARKOVCI 4.058 352.000 87 72. ŽETALE 1.435 125.803 88 42 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 73. PREBOLD 4.651 413.000 89 74. KAMNIK 26.669 2.415.000 91 75. STARŠE 4.140 378.000 91 76. ŠALOVCI 1.831 168.000 92 77. BRASLOVČE 5.065 465.000 92 78. LJUTOMER 12.276 1.188.742 97 79. ŽELEZNIKI 6.868 700.600 102 80. KIDRIČEVO 6.786 705.000 104 81. PESNICA 7.633 807.000 106 82. BREŽICE 24.415 2.632.000 108 83. PIVKA 5.963 694.912 117 84. LJUBLJANA (M) 265.018 32.624.000 123 85. ORMOŽ 17.747 2.233.000 126 86. PIRAN 17.466 2.203.000 126 87. BRDA 5.773 735.000 127 88. VELIKE LAŠČE 3.905 501.000 128 89. GORNJI PETROVCI 2.331 300.000 129 90. RADLJE OB DRAVI 6.269 813.000 130 91. LOVRENC NA POHORJU 3.226 421.000 131 92. OPLOTNICA 3.983 521.000 131 93. BLOKE 1.625 218.439 134 94. LENART 11.569 1.575.000 136 95. MAJŠPERK 4.184 573.000 137 96. SLOVENSKE KONJICE 14.082 1.969.000 140 97. TRŽIČ 15.434 2.220.183 144 98. LOŠKA DOLINA 3.715 550.792 148 99. DUPLEK 6.316 951.000 151 100. ČRNOMELJ 14.697 2.275.000 155 101. ŠENTILJ 8.475 1.330.000 157 102. VODICE 3.988 627.000 157 103. ŽALEC 20.768 3.343.000 161 104. BOROVNICA 3.850 642.000 167 105. TRNOVSKA VAS 1.288 215.000 167 106. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 1.644.000 167 107. MISLINJA 4.757 842.000 177 108. SELNICA OB DRAVI 4.733 851.000 180 109. NAKLO 5.012 919.410 183 110. GROSUPLJE 16.247 2.994.000 184 111. AJDOVŠČINA 17.926 3.333.000 186 112. VRHNIKA 17.797 3.311.000 186 113. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 3.186.000 187 114. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 5.855.000 192 115. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 728.000 195 116. MORAVSKE TOPLICE 6.393 1.276.000 200 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 43 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 117. ZREČE 6.366 1.276.000 200 118. CERKVENJAK 2.147 433.037 202 119. PODVELKA 2.767 574.000 207 120. METLIKA 8.437 1.769.000 210 121. BOHINJ 5.292 1.115.000 211 122. TOLMIN 12.031 2.538.000 211 123. DOMŽALE 30.632 6.605.110 216 124. LENDAVA 11.699 2.555.810 218 125. RUŠE 7.597 1.662.000 219 126. GORNJI GRAD 2.699 603.000 223 127. MOZIRJE 6.379 1.451.000 227 128. SEŽANA 11.736 2.687.000 229 129. CELJE (M) 49.021 11.414.000 233 130. DOBJE 1.063 250.000 235 131. ILIRSKA BISTRICA 14.243 3.411.000 239 132. ZAVRČ 1.461 355.000 243 133. LAŠKO 14.113 3.479.000 247 134. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 3.077.000 249 135. PREDDVOR 3.143 819.000 261 136. ŽIROVNICA 4.262 1.113.915 261 137. VOJNIK 8.225 2.160.000 263 138. KRANJ (M) 52.723 13.909.000 264 139. DESTRNIK 2.648 699.000 264 140. ŠENTJUR 18.965 5.063.000 267 141. SEVNICA 17.909 4.802.000 268 142. NOVO MESTO (M) 41.339 11.105.000 269 143. VIDEM 5.722 1.543.000 270 144. TRZIN 3.573 965.270 270 145. KOČEVJE 16.537 4.477.000 271 146. POSTOJNA 14.461 3.942.000 273 147. MEŽICA 3.982 1.089.000 273 148. CERKNO 5.081 1.427.424 281 149. KOPER (M) 48.093 13.581.000 282 150. JURŠINCI 2.369 676.000 285 151. DRAVOGRAD 8.804 2.531.823 288 152. PTUJ (M) 24.201 6.973.000 288 153. TRBOVLJE 18.191 5.284.000 290 154. IG 5.657 1.668.321 295 155. HOČE - SLIVNICA 10.112 3.082.000 305 156. JESENICE 22.048 6.849.000 311 157. RADEČE 4.708 1.469.000 312 158. ROGATEC 3.276 1.024.000 313 159. MARIBOR (M) 113.168 35.458.000 313 160. KOMEN 3.611 1.171.000 324 44 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 161. PODČETRTEK 3.440 1.129.000 328 162. HRASTNIK 10.397 3.437.000 331 163. ROGAŠKA SLATINA 11.028 3.663.000 332 164. ŠOŠTANJ 8.392 2.793.000 333 165. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 6.775.000 334 166. ČRENŠOVCI 4.449 1.662.000 374 167. VIPAVA 5.253 1.996.000 380 168. ŠKOFJA LOKA 22.178 8.764.000 395 169. KOZJE 3.531 1.402.000 397 170. KRŠKO 28.491 11.675.000 410 171. MENGEŠ 6.735 2.786.336 414 172. CERKNICA 10.571 4.449.432 421 173. DOBRNA 2.136 900.000 421 174. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 1.284.000 434 175. BISTRICA OB SOTLI 1.540 673.049 437 176. IZOLA 14.758 6.598.000 447 177. PODLEHNIK 1.958 910.365 465 178. DIVAČA 3.732 1.773.000 475 179. SVETI JURIJ 2.989 1.458.800 488 180. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 1.696.000 498 181. KANAL 6.162 3.663.665 595 182. MEDVODE 14.332 8.739.000 610 183. VERŽEJ 1.370 835.723 610 184. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 3.193.000 661 185. GORNJA RADGONA 12.861 8.813.000 685 186. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 3.167.000 703 187. IDRIJA 11.852 10.262.000 866 188. NOVA GORICA (M) 35.468 30.842.000 870 189. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 5.534.118 882 190. VITANJE 2.396 2.606.000 1.088 191. BREZOVICA 9.701 12.552.274 1.294 192. RAZKRIŽJE 1.339 2.004.876 1.497 193. BOVEC 3.269 100.397.000 30.712 S K U P A J : 2.002.360 544.113.007 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 272 Aritmetična sredina (občinah) 358 Mediana 144 Standardni odklon 2.208 KORELACIJA 0,4177 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 45 1.3 Stroški za področje "Javni red" - 2005 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 1. BREZOVICA 9.701 0 0 2. KOSTEL 684 17.000 25 3. PODLEHNIK 1.958 393.617 201 4. TURNIŠČE 3.556 900.000 253 5. KUNGOTA 4.651 1.315.000 283 6. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 1.390.000 408 7. PESNICA 7.633 4.369.000 572 8. DOBROVNIK 1.416 879.965 621 9. ZREČE 6.366 4.005.000 629 10. GROSUPLJE 16.247 10.839.000 667 11. PREVALJE 6.627 4.452.000 672 12. LENART 11.569 8.104.000 700 13. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 15.000.000 739 14. MORAVČE 4.598 3.400.000 739 15. LAŠKO 14.113 10.585.000 750 16. ŠTORE 4.208 3.260.000 775 17. LOVRENC NA POHORJU 3.226 2.508.000 777 18. BLED 11.298 9.013.000 798 19. RAZKRIŽJE 1.339 1.073.509 802 20. ŠKOFLJICA 7.448 6.000.000 806 21. IVANČNA GORICA 13.892 11.199.000 806 22. RUŠE 7.597 6.500.000 856 23. ČRENŠOVCI 4.449 4.000.000 899 24. OSILNICA 412 374.130 908 25. DRAVOGRAD 8.804 8.004.621 909 26. ŽALEC 20.768 18.978.000 914 27. ROGAŠKA SLATINA 11.028 10.266.000 931 28. ŠENTILJ 8.475 7.993.000 943 29. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 29.422.000 965 30. BOROVNICA 3.850 3.750.000 974 31. RIBNICA 9.287 9.173.000 988 32. ŽUŽEMBERK 4.669 4.647.000 995 33. LOŠKA DOLINA 3.715 3.700.000 996 34. MEDVODE 14.332 14.500.000 1.012 35. POLZELA 5.360 5.440.000 1.015 36. MEŽICA 3.982 4.050.000 1.017 37. CERKVENJAK 2.147 2.186.360 1.018 38. ODRANCI 1.741 1.778.631 1.022 39. BELTINCI 8.672 8.992.200 1.037 40. SLOVENSKE KONJICE 14.082 14.700.000 1.044 41. BENEDIKT 2.181 2.356.000 1.080 42. ORMOŽ 17.747 19.253.000 1.085 46 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 43. ROGAŠOVCI 3.644 3.966.364 1.088 44. TRNOVSKA VAS 1.288 1.410.000 1.095 45. ČRNOMELJ 14.697 16.217.000 1.103 46. MOZIRJE 6.379 7.077.000 1.109 47. MUTA 3.713 4.138.000 1.114 48. LENDAVA 11.699 13.072.679 1.117 49. RADOVLJICA 18.515 20.735.000 1.120 50. VIPAVA 5.253 6.027.000 1.147 51. NAZARJE 2.718 3.127.000 1.150 52. DOMŽALE 30.632 35.399.280 1.156 53. ŠENTJERNEJ 6.780 7.836.000 1.156 54. DUPLEK 6.316 7.321.000 1.159 55. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 7.173.000 1.160 56. SVETA ANA 2.360 2.740.000 1.161 57. ŠKOFJA LOKA 22.178 26.300.000 1.186 58. LITIJA 14.441 17.192.000 1.190 59. VIDEM 5.722 6.850.000 1.197 60. DESTRNIK 2.648 3.171.000 1.198 61. HRASTNIK 10.397 12.476.000 1.200 62. VUZENICA 2.863 3.466.000 1.211 63. TRŽIČ 15.434 18.879.140 1.223 64. KOČEVJE 16.537 20.378.000 1.232 65. OPLOTNICA 3.983 4.968.000 1.247 66. PODVELKA 2.767 3.456.000 1.249 67. GORNJI PETROVCI 2.331 2.920.000 1.253 68. ŽELEZNIKI 6.868 8.609.448 1.254 69. ŽETALE 1.435 1.810.316 1.262 70. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 8.814.592 1.262 71. GORNJI GRAD 2.699 3.416.000 1.266 72. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 1.640.000 1.266 73. MENGEŠ 6.735 8.557.418 1.271 74. DOBJE 1.063 1.358.000 1.278 75. METLIKA 8.437 11.000.000 1.304 76. VERŽEJ 1.370 1.797.301 1.312 77. JURŠINCI 2.369 3.116.000 1.315 78. BRASLOVČE 5.065 6.681.000 1.319 79. VITANJE 2.396 3.190.000 1.331 80. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 5.044.000 1.352 81. TREBNJE 18.808 25.485.000 1.355 82. SODRAŽICA 2.177 2.961.000 1.360 83. MISLINJA 4.757 6.484.000 1.363 84. HOČE - SLIVNICA 10.112 13.817.000 1.366 85. DOBRNA 2.136 2.923.000 1.368 86. RADLJE OB DRAVI 6.269 8.592.000 1.371 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 47 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 87. ŽIRI 4.949 6.853.204 1.385 88. KRIŽEVCI 3.604 5.012.397 1.391 89. KOMENDA 4.587 6.398.000 1.395 90. ŠENTJUR 18.965 26.610.000 1.403 91. VOJNIK 8.225 11.550.000 1.404 92. PREBOLD 4.651 6.534.000 1.405 93. MAJŠPERK 4.184 5.900.000 1.410 94. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 14.001.000 1.423 95. LOŠKI POTOK 2.084 3.003.000 1.441 96. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 9.632.000 1.484 97. SELNICA OB DRAVI 4.733 7.106.000 1.501 98. RADEČE 4.708 7.200.000 1.529 99. STARŠE 4.140 6.334.000 1.530 100. VELENJE (M) 33.431 51.316.652 1.535 101. TRZIN 3.573 5.487.730 1.536 102. ROGATEC 3.276 5.058.000 1.544 103. TABOR 1.496 2.360.000 1.578 104. IDRIJA 11.852 18.751.000 1.582 105. ŠOŠTANJ 8.392 13.291.000 1.584 106. CANKOVA 2.129 3.438.047 1.615 107. LJUTOMER 12.276 19.839.117 1.616 108. CERKNICA 10.571 17.295.152 1.636 109. TOLMIN 12.031 19.722.000 1.639 110. TIŠINA 4.347 7.128.600 1.640 111. GORNJA RADGONA 12.861 21.312.000 1.657 112. LUKOVICA 5.063 8.514.000 1.682 113. BLOKE 1.625 2.751.825 1.693 114. MIRNA PEČ 2.768 4.703.000 1.699 115. VRANSKO 2.541 4.320.000 1.700 116. PTUJ (M) 24.201 41.284.000 1.706 117. BISTRICA OB SOTLI 1.540 2.638.892 1.714 118. KIDRIČEVO 6.786 11.707.000 1.725 119. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 21.531.000 1.743 120. LOGATEC 11.563 20.320.436 1.757 121. ZAGORJE OB SAVI 17.295 30.476.000 1.762 122. LUČE 1.634 2.912.000 1.782 123. VODICE 3.988 7.200.000 1.805 124. DOBREPOLJE 3.674 6.670.000 1.815 125. VELIKA POLANA 1.574 2.861.692 1.818 126. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 12.498.863 1.831 127. SEVNICA 17.909 32.905.000 1.837 128. BRDA 5.773 10.671.000 1.848 129. DORNAVA 2.692 5.000.000 1.857 130. NAKLO 5.012 9.422.600 1.880 48 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 131. ŠENČUR 7.660 14.405.000 1.881 132. RAČE - FRAM 6.376 12.116.000 1.900 133. IG 5.657 10.777.549 1.905 134. LJUBNO 2.779 5.310.000 1.911 135. KAMNIK 26.669 51.262.000 1.922 136. BREŽICE 24.415 46.932.000 1.922 137. ILIRSKA BISTRICA 14.243 27.496.000 1.930 138. HORJUL 2.676 5.277.563 1.972 139. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 34.407.000 2.018 140. ŽIROVNICA 4.262 8.648.000 2.029 141. KOBILJE 636 1.307.281 2.055 142. PREDDVOR 3.143 6.473.000 2.059 143. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 13.129.982 2.092 144. VELIKE LAŠČE 3.905 8.204.000 2.101 145. PIVKA 5.963 12.684.628 2.127 146. KOBARID 4.525 9.673.000 2.138 147. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 10.528.000 2.180 148. KUZMA 1.766 3.960.528 2.243 149. PODČETRTEK 3.440 7.967.000 2.316 150. KOZJE 3.531 8.185.000 2.318 151. GORIŠNICA 6.279 14.599.112 2.325 152. ZAVRČ 1.461 3.405.000 2.331 153. BOVEC 3.269 7.652.000 2.341 154. GRAD 2.472 5.857.573 2.370 155. ŠKOCJAN 3.166 7.506.000 2.371 156. MORAVSKE TOPLICE 6.393 15.227.000 2.382 157. SVETI JURIJ 2.989 7.127.859 2.385 158. IZOLA 14.758 35.365.000 2.396 159. CERKNO 5.081 12.226.000 2.406 160. VRHNIKA 17.797 44.138.000 2.480 161. BOHINJ 5.292 13.300.000 2.513 162. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 13.054.810 2.516 163. PUCONCI 6.495 16.358.402 2.519 164. RADENCI 5.441 13.773.138 2.531 165. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 7.497.000 2.534 166. POSTOJNA 14.461 37.259.000 2.577 167. KRANJSKA GORA 5.483 14.416.136 2.629 168. RIBNICA NA POHORJU 1.295 3.470.000 2.680 169. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 12.278.000 2.724 170. HAJDINA 3.753 10.800.000 2.878 171. KRŠKO 28.491 83.832.000 2.942 172. ŠALOVCI 1.831 5.669.243 3.096 173. JEZERSKO 701 2.194.000 3.130 174. JESENICE 22.048 70.264.000 3.187 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 49 Zap. O B Č I N A Oi Odhodki Na preb. št. (brez investicij) 2 3 4 175. MARKOVCI 4.058 13.000.000 3.204 176. LJUBLJANA (M) 265.018 875.117.000 3.302 177. KANAL 6.162 20.439.053 3.317 178. PIRAN 17.466 58.830.000 3.368 179. AJDOVŠČINA 17.926 61.699.000 3.442 180. MARIBOR (M) 113.168 398.332.000 3.520 181. NOVA GORICA (M) 35.468 125.249.000 3.531 182. TRBOVLJE 18.191 67.780.000 3.726 183. HODOŠ 355 1.416.000 3.989 184. KOMEN 3.611 15.664.000 4.338 185. KOPER (M) 48.093 218.000.000 4.533 186. NOVO MESTO (M) 41.339 192.329.000 4.652 187. SEŽANA 11.736 55.208.000 4.704 188. KRANJ (M) 52.723 250.738.000 4.756 189. HRPELJE - KOZINA 4.085 19.499.000 4.773 190. DIVAČA 3.732 18.355.000 4.918 191. CELJE (M) 49.021 242.509.000 4.947 192. SEMIČ 3.840 20.680.000 5.385 193. SOLČAVA 556 7.150.000 12.860 S K U P A J : 2.002.360 4.617.885.635 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 2.306 Aritmetična sredina (občinah) 1.808 Mediana 1.501 Standardni odklon 1.274 KORELACIJA 0,9719 1.4 Stroški za področje "Gospodarstvo" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. PODLEHNIK 1.958 1.646.441 841 2. OSILNICA 412 1.654.926 4.017 3. TRZIN 3.573 20.578.100 5.759 4. MARKOVCI 4.058 25.029.000 6.168 5. ROGAŠKA SLATINA 11.028 79.304.000 7.191 6. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 46.435.000 7.506 7. LUKOVICA 5.063 38.477.000 7.600 8. ROGAŠOVCI 3.644 28.119.704 7.717 9. TABOR 1.496 11.607.000 7.759 50 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 10. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 10.223.000 7.894 11. TRNOVSKA VAS 1.288 11.040.000 8.571 12. VELIKA POLANA 1.574 13.730.171 8.723 13. ČRENŠOVCI 4.449 40.003.000 8.991 14. CERKVENJAK 2.147 20.187.521 9.403 15. BISTRICA OB SOTLI 1.540 15.207.959 9.875 16. DOBJE 1.063 10.580.000 9.953 17. TURNIŠČE 3.556 36.038.703 10.135 18. VERŽEJ 1.370 13.973.561 10.200 19. TIŠINA 4.347 44.826.015 10.312 20. MAJŠPERK 4.184 44.808.000 10.709 21. RAZKRIŽJE 1.339 14.724.122 10.996 22. PREDDVOR 3.143 34.601.000 11.009 23. ŽIROVNICA 4.262 47.094.938 11.050 24. MORAVČE 4.598 51.088.000 11.111 25. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 32.872.000 11.113 26. ODRANCI 1.741 19.445.935 11.169 27. DESTRNIK 2.648 29.992.000 11.326 28. VODICE 3.988 45.265.000 11.350 29. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 74.156.000 11.428 30. RIBNICA 9.287 106.952.000 11.516 31. DOMŽALE 30.632 356.062.960 11.624 32. KOMENDA 4.587 53.580.000 11.681 33. HRASTNIK 10.397 122.364.000 11.769 34. ČRNOMELJ 14.697 173.853.000 11.829 35. HORJUL 2.676 31.901.883 11.921 36. KOBILJE 636 7.829.618 12.311 37. LOGATEC 11.563 142.793.140 12.349 38. SLOVENSKE KONJICE 14.082 177.331.000 12.593 39. LENART 11.569 146.282.000 12.644 40. POLZELA 5.360 68.045.000 12.695 41. ZAVRČ 1.461 18.619.000 12.744 42. RAČE - FRAM 6.376 81.779.000 12.826 43. BREZOVICA 9.701 124.657.091 12.850 44. TRBOVLJE 18.191 240.506.000 13.221 45. KRIŽEVCI 3.604 47.729.476 13.243 46. SVETA ANA 2.360 31.606.007 13.392 47. MEŽICA 3.982 54.327.000 13.643 48. ORMOŽ 17.747 243.422.000 13.716 49. STARŠE 4.140 56.981.000 13.764 50. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 67.336.000 13.941 51. IG 5.657 79.264.115 14.012 52. VIPAVA 5.253 74.111.000 14.108 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 51 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 53. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 73.487.660 14.165 54. KAMNIK 26.669 379.012.000 14.212 55. ŠENČUR 7.660 110.698.000 14.451 56. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 101.150.209 14.485 57. NAKLO 5.012 73.275.794 14.620 58. DUPLEK 6.316 92.509.000 14.647 59. ŽELEZNIKI 6.868 101.033.489 14.711 60. OPLOTNICA 3.983 59.360.000 14.903 61. HOČE - SLIVNICA 10.112 152.519.000 15.083 62. RADEČE 4.708 71.172.000 15.117 63. SODRAŽICA 2.177 33.043.000 15.178 64. VRHNIKA 17.797 271.674.000 15.265 65. VIDEM 5.722 87.638.000 15.316 66. ŠALOVCI 1.831 28.100.208 15.347 67. BRASLOVČE 5.065 77.849.000 15.370 68. IVANČNA GORICA 13.892 214.872.000 15.467 69. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 53.305.000 15.650 70. RADOVLJICA 18.515 292.715.000 15.810 71. CANKOVA 2.129 33.710.130 15.834 72. MENGEŠ 6.735 106.757.164 15.851 73. ZAGORJE OB SAVI 17.295 280.426.000 16.214 74. LAŠKO 14.113 228.956.000 16.223 75. VELENJE (M) 33.431 543.110.249 16.246 76. PESNICA 7.633 124.606.000 16.325 77. JESENICE 22.048 364.218.000 16.519 78. JEZERSKO 701 11.655.000 16.626 79. BELTINCI 8.672 144.456.980 16.658 80. MARIBOR (M) 113.168 1.886.071.000 16.666 81. SEŽANA 11.736 198.390.000 16.904 82. NAZARJE 2.718 46.176.000 16.989 83. LITIJA 14.441 245.895.000 17.028 84. SEMIČ 3.840 65.756.000 17.124 85. ŠOŠTANJ 8.392 143.995.000 17.159 86. DOBREPOLJE 3.674 63.219.000 17.207 87. LOŠKI POTOK 2.084 35.962.000 17.256 88. DOBROVNIK 1.416 24.745.358 17.476 89. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 216.571.000 17.533 90. PREVALJE 6.627 116.486.000 17.577 91. METLIKA 8.437 149.437.000 17.712 92. MIRNA PEČ 2.768 49.185.000 17.769 93. SVETI JURIJ 2.989 54.782.945 18.328 94. GORIŠNICA 6.279 115.175.107 18.343 95. GORNJA RADGONA 12.861 238.034.000 18.508 52 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 96. LJUBLJANA (M) 265.018 4.925.056.000 18.584 97. CERKNICA 10.571 198.908.087 18.816 98. ŽUŽEMBERK 4.669 87.938.000 18.834 99. BOROVNICA 3.850 73.057.000 18.976 100. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 186.758.000 18.983 101. LJUTOMER 12.276 235.999.377 19.224 102. BRDA 5.773 111.265.000 19.273 103. LENDAVA 11.699 227.551.677 19.451 104. ŽIRI 4.949 96.514.732 19.502 105. ŠKOFLJICA 7.448 149.489.000 20.071 106. PTUJ (M) 24.201 491.923.000 20.327 107. MEDVODE 14.332 293.595.000 20.485 108. POSTOJNA 14.461 298.678.000 20.654 109. MORAVSKE TOPLICE 6.393 132.614.000 20.744 110. KOMEN 3.611 76.321.000 21.136 111. GORNJI PETROVCI 2.331 49.368.000 21.179 112. TREBNJE 18.808 400.128.000 21.274 113. ŽALEC 20.768 442.632.000 21.313 114. LOŠKA DOLINA 3.715 79.347.070 21.359 115. DRAVOGRAD 8.804 188.183.047 21.375 116. ŽETALE 1.435 31.251.591 21.778 117. DORNAVA 2.692 58.732.716 21.818 118. ZREČE 6.366 140.552.000 22.079 119. PREBOLD 4.651 103.256.000 22.201 120. ŠTORE 4.208 94.318.000 22.414 121. BLOKE 1.625 36.601.164 22.524 122. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 101.995.000 22.625 123. RADENCI 5.441 124.090.343 22.807 124. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 85.192.000 22.834 125. GROSUPLJE 16.247 376.116.000 23.150 126. KANAL 6.162 143.603.108 23.305 127. CERKNO 5.081 118.907.288 23.402 128. SELNICA OB DRAVI 4.733 111.076.000 23.468 129. MUTA 3.713 87.279.000 23.506 130. ŠKOCJAN 3.166 75.951.000 23.990 131. MOZIRJE 6.379 154.895.000 24.282 132. SEVNICA 17.909 435.969.000 24.344 133. HODOŠ 355 8.649.000 24.363 134. TRŽIČ 15.434 376.273.511 24.380 135. ŠENTILJ 8.475 207.334.000 24.464 136. LOVRENC NA POHORJU 3.226 79.101.000 24.520 137. AJDOVŠČINA 17.926 445.843.000 24.871 138. KIDRIČEVO 6.786 170.481.000 25.122 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 53 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 139. JURŠINCI 2.369 59.592.000 25.155 140. GRAD 2.472 62.231.951 25.175 141. MISLINJA 4.757 119.814.000 25.187 142. BENEDIKT 2.181 55.395.377 25.399 143. DOBRNA 2.136 54.467.000 25.500 144. DIVAČA 3.732 97.660.000 26.168 145. PODVELKA 2.767 72.448.000 26.183 146. HAJDINA 3.753 99.287.000 26.455 147. KUNGOTA 4.651 124.434.000 26.754 148. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 183.111.800 26.822 149. VITANJE 2.396 64.917.000 27.094 150. HRPELJE - KOZINA 4.085 111.043.000 27.183 151. RADLJE OB DRAVI 6.269 171.957.000 27.430 152. TOLMIN 12.031 330.094.000 27.437 153. VUZENICA 2.863 78.914.000 27.563 154. ŠENTJERNEJ 6.780 186.917.000 27.569 155. ILIRSKA BISTRICA 14.243 392.822.000 27.580 156. ROGATEC 3.276 91.092.000 27.806 157. KUZMA 1.766 49.189.650 27.854 158. RUŠE 7.597 219.887.000 28.944 159. VRANSKO 2.541 74.091.000 29.158 160. IZOLA 14.758 436.712.000 29.592 161. NOVO MESTO (M) 41.339 1.271.842.000 30.766 162. PODČETRTEK 3.440 106.601.000 30.989 163. BOHINJ 5.292 172.899.000 32.672 164. LJUBNO 2.779 90.919.000 32.716 165. KOČEVJE 16.537 566.109.000 34.233 166. KOPER (M) 48.093 1.660.114.000 34.519 167. PUCONCI 6.495 224.845.980 34.618 168. BLED 11.298 394.633.000 34.929 169. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 738.617.000 36.405 170. KOBARID 4.525 169.330.000 37.421 171. PIVKA 5.963 223.526.249 37.486 172. KRŠKO 28.491 1.073.317.000 37.672 173. VOJNIK 8.225 314.036.000 38.181 174. VELIKE LAŠČE 3.905 150.008.000 38.414 175. ŠENTJUR 18.965 742.856.000 39.170 176. KRANJSKA GORA 5.483 214.840.536 39.183 177. KOZJE 3.531 141.703.000 40.131 178. LUČE 1.634 68.054.000 41.649 179. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 1.292.333.000 42.402 180. BREŽICE 24.415 1.052.215.000 43.097 181. ŠKOFJA LOKA 22.178 998.246.000 45.011 54 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 182. RIBNICA NA POHORJU 1.295 61.493.000 47.485 183. NOVA GORICA (M) 35.468 1.744.531.000 49.186 184. SOLČAVA 556 27.592.000 49.626 185. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 862.970.000 50.602 186. KRANJ (M) 52.723 2.890.730.000 54.829 187. IDRIJA 11.852 651.855.000 55.000 188. BOVEC 3.269 187.390.000 57.323 189. GORNJI GRAD 2.699 157.549.000 58.373 190. KOSTEL 684 41.302.000 60.383 191. CELJE (M) 49.021 3.011.315.000 61.429 192. PIRAN 17.466 1.197.636.000 68.570 193. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 433.407.768 69.058 S K U P A J : 2.002.360 49.514.914.697 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 24.728 Aritmetična sredina (občinah) 22.008 Mediana 18.816 Standardni odklon 12.421 KORELACIJA 0,8789 1.5 Stroški za področje "Varstvo okolja" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. BISTRICA OB SOTLI 1.540 0 0 2. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 0 0 3. DOBJE 1.063 0 0 4. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 0 0 5. DORNAVA 2.692 0 0 6. GORNJA RADGONA 12.861 0 0 7. HORJUL 2.676 0 0 8. KRANJ (M) 52.723 0 0 9. KRIŽEVCI 3.604 0 0 10. LAŠKO 14.113 0 0 11. METLIKA 8.437 0 0 12. OPLOTNICA 3.983 0 0 13. ROGAŠKA SLATINA 11.028 0 0 14. SVETI JURIJ 2.989 0 0 15. ŠENČUR 7.660 0 0 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 55 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 16. VELIKE LAŠČE 3.905 0 0 17. VODICE 3.988 0 0 18. VRANSKO 2.541 0 0 19. BREZOVICA 9.701 72.714 7 20. TRBOVLJE 18.191 248.000 14 21. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 498.000 16 22. KOZJE 3.531 67.000 19 23. PREDDVOR 3.143 79.000 25 24. LUKOVICA 5.063 138.000 27 25. IG 5.657 154.704 27 26. LOGATEC 11.563 366.566 32 27. RADEČE 4.708 164.000 35 28. TREBNJE 18.808 679.000 36 29. ILIRSKA BISTRICA 14.243 596.000 42 30. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 250.250 48 31. JEZERSKO 701 34.000 49 32. MORAVČE 4.598 234.000 51 33. PODLEHNIK 1.958 103.863 53 34. LITIJA 14.441 990.000 69 35. ŠKOFLJICA 7.448 514.000 69 36. ROGATEC 3.276 276.000 84 37. RIBNICA 9.287 787.000 85 38. ŽUŽEMBERK 4.669 409.000 88 39. SVETA ANA 2.360 224.945 95 40. LJUTOMER 12.276 1.265.584 103 41. SODRAŽICA 2.177 260.000 119 42. MARKOVCI 4.058 544.000 134 43. CELJE (M) 49.021 7.594.000 155 44. DIVAČA 3.732 584.000 156 45. GORIŠNICA 6.279 1.004.975 160 46. MISLINJA 4.757 794.000 167 47. AJDOVŠČINA 17.926 3.025.000 169 48. HRPELJE - KOZINA 4.085 714.000 175 49. ŽIROVNICA 4.262 774.836 182 50. LOŠKI POTOK 2.084 387.000 186 51. KOČEVJE 16.537 3.118.000 189 52. RADOVLJICA 18.515 3.516.000 190 53. HRASTNIK 10.397 2.049.000 197 54. VITANJE 2.396 481.000 201 55. GORNJI PETROVCI 2.331 511.000 219 56. DRAVOGRAD 8.804 2.014.771 229 57. KRANJSKA GORA 5.483 1.276.528 233 58. MENGEŠ 6.735 1.771.100 263 56 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 59. IVANČNA GORICA 13.892 3.789.000 273 60. PIRAN 17.466 5.000.000 286 61. TABOR 1.496 429.000 287 62. NAKLO 5.012 1.452.056 290 63. ŠTORE 4.208 1.260.000 299 64. DESTRNIK 2.648 796.000 301 65. POSTOJNA 14.461 4.417.000 305 66. JESENICE 22.048 7.059.000 320 67. TRNOVSKA VAS 1.288 429.000 333 68. DOBROVNIK 1.416 472.244 334 69. IDRIJA 11.852 4.424.000 373 70. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 486.000 375 71. SEMIČ 3.840 1.459.000 380 72. RAZKRIŽJE 1.339 518.190 387 73. BRDA 5.773 2.328.000 403 74. POLZELA 5.360 2.182.000 407 75. ŠALOVCI 1.831 749.779 409 76. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 8.884.000 438 77. KAMNIK 26.669 12.425.000 466 78. KOSTEL 684 349.000 510 79. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 1.780.000 523 80. BLED 11.298 6.241.000 552 81. ŽETALE 1.435 811.822 566 82. BRASLOVČE 5.065 2.895.000 572 83. RADLJE OB DRAVI 6.269 3.695.000 589 84. JURŠINCI 2.369 1.410.000 595 85. KOMEN 3.611 2.186.000 605 86. PIVKA 5.963 3.769.804 632 87. VIDEM 5.722 3.676.000 642 88. ROGAŠOVCI 3.644 2.394.203 657 89. ŠKOCJAN 3.166 2.099.000 663 90. KOMENDA 4.587 3.059.000 667 91. SEVNICA 17.909 12.136.000 678 92. DOBREPOLJE 3.674 2.640.000 719 93. MUTA 3.713 2.675.000 720 94. DUPLEK 6.316 4.623.000 732 95. ŠOŠTANJ 8.392 6.590.000 785 96. BOVEC 3.269 2.613.000 799 97. DOMŽALE 30.632 25.656.280 838 98. VUZENICA 2.863 2.428.000 848 99. MIRNA PEČ 2.768 2.407.000 870 100. CERKNO 5.081 4.436.515 873 101. VERŽEJ 1.370 1.216.944 888 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 57 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 102. GROSUPLJE 16.247 14.671.000 903 103. PREBOLD 4.651 4.280.000 920 104. TRZIN 3.573 3.404.300 953 105. TURNIŠČE 3.556 3.389.025 953 106. LJUBNO 2.779 2.687.000 967 107. ODRANCI 1.741 1.697.671 975 108. BENEDIKT 2.181 2.167.009 994 109. NAZARJE 2.718 2.803.000 1.031 110. MEDVODE 14.332 14.938.000 1.042 111. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 10.293.000 1.046 112. MOZIRJE 6.379 6.733.000 1.055 113. PREVALJE 6.627 7.226.000 1.090 114. PODVELKA 2.767 3.045.000 1.100 115. LOŠKA DOLINA 3.715 4.139.160 1.114 116. HODOŠ 355 401.000 1.130 117. NOVA GORICA (M) 35.468 41.164.000 1.161 118. ŽALEC 20.768 24.695.000 1.189 119. SLOVENSKE KONJICE 14.082 16.784.000 1.192 120. RUŠE 7.597 9.095.000 1.197 121. KIDRIČEVO 6.786 8.191.000 1.207 122. CERKVENJAK 2.147 2.637.324 1.228 123. ZREČE 6.366 7.875.000 1.237 124. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 21.123.000 1.239 125. KOBARID 4.525 5.686.000 1.257 126. HAJDINA 3.753 4.769.000 1.271 127. ŠENTJUR 18.965 24.543.000 1.294 128. SOLČAVA 556 821.000 1.477 129. MORAVSKE TOPLICE 6.393 9.513.000 1.488 130. ZAGORJE OB SAVI 17.295 25.882.000 1.497 131. TIŠINA 4.347 6.536.681 1.504 132. MAJŠPERK 4.184 6.292.000 1.504 133. ŠENTJERNEJ 6.780 10.422.000 1.537 134. VOJNIK 8.225 12.805.000 1.557 135. LUČE 1.634 2.596.000 1.589 136. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 7.405.000 1.643 137. ČRNOMELJ 14.697 24.415.000 1.661 138. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 10.404.000 1.682 139. KANAL 6.162 10.481.582 1.701 140. KOBILJE 636 1.113.327 1.751 141. ČRENŠOVCI 4.449 7.963.000 1.790 142. RIBNICA NA POHORJU 1.295 2.362.000 1.824 143. KRŠKO 28.491 52.690.000 1.849 144. BLOKE 1.625 3.030.036 1.865 58 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 145. ŽELEZNIKI 6.868 12.908.261 1.879 146. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 9.226.000 1.910 147. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 12.152.233 1.936 148. LENDAVA 11.699 23.362.169 1.997 149. PESNICA 7.633 15.331.000 2.009 150. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 26.431.000 2.140 151. VELENJE (M) 33.431 76.749.538 2.296 152. BELTINCI 8.672 20.311.349 2.342 153. VRHNIKA 17.797 41.798.000 2.349 154. GORNJI GRAD 2.699 6.706.000 2.485 155. VIPAVA 5.253 13.348.000 2.541 156. CERKNICA 10.571 27.198.450 2.573 157. TRŽIČ 15.434 39.778.148 2.577 158. BOROVNICA 3.850 10.140.000 2.634 159. LOVRENC NA POHORJU 3.226 8.549.000 2.650 160. ZAVRČ 1.461 3.903.000 2.671 161. CANKOVA 2.129 6.119.483 2.874 162. MEŽICA 3.982 12.057.000 3.028 163. STARŠE 4.140 12.775.000 3.086 164. DOBRNA 2.136 6.771.000 3.170 165. LJUBLJANA (M) 265.018 907.649.000 3.425 166. IZOLA 14.758 51.378.000 3.481 167. ŠKOFJA LOKA 22.178 79.995.000 3.607 168. NOVO MESTO (M) 41.339 149.115.000 3.607 169. KOPER (M) 48.093 176.783.000 3.676 170. TOLMIN 12.031 52.739.000 4.384 171. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 30.625.557 4.386 172. RAČE - FRAM 6.376 28.758.000 4.510 173. HOČE - SLIVNICA 10.112 46.976.000 4.646 174. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 14.356.000 4.853 175. GRAD 2.472 12.628.049 5.108 176. SEŽANA 11.736 72.403.000 6.169 177. PODČETRTEK 3.440 21.982.000 6.390 178. ORMOŽ 17.747 119.227.000 6.718 179. SELNICA OB DRAVI 4.733 35.279.000 7.454 180. OSILNICA 412 3.209.047 7.789 181. BREŽICE 24.415 203.946.000 8.353 182. KUNGOTA 4.651 39.715.000 8.539 183. KUZMA 1.766 15.332.430 8.682 184. VELIKA POLANA 1.574 13.922.208 8.845 185. LENART 11.569 114.482.000 9.896 186. MARIBOR (M) 113.168 1.134.499.000 10.025 187. ŽIRI 4.949 53.449.014 10.800 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 59 Zap. O B Č I N št. A Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 188. RADENCI 5.441 59.534.774 10.942 189. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 41.422.000 11.102 190. ŠENTILJ 8.475 106.200.000 12.531 191. BOHINJ 5.292 98.189.000 18.554 192. PUCONCI 6.495 139.908.646 21.541 193. PTUJ (M) 24.201 837.760.000 34.617 S K U P A J : 2.002.360 5.689.163.145 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 2.841 Aritmetična sredina (občinah) 2.011 Mediana 838 Standardni odklon 3.879 KORELACIJA 0,7373 1.6 Stroški za področje "Stanovanjska dejavnost" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. LENDAVA 11.699 0 0 2. RAZKRIŽJE 1.339 103.277 77 3. VRANSKO 2.541 293.000 115 4. PODLEHNIK 1.958 286.321 146 5. SELNICA OB DRAVI 4.733 2.643.000 558 6. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 727.000 561 7. RADLJE OB DRAVI 6.269 3.582.000 571 8. DORNAVA 2.692 1.538.346 571 9. VERŽEJ 1.370 786.586 574 10. CERKVENJAK 2.147 1.579.719 736 11. MOZIRJE 6.379 5.231.000 820 12. ŠTORE 4.208 3.452.000 820 13. TABOR 1.496 1.265.000 846 14. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 5.820.000 897 15. PTUJ (M) 24.201 22.085.000 913 16. KRIŽEVCI 3.604 3.337.383 926 17. VITANJE 2.396 2.386.000 996 18. GRAD 2.472 2.643.804 1.069 19. MAJŠPERK 4.184 4.593.000 1.098 20. HORJUL 2.676 3.028.804 1.132 21. BRASLOVČE 5.065 5.865.000 1.158 60 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 22. GORNJI PETROVCI 2.331 2.906.000 1.247 23. TRNOVSKA VAS 1.288 1.613.000 1.252 24. JURŠINCI 2.369 3.282.000 1.385 25. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 9.517.076 1.394 26. VUZENICA 2.863 4.169.000 1.456 27. DOBREPOLJE 3.674 5.392.000 1.468 28. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 9.222.890 1.470 29. SEMIČ 3.840 6.137.000 1.598 30. CANKOVA 2.129 3.455.885 1.623 31. PUCONCI 6.495 11.433.234 1.760 32. BELTINCI 8.672 15.616.381 1.801 33. VOJNIK 8.225 14.816.000 1.801 34. BOROVNICA 3.850 6.961.000 1.808 35. STARŠE 4.140 7.704.000 1.861 36. ODRANCI 1.741 3.281.269 1.885 37. ŠENTILJ 8.475 16.518.000 1.949 38. ŠALOVCI 1.831 3.590.892 1.961 39. PREDDVOR 3.143 6.170.000 1.963 40. PODČETRTEK 3.440 6.791.000 1.974 41. TURNIŠČE 3.556 7.109.669 1.999 42. LOŠKI POTOK 2.084 4.196.000 2.013 43. MIRNA PEČ 2.768 5.723.000 2.068 44. ŠENTJERNEJ 6.780 14.358.000 2.118 45. HODOŠ 355 753.000 2.121 46. PODVELKA 2.767 6.422.000 2.321 47. MORAVČE 4.598 10.799.000 2.349 48. POLZELA 5.360 12.742.000 2.377 49. OPLOTNICA 3.983 9.471.000 2.378 50. ČRNOMELJ 14.697 36.431.000 2.479 51. GROSUPLJE 16.247 40.301.000 2.481 52. ŠKOCJAN 3.166 7.865.000 2.484 53. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 50.671.000 2.497 54. ŽUŽEMBERK 4.669 11.892.000 2.547 55. VELIKE LAŠČE 3.905 10.343.000 2.649 56. DOBJE 1.063 2.819.000 2.652 57. KOČEVJE 16.537 44.344.000 2.682 58. LUČE 1.634 4.439.000 2.717 59. BREŽICE 24.415 66.575.000 2.727 60. ROGAŠKA SLATINA 11.028 30.144.000 2.733 61. GORNJA RADGONA 12.861 35.555.000 2.765 62. AJDOVŠČINA 17.926 50.384.000 2.811 63. LJUTOMER 12.276 34.607.667 2.819 64. ROGAŠOVCI 3.644 10.305.736 2.828 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 61 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 65. SVETI JURIJ 2.989 8.624.731 2.885 66. ILIRSKA BISTRICA 14.243 41.361.000 2.904 67. ŽELEZNIKI 6.868 19.982.962 2.910 68. RADEČE 4.708 13.748.000 2.920 69. GORIŠNICA 6.279 18.363.111 2.925 70. MORAVSKE TOPLICE 6.393 18.831.000 2.946 71. MEDVODE 14.332 42.250.000 2.948 72. TREBNJE 18.808 55.797.000 2.967 73. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 10.166.000 2.985 74. BISTRICA OB SOTLI 1.540 4.607.869 2.992 75. MARKOVCI 4.058 12.301.000 3.031 76. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 18.782.000 3.036 77. LOGATEC 11.563 36.150.573 3.126 78. KOZJE 3.531 11.147.000 3.157 79. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 16.683.080 3.216 80. CELJE (M) 49.021 160.158.000 3.267 81. HRPELJE - KOZINA 4.085 13.410.000 3.283 82. LJUBNO 2.779 9.125.000 3.284 83. BREZOVICA 9.701 32.084.302 3.307 84. VIDEM 5.722 19.338.000 3.380 85. DESTRNIK 2.648 9.160.000 3.459 86. MENGEŠ 6.735 23.339.372 3.465 87. ČRENŠOVCI 4.449 15.645.000 3.517 88. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 35.069.000 3.565 89. SEVNICA 17.909 64.137.000 3.581 90. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 25.146.352 3.601 91. VRHNIKA 17.797 64.784.000 3.640 92. SVETA ANA 2.360 8.642.301 3.662 93. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 112.124.000 3.679 94. DRAVOGRAD 8.804 32.554.877 3.698 95. NAZARJE 2.718 10.092.000 3.713 96. LAŠKO 14.113 52.522.000 3.722 97. ŠOŠTANJ 8.392 31.321.000 3.732 98. KOBILJE 636 2.386.670 3.753 99. IG 5.657 21.237.899 3.754 100. PESNICA 7.633 28.760.000 3.768 101. IVANČNA GORICA 13.892 52.766.000 3.798 102. LENART 11.569 44.389.000 3.837 103. KRANJSKA GORA 5.483 21.211.567 3.869 104. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 11.507.000 3.890 105. LITIJA 14.441 57.117.000 3.955 106. MISLINJA 4.757 18.822.000 3.957 107. ŠKOFLJICA 7.448 30.220.000 4.057 62 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 108. HAJDINA 3.753 15.257.000 4.065 109. KOPER (M) 48.093 195.760.000 4.070 110. ŽIRI 4.949 20.189.215 4.079 111. BLED 11.298 46.386.000 4.106 112. TRŽIČ 15.434 64.170.347 4.158 113. PREBOLD 4.651 19.383.000 4.167 114. METLIKA 8.437 35.290.000 4.183 115. GORNJI GRAD 2.699 11.473.000 4.251 116. ŽIROVNICA 4.262 18.346.617 4.305 117. ŠKOFJA LOKA 22.178 97.217.000 4.383 118. RADENCI 5.441 24.232.461 4.454 119. IDRIJA 11.852 53.464.000 4.511 120. JEZERSKO 701 3.186.000 4.545 121. DOMŽALE 30.632 140.761.770 4.595 122. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 80.537.000 4.722 123. VELENJE (M) 33.431 159.447.707 4.769 124. DOBROVNIK 1.416 6.756.510 4.772 125. ŠENČUR 7.660 37.280.000 4.867 126. VELIKA POLANA 1.574 7.678.284 4.878 127. DOBRNA 2.136 10.650.000 4.986 128. ŠENTJUR 18.965 97.275.000 5.129 129. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 24.783.000 5.131 130. PIVKA 5.963 31.188.115 5.230 131. LOVRENC NA POHORJU 3.226 17.043.000 5.283 132. BRDA 5.773 30.517.000 5.286 133. ROGATEC 3.276 17.768.000 5.424 134. TOLMIN 12.031 65.470.000 5.442 135. RIBNICA NA POHORJU 1.295 7.106.000 5.487 136. ZAGORJE OB SAVI 17.295 96.369.000 5.572 137. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 71.783.000 5.811 138. POSTOJNA 14.461 85.327.000 5.900 139. CERKNO 5.081 30.008.258 5.906 140. DIVAČA 3.732 22.350.000 5.989 141. LUKOVICA 5.063 30.353.000 5.995 142. NOVA GORICA (M) 35.468 213.961.000 6.033 143. TRBOVLJE 18.191 111.315.000 6.119 144. DUPLEK 6.316 38.786.000 6.141 145. RAČE - FRAM 6.376 39.584.000 6.208 146. RADOVLJICA 18.515 115.491.000 6.238 147. PREVALJE 6.627 41.920.000 6.326 148. KIDRIČEVO 6.786 43.036.000 6.342 149. LOŠKA DOLINA 3.715 23.968.812 6.452 150. BENEDIKT 2.181 14.093.109 6.462 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 63 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 151. KRŠKO 28.491 188.379.000 6.612 152. RIBNICA 9.287 61.579.000 6.631 153. KOSTEL 684 4.562.000 6.670 154. KOBARID 4.525 30.421.000 6.723 155. MUTA 3.713 25.852.000 6.963 156. MARIBOR (M) 113.168 788.373.000 6.966 157. ŽETALE 1.435 10.057.156 7.008 158. BOHINJ 5.292 37.196.000 7.029 159. NAKLO 5.012 35.305.264 7.044 160. TIŠINA 4.347 31.177.758 7.172 161. JESENICE 22.048 165.419.000 7.503 162. CERKNICA 10.571 84.707.003 8.013 163. NOVO MESTO (M) 41.339 333.767.000 8.074 164. BOVEC 3.269 26.467.000 8.096 165. SODRAŽICA 2.177 17.626.000 8.096 166. MEŽICA 3.982 32.326.000 8.118 167. VIPAVA 5.253 42.648.000 8.119 168. KAMNIK 26.669 220.629.000 8.273 169. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 37.590.000 8.339 170. SLOVENSKE KONJICE 14.082 118.938.000 8.446 171. TRZIN 3.573 30.524.800 8.543 172. HOČE - SLIVNICA 10.112 89.454.000 8.846 173. KRANJ (M) 52.723 469.730.000 8.909 174. BLOKE 1.625 14.739.273 9.070 175. ŽALEC 20.768 188.447.000 9.074 176. KANAL 6.162 56.776.145 9.214 177. HRASTNIK 10.397 99.014.000 9.523 178. IZOLA 14.758 142.144.000 9.632 179. RUŠE 7.597 74.856.000 9.853 180. SEŽANA 11.736 119.627.000 10.193 181. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 38.165.000 10.229 182. VODICE 3.988 41.921.000 10.512 183. KOMEN 3.611 40.210.000 11.135 184. ORMOŽ 17.747 204.544.000 11.526 185. OSILNICA 412 5.231.525 12.698 186. KUNGOTA 4.651 59.440.000 12.780 187. ZAVRČ 1.461 18.759.000 12.840 188. LJUBLJANA (M) 265.018 3.545.290.000 13.378 189. SOLČAVA 556 8.027.000 14.437 190. ZREČE 6.366 102.540.000 16.107 191. KOMENDA 4.587 74.252.000 16.187 192. PIRAN 17.466 362.961.000 20.781 193. KUZMA 1.766 168.046.191 95.156 64 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 S K U P A J : 2.002.360 12.618.616.922 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 6.302 Aritmetična sredina (občinah) 5.058 Mediana 3.732 Standardni odklon 7.332 KORELACIJA 0,9506 1.6 Stroški za področje "Zdravstvo" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. KOSTEL 684 0 0 2. MEŽICA 3.982 196.000 49 3. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 876.000 51 4. SEŽANA 11.736 603.000 51 5. ČRENŠOVCI 4.449 286.000 64 6. DORNAVA 2.692 176.304 65 7. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 818.000 66 8. RAZKRIŽJE 1.339 97.695 73 9. MISLINJA 4.757 375.000 79 10. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 337.000 90 11. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 126.000 97 12. KIDRIČEVO 6.786 675.000 99 13. LJUBNO 2.779 292.000 105 14. ZAVRČ 1.461 155.000 106 15. VERŽEJ 1.370 147.793 108 16. KOMENDA 4.587 514.000 112 17. PREVALJE 6.627 831.000 125 18. METLIKA 8.437 1.062.000 126 19. TABOR 1.496 195.000 130 20. SLOVENSKE KONJICE 14.082 1.986.000 141 21. SVETI JURIJ 2.989 424.206 142 22. GRAD 2.472 353.265 143 23. CANKOVA 2.129 305.272 143 24. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 2.932.000 145 25. BRDA 5.773 847.000 147 26. ODRANCI 1.741 256.630 147 27. MORAVSKE TOPLICE 6.393 949.000 148 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 65 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 28. GORIŠNICA 6.279 933.796 149 29. VIDEM 5.722 868.000 152 30. MARKOVCI 4.058 627.000 155 31. HODOŠ 355 55.000 155 32. KRANJSKA GORA 5.483 858.331 157 33. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 1.065.848 170 34. BELTINCI 8.672 1.475.725 170 35. ZAGORJE OB SAVI 17.295 3.100.000 179 36. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 5.616.000 184 37. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 849.000 188 38. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 919.000 190 39. ROGAŠOVCI 3.644 710.956 195 40. TRŽIČ 15.434 3.025.286 196 41. ŽETALE 1.435 289.797 202 42. TRNOVSKA VAS 1.288 262.000 203 43. TOLMIN 12.031 2.471.000 205 44. HAJDINA 3.753 775.000 207 45. BENEDIKT 2.181 452.068 207 46. ŠENTJERNEJ 6.780 1.456.000 215 47. DOBREPOLJE 3.674 793.000 216 48. VRHNIKA 17.797 3.871.000 218 49. BOROVNICA 3.850 841.000 218 50. GROSUPLJE 16.247 3.559.000 219 51. KOBARID 4.525 1.008.000 223 52. POLZELA 5.360 1.209.000 226 53. SVETA ANA 2.360 542.330 230 54. TREBNJE 18.808 4.360.000 232 55. PODVELKA 2.767 652.000 236 56. PODLEHNIK 1.958 476.448 243 57. PREBOLD 4.651 1.137.000 244 58. LENART 11.569 2.974.000 257 59. ŠKOCJAN 3.166 814.000 257 60. ŽIROVNICA 4.262 1.124.000 264 61. ŠENTJUR 18.965 5.007.000 264 62. JURŠINCI 2.369 630.000 266 63. ŠENČUR 7.660 2.047.000 267 64. NOVO MESTO (M) 41.339 11.230.000 272 65. ČRNOMELJ 14.697 4.011.000 273 66. KOČEVJE 16.537 4.555.000 275 67. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 1.457.890 281 68. MOZIRJE 6.379 1.794.000 281 69. LOGATEC 11.563 3.313.987 287 70. POSTOJNA 14.461 4.147.000 287 66 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 71. TURNIŠČE 3.556 1.042.212 293 72. DOBJE 1.063 316.000 297 73. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 1.034.000 304 74. LITIJA 14.441 4.387.000 304 75. KAMNIK 26.669 8.202.000 308 76. TIŠINA 4.347 1.345.440 310 77. ŽIRI 4.949 1.553.364 314 78. IVANČNA GORICA 13.892 4.396.000 316 79. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 2.228.319 319 80. VUZENICA 2.863 918.000 321 81. PESNICA 7.633 2.468.000 323 82. RIBNICA 9.287 3.007.000 324 83. NAKLO 5.012 1.628.839 325 84. RADLJE OB DRAVI 6.269 2.064.000 329 85. CERKVENJAK 2.147 717.343 334 86. KRŠKO 28.491 9.533.000 335 87. VIPAVA 5.253 1.793.000 341 88. BRASLOVČE 5.065 1.754.000 346 89. TRBOVLJE 18.191 6.381.000 351 90. DOBRNA 2.136 755.000 353 91. DUPLEK 6.316 2.249.000 356 92. DOBROVNIK 1.416 508.666 359 93. ŽALEC 20.768 7.610.000 366 94. NAZARJE 2.718 1.003.000 369 95. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 2.406.000 371 96. LOŠKI POTOK 2.084 782.000 375 97. JESENICE 22.048 8.564.000 388 98. PREDDVOR 3.143 1.222.000 389 99. KRANJ (M) 52.723 20.519.000 389 100. PTUJ (M) 24.201 9.456.000 391 101. KUNGOTA 4.651 1.856.000 399 102. MARIBOR (M) 113.168 46.861.000 414 103. SODRAŽICA 2.177 934.000 429 104. ŠKOFLJICA 7.448 3.307.000 444 105. BOVEC 3.269 1.480.000 453 106. VELENJE (M) 33.431 15.372.615 460 107. KRIŽEVCI 3.604 1.738.328 482 108. RAČE - FRAM 6.376 3.097.000 486 109. LENDAVA 11.699 5.869.863 502 110. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 3.234.000 523 111. VOJNIK 8.225 4.301.000 523 112. LUKOVICA 5.063 2.826.000 558 113. DIVAČA 3.732 2.087.000 559 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 67 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 114. MUTA 3.713 2.144.000 577 115. KANAL 6.162 3.739.233 607 116. ŽUŽEMBERK 4.669 2.847.000 610 117. RUŠE 7.597 4.654.000 613 118. LJUBLJANA (M) 265.018 163.514.000 617 119. ŠTORE 4.208 2.607.000 620 120. KOPER (M) 48.093 31.095.000 647 121. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 2.018.000 682 122. VRANSKO 2.541 1.763.000 694 123. JEZERSKO 701 511.000 729 124. HOČE - SLIVNICA 10.112 7.481.000 740 125. LUČE 1.634 1.258.000 770 126. RADOVLJICA 18.515 14.488.000 783 127. LOVRENC NA POHORJU 3.226 2.587.000 802 128. ROGAŠKA SLATINA 11.028 9.142.000 829 129. OPLOTNICA 3.983 3.317.000 833 130. BLED 11.298 9.608.000 850 131. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 8.384.000 852 132. CERKNO 5.081 4.721.199 929 133. KOBILJE 636 604.419 950 134. VODICE 3.988 3.875.000 972 135. HORJUL 2.676 2.690.679 1.005 136. HRASTNIK 10.397 11.036.000 1.061 137. MIRNA PEČ 2.768 3.126.000 1.129 138. KOZJE 3.531 4.036.000 1.143 139. BOHINJ 5.292 6.118.000 1.156 140. KUZMA 1.766 2.144.292 1.214 141. OSILNICA 412 502.823 1.220 142. DRAVOGRAD 8.804 10.961.636 1.245 143. IDRIJA 11.852 14.861.000 1.254 144. ROGATEC 3.276 4.339.000 1.324 145. LOŠKA DOLINA 3.715 5.023.896 1.352 146. SEVNICA 17.909 24.673.000 1.378 147. VITANJE 2.396 3.659.000 1.527 148. ŠKOFJA LOKA 22.178 35.322.000 1.593 149. SOLČAVA 556 901.000 1.621 150. GORNJI GRAD 2.699 4.414.000 1.635 151. TRZIN 3.573 5.954.370 1.666 152. KOMEN 3.611 6.062.000 1.679 153. ZREČE 6.366 11.095.000 1.743 154. PODČETRTEK 3.440 6.054.000 1.760 155. VELIKE LAŠČE 3.905 6.894.000 1.765 156. MORAVČE 4.598 8.188.000 1.781 68 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 157. AJDOVŠČINA 17.926 32.166.000 1.794 158. ILIRSKA BISTRICA 14.243 27.441.000 1.927 159. ŽELEZNIKI 6.868 13.242.496 1.928 160. RADEČE 4.708 9.105.000 1.934 161. SEMIČ 3.840 7.664.000 1.996 162. MEDVODE 14.332 29.540.000 2.061 163. PIVKA 5.963 12.911.170 2.165 164. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 14.980.945 2.194 165. DOMŽALE 30.632 69.082.890 2.255 166. NOVA GORICA (M) 35.468 82.243.000 2.319 167. MENGEŠ 6.735 15.845.292 2.353 168. BREŽICE 24.415 57.712.000 2.364 169. BISTRICA OB SOTLI 1.540 3.727.920 2.421 170. IG 5.657 14.483.862 2.560 171. BREZOVICA 9.701 24.982.545 2.575 172. RADENCI 5.441 14.032.989 2.579 173. ŠALOVCI 1.831 4.796.365 2.620 174. GORNJA RADGONA 12.861 33.982.000 2.642 175. CELJE (M) 49.021 131.201.000 2.676 176. PIRAN 17.466 47.890.000 2.742 177. BLOKE 1.625 4.556.599 2.804 178. LJUTOMER 12.276 36.315.856 2.958 179. HRPELJE - KOZINA 4.085 12.555.000 3.073 180. LAŠKO 14.113 44.002.000 3.118 181. SELNICA OB DRAVI 4.733 15.754.000 3.329 182. GORNJI PETROVCI 2.331 7.797.000 3.345 183. MAJŠPERK 4.184 14.380.000 3.437 184. ORMOŽ 17.747 61.545.000 3.468 185. VELIKA POLANA 1.574 5.534.536 3.516 186. DESTRNIK 2.648 9.339.000 3.527 187. IZOLA 14.758 53.016.000 3.592 188. STARŠE 4.140 15.937.000 3.850 189. ŠENTILJ 8.475 35.615.000 4.202 190. RIBNICA NA POHORJU 1.295 5.662.000 4.372 191. CERKNICA 10.571 47.021.282 4.448 192. PUCONCI 6.495 30.759.155 4.736 193. ŠOŠTANJ 8.392 90.917.000 10.834 S K U P A J : 2.002.360 1.902.137.065 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 69 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 950 Aritmetična sredina (občinah) 986 Mediana 388 Standardni odklon 1.287 KORELACIJA 0,6951 1.7 Stroški za področje "Kultura" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. KOSTEL 684 977.000 1.428 2. ROGAŠOVCI 3.644 5.440.122 1.493 3. CANKOVA 2.129 4.264.553 2.003 4. LOŠKI POTOK 2.084 4.514.000 2.166 5. PESNICA 7.633 18.202.000 2.385 6. SVETA ANA 2.360 6.392.245 2.709 7. MAJŠPERK 4.184 11.541.000 2.758 8. SELNICA OB DRAVI 4.733 15.323.000 3.237 9. PODLEHNIK 1.958 6.478.467 3.309 10. KUNGOTA 4.651 15.464.000 3.325 11. ŠTORE 4.208 14.167.000 3.367 12. TABOR 1.496 5.225.000 3.493 13. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 24.909.469 3.567 14. ODRANCI 1.741 6.536.506 3.754 15. ČRENŠOVCI 4.449 16.931.000 3.806 16. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 4.956.000 3.827 17. TRNOVSKA VAS 1.288 5.053.000 3.923 18. PREDDVOR 3.143 12.436.000 3.957 19. OSILNICA 412 1.631.576 3.960 20. DOBJE 1.063 4.289.000 4.035 21. KUZMA 1.766 7.238.898 4.099 22. KRIŽEVCI 3.604 15.350.665 4.259 23. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 27.707.000 4.270 24. DORNAVA 2.692 11.498.070 4.271 25. ŽUŽEMBERK 4.669 19.959.000 4.275 26. DOBRNA 2.136 9.170.000 4.293 27. SVETI JURIJ 2.989 12.978.413 4.342 28. HORJUL 2.676 11.797.149 4.409 29. VOJNIK 8.225 36.416.000 4.427 30. CERKVENJAK 2.147 9.680.728 4.509 31. RAČE - FRAM 6.376 29.055.000 4.557 32. ŠENTILJ 8.475 38.788.000 4.577 33. NAKLO 5.012 23.059.995 4.601 34. VITANJE 2.396 11.045.000 4.610 70 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 35. ŠENTJERNEJ 6.780 32.169.000 4.745 36. TURNIŠČE 3.556 16.921.945 4.759 37. BREZOVICA 9.701 46.434.657 4.787 38. GRAD 2.472 12.028.382 4.866 39. VIDEM 5.722 27.971.000 4.888 40. JURŠINCI 2.369 11.749.000 4.959 41. HOČE - SLIVNICA 10.112 51.877.000 5.130 42. LUČE 1.634 8.468.000 5.182 43. LJUBNO 2.779 14.506.000 5.220 44. GORNJI GRAD 2.699 14.638.000 5.423 45. ŠKOFLJICA 7.448 40.522.000 5.441 46. PODVELKA 2.767 15.219.000 5.500 47. VELIKE LAŠČE 3.905 21.844.000 5.594 48. JEZERSKO 701 3.936.000 5.615 49. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 34.841.000 5.632 50. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 39.243.764 5.748 51. ŽETALE 1.435 8.319.384 5.797 52. GORIŠNICA 6.279 36.815.917 5.863 53. STARŠE 4.140 24.502.000 5.918 54. ŠKOCJAN 3.166 18.743.000 5.920 55. BRASLOVČE 5.065 30.065.000 5.936 56. RADENCI 5.441 32.749.232 6.019 57. MORAVSKE TOPLICE 6.393 39.667.000 6.205 58. SEMIČ 3.840 23.905.000 6.225 59. MIRNA PEČ 2.768 17.271.000 6.240 60. VUZENICA 2.863 18.176.000 6.349 61. BELTINCI 8.672 55.587.415 6.410 62. ZAVRČ 1.461 9.390.000 6.427 63. BENEDIKT 2.181 14.087.514 6.459 64. VRANSKO 2.541 16.469.000 6.481 65. LENART 11.569 76.143.000 6.582 66. ŽELEZNIKI 6.868 45.685.955 6.652 67. MUTA 3.713 24.844.000 6.691 68. SODRAŽICA 2.177 14.602.000 6.707 69. POLZELA 5.360 35.971.000 6.711 70. KIDRIČEVO 6.786 45.614.000 6.722 71. PUCONCI 6.495 43.922.804 6.763 72. SEVNICA 17.909 123.361.000 6.888 73. HODOŠ 355 2.456.000 6.918 74. KOZJE 3.531 24.435.000 6.920 75. DUPLEK 6.316 43.765.000 6.929 76. BISTRICA OB SOTLI 1.540 10.681.832 6.936 77. VELIKA POLANA 1.574 10.936.293 6.948 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 71 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 78. ROGAŠKA SLATINA 11.028 76.797.000 6.964 79. TIŠINA 4.347 30.289.412 6.968 80. LAŠKO 14.113 100.662.000 7.133 81. VERŽEJ 1.370 9.808.564 7.160 82. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 34.713.000 7.187 83. PREBOLD 4.651 34.247.000 7.363 84. MARKOVCI 4.058 30.292.000 7.465 85. DESTRNIK 2.648 19.833.000 7.490 86. ŠENČUR 7.660 58.853.000 7.683 87. OPLOTNICA 3.983 30.979.000 7.778 88. MISLINJA 4.757 37.055.000 7.790 89. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 49.174.105 7.835 90. ILIRSKA BISTRICA 14.243 111.714.000 7.843 91. METLIKA 8.437 66.891.000 7.928 92. MOZIRJE 6.379 50.951.000 7.987 93. GORNJA RADGONA 12.861 102.946.000 8.005 94. PREVALJE 6.627 55.128.000 8.319 95. LOVRENC NA POHORJU 3.226 27.108.000 8.403 96. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 256.592.000 8.419 97. RUŠE 7.597 64.087.000 8.436 98. ŠENTJUR 18.965 161.865.000 8.535 99. GORNJI PETROVCI 2.331 19.900.000 8.537 100. MORAVČE 4.598 39.446.000 8.579 101. BOHINJ 5.292 45.577.000 8.612 102. ZREČE 6.366 55.040.000 8.646 103. ŽIROVNICA 4.262 36.851.396 8.647 104. PODČETRTEK 3.440 29.954.000 8.708 105. ORMOŽ 17.747 156.272.000 8.806 106. DOBREPOLJE 3.674 32.536.000 8.856 107. VIPAVA 5.253 46.674.000 8.885 108. ČRNOMELJ 14.697 131.141.000 8.923 109. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 30.676.000 9.006 110. RADEČE 4.708 42.527.000 9.033 111. IVANČNA GORICA 13.892 125.544.000 9.037 112. SLOVENSKE KONJICE 14.082 129.220.000 9.176 113. PIVKA 5.963 54.913.145 9.209 114. LJUTOMER 12.276 113.233.460 9.224 115. TREBNJE 18.808 173.957.000 9.249 116. KAMNIK 26.669 248.004.000 9.299 117. LOŠKA DOLINA 3.715 34.667.748 9.332 118. BLOKE 1.625 15.210.906 9.361 119. LUKOVICA 5.063 48.007.000 9.482 120. KOMEN 3.611 34.280.000 9.493 72 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 121. HAJDINA 3.753 36.508.000 9.728 122. BOROVNICA 3.850 37.600.000 9.766 123. KOBARID 4.525 44.221.000 9.773 124. AJDOVŠČINA 17.926 175.897.000 9.812 125. CERKNO 5.081 50.096.531 9.860 126. VODICE 3.988 39.606.000 9.931 127. ŽIRI 4.949 49.921.520 10.087 128. RIBNICA NA POHORJU 1.295 13.234.000 10.219 129. KOČEVJE 16.537 169.099.000 10.225 130. BREŽICE 24.415 252.866.000 10.357 131. BLED 11.298 117.027.000 10.358 132. DRAVOGRAD 8.804 91.717.908 10.418 133. RADLJE OB DRAVI 6.269 65.711.000 10.482 134. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 103.600.000 10.531 135. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 31.187.000 10.543 136. LOGATEC 11.563 121.941.684 10.546 137. ROGATEC 3.276 35.075.000 10.707 138. RAZKRIŽJE 1.339 14.361.679 10.726 139. KOMENDA 4.587 49.352.000 10.759 140. NAZARJE 2.718 29.418.000 10.823 141. IG 5.657 62.404.227 11.031 142. MEDVODE 14.332 159.406.000 11.122 143. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 50.605.000 11.226 144. ŽALEC 20.768 233.632.000 11.250 145. KOBILJE 636 7.179.595 11.289 146. POSTOJNA 14.461 165.252.000 11.427 147. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 60.406.770 11.644 148. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 145.269.000 11.761 149. ŠKOFJA LOKA 22.178 262.758.000 11.848 150. SOLČAVA 556 6.786.000 12.205 151. VRHNIKA 17.797 218.185.000 12.260 152. DIVAČA 3.732 45.835.000 12.282 153. TRŽIČ 15.434 190.920.518 12.370 154. CELJE (M) 49.021 608.850.000 12.420 155. HRPELJE - KOZINA 4.085 50.829.000 12.443 156. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 253.490.000 12.494 157. IDRIJA 11.852 148.328.000 12.515 158. MENGEŠ 6.735 84.556.841 12.555 159. LITIJA 14.441 185.115.000 12.819 160. ŠALOVCI 1.831 23.795.396 12.996 161. BRDA 5.773 75.711.000 13.115 162. RADOVLJICA 18.515 242.852.000 13.117 163. DOMŽALE 30.632 402.446.210 13.138 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 73 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 164. KRŠKO 28.491 374.915.000 13.159 165. BOVEC 3.269 43.205.000 13.217 166. GROSUPLJE 16.247 215.394.000 13.257 167. MEŽICA 3.982 53.018.000 13.314 168. TRZIN 3.573 49.005.810 13.716 169. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 241.832.000 14.180 170. NOVO MESTO (M) 41.339 591.736.000 14.314 171. KANAL 6.162 88.221.631 14.317 172. VELENJE (M) 33.431 480.099.296 14.361 173. LENDAVA 11.699 173.093.046 14.796 174. PTUJ (M) 24.201 368.097.000 15.210 175. CERKNICA 10.571 161.041.412 15.234 176. TOLMIN 12.031 184.303.000 15.319 177. TRBOVLJE 18.191 281.498.000 15.475 178. MARIBOR (M) 113.168 1.785.696.000 15.779 179. KOPER (M) 48.093 762.238.000 15.849 180. ZAGORJE OB SAVI 17.295 288.725.000 16.694 181. KRANJSKA GORA 5.483 94.837.956 17.297 182. IZOLA 14.758 261.016.000 17.686 183. JESENICE 22.048 396.631.000 17.989 184. LJUBLJANA (M) 265.018 4.781.007.000 18.040 185. ŠOŠTANJ 8.392 152.072.000 18.121 186. KRANJ (M) 52.723 966.168.000 18.325 187. HRASTNIK 10.397 196.386.000 18.889 188. SEŽANA 11.736 223.020.000 19.003 189. DOBROVNIK 1.416 29.058.200 20.521 190. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 77.050.000 20.651 191. RIBNICA 9.287 194.565.000 20.950 192. NOVA GORICA (M) 35.468 750.955.000 21.173 193. PIRAN 17.466 449.050.000 25.710 S K U P A J : 2.002.360 24.669.612.916 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 12.320 Aritmetična sredina (občinah) 8.966 Mediana 8.436 Standardni odklon 4.441 KORELACIJA 0,9899 74 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 1.8 Stroški za področje "Šolstvo" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. DOBROVNIK 1.416 0 0 2. OSILNICA 412 4.221.724 10.247 3. ORMOŽ 17.747 208.574.000 11.753 4. KRŠKO 28.491 405.134.000 14.220 5. HODOŠ 355 5.138.000 14.473 6. PIVKA 5.963 88.833.233 14.897 7. TRNOVSKA VAS 1.288 19.274.000 14.964 8. ŠALOVCI 1.831 27.698.181 15.127 9. ROGAŠOVCI 3.644 63.293.891 17.369 10. CERKVENJAK 2.147 42.707.007 19.891 11. DOBJE 1.063 21.436.000 20.166 12. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 26.203.000 20.234 13. GORNJI PETROVCI 2.331 48.435.000 20.779 14. ŽIROVNICA 4.262 90.994.215 21.350 15. CANKOVA 2.129 46.317.062 21.755 16. HRASTNIK 10.397 229.532.000 22.077 17. VIDEM 5.722 126.681.000 22.139 18. ŠTORE 4.208 93.185.000 22.145 19. JURŠINCI 2.369 52.714.000 22.252 20. TIŠINA 4.347 97.539.045 22.438 21. MARKOVCI 4.058 93.862.000 23.130 22. KUZMA 1.766 41.329.035 23.403 23. TRBOVLJE 18.191 426.454.000 23.443 24. LOVRENC NA POHORJU 3.226 76.099.000 23.589 25. ZAGORJE OB SAVI 17.295 408.111.000 23.597 26. ILIRSKA BISTRICA 14.243 336.344.000 23.615 27. LENDAVA 11.699 277.153.249 23.690 28. RAZKRIŽJE 1.339 31.830.539 23.772 29. JESENICE 22.048 524.310.000 23.780 30. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 147.971.000 23.920 31. ŽETALE 1.435 34.760.306 24.223 32. ODRANCI 1.741 42.386.964 24.346 33. PODVELKA 2.767 67.587.000 24.426 34. TURNIŠČE 3.556 87.338.095 24.561 35. GORNJA RADGONA 12.861 317.567.000 24.692 36. MAJŠPERK 4.184 103.346.000 24.700 37. GORIŠNICA 6.279 156.179.621 24.873 38. RIBNICA NA POHORJU 1.295 32.440.000 25.050 39. KRANJSKA GORA 5.483 137.474.114 25.073 40. IZOLA 14.758 373.170.000 25.286 41. ČRENŠOVCI 4.449 112.709.000 25.334 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 75 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 42. TRŽIČ 15.434 392.121.330 25.406 43. BENEDIKT 2.181 55.557.764 25.474 44. LOŠKI POTOK 2.084 53.225.000 25.540 45. KIDRIČEVO 6.786 173.396.000 25.552 46. PREDDVOR 3.143 80.401.000 25.581 47. KOSTEL 684 17.525.000 25.621 48. KRANJ (M) 52.723 1.356.197.000 25.723 49. RAČE - FRAM 6.376 164.862.000 25.857 50. NAKLO 5.012 129.914.553 25.921 51. HAJDINA 3.753 97.357.000 25.941 52. PODLEHNIK 1.958 50.902.320 25.997 53. LENART 11.569 301.138.000 26.030 54. DORNAVA 2.692 70.552.169 26.208 55. RUŠE 7.597 200.412.000 26.380 56. OPLOTNICA 3.983 105.077.000 26.381 57. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 804.986.000 26.412 58. LUČE 1.634 43.176.000 26.424 59. VITANJE 2.396 63.373.000 26.449 60. METLIKA 8.437 223.420.000 26.481 61. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 171.849.000 26.483 62. BOVEC 3.269 86.725.000 26.530 63. RADEČE 4.708 125.323.000 26.619 64. BELTINCI 8.672 231.617.039 26.709 65. GRAD 2.472 66.417.985 26.868 66. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 169.000.061 26.928 67. MEDVODE 14.332 386.496.000 26.967 68. VERŽEJ 1.370 37.098.708 27.079 69. IVANČNA GORICA 13.892 376.520.000 27.103 70. ZAVRČ 1.461 39.804.000 27.244 71. MORAVČE 4.598 125.417.000 27.276 72. DUPLEK 6.316 172.503.000 27.312 73. MEŽICA 3.982 108.879.000 27.343 74. DOMŽALE 30.632 837.720.400 27.348 75. BLED 11.298 309.734.000 27.415 76. ŠKOFJA LOKA 22.178 611.707.000 27.582 77. MUTA 3.713 102.562.000 27.622 78. ŠENTJUR 18.965 527.000.000 27.788 79. VELENJE (M) 33.431 931.593.343 27.866 80. SLOVENSKE KONJICE 14.082 393.152.000 27.919 81. DIVAČA 3.732 105.318.000 28.220 82. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 349.024.000 28.256 83. LJUBNO 2.779 79.368.000 28.560 84. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 489.030.000 28.675 76 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 85. NAZARJE 2.718 77.981.000 28.691 86. SVETA ANA 2.360 67.948.622 28.792 87. CELJE (M) 49.021 1.411.921.000 28.802 88. ŠKOCJAN 3.166 91.552.000 28.917 89. AJDOVŠČINA 17.926 519.155.000 28.961 90. GORNJI GRAD 2.699 78.210.000 28.977 91. ŠENTJERNEJ 6.780 197.102.000 29.071 92. KAMNIK 26.669 775.532.000 29.080 93. LOŠKA DOLINA 3.715 108.159.310 29.114 94. CERKNICA 10.571 308.516.171 29.185 95. HRPELJE - KOZINA 4.085 119.567.000 29.270 96. IDRIJA 11.852 348.361.000 29.393 97. KUNGOTA 4.651 136.718.000 29.395 98. MISLINJA 4.757 140.553.000 29.547 99. RIBNICA 9.287 274.404.000 29.547 100. POSTOJNA 14.461 428.620.000 29.640 101. NOVA GORICA (M) 35.468 1.051.376.000 29.643 102. SEVNICA 17.909 531.091.000 29.655 103. ŠENČUR 7.660 227.437.000 29.692 104. TRZIN 3.573 106.090.140 29.692 105. DRAVOGRAD 8.804 262.254.828 29.788 106. SEMIČ 3.840 114.742.000 29.881 107. PESNICA 7.633 228.375.000 29.919 108. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 205.799.498 30.145 109. TOLMIN 12.031 363.715.000 30.231 110. PREBOLD 4.651 141.040.000 30.325 111. ČRNOMELJ 14.697 448.747.000 30.533 112. SVETI JURIJ 2.989 91.293.825 30.543 113. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 147.897.000 30.620 114. VELIKA POLANA 1.574 48.325.779 30.703 115. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 104.884.000 30.794 116. PUCONCI 6.495 200.060.874 30.802 117. KRIŽEVCI 3.604 111.215.135 30.859 118. SELNICA OB DRAVI 4.733 146.302.000 30.911 119. RADOVLJICA 18.515 573.985.000 31.001 120. ŽALEC 20.768 643.866.000 31.003 121. ŽELEZNIKI 6.868 213.996.188 31.158 122. KOMENDA 4.587 143.197.000 31.218 123. DESTRNIK 2.648 82.870.000 31.295 124. LITIJA 14.441 452.020.000 31.301 125. LJUTOMER 12.276 385.174.918 31.376 126. PTUJ (M) 24.201 759.741.000 31.393 127. ROGATEC 3.276 103.298.000 31.532 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 77 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 128. NOVO MESTO (M) 41.339 1.309.938.000 31.688 129. MARIBOR (M) 113.168 3.591.727.000 31.738 130. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 222.591.339 31.876 131. BOROVNICA 3.850 123.265.000 32.017 132. BRASLOVČE 5.065 162.763.000 32.135 133. RADLJE OB DRAVI 6.269 202.330.000 32.275 134. IG 5.657 182.931.606 32.337 135. DOBRNA 2.136 69.116.000 32.358 136. VOJNIK 8.225 266.581.000 32.411 137. STARŠE 4.140 134.366.000 32.456 138. BLOKE 1.625 52.762.076 32.469 139. VRHNIKA 17.797 578.892.000 32.528 140. KOČEVJE 16.537 538.478.000 32.562 141. KOBARID 4.525 147.994.000 32.706 142. MORAVSKE TOPLICE 6.393 209.695.000 32.801 143. PODČETRTEK 3.440 113.224.000 32.914 144. LAŠKO 14.113 467.618.000 33.134 145. KOBILJE 636 21.111.232 33.194 146. RADENCI 5.441 181.552.004 33.367 147. SODRAŽICA 2.177 73.258.000 33.651 148. MENGEŠ 6.735 226.763.800 33.669 149. MIRNA PEČ 2.768 93.449.000 33.760 150. HOČE - SLIVNICA 10.112 341.484.000 33.770 151. KANAL 6.162 208.548.963 33.844 152. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 335.256.000 34.078 153. PREVALJE 6.627 226.058.000 34.112 154. VRANSKO 2.541 86.876.000 34.190 155. CERKNO 5.081 173.837.351 34.213 156. MOZIRJE 6.379 218.510.000 34.255 157. LUKOVICA 5.063 173.526.000 34.273 158. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 129.096.000 34.601 159. BOHINJ 5.292 183.285.000 34.634 160. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 704.661.000 34.731 161. BRDA 5.773 200.650.000 34.757 162. TREBNJE 18.808 654.924.000 34.822 163. KOMEN 3.611 125.816.000 34.842 164. ROGAŠKA SLATINA 11.028 384.358.000 34.853 165. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 103.270.000 34.912 166. VELIKE LAŠČE 3.905 137.458.000 35.201 167. TABOR 1.496 52.979.000 35.414 168. POLZELA 5.360 191.550.000 35.737 169. HORJUL 2.676 96.218.087 35.956 170. ZREČE 6.366 229.099.000 35.988 78 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 171. GROSUPLJE 16.247 589.589.000 36.289 172. VODICE 3.988 144.742.000 36.294 173. BREŽICE 24.415 886.358.000 36.304 174. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 164.018.000 36.384 175. DOBREPOLJE 3.674 134.298.000 36.554 176. VIPAVA 5.253 192.166.000 36.582 177. ŠKOFLJICA 7.448 272.658.000 36.608 178. KOZJE 3.531 130.348.000 36.915 179. KOPER (M) 48.093 1.804.376.000 37.518 180. ŠOŠTANJ 8.392 315.548.000 37.601 181. SEŽANA 11.736 442.077.000 37.668 182. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 195.916.060 37.763 183. BREZOVICA 9.701 367.855.555 37.919 184. LOGATEC 11.563 445.608.688 38.537 185. PIRAN 17.466 687.189.000 39.344 186. ŽUŽEMBERK 4.669 186.229.000 39.886 187. ŽIRI 4.949 199.250.067 40.261 188. LJUBLJANA (M) 265.018 10.981.947.000 41.438 189. JEZERSKO 701 29.660.000 42.311 190. VUZENICA 2.863 125.815.000 43.945 191. BISTRICA OB SOTLI 1.540 68.011.689 44.163 192. SOLČAVA 556 26.984.000 48.532 193. ŠENTILJ 8.475 738.681.000 87.160 S K U P A J : 2.002.360 62.774.069.755 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 31.350 Aritmetična sredina (občinah) 29.500 Mediana 29.395 Standardni odklon 7.526 KORELACIJA 0,9872 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 79 1.9 Stroški za področje "Socialna varnost" - 2005 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 1. DOBROVNIK 1.416 0 0 2. HORJUL 2.676 7.135.202 2.666 3. CERKLJE NA GORENJSKEM 6.489 21.076.000 3.248 4. MIREN - KOSTANJEVICA 4.830 15.839.000 3.279 5. RADENCI 5.441 17.912.159 3.292 6. STARŠE 4.140 13.897.000 3.357 7. AJDOVŠČINA 17.926 62.333.000 3.477 8. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 6.186 22.824.000 3.690 9. ŽIROVNICA 4.262 15.884.401 3.727 10. MENGEŠ 6.735 25.699.841 3.816 11. POLZELA 5.360 20.549.000 3.834 12. BREZOVICA 9.701 37.716.049 3.888 13. ŠKOFJA LOKA 22.178 94.349.000 4.254 14. MISLINJA 4.757 20.279.000 4.263 15. BLED 11.298 49.870.000 4.414 16. MORAVČE 4.598 20.855.000 4.536 17. ŽELEZNIKI 6.868 31.896.504 4.644 18. VRHNIKA 17.797 83.122.000 4.671 19. HODOŠ 355 1.704.000 4.800 20. GORNJI GRAD 2.699 13.085.000 4.848 21. RADOVLJICA 18.515 90.595.000 4.893 22. ŽIRI 4.949 24.307.474 4.912 23. GORENJA VAS - POLJANE 6.983 34.360.365 4.921 24. ODRANCI 1.741 8.640.603 4.963 25. MEDVODE 14.332 71.509.000 4.989 26. PREDDVOR 3.143 15.874.000 5.051 27. VITANJE 2.396 12.160.000 5.075 28. NAKLO 5.012 25.613.764 5.110 29. MOZIRJE 6.379 32.609.000 5.112 30. ZREČE 6.366 33.113.000 5.202 31. ŠENČUR 7.660 40.593.000 5.299 32. VIPAVA 5.253 27.993.000 5.329 33. RADEČE 4.708 25.173.000 5.347 34. MIRNA PEČ 2.768 14.841.000 5.362 35. KOBILJE 636 3.478.967 5.470 36. BRASLOVČE 5.065 27.782.000 5.485 37. VUZENICA 2.863 16.029.000 5.599 38. ILIRSKA BISTRICA 14.243 79.997.000 5.617 39. SODRAŽICA 2.177 12.355.000 5.675 40. BOHINJ 5.292 30.172.000 5.701 41. IDRIJA 11.852 68.623.000 5.790 80 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 42. DOL PRI LJUBLJANI 4.508 26.252.000 5.823 43. LOGATEC 11.563 67.654.212 5.851 44. NOVA GORICA (M) 35.468 207.620.000 5.854 45. RIBNICA 9.287 54.529.000 5.872 46. RIBNICA NA POHORJU 1.295 7.647.000 5.905 47. HOČE - SLIVNICA 10.112 59.960.000 5.930 48. ŠKOFLJICA 7.448 44.253.000 5.942 49. SLOVENJ GRADEC (M) 17.054 101.825.000 5.971 50. OPLOTNICA 3.983 23.919.000 6.005 51. GROSUPLJE 16.247 97.579.000 6.006 52. DOBROVA - POLHOV GRADEC 6.827 41.352.485 6.057 53. LJUTOMER 12.276 74.428.698 6.063 54. ŠENTJERNEJ 6.780 41.113.000 6.064 55. SOLČAVA 556 3.378.000 6.076 56. LOŠKI POTOK 2.084 12.714.000 6.101 57. IZOLA 14.758 90.222.000 6.113 58. LUKOVICA 5.063 31.068.000 6.136 59. DOLENJSKE TOPLICE 3.406 20.962.000 6.154 60. RAVNE NA KOROŠKEM 12.352 76.058.000 6.158 61. VELENJE (M) 33.431 207.845.693 6.217 62. SEMIČ 3.840 24.198.000 6.302 63. RAZKRIŽJE 1.339 8.490.083 6.341 64. IG 5.657 35.946.854 6.354 65. MAJŠPERK 4.184 26.592.000 6.356 66. PREVALJE 6.627 42.224.000 6.372 67. ROGAŠKA SLATINA 11.028 70.290.000 6.374 68. VELIKE LAŠČE 3.905 24.916.000 6.381 69. BOVEC 3.269 20.968.000 6.414 70. TRŽIČ 15.434 99.613.093 6.454 71. LOŠKA DOLINA 3.715 24.201.178 6.514 72. KAMNIK 26.669 174.412.000 6.540 73. DORNAVA 2.692 17.610.781 6.542 74. TABOR 1.496 9.840.000 6.578 75. JESENICE 22.048 145.570.000 6.602 76. KRANJ (M) 52.723 350.276.000 6.644 77. ŠENTILJ 8.475 56.437.000 6.659 78. KOMENDA 4.587 30.583.000 6.667 79. LENART 11.569 78.049.000 6.746 80. CERKVENJAK 2.147 14.544.047 6.774 81. SEŽANA 11.736 79.787.000 6.798 82. ŽALEC 20.768 141.239.000 6.801 83. LUČE 1.634 11.186.000 6.846 84. TREBNJE 18.808 128.767.000 6.846 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 81 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 85. ŠMARTNO OB PAKI 2.958 20.315.000 6.868 86. NOVO MESTO (M) 41.339 284.119.000 6.873 87. SLOVENSKE KONJICE 14.082 97.562.000 6.928 88. DOMŽALE 30.632 214.647.830 7.007 89. BISTRICA OB SOTLI 1.540 10.795.399 7.010 90. PUCONCI 6.495 45.877.701 7.064 91. GORNJA RADGONA 12.861 92.201.000 7.169 92. BREŽICE 24.415 176.046.000 7.211 93. MARKOVCI 4.058 29.261.000 7.211 94. KRIŽEVCI 3.604 26.018.298 7.219 95. SVETA ANA 2.360 17.091.313 7.242 96. JEZERSKO 701 5.086.000 7.255 97. HRPELJE - KOZINA 4.085 29.707.000 7.272 98. IVANČNA GORICA 13.892 101.602.000 7.314 99. ŠALOVCI 1.831 13.488.329 7.367 100. ZAGORJE OB SAVI 17.295 128.990.000 7.458 101. HAJDINA 3.753 28.369.000 7.559 102. VERŽEJ 1.370 10.410.136 7.599 103. KOMEN 3.611 27.754.000 7.686 104. KUZMA 1.766 13.613.891 7.709 105. CELJE (M) 49.021 383.961.000 7.833 106. ŠOŠTANJ 8.392 65.763.000 7.836 107. POSTOJNA 14.461 113.404.000 7.842 108. ŠMARTNO PRI LITIJI 5.188 41.169.340 7.935 109. RADLJE OB DRAVI 6.269 49.857.000 7.953 110. KANAL 6.162 49.059.987 7.962 111. TRZIN 3.573 28.516.530 7.981 112. GORNJI PETROVCI 2.331 18.616.000 7.986 113. GORIŠNICA 6.279 50.817.639 8.093 114. SLOVENSKA BISTRICA 30.478 248.529.000 8.154 115. CERKNICA 10.571 86.457.561 8.179 116. LAŠKO 14.113 115.814.000 8.206 117. METLIKA 8.437 69.441.000 8.231 118. CERKNO 5.081 41.946.710 8.256 119. BOROVNICA 3.850 31.842.000 8.271 120. TOLMIN 12.031 99.568.000 8.276 121. KIDRIČEVO 6.786 56.167.000 8.277 122. BLOKE 1.625 13.450.265 8.277 123. PREBOLD 4.651 38.695.000 8.320 124. ČRNOMELJ 14.697 122.375.000 8.327 125. VELIKA POLANA 1.574 13.244.851 8.415 126. DOBREPOLJE 3.674 31.406.000 8.548 127. NAZARJE 2.718 23.337.000 8.586 82 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 128. DESTRNIK 2.648 22.812.000 8.615 129. SEVNICA 17.909 154.690.000 8.638 130. ŠKOCJAN 3.166 27.406.000 8.656 131. DRAVOGRAD 8.804 76.427.987 8.681 132. LITIJA 14.441 125.485.000 8.689 133. DIVAČA 3.732 32.975.000 8.836 134. KRANJSKA GORA 5.483 49.039.497 8.944 135. ČRENŠOVCI 4.449 39.908.000 8.970 136. PTUJ (M) 24.201 219.365.000 9.064 137. VODICE 3.988 36.170.000 9.070 138. BENEDIKT 2.181 19.896.610 9.123 139. MURSKA SOBOTA (M) 20.289 185.411.000 9.138 140. VRANSKO 2.541 24.002.000 9.446 141. PIRAN 17.466 165.232.000 9.460 142. BRDA 5.773 54.690.000 9.473 143. SVETI JURIJ 2.989 28.495.639 9.534 144. BELTINCI 8.672 82.928.847 9.563 145. MEŽICA 3.982 38.172.000 9.586 146. TURNIŠČE 3.556 34.168.000 9.609 147. ŠTORE 4.208 40.551.000 9.637 148. VOJNIK 8.225 79.920.000 9.717 149. RAČE - FRAM 6.376 62.383.000 9.784 150. PODVELKA 2.767 27.100.000 9.794 151. MUTA 3.713 36.404.000 9.804 152. LJUBLJANA (M) 265.018 2.609.166.000 9.845 153. TIŠINA 4.347 43.074.736 9.909 154. MARIBOR (M) 113.168 1.125.494.000 9.945 155. PODČETRTEK 3.440 34.232.000 9.951 156. ROGATEC 3.276 32.622.000 9.958 157. SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 1.295 13.088.000 10.107 158. ŠEMPETER - VRTOJBA 6.276 63.572.365 10.129 159. KOZJE 3.531 36.020.000 10.201 160. ŠENTJUR 18.965 194.350.000 10.248 161. ŠMARJE PRI JELŠAH 9.838 101.076.000 10.274 162. DUPLEK 6.316 65.660.000 10.396 163. OSILNICA 412 4.320.921 10.488 164. GRAD 2.472 26.148.029 10.578 165. MORAVSKE TOPLICE 6.393 68.540.000 10.721 166. TRBOVLJE 18.191 196.233.000 10.787 167. LENDAVA 11.699 127.660.110 10.912 168. VIDEM 5.722 62.465.000 10.917 169. JURŠINCI 2.369 25.872.000 10.921 170. KOPER (M) 48.093 529.699.000 11.014 Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij 83 Zap. O B Č I N A št. Oi Odhodki Na preb. (brez investicij) 2 3 4 171. KOČEVJE 16.537 182.651.000 11.045 172. PESNICA 7.633 84.355.000 11.051 173. SELNICA OB DRAVI 4.733 52.755.000 11.146 174. TRNOVSKA VAS 1.288 14.514.000 11.269 175. ŽUŽEMBERK 4.669 52.823.000 11.314 176. HRASTNIK 10.397 124.203.000 11.946 177. KOBARID 4.525 54.380.000 12.018 178. ZAVRČ 1.461 18.183.000 12.446 179. ŽETALE 1.435 18.146.262 12.645 180. ROGAŠOVCI 3.644 46.662.016 12.805 181. ČRNA NA KOROŠKEM 3.731 48.836.000 13.089 182. KUNGOTA 4.651 64.257.000 13.816 183. DOBJE 1.063 14.734.000 13.861 184. CANKOVA 2.129 29.858.009 14.024 185. LJUBNO 2.779 39.120.000 14.077 186. LOVRENC NA POHORJU 3.226 46.629.000 14.454 187. PODLEHNIK 1.958 29.383.294 15.007 188. DOBRNA 2.136 32.252.000 15.099 189. PIVKA 5.963 123.891.191 20.777 190. RUŠE 7.597 165.480.000 21.782 191. ORMOŽ 17.747 465.994.000 26.258 192. KRŠKO 28.491 877.967.000 30.816 193. KOSTEL 684 24.504.000 35.825 S K U P A J : 2.002.360 16.978.861.746 Vse občine Aritmetična sredina (preb.) 8.479 Aritmetična sredina (občinah) 8.162 Mediana 7.272 Standardni odklon 4.125 KORELACIJA 0,9630 84 STROŠKI FINANCIRANJA OBČINSKIH NALOG IN METODOLOGIJA ZA IZRAČUN POVPREČNINE Ž. J. Oplotnik, B. Brezovnik Literatura in viri Adamovich, I. B. & Hosp, G. (2001) Fiscal Federalism for Emerging Economies: Lessons from Switzerland? , Seminar fur Wirtschafts und Sozialpolitik der Universitat Freiburg/Schweiz (Freiburg: Universitat Freiburg/Schweiz). Berce-Bratko, B. (2001) Lokalna samouprava – primerjalno (Ljubljana: Državni zbor RS). Bole, V. & Oplotnik, Ž. (2002) Fiskalni decentralizem in struktura občin : (analiza trošenja), Gospodarska gibanja, 341, str. 25-48, Brezovnik, B. & Oplotnik, Ž. (2003) Mednarodna primerjava sistemov financiranja občin, Lex localis, 1(3), str. 1-38. Brezovnik, B. & Oplotnik, Ž. (2003) Fiskalna decentralizacija v Sloveniji : oris stanja, problematika in mednarodna primerjava (Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila). Bucek, M. (2000) New Trends in Regional Development and Their Financial Base, The Fiscal Decentralization Initiative for Central and Eastern Europe, dostopno na: http://www1.worldbank.org/wbiep/decentralization/FDIReadings/. DeMello, L. & Barenstein, M. (2001) Fiscal Decentralization and Governance: A Cross-Country Analysis, IMF Working Paper no.71 (Washington: IMF). McLure, Charles, (1983) Tax Assignment in Federal Countries (Canberra: The Australian National University). McKinnon, R. & Nechyba, T. (1997) Competition in Federal Systems, v: Ferejohn, J., Weingast, B. (ur.) The New Federalism: Can the State be Trusted? (Stanford: Hoover Institution Press) str. 3-61. Musgrave, M. R. (1959) The Theory of Public Finance (New Zork: McGraw-Hill). Oates, E. W. (1999) An Essay on Fiscal Federalism, Journal of Economic Literature, 32, str.1120-1149. Oplotnik, Ž. (2003) Fiskalna decentralizacija in model financiranja lokalnih skupnosti v Sloveniji. Lex localis, 1(1), str. 1-19. Oplotnik, Ž. & Križanič, F. (2002) Model financiranja občin in bodočih pokrajin v RS : oris in analiza stanja ter predlogi sprememb Zakona o financiranju občin : raziskovalni projekt (Ljubljana: Ekonomski inštitut Pravne fakultete). Rode, E. (2002) Davek na nepremičnine v državah članicah EU, Naše gospodarstvo, 48(1-2), str. 132-147. Rubinfeld, D. (1957) The Economic of the Local Public sector, v: Auerbach, A. & Feldstein, M. (ur.) Handbook of of Public Economics (Amsterdam: Holland). Rupnik, L. & Stanovnik, T. (1995) Javne finance (Ljubljana: Ekonomska fakulteta). 86 Shah, A. (1994) The Reform of Intergovernmental Fiscal Relations in Developing and Emerging Market Economies (Washington, D.C.: World Bank). Šmidovnik, J. (1995) Lokalna samouprava (Ljubljana: Cankarjeva založba). Tiebout, C. (1956) A Pure Theory of Local Expenditures, Journal of Political Economy, 64, str. 416-424. Tanzi, V. (2001) Pitfalls on the Road to Fiscal Decentralization, WP of Economic Reform Project no. 19, GPP, Carnegie Endowment, dostopno na: www.ceip.org. Vlaj, S. (2001) Vodnik po slovenski lokalni samoupravi (Ljubljana: Inštitut za lokalno samoupravo pri Visoki upravni šoli). OECD papers (2002) Fiscal decentralisation in EU applicant states and selected EU member states, CTPA, Centre for Tax Policy and Administration, Report prepared for the workshop on "Decentralisation: Trends, Perspective and issues at the threshold of EU enlargement", Nizozemska. SURS (2006) Statistični letopis RS (Ljubljana: SURS). Ministrstvo za finance (2008) Interna gradiva o izračunih primerne porabe in zneskov finančne izravnave po občinah, za leta 2002-2008 (Ljubljana: Ministrstvo za finance). Agencija za plačilni promet (2006) Statistični bilten (Ljubljana: Agencija za plačilni promet). Document Outline Stroški financiranja občinskih nalog in metodologija za izračun povprečnine Kazalo Povzetek Uvod Stroški in razdelitev obveznih nalog slovenskih občin Metodologija za izračun povprečnine Simulacija izračuna povprečnine za leto 2007 in 2008 Analiza stroškov po različnih kriterijih Podatkovna osnova za analizo stroškov - STRij Literatura in viri