122. štev.
1KM r——rm
Velja v Ljubljani in po pošti:
c e!o leto rol leta . iclrt leta . mesec .
K 3C.G' — • 180 — „ 90-30-
2.a inozemstvo:
cclo leto pol Jela. četrt leta racsec
K 480-240--120*-.. 40
H
Za Ameriko:
celoletno	.	.	8	dolar,
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolarja
Nov/ narečoikl naj pošiljajo ••'■CčnliiO po oskazmei.
■ - -io po
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleicn štev. 360. — Uprsvništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	"
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1'60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. —  ' '.	Rokopisi	se	ne vračajo.	"  .
Rekonstrukcija vlade.
Pribi čevic nadomestuje Draško vica.
Beograd. 24. maja. (Izv.) Vprašamo konečne rekonstrukcije vlade bo rešeno Sele po sprejetju ustave. Za sedai je rešeno samo vprašanje vojnega ministra. Pričakuie se. da bo general Hadžič, komandant IV. armijske oblasti, ki je dospel danes
v	Beograd, prevzel z jutrišnjim C nem posle vojnega ministra. Vpra-
šanje ministra notranjih zadev je rešeno na ta način, da prevzame te posle za čas dopusta ministra Dra-škoviča. Svetozar Pribičevič, kar se je danes že tudi zgodilo.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Ministrski svet je podpisal ukaz o imenovanju generala Hadžiča za vojnega ministra.
Regent Aleksander se zaroči z angleško princeso.
Pariz. 24. maja. (Izv.) Kakor po- London, kjer se bo zaročil s prin-roča »Fclair«, je odpotoval presto- ceso Mary, hčerko angleške kra-lenaslednik regent Aleksander v Ijevske dvojice.
Vprašanje okupacije južne Koroške.
Antanta dementira koncentracijo jugosl. čet. Vest o predstoječi okupaciji mistifikacija.
Dunaj, 24. maja (Izv.) Kakor se je poročalo, je bila na shodu radi pri-klooitve k Nemčiji v Solnogradu prečitana brzojavka zunanjega ministrstva na Dunaju, ki je bila objavljena v časopisu »Alpenland«. V tej brzojavki stoji med drugim tudi, da so tukajšnji antantni krogi začudeni, da se vestem o koncentraciji jugoslovanskih čet ob južni meii sploh verjame. Kakor je dognala tozadevno v ministrstvu zunaniih zadev
uvedena preiskava, je tozadevna vest navadna mistifikacija. ki jo je povzročil uradnik imenovanega ministrstva. podkonzul Sc\viener, ki je dodeljen ravnateljstvu pomožne akcije. Samoobsebi umevno ie, da ta uradnik ni bil k objavi take vesti od nikake kompetentne osebe ali oblasti pooblaščen. Taka vest bi zamog-la najobčutneje kršiti dosedanje od-nošaje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Gibanje za priključitev k Nemčiji se
ne da ustaviti.
Gradec, 21. maja. (Izv.) Glasovanje radi priklopitve k Nemčiji se bo na Štajerskem vršilo enako kot na Tirolskem iti Solnograškem, potom političnih strank. Deželna vlada In njeni organj se bodo tozadevno vzdržali vsakega oiicijeiriega sodelovanja, tako da se bo glasovanje Izved-
lo	popolnoma zasebnim potom.
Dunaj, 24. maja. Listi opozarjajo na nevarnosti, ki bi nastale za Avstrijo v slučaju priključitve k Nem-čiii. zlasti pa pri izvedbi nameravanega plebiscita. Agence Havas objavlja avstrijsko izjavo, da ie plebiscitno gibanje na Solnograškem zasebno podjetje. Večina listov sodi, da bodo na Solnograškem še v zadnjem trenutku spoznali, da ie plebiscitno gibanje za priklopitev k Nemčiji brezuspešno. »Excelsior« govori o težkočah avstrijske vlade, ki jih ima pri izvrševanju obveznosti st.
germainske mirovne pogodbe, pri čemer se brez uspeha bori proti političnemu položaju na Solnograškem, kier se bo plebiscit kljub temu izvršil.
Gradec, 24. maja. Posvetovanja načelnikov deželnega zbora in strank so trajala do 17. Dovedla niso do sporazuma. Velenemci so zahtevali, naj se njih v zadnjem zasedanju deželnega zbora sprejeti predlog, po katerem nai se dne 29. maja izvede na Štajerskem ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji. izpremeni v toliko, da bi se to glasovanje vršilo dne 3. julija. Z ozirom na poonisleke zveznega kance-larja dr. Mayrja in zveznega ministra za vojno Vaugoina krščanski socialisti, socialni demokrati in štajerska kmetska zveza niso mogli pristati na ta predlog.
Težki boji v Gornji Šleziji.
Korianty napreduje. Velike manife|taeije v Varšavi
Varšava, 24. maja. Uporniško frontno razpravljal o gornješlozijskem poročilo od 23. t. m.: Nemci so napadli Rozembork, a so bili s težkimi Izgubami odbiti. V srednjem odseku je položaj nespremenjen. V Južnem odseku so Nemci pod varstvom oklopnili vlakov prekoračili Odro pri Gorzycah, a so bili zavrnjeni.
Železniška proga 01sza-Wodzislaw Je oc-porabna za vožnjo, ker so odstranjene tračnice. Ustaši so zasedli Myslo\v!ce, kjer Uh Je prebivalstvo navdušeno sprejelo.
Pariz. 24. maja. »New York Iie->nld« prinaša iz Varšave vest o velikih demonstracijah v prilog zedinjenju Gornje Šlezije s Poljsko. Ma- Pariz, 24. maja. Nemški poslanik nifestacijska skupščina je sprejela	dr- Maver je izročil danes odgovor
resolucijo, v kateri se naglaša, da je	nemške vlade glede koraka, ki ga je
proklamacija udruženja Gornje Šle-	stor'l poslanik pri svoii vladi na
zije s Poljsko nepreklicljivo dejstvo.	Prošnjo ministrskega predsednika
'Poljski narod upa, da ga bo Francija Brianda. Odgovor trdi. da ie nem-! v njegovi pravični stvari podpirala	ška vlada odredila distriktne ukaze,
in tako zavarovala mir.	da se zapre nemško-gorniešlezka
Pariz, 24. maja. Pri današnji zbornični	meja.
seji Je prevzel besedo min. predsednik In	-------
vprašanju.
Upravičeval Je poljske zahteve na Gornjo SlczlJo zlasti na premogovne okraje, kjer Imajo poljski delavci večino. Dejal Je, da ni imela Franclja nikdar namena prldelitl poljskj ozemlje, ki se mora odstopiti Nemčiji. Glede tega se tudi popolnoma.strtnjata z angleškim min. predsednikom.
Berlin, 24. maja. Policijske odredbe glede zaprtja gornjeilezke mele so izvedene. Mejo so zaprte. Prusko ministrstvo notranjih poslov je odposlalo na mejo 9 Stotnij.
NOVI PREMOGOVNIKI NA RUSKEM.
Moskva, 24. maja. (Izv.) V bližini Schliisselburga so odkrili velikanska najdišča premoga, ki so Jih že pričeli izkoriščati.
AVSTRIJO REŠUJEJO.
London, 24. maja. (Izv.) Pogajanja radi nadaljnlh kreditov Avstriji so se odložila na Jutri. Na današnji seji so člani finančnega odbora zvezo narodov podali svcie tozadevno noročllo.
PREGANJANJE NAŠIH ROJAKOV V ZASEDENEM OZEMLJU.
London, 24. maja. Poročajo, da je radi preganjanja po fašistih v prisotnosti karabinjerjev pobegnilo do 200 oseb iz julijske Benečije v Jugoslavijo.
Beograd, 24. maja. Včeraj so Imeli demokrati in radikalci sestanek, na katerem so razpravljali o preganjanju našega Življa v Istri. Po sestanku so odšli Rafajlovič, Vučič, dr. Žerjav in minister dr. Kukovec k ministrskemu predsedniku ter se posvetovali ž njim o isti zadevi. Sklepi posvetovanja niso znani. (Da le ne bo ostalo samo pri posvetovanjih.)
RADIKALCI INSCEN1RAJO ATENTATE NA VLADNE OSEBE.
Beograd. 24. maja. (Izv.) Zem-Ijoradnički klub je izročil ministru notranjih del od vseli članov kluba podpisano interpelacijo, v kateri opisuje dogodke v Drnišu in napad na načelnika .oddelka ministrstva javnih zadev, Laziča. V interpelaciji se trdi, da je napad bil organiziran od radikalcev in toleriran od dalmatinske vlade. Zahteva, da se šef pokrajinske vlade v Dalmaciji 111 vsi v tej zadevi prizadeti uradniki kaznujejo.
PROSLAVA DRŽAVNEGA PRAZNIKA V ZAGREBU.
Zagreb, 24. maja. Danes se je povodom državnega praznika sv. Cirila in Metoda vršila svečana služba božja v pravoslavni cerkvi. Prisostvovali so zastopniki vojaštva z generalom Pešičem ter zastopniki civilnih oblasti s podbanoin dr. Bošnjakom na čelu. Voiaštvo se je pred teni razpostavilo do Iliči in sosednjiii trlicah. Pred pravoslavno cerkvijo je bil postavljen vod in-ženjerske podčastniške šole z godbo. Ob pol 10. je došel general Pe-šič s spremstvom, nakar se je pričela služba božja, ki je traiala eno uro. Po cerkveni svečanosti se je vršil pregled čet, ki ga je izvršil general Pešič. Po svečanosti je vojaštvo odkorakalo po Jelačičevem trgu, Strossmayerjevi uKci in Ma-rofski ulici. Ob pol 12. je bila parada končana.
WRANGEL PRIDE V BEOGRAD.
Beograd. 24. maja. Kakor dozna-va »Politika«, pride general Wran-gel koncem tedna v Beograd s svojim štabom. General Wrangel se bo stalno nastanil v Sremskih Karlovcih. Okoli 5000 Wranglovih vojakov bo zaposlenih pri popravljanju železniške proge Beograd—Gjevgje-lija.
PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA.
Beograd. 24. maja. (Izv.) Projekt proračuna vojnega ministrstva znaša 2 in pol milijarde dinarjev, katerega pa zamore vojni minister zmanjšati. Materijalno in splošno nemogoče pa je, da bi bil ta projekt tudi sprejet.
SESTAVA ITALIJANSKEGA KABINETA.
Milan, 23. maja. Listi se bavijo z možnostjo vstopa socijalistov v vlado. »Giornale d Italia« sodi na podlagi vesti iz parlamentarnih krogov, da se bo sestava kabineta izvršila s sodelovanjem socijalistov in da bo zbornični predsednik De Nicola, ki vživa pri socialistih mnogo simpatij, postal ministrski predsednik.
FAŠISTI STOPIJO V OPOZICIJO PROTI GIOLITTIJU.
Rim, 21. maja, Mussolini je izjavil v nekom lnterwlevu, da bodo stopili fašisti v opozicijo proti Giollttlju. Svečani otvoritvi parlamenta po prestolnem govoru no bodo prisostvovali, ker so načeloma republikanci.
BOI.JŠEVIKI SE PRIPRAVLJAJO NA NOVE NAPADE.
Krakov, 24. maja. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna«, pošiljajo boljševlk; dan za dnem nove divizije v Ukrajino. Te dni sta bili odposlani 121. in 130, brigada v nekatere važnejše kraje, kjer sta se takoj vkopali. Tudi v Berdlčevu in 11.1 Podolju kopljejo strelske jarke.
Vprašanje Soluna.
Pravzaprav gorenji naslov danes ne- | dvoumno še ni umesten, kajti o »vpraša, liju« Soluna doslej še ue moremo govoriti. Gotovo pa Je, da bo v bližnji bodočnosti Iz posesti Soluna nastalo vprašanje, ki se bo tikalo v prvi vrsti ravno nas.
Da se danes pečamo s to zadevo, je vzrok v vesteh, ki so se pojavile te dal o Solunu. Baje je turška vlada v Angori vzpodbodla našo državo, naj zasede Solun, in jo s tem pozvala na skupni nastop zoper Grčijo. Koliko je na poročilu resnice, ne bomo raziskovali, ker ne more biti danes predmet resnega razmotrivanla. Jc pa vsekakor zelo značilno, da se pojavi tak načrt. Pred tedni so se poiavlle vesti, da misli naša vlada vojno med Kcnialistl In Grk) izrabiti za priliko, da zasede Solun, kar je morala celo vlada oflcijelno demantirati. Slične vesti pa so se pojavile že prej v različnih zvezah in oblikah.
In ni čuda! Kajti od Soluna smo oddaljeni le 60 km zračne črte, in Solun Je pravo prlrodno pristanišče vse južne Srbije, Jc naravni Izhod naše države na Egejsko morje. Kratko In malo: ona država, ki se nahaja v posest) porečja Morave
hi porečja Vardarja, bi morala imeti vi rokah tudi — Solun. To je vsakomur Jasno na prvi pogled, zato pa se same ad sebe pojavljajo omenjene bojevite vesti.
Drugo poglavje zadeve ie sledeče: Grčija si jo zgradila nenavadno oblikovano državo, ko je dobila v oblast makcuod* sko [n frakijsko obalo tja do Marmarskega morja in povrh že zapadno obalo Mala Azije s Smirno. Tako je zaprla najprimernejšo izhode na morje Srbiji odnosno Jih goslaviji, Bolgariji ln Turčiji, katere prv«( pristanišče Je bila doslej ravno Smlrnj. Današnje gospodarsko življenje državnegd sistema pa se razvija v taki smeri, da so slični položji trajno nevzdržljivi; prej ali slej bo morala GrčiJa Izginiti s teh oml,
o	tem ne more biti nlkakega dvoma. Iti celo kljub temu, da imajo ta pristanišča pretežno ali deloma gršk0 prebivalstvo, kajti ozadje ie kompaktno drugorodno. Solun pa ima cclo le šestino grškega življa.
Kakor Turkom Smirna, tako bo nam nekoč pripadel Solun. Sedanji grško turški konflikt nam je sedaj presojati tudi s teb vidikov.
Krvavi nemiri v Egiptu trajajo.
50 mrtvih, 200 ranjenih.
London, 24. maja. V Aleksandriji je prišlo do ponovnih bojev med Grki in domačini, ki stanujejo na Ana-stazijini cesti. V bojih so streljali. Spopadi so se razširili tudi na druge dele mesta. Policija in domačini so končne boje zadušili. Proti večeru je bilo v mestu več požarov, ki so jih mogli pogasiti šele po večurnem naporu. Doslej je 36 domačinov in 12 Evropejcev mrtvih in 190 ranjenih.
Od domače policije so ranieni trijo agenti. Anglež ni doslej noben ra-^ njen. Streljajo tudi na hiše. Mestni poveljnik jc zagrozil onim. ki stre-« ljajo iz hiš, da bo dal streliati nanje s strojnicami. Policija je aretirala mnogo oseb. Največ žrtev nri nemi-f rili imajo Grki, lcaterim domačini očitajo, da so začeli streliati. Med! mrtvimi jc tudi nekaj Italijanov.
POGAJANJA GI.EDE ZAPADNE OGRSKE
MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO.
Dunaj, .24, maja. (Izv.) Pogajanja z Madžarsko glede zapadue Ogrsko, ki so bila določena na danes, so se odložila na jutri, tako da jim bo zamogel prisostvovati zvezni kancler dr. Meyer, ki se mudi sedaj v Gradcu.
OBSODBA MORILCEV T1SZE.
Budimpešta, 24. meja. Nad obtoženci v procesu upora grofa Tisze je danes vrhovno honvedsko sodišče Izreklo končno-veljavno obsodbo. Glede Štefana ttobosa, ki je bil, kakor znano, obsojen na smrt In Je pred nekaj meseci v ječi umrl, je bila prva obsodba kaslrana in zadeva Izročena civilnemu kazenskemu sodišču. Glede Tl-berja Sz tankovskega sc Je smrtna obsodba
I.	Instance lzpremenlla ln je bil obtoženec obsojen na 17 let prisilnega dela. Glede Hiittnerja so bili predloženi ničnostni raz. logi zavrnjeni.
MEDNARODNA KONFERENCA V STOCKHOLMU
Beograd, 24. maja. (Izv.) Član švedskega parlamenta, g. Long je posetil predsednika ustavotvome skupščine dr. Ribara ter ga povabil na mednarodno konferenco, ki se vrši letošnie poletje v Stockholmu. RUSKA TRGOVSKA POGAJANJA Z IT A-
LIJO SO OSTALA BREZUSPEŠNA.
Rim, 24. maja. Kakor poročajo listi, jo ruska trgovinska misija zahtevala od »can-solta« potne liste, da se more vrniti v Rusijo, ker nima za svoje delovanje potrebnih garancij.
VELIKE STAVKE V PETROGRADU.
Helsingfors, 24. maja. (Izv.) V znak protesta pri splošnem pomanjkanju kruha so začeli v Petrogradu stavkati železniški delavci. Tudi med industrijskim delavstvom se je pričelo opažati gotovo vznemirjenje. Nekaj tisoč delavcev ie že danes zaoustilo delo. Vse tovarne so postavljene pod vojaško upravo.
ŠVICARSKI TRANSPORTNI DELAVCI PROTI MOSKVI.
Bern, 23. maja. Skupščina delegatov transportnih nastavljencev je s 107 glasovi proti 29 glasovom odklonila predlog, da so naj odpošljejo delegati na strokovni kongres v Moskvo.	J
Z OŽJEGA USTAVNEGA ODSE* KA.
Beograd, 23. maja. Seia ožjega ustavnega odseka. — V seii sekcije ustavnega odseka se je razpravljal predlog posl. Fehitna Kurbegoviča glede prekrbe mestnih siromakov z lesom iz državnih Jn veleposestni-< škili gozdov, ker je v vladnem; ustavnem načrtu predvideno, da smejo vživati koristi iz gozdov sa^ mo poljedelci in da so vsi siromašni meščani od tega izključeni. Posl. Fen hitn Kurbegovič je radi tega zahte-i val, naj se v ustavi zaiainči. da se drvarenje dovoli razen poljedelcem tudi siromašnim meščanom, ki so; poleg drugega bavijo tudi s poljedel-! stvom. S tem bi meščanski siroma-i k:, zlasti v Bosni in Hercegovini, ne bili več izpostavljeni bedi in oderu-. štvu bogatih prodajalcev drv v va-> seli. Predlog Kurbegoviča jc bil sprejet ter je bil čl. 41 v tem zmislu redigiran.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
24. maja.
Cu r Ih: Berlin 9.15, Newyork 2219* Pariz 4725, Milan 3020, Praga 8.20, Budim« pešta 2.55, Zagreb 4.65, Bukarešta 9.70t Varšava 0.60, Dunaj 1.37 la pol, avst. žig. krone 1.03.
Dunaj: Dolarji 563—567, marke 940 —916, funti 2250—2270, francoski franki 4790—4830, lire 3085—3105, dinarji 1785—. 1805, poljske marke 59.50—«1.50, Švicar, franki 10162 ln pol—10212 In pol, češko* slovaške krone 845 ln pol—851 ln pol.
Praga: Valute: Marko 111.75, švfc« Irank) 1208.50, lire 366, frnac. franki 569.50* funti 267, dolarji 66.37, dinarji 205.50, a>sir. kolkov anc krone 11.40, poljske marke 6.25.
Beograd: Radi državnega praznika borza zaprta.
Zagreb: Banka za Primorje 0—9I0j Jadranska banka 1950—1975, Jiigosiavefl-ska banka 450—455, Ljubljanska Kreditna banka 895—900, Praštediona 4700—4750.
INDUSTRIJSKA KRIZA V ANGLIJI.
London, 24. maia. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je podala vlada ob« širno izjavo o vzrokih industrijske krize.
VSI NA DELO ZA »JUOOSLOVENSKO i MATICOrJ
Anton Brandner:
Za Jugoslavijo in obrambo koroških Slovencev,
(Konec.)
Jaz bi na tem mestu, dovolite mi to, ker nisem imel dozdai orliike o tem govoriti — odgovoril gosp. poslancu Fabijančiču, komuniste iz Slovenije, ki je rekel, da smo mi narodni socialisti med ljudstvom na Koroškem agitirali na ta način, da smo morali plebiscit izgubiti. Očital nam je, da smo rekli ljudem: Ako ne boste glasovali za Jugoslavijo, ako ne postanete Slovenci, Vas 'bomo potem, ko bo zmagala Jugoslavija, zapodili in pregnali v Nemško Avstrijo.
To ni resnica! Naša stranka na Koroškem kot taka sploh ni bila za-stopana. To moram konstatirati. Gospod poslanec Fabjančič bi takih Stvari ne govoril v Sloveniji, kjer vsak otrok ve. da so imele agitacije za koroški plebiscit v zakunu: Slovenska ljudska stranka. Jugoslovanska demokratska in Socialno - demokratska stranka, ki je bila takrat še skupaj s sedanjimi komunisti in se je šele pozneje razdvojila. Naša stranka ni imela na Koroškem nika-ke organizacije, nam se na Koroškem istih ni pustilo niti ustanavljati.
Reči moram, da so socialni de-mokratje imeli patent — gospod Anton Kristan bo to potrdil — agitirati med delavstvom na Koroškem. Ustanavljali so organizacije. In sicer toliko časa, dokler se ni izvedelo, da tam ne agitirajo za jugoslovansko monarhijo, marveč za nemško-av-strijsko republiko. (Poslanec Anton Kristan: »To je laž, nikar ne lažl-te!«) Nič ne lažem. Jaz Vam hočem dokazati, da so Vaši ljudje na shodih govorili o nemško-avstrijski republiki (Medklici poslanca Antona Kristana), prosim Vas. baš gospod poslanec dr. Sima Markovič — komunist. ki je bil prej v Vaši stranki, je povedal, kako se je agitiralo. On je rekel: »Koroški delavci so bili dolžni glasovati proti reakcionarni Jugoslaviji.« Jaz se Čudim, slišati Srbijaitca s tega mesta taiko govoriti. (Klici: »Tako je!«)
Gospodje, ako ste orotl vladi, preti militarizmu itd., ne smete biti proti državi, ki nam mora biti vsem sveta. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Vaša največja pogreška je ta. da identificirate vlado in militarizem z državo. To je treba ločiti. V tem slučaju ste pa vi agitirali ne samo proti reakcionarni vladi in proti militarizmu, ampak tudi proti reait-cionarn) monarhiji Jugoslaviji in za moderno nemško - avstrijsko republiko. (Ugovori in medklici.) To je resnica. Prosim Vas. iz notic v vaših časopisih, gospod Kristan, in pozneje tudi v komunističnih časopisih Vam lahko dokažem, da ste dajali Nemcem na razpolago mate-rijal za agitacijo proti Jugoslaviji. V svojih časopisih ste prinašali pisma vojakov iz Macedonije. in tista pisma, ki so jih Nemci potem natisnili in širili med narodom, so nam največ škodovala. (Medklici.) Prosim, socialno - demokratični in komunistični listi so prinašali pisma vojakov iz Macedonije, kako voiaki tam strašno trpe in kako slabo se jim godi ter so nam ravno ta oisma v naši stvari največ škodovala.
Nemški socialni demokratje niso tako delali. Oni so šli za svojo državo v boi, in če bi bili postavi je-
Koncert »Glasbene Matice".
Ni treba povdarjati, da ie sveta naloga našega prvega nevskega telesa, pevskega zbora »Glasbene Matice«. ki mora biti vzgled vsem drugim pevskim enotam, da reproducira najboljše, četudi za izvajanje najtežje skladbe, ki jih producira slovenska oziroma jugoslovanska zborovska literatura. Prejšnji koncertni vodja g. Niko Šritof le Matičnemu zboru v tem oziru jasno začrtal smer. Na svojem prvem in žal edinem koncertu je izvajal same nove zbore, med njimi v prvi vrsti Lajovčeve. komponirane v pretežno jugoslovanskem duhu. Mehkonežna »Kisa«, značilni »Kroparji«. šegavo poredni »Medved z medom« In pomladno živahni »Zeleni jurii« so pod Šritofovo taktiko doživeli krst in so ostavili pri koncertni publiki vesel vtis. Po g. Štritofu začrtani poti hodi njegov naslednik g. kapelnik Ivan Brezovšek, kar je pokazal na torkovem koncertu. Nanizal je v vzpo-red izključno nove vokalne skladbe.
ni pred alternativo: ali za jugoslovansko republiko, ali za nemško-avstrljsko monarhijo, bi bili oni kot nacibnalci glasovali za nemško- avstrijsko monarhijo.
Gospodje! Poslovnik mi ne dopušča. da bi se še nadalie bavil s tem vprašanjem. Potrebno ie pa bilo na tem mestu to povedati in ovreči trditve, ki jih je vrgel gospod poslanec Fabjančič v obraz naši stranki.
Gospodje, grem h koncu. Glede oddelka I., ki bomo o njem glasovali. bi želel, da bi dovedel do nekega sporazuma in sicer z ozirom na to. da bi naše poznejše delo bilo olajšano, in da bi bilo na koncu možno sprejeti ustavo z ogromno večino glasov. To, gospodje, ne bo napravilo v inozemstvu nikakega dobrega utiša, če bomo sprejeli ustavo z dvema, tremi ali desetimi glasovi večine. Treba je. da sc ustava sprejme z veliko večino, in baš v ta namen mora sedanja vlada stopiti v stik z opozicijo (Klici: »Tako je!«), da bomo pri sprejetju ustave lahko z radosjto manifestirali za to državo. Bom pa. gospodje, glasoval čisto v zmislu svojega referata proti nazivu SHS. proti temu separatizmu v želji, da Vi ta člen izpre-menite, da nam bo mogoče, kar bi m! bilo ljubše, glasovati za eno im® za edinstveno Jugoslavijo. (Odobravanje in ploskanje.)
Shod Nar. soc. stranke.
Predvčeraj zvečer se ie vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani javen shod NSS. ki je bil dobro obiskan. Shod je otvoril tov. Deržič, ki je pozdravil vse navzoče In nato referlral o splošnem položaju v češkoslovaški republiki in stikih med jugoslovansko in češko narodno socijalistično stranko. Po-vdarjal je. da je ravno NSS prva, ki uresničuje slovanski program in gre preko lokalnih in časovnih razmer k uresničitvi svojega glavnega, v programu začrtanega cilja, k ustvarit-
vi	realne podlage za osvoboditev lovanskega proletarijata ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem oziru. H koncu svojega govora se je dotaknil tudi položaja v konstituanti in razložil zakai da nar. soc. poslanca nista mogla glasovati za vladni ustavni načrt. »Zastopniki, resnlčnf zastopniki jugoslovanskega proletariata ne bodo nikdar glasovali za ustavo, ki so jo ustvarile vladajoče stranke samo v to svrho, da bi pritisnile jugoslovansko delavno ljudstvo na kolena pred vladajočo bankokracijo. Mi se zavedamo svojih dolžnosti napram svojim vo-lilcem in bomo pri izvrševanju teh svojih dolžnosti šli preko vseh obrekovanj in preko vsega kričanja nasprotnikov na delo za koristi našega delavnega ljudstva.« (Živahno odobravanje).
Kot drugi govornik le nastopil tov. Juvan, ki je podal podrobno poročilo o delu delegacije NSS v Pragi in ki je pred javnostjo razkrinkal delovanje naše JDS v tujini. Medtem, ko NSS išče z vsemi slovanskimi narodi politične in gospodarske stike, kulmlnira delo JDS v tem. da pošilja v slovanske države svoje emisarje, ki naj bi porušili, kar je NSS ustvarila. Tako je prišel v Prago začetkom marca odličen voditelj JDS. ki je prigovarjal Češkim nar. socijalistom. da naj se ne udeleže po svojih delegatih glavnega zborovanja nar. soc. stranke v Ljubljani, češ, da le to stranka
med katerimi je natisnjen edinole Lajovčev »Lan«, ki ga štejem odločno med najlepše, najbolj globoko občutene zbore novejše dobe. Je sicer trd oreh za najzmožnejše zbore, zahteva mnogo truda in resnega študija. ki ga pa uspeh, kakoršnega je dosegel z njim Matični zbor. obilo poplača. Vem, da marsikateri poslušalec ni prodrl v globino »Lanovega« občutja, vem pa. da le velika večina instinktivno čutila, da je skladba umetnina prve vrste. Tehnične težkoče. ki jih je naložil skladatelj pevcem, so bile čudovito lahko premagane, dinamični predpisi vzorno uveljavljeni. — Adamičev »April« je vesela, živahna, pomladanska razposajena skladba, precej malo podobna njegovim drugim zborom ta se približuje Lajovčevemu žanru. Kljub modernim harmonijam in drznim postopom pa vendar iz nje nerahlo odseva Adamičev narodni ton. Matični zbor je »April« predne-sel dobro, v skladbi primernem živahnem tempu, ki je pa kriv, da se ie marsilcaka harmonična lepota zabrisala. — Za koncert ie prispeval
destruktivnih protidržavnlh in proti-, narodnih elementov, ki je nikdo ne smatra za resno itd. Dotični eksponent ie seveda dobil zaslužen odgovor — češki bratje so mu pokazali vrata.
Bratsko razmerje med češko in slovensko NSS se krepi in ne raz-dero ga nobene intrige demokratov. Tudi tov. Juvan je žel za svoja izvajanja ponovno živahno odobravanje.
Tov. Fakin je poročal o programu češke NSS, ki je enak programu naši NSS. Govoril ie o narodnosti in socijalizinu. Njegovim izvajanjem so poslušalci burno ploskali. Njegov govor priobčimo v celoti v eni prihodnjih številk.
Tov. Kozinc je poročal o mladinski organizaciji NSS. Njegovo poročilo je bilo nad vse zanimivo in poučno in ga bomo priobčili istota-ko v celoti.
Nato se je preds. tov. Deržič zahvalil vsem udeležencem in jih Še enkrat pozval na intenzivno, vstraj-no delo za narodno socialistično misel, nakar je lepo uspeli shod zaključil.
Odgovor.
Beograd. 21. maia 1921.
»Jutro« zavrača moj zagovor v »Jugoslaviji« in trdi, da bi s padcem edinega ustavnega projekta, ki se nahaja sedaj v razpravi, nastopila takojšnja akutna kriza v državi. Pojasnjujem, da je bil vladni ustavni načrt pri načelnem glasovanju popolnoma zasiguran. Prodrl bi bil tudi v slučaju, da zomlioradniki (opozicija) ne bi glasovali zani. Po poslovniku zadošča namreč za načelno glasovanje nadpolovična večina prisotnih poslancev. Isto velia za glasovanje pri špecijalni debati. Drugačno je seveda glasovanie o celokupnem ustavnem predlogu, ki se vrši po špecijalni debati in zahteva en glas večine nad celokupnim številom poslancev (ne glede na to ali so v zbornici prisotni ali ne), torej skupno 211 glasov. Takrat šele bo vlada potrebovala glasove in dobila jih bo le, ako privoli v to da se ustavni načrt v interesu ljudstva popravi. Kako je učinkovala laka opozicija. pa se vidi že sedal. Ustavni odbor je po načelnem glasovanju že marsikatero točko korigiral. Brez opozicije bi ustavni načrt ostal, kakršen je bil, ali pa bi se celo poslabšal. In da je korektura potrebna, to »Jutro« samo priznava. Jaz v svojem zagovoru res nisem našteval ■posameznih hib ustavnega načrta, ker ml prvič primanjkuje časa. drugič pa bom to brez nasveta »Jutra« storil v konstituanti. Gospostvo, ki sl ga hočejo demokrati zagotoviti potom tolikih malih oblasti, ni prazna fraza. Kajti najsvobodomiselnej-ši volilni zakon je samo na papirju, dokler odločata pri volitvah denar m teror, kar je tem lažje, če se ima na razpolago mriogobrojni uradni aparat. Med volitvami in plebiscitom ni pravzaprav nikake razlike. Narod pride navadno prepozno do spoznanja, ko je že spustil kroglico v Skrinjico oziroma oddal glasovnico. »Jutro« se je obregnilo tudi ob »kupljene« glasove in trdi. da o tem resni politiki ne govore. Kakor vidim. se gospoda zelo vara. ° kupljenih glasovih muslimanov sc je zelo resno govorilo na sejah ministrskega sveta, razpravljali so o tem resni politiki v zbornici in pisali resni časopisi. Demokratski gotovo ne. ker so s teni korakom zatajili
tudi Saša Šantl kratko skladbico »Aganče božji«, zadnji odlomek iz glagolske maše. priprost. pobožen, miloproseč mešan zbor. kateremu je koncertni vodja g. Brezovšek z dinamičnim stopnjevanjem in oonelia-njem pripomogel do lepše veljave.
—	Pavčičeva »Na Krki« zaheva od pevcev mnogo: treba intonačne sigurnosti in zelo finega prednašanja. Drznim zahtevam skladateljevim so pevci — skoro brez nesreče — ugo-dili. Dvomim pa, da bi se zbor »Na Krki« še pojavil na vzporedu naših pevskih zborov.
V	začetku koncerta je moški zbor s spre ml je vanjem orkestra izvajal Rubinsteinovo »Jutro«, skladbo polno glasbenih lepot, dihajoče jutranje razpoloženje. Prav. da so jo rešili pozabnosti arhiva, edino prevod besedila je nujno potreben poprave.
Olavni del koncerta je zavzemala kantata »V pepelnični noči«, najnovejše delo za soli. zbor in orkester p. Hugolina Sattnerja. ki je od' »Jeftejeve prisege« mimo oratorija »Assumptio«. »Oljka« in »Soči« v svoji »Pepelnični noči« pokazal, da
svoj agrarni program, svoia načela.
O »Jugoslovanstvu« pa bi bilo bolje, da bi »Jutro« molčalo. Med tem časom so namreč vsi trije poslanci JDS glasovali proti imenu Jugoslavija in za ime SHS. Torej ne za enotno ime. temveč za tri imena, tako da se separatizem vidi v naslovu države. Na znotraj ne morem Hrvate drugače označevati kot z besedo »Hrvat«, na zunaj pa bi se prav lahko predstavljali z enim imenom in s tem dokumentirali celemu svetu, da nismo trije, marveč en sam narod. To bi se bilo zgodilo, ako bi demokrati ne zlezli pod klop. Ko bi oni smatrali Jugoslovane za en narod, kar so vedno trdili, bi dali temu narodu tudi eno ime. Toda po logiki demokratov nosi en narod lahko tudi tri imena. Končno povem
ponovno gospodom okoli »Jutra«, da bi marsikdo glasoval za ta ustav« ni načrt, ako bi ne baziral na kup« čiji. To v Beogradu ni nič novega. Časopisi so o tem javno razpravljali.
V	parlamentu pa je o tem govoril sam musliman Korkut. ki se je pohvalil, da imajo muslimani to dobro lastnost, da so dobri trgovci, dočim so zemljoradniki slabi trgovci. Prvi so dosegli lepe uspehe, drugi niče« sar. Če se vprašanje ustavnega na« črta suče samo okoli novca, potem je naravno, da ustavni načrt ne more biti dober. Zakaj za dobro stvar se glasuje brezpogojno. Danes so seve trgovci žalostne preteklosti najboljši patrijoti, mi pa ne veliko manj kakor protidržavni elementi. Toda tudi ta žalostna doba bo minula.
Anton Brandner. nar. posl.
Gospodarstvo.
NOTRANJE DRŽAVNO INVESTICIJSKO POSOJILO.
Svoječasno smo se pečali v našem listu intenzivno, in to v več člankih, z vprašanjem potrebe investicijskega posojila naše države in to v prvi vrsti v svrho zgrajenja potrebnih železnic ter smo pri tem prišli do zaključka, da za sedaj, t. j. dokler naša država ne uredi svojih financ in posebno dokler ne vzpostavi kolikor toliko ravnotežja v državnem proračunu, ni misliti na zunanje posojilo. Naglašali smo tudi različne ugodnosti, ki bi jih morala nuditi država podpisnikom posojila, da se doseže boliši uspeh. Med temi ugodnostmi smo omenjali 7% obrestovanje. Javlja se sedaj, da se je naša država odločila razpisati v gori omenjeno svrho notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev ali 2 milijardi kron. odplač-ljivo v 50 letih s 7% obrestovanjem. Za to posojilo je finančno ministrstvo sandiralo teren pri večih. posebno zagrebških denarnih zavodih, kateri naj bi sestavili sindikat. O priliki dotičnih pogajanj so denarni zavodi sprožili vprašanje 20% pri-znanic odtegnjenih o priliki markiranja, nadalje državnih bonov in vojnih posojil, katera vprašanja naj bi se istočasno rešila s tem. da bi se državno posojilo povišalo za vsoto, potrebno da se izplačajo priznanice, ter spremeni bone in vojna posojila v obligacije nameravanega državnega posojila. Saj tako bi bilo razumeti pogajanja med denarnimi zavodi in finančnim ministrstvom, katerih posameznosti niso še znane javnosti. Kakor se čuje, je finančno ministrstvo v načelu za to. da se omenjena vprašanja uravnajo, stavi Da nekatere pogoje, ki so nepovoljni. Ml smo mnenja, da ne bi smelo finančno ministrstvo postopati glede rešitve omenjenih vprašanj preozkosrčno. Dosedanje postopanje glede izplačila 20% priznanic In glede prolon-gacije bonov je povzročilo zadosti ozlovoljnosti in nezaupanja proti naši finančni upravi ter je v interesu ugodnega uspeha državnega posojila, da se ta dva vprašanja enkrat spravita s poti. A tudi vprašanje vojnih posojil je treba enkrat razčistiti. Ne sme se postavljati na stališče, da so to avstrijska vojna posojila, na katero se ni ozirati, ampak na stalir šče, da so ta posojila po veliki večini izsiljena iz jugoslovanskih denarnih. kulturnih in gospodarskih zavodov in posameznikov in med temi ne v zadnji vrsti sirot, katerih uložki so se uporabili Aboti njih volji v vojne svrhe. Z nepriznanjem voj-
je vkljub starosti še vedno mlad. da kot skladatelj vsestransko napreduje. Res, da ima kantata »V Pepelnični noči« hibe, res je pa tudi. da Ima mnogo lepih glasbenih misli in da se tudi v orkestraciji opaža upliv modernih svetovnih komponistov. Sopranski solo (škoda, da je tako kratek), je imenitno s svojim srebr-nočistim glaskom odpela g. Lovše-tova. baritonski solo pa vznešeno g. Romanovski. Sattnerjeva skladateljska moč tiči predvsem v zborih in v teh se je Matični zbor vrlo Izkazal kot ponavadi. Naštudiral ie delo po skladateljevih intencijah g. vodja Brezovšek. Seveda, če ne bj bile skušnje z orkestrom tako drage kot so, bi bila kantata naštudirana še točnejše. Uspeh Izvajanja je bil vkljub temu velik, skladatelju je občinstvo prirejalo navdušene ovacije.
Koncert, ki je bil v priznanje in veselje Matičnemu zboru popolnoma razprodan, se ob priliki kongresa inženirjev Jugoslavije ponovi s to izjemo. da se a capella zbori zamenjajo z jugoslovanskimi narodnimi pesmimi. ' "'	A. F.
nih posojil se nikakor ne kaznuje pokojne Avstrije, ampak le današnje jugoslovanske državljane. V drugih naslednih državah bivše Avstrije, in posebno na Češkem, je to vprašanje že dobrohotno rešeno. Naša država ne sme tu delati izjeme ter pomno« ževatl neugodno razpoloženje proti njeni upravi in s tem posredno proti državi in državni misli sami, ki so ga ustvarile razne druge ne preveč srečne naredbe, med temi rešitev valutnega vprašanja na način, ki ni bil na korist ne prečanom. ne Srbi« jancem in tudi ne državi sami. Da se povrnemo na vprašanje vojnih posojil, izražamo mnenje, da bi sa moralo najti način, da se Dri podpi« sovanju na nameravano državno po« sojilo. uračunava nek odstotek V obligacijah vojnega posojila. S tem bi se doseglo dvoje. Na eni strani bi se spravila iz sveta nezadovoljnost žrtev vojnega posojila, ki so danes naši podaniki, a na drugi strani bi se pospešilo podpisovanje na državno posojilo.
★
% Ljubljanski veliki semenj od 13. d< 24. avgusta 1921. Zanimanje za to veleval no narodno - gospodarsko prireditev !< vsesplošno in sejskemu uradu dohaja dnevno večje število prijavnic k udeležbi kot razstavljalec.
Onim krogom, kt še omahujejo, bi s«
11	sedma s svojimi proizvodi udeležili ati ne, odtočno svetujemo, da to v svojem lastnem interesu store. Potom izpostavitve svojih izdelkov na semnju, kateri bo brez-, dvomno dobro obiskan, bodo naredili za svoje podjetje najizdatnejšo reklamo. Prav. posebno opozarjamo vse zainteresirane kroge, da ta prireditev ni enaka kaki raz« stavi, na kateri se ne sme delati nlkakffl kupčij, ampak da bo mogel vsakdo, tol vzorce svojega blaga razstavi, sklepati na licu mosta na podlagi teh vzorcev tudi kupčije. Vsakdo, ki se semnja udeleži kot razstavljalec, bo naveden s polnim nazivom svoje tvrdke in s pripombo, kako blago ima na razpolago, v posebnem sejmskent katalogu, M se bo v mnogo tisoč ekseem« plarih oddajal Iz cele države in Inozemstv* pnlhaiiajočim obiskovalcem. Na ta način s« bo aa vsakega razstavljaloa napravila brezplačna in najizbornejša reklama, kajti sejmskega kataloga ne bo nihče vrgel proč, ampak si ga bo hranil in ga uporabljali, kadar bo hotel naročiti to ali ono blago, ka« tero je videl razstavljeno.
Nekateri krogi imajo še pomisleke ra« dl najemnih cen prostorov, katere se jim sede visoke. Opozarjamo, da so cene popol« nama v sorazmerju s sličnimi prireditvami inozemstva In so po natančnem premotil« vanju določene tako, da se sejma vsakdo lahko udeleži. Koliko je že samo reklama vredna. Ker pa bo smel vsak razstavljalec delati tudi na podlagi razstavljenih vzorcev kupčije, bo pač z lahkoto kril stroške za najemnino.
Končno še pripominjamo, da so neinformirani krogi mnenja, da bo semenj neke vrste zabavišče. To je popolnoma napačno. Semenj je vseskozi resna, stroge trgovska prireditev, na kateri bo za raz« vedrilo preskrbljeno le v oni neobhodno potrebni meri, ki bo v polnem soglasju z resnostjo prireditve.
Pozivamo zatorej vse one, ki so prejeli seijmske rede in priglasnice, pa Jih še niso odposlali izpoljnje-ne sejmskemu ura« du, nadalje vse one, ki še niso na jasnem, bi se 11 semnja udeležili ali ne, da kar možno takoj udeležebo prijavijo, ker sedaj razpolaga sejmski urad še s prostorom* razvem tega pa poide rok za prijave dne 31. maja 1921. Vsi oni, kateri se pa za to prireditev interesirajo, pa niso še prejcU prijavnic ali sejmskega reda, naj se takoj obrnejo na sejmski urad, ki jim bo vse za« željeno poslal. Vse načrte, kakor tudi vse informacije daje brezplačno urad »Ljubljanskega velikega semnja« na Turjaškem trgu št. 6 —II.
’+ Ustanovitev tvornlce za izdelovanj« lokomotiv iu vagonov. V Beogradu se mu« dl te dni odposlanlštvo več nemških druži
v	svrho pogajanj glede ustanovitve tvor« nicc lokomotiv im železniških vagonov.
Dnevne vesti.
— Javno vprašanje na e. predsednika deželne vlade za Slovenijo.
Pred 2 mcsecitna je deželna vlada pod predsedstvom dr.. Pitamica soglasno sklenila izgon znanega razgrajača Stadlbauerja v Hrastniku iz naše države, imenovani ni naš državljan. Sklep do danes še ni izvršen in leži dotični akt pri poverjeništvu za notranje zadeve Dri dvornemu svetniku g. Kremenšek-n. Vprašam javno, zakai se ta sklep ni do sedaj izvršil. — Ivan Deržič, narodni poslanec.
— Deželni predsednik dr. Baltič ie pomaknjen v 3. činovni razred.
— Litijska predilnica ustavila obrat. Predvčerajšnjim ie predilnica v I.itiji iz neznanih vzrokov ustavila obrat. Več sto delavcev je vsled tega brezposelnih. Čudno se nam zdi. da je v sedanjem času še mogoče, da kapitalisti vržeio toliko delavskih rodbin v bedo.
— Velikodušen Masarykov dar, Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je poklonil znanemu slovaškemu pesniku Hviezdoslavu 100.000 K, da se zamore zdraviti v kakšnem južnem kraju.
— Lisinski v Ljubljani. ICo so se hrvaški pevci in pevke odpočili od naporne vožnje iz Dunaja, so si ogledali Ljubljano. Včeraj dopoldne so Imeli kratko vajo v veliki dvorani Uniona. Ob eni popoldne se te vršil v lepo renoviranem salonu hotela »Triglav« (prej Ilirija) s sodelovanjem orkestra dravske divizije banket, na katerem Bo napili »LIsinskemu« v Imenu ljubljanskih pevskih zborov g. Dražil, v imenu deželne vlade poverjenik dr. Skabeme, za »Glasbeno Matico« in konservatorij dr. Kimovec, za mestno občino g. svetnik Jančigaj Za napitnice se je v vznešenem, za kulturno delovanje jugoslovanskih pevskih društvo Jako pomembnem govoru Iskreno zahvalil predsednik »Lisinskega« dr. Benkovič. Govoril je še o ljubih in prijaznih spominih na svoje pevske izlete v Slovenijo, posebno v Ljubljano g. Miško Pave-Uč, čigar govor je Izzval vihamo odobravanje. Pevski zbor »Lisinskega« se n*m Je zdel na tem banketu kot druZIna, ki v medsebojni bratski in sesterski ljubezni hoče koristiti svojemu narodu s kulturo In prosveto. Po opoldanski vaji »Lisinskega« sodeč, bo vsakomur lahko žal, kl Je s bučni i koncert zamudil.
— Vojaki orožniki. Vsled pomanjkanja orožnikov je odredil vojni minister, da *e sme 2000 vojakov po dovršeni rekrutn! dobi sprejeti za ostalo dobo kot orožnike z isto plačo kakor drugi orožniki.
— Tobačne karte odpravljene. Ker dobivajo trafike vsled povišane produkcije dovolj vsakovrstnega tobaka, ie finančni minister odredil, da se tobačne karte ukinejo.
— V Murskj Soboti se je ustanovila komisija za zidanje hiš pod predsedstvom idr. Černeta,
— Kam na počitnice? Vsi na Bohinjsko jezero! V lepi legi tik jezera se nahaja hitel sv. Duh, kjer je na razpolago 40 sob, krasna veranda z razgledom na jezero, izvrstna kuhinja, postrežba točna In solidna. Za mnogoštevilen obisk se priporoča hotelir.
Ob Bohinjskem jezeru se otvori s 1.
junijem t. I. sezonski poštni urad z brzojavno postajo in javno telefonsko govorilnico.
Vintgar. Poprava razdejanega Vintgarja se je pričela in bo delo dovršeno do srede junija. Do tega časa pa ostane Vintgar za občinstvo zaprt.
— Prostovoljno gasilno društvo Loka pri Zidanmostu priredi 3. julija veliko ljudsko vrtno veselico na vrtu g. Zupančiča, Gasilci iz sosednjih krajev se vljudno vabijo, da pridejo v krojih. Ker Je čisti dobiček namenjen zidanju novega gasilskega doma, se sosednja društva prosijo, naj se na to prireditev ozirajo. Sodeluje Zidan-moška železniška godba in železniški pevski zbor.
— Sokolsko društvo v Krškem priredi Db svoui 15Ietnici, 10. julija t. 1. veliko Javno telovadbo z ljudsko veeslico na sejmišču v Krškem. Natančen spored objavimo pozneje. — Odbor.
— JukosIov. Matici je poslal Andrej Oset, vinski trgovec v Slovenjgradcu, 1000 kron ustanovnine v spomin vrlemu narod-jpijaku-rojaiku dr. Jakobu Rajhu namesto Venca in ker se ni mogel pogreba udeležiti.
— IzBiibila se je včeraj od 2. do pol 3. ure popoldne na poti po Resljevi cesti In ipo Sv. Petra nasipu od Zmajevega mostu do Prešernovega spomenika srebrna rao-Ska žepna ura z nikelnasto verižico. Najditelj je naprošen, da odda uro proti nagradi v uredništvu »Jugoslavije«,
Ljubljana.
•	= Manifestaeijsko zborovanje za
^(oroško. Na včerajšnjem manifesta-jcijskem zborovanju akademske omladine, kjer je govorilo več govornikov, je bila sprejeta z burnim 'odobravanjem sledeča resolucija: Akademiki ljubljanske univerze.
Celje.
zbrani na manifestacijskem zborovanju za Koroško, 24. maja t. 1. pozivamo vlado v Beogradu, da odločeno vztraja na stališču, da se naši državi priklopi slovenski del Koroške.
V	slučaju, da antanta ne prizna naših zahtev in da vlada ničesar ne ukrene. hočemo delati preko vlade in se boriti za naše pravice.
—	Ljubljanski velesejra, V ponedeljek pop. so bili povabljeni zastopniki ljubljanskih časopisov k skupni sedi. Ravnatelja dr. Bolim in Stanko Detela sta razložila važnost prireditve iz trgovskih, Industrijskih, prometnih in športnih ozirov. Taki vzorčni velesejma se vrše po vseh večjih državah, posebno so znani v Lipskem; LI-bercih in Pragi. V naši novi državi bo pr-
vi	taki sejem v Ljubljani od 13. do 24, avgusta t. 1., da pokaže posebno Slovenija, kaj premore v industriji. Tozadevno misel je sprožila ljubljanska trgovska In obrtna zbornica že pred 10 leti. Zanimanje za velesejem je sicer veliko, toda razumevanja malo. Marsikdo sl misli velesejm kot celotedensko veseljačenje, toda prireditev bo najresnejša trgovska stvar ter nima ničesar občega z vaškimi to cerkvenimi sejmi. Tudi so taki velesejmi različni od svetovnih razstav. Na našem velesejmu bodo razstavljeni vzorci vsakdanjih potrebščin, na podlagi katerih se bodo na Ilcu mesta lahko sklepale kupčije ter s;e Izvrševale naročbe. DosdaJ je že blizu 300 prijav za razstave. Ker se bodo tudi sejmi vsako leto ponavljali, se je najel travnik ob Lat te rman o v e-m drevoredu v najem za 10 let. Glavni dohod bo od Gosposvetske ceste. Postavljenih bo 5 glavnih paviljonov (trgovski, industrijski, kmetijski Itd.) Tudi več privatnikov postavi lastne paviljone, drugi bodo razstavili v posebnih celicah. Stroški za paviljone, celice itd so prora-čunjcnl čez 6 milijonov K, zato pri prvem velesejmu pač ni misliti na dobiček. Ino-zemci bodo smeli razstaviti le, ako postavijo lastne paviljone in ako imajo v naišl državi stolno zastopstvo, a tudi potem smejo razstaviti le predmete, ki se v niši državi ne proizvajajo. — Prijave je poslati Iz Slovenije do 31. t. ra. Iz ostalih pokrajin naše države pa do 15. junija t. 1.
— Frane Jožei ga je vrgel na cesto. Tuk. okrajno sodišče je dalo prav hišnemu gospodarju, kl Je odpovedal ndkl stranki stanovanje zato, ker ima na steni še vedno slfloo bivšega cesarja Franca Jožefa. Razsodbo je utemeljeval sodnik s tem, da pomeni izobešanje slik bivših habsburških cesarjev tako Izzivanje ostalih strank v hiši, da Je to smatrati za hudo kršenje hišnega reda. Morda bo ta razsodba ozdravila tudi ostale tajne oboževalce Habsburžanov.
— XIX. umetnostna razstava. Občinstvu se priporoča obisk XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu, kl je odprta vsaki dan od 10—12. ure dop. in od 3—6. ure pop,
— 78.000 K je ukradel 16 letni sin lesnega trgovca I. Šlegel v Kamniku ter ss podal na veselo potovanje. Na tivolskem strelišču je z uspehom poskušal sirečo v tarčo, pri tem pa sa je zapazil okrajni nadzornik Habe ter ga Izročil sodišču. Slegel jo že zapravil 6000 K.
— 1000 kron nagrade dobi, kdor izsledi možko dvokolo, ukradeno zadnjo nedeljo proti večeru blizu Zgor. Slškc. Kolo Je črno barvano, ima ime »Kinta« na zob-čnem kolesu, štev. 135.308. Imelo je na prvem kolesu star, temnoslv in ob obeh straneh razpokan, na drugem kolesu popolnoma nov, belostv gumijev obroč, znamke »Pirelli«. Naznanilo sprejme pod-cija ali upravništvo našega lista,
Maribor.
Praznovanje državnega praznika »v. Cirila In Metoda. Na predvečer državne, s a praznika sv. Cirila in Metoda Je priredilo tukajšnje vojaštvo lepo bakljado z goOKio. V torek zjutraj je oddalo topništvo 21 strelov, v stolni cerkvi pa je bila pontifikalna maša, kateri je sledila vojaška parada na Slomškovem trgu. Po mestu so plapolale številne zastave.
Delna revizija dosedanje razmejitve med Avstrijo ln našo državo. Cuje se, da se bo meja pri sv. Duhu premaknila nekoliko v avstrijsko ozemlje, torej nam v prilog.
Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru Ima 9. junija ob pol 6. uri popoldne svoj izvamredni občni zbor v porotni dvorani okrožnega sodišča.
Obrtua oblast objavlja izkaz 54 obrtnih pravic, ki so bile v Mariboru nicseca aprila izbrisane.
Mariborski častniški zbor priredi v četrtek pop. v vojaški realki veliko veselico v korist udov In sirot v vodni padlih častnikov. Na sporedu je petje, godbene točke, telovadba, cvetlični korso ln ples.
Delo pijanca. Viničar F. Vračko, ki se je vrnfl v nedeljo zvečer v pijanem stanju domov ln našel hišne duri zaprte, je svojo ženo, ki se je par minut po njegovem prihodu vrnila domov, napadel s kolom in v svoji surovosti zlomil ženi roko ter ji zadal več drugih poškodb. Žena je morala v bolnico, njega »a so odpeljali v zapor.
Zglasijo naj se pri mestnem magistratu vsi oni v območju mestne občine celjske, do dne 28. maja t. h, kateri imajo svo-le civilne obleke še pri katerikoli vojaški upravi. Na poznejše zglasitve se ne bo na noben način oziralo.
K poglavju »o čiščenju«. Če greš po našean mestecu, ki se v nekem oziru opravičeno imenuje zares čedno, vidiš sicer na uličnih napisih, da je prevrat zbrisal stoletni madež in krivico ter da so izginili tujejezični napisi, ki so poveličevali razne nemške osebnosti. A ni še izginilo vse, kar nas spominja na prejšnjo dobo suženjstva in ohole nemškutarije. Renegat ostane pač predrzen in trmast, najsi se je svet še enkrat narobe obrnil. Za danes omenim le, da še strašijo in prav ostentativno izzivajo razni napisi kot Osvvatisch, Jakowltsch, Premschak itd. Zahtevamo energično, da ti takoj izginejo ta da ne bo potreba nevidne roke. Noben izgovor tu ne velja.
Tvrdka Ooiob In Co. v Ljubljani razpošilja okrog nekega svojega zastopnika, ki prodaja »Ilirija« kremo. Ta človek ne razume slovenski 3n tolče arogantno nemščino, ki diši vrhu tega še po židovskem narečju. Nekateri slovenski celjski trgovci so tega človeka postavili čez prag. Naj jim sledijo Še drugi! Od tvrdke Oolob ln Co. pa želimo pojasnila.
Razpisana stalna učiteljska mesta ▼ Cellu. Eno mesto nadučitelja ter eno mesto nadiičlteljice in pet učiteljskih mest. Prošnje je po službeni poti vložiti do 15. junija.
Za žigtana v Vojniku pri Cellu je Izvoljen tamošnjl trgovec 2. Julko Kovačič, pristaš JDS.
Obrt no-vajeniška razstava v Zagreba. Društvo »Hrv. Radiša« v Zagrebu priredi 12. junija t, 1. veliko razstavo za obrtne vajence. V obrtno nadaljevalni Soli v Celju se Je razpravljalo in predavalo obrtnim vajencem o tej razstavi, da bi se je isti v čim večjem številu udeležili. Sklenilo se Je tudi naprositi mojstre, da svoje vajence na to razstavo opozore ln Jim dovolijo na Isti udeležbo.
Občni zbor Invalidsko organizacije se Je v nedeljo 22. t. m. vršil v ceMskem Nar. domu. Bil Je srednje obiskan. Razpravljalo se Je o začasnih podporah vdovam ln sln v tam ter mnogih drugih vitalnih vprašanjih, tlčočih se invalidov. Želeti bi le bilo, da bi se invalidi malo bolj zanimali za svojo organizacijo.
Celjski mesaril so pričeli v nedeljo s štrajkom. Prodajajo samo še ostanke v svojih mesarijah In na stojnicah na Glavnem trgu. Svoje odjemalce tolažijo s tem, da bodo meso zopet prodajali, če Jim bo oblast dovolila zvišati cene Istemu na 36 oz. 38 kron kilogram. Mil smo svoje stališče že zavzeli v tem slučaju. Dovoli se naj »višanje, če se z dosedanjimi nakupnimi cenami ne da shajati. Strogo pa se naii mesarje kontrolira, da za zvišane cene ne bodo prodajali mesa najslabših krav, kakor so to delali dozdaj, boljše meso pa izvažali. Prestopke pa se naj brezobzirno kaznuje z odvzemom obrti.
Klub slov. kolesarjev v Celju ima danes v sredo zvečer v hotelu Pri »Kroni* svoj redni občni zbor.
Poročil se Je g. Ivan Cešmigo, kanclisi Pri kr. okrožnem rudarskem uradu v Celju z sdč. Kati Virant lz Žalca.
Umrl je v celjski javni bolnici g. Fran Virant, sin gostilničarja in posestnika v Žalcu. Svoječasno je bil umrli uradnik pri celjski mestni aprovizacijl.
Mostno gledališče v Celju. V četrtek dne 26. t. m. zvečer se ponavlja Izven abonma angleška burka »Mlss Hobbs«.
slavijo« preklicali objavo tega »Odprtega pisma in res je, da je bilo vzllc temu preklicu proti volji nameščencev šele dne 11. t. m. dotlčno »Odprto pismo« objavljeno.
(Preklic je došel prepozno. Op. in.)
3. Ni res, da sem pustil 16. 4. t. 1. poklicati upravitlja Ambroža v svojo pisarno, kjer sem mu usilil podpis dokumenta, glasom katerega se zaveže opustiti vsako občevanje z grofico... hi da mora biti pokoren le grofu, sicer bo odpuščen iz službe, — res pa je, da sem dne 16. 4. t. 1. g. Ambroža pozval, da se naj izjavi ali za službo pri grofu Herberstein, ali za službo ‘ pri grofici, njegovi ločeni ženi, ker vsled obstoječega spora med obema, ne more služiti dvema gospodarjema, na kar Je g, Ambrož prostovoljno podpisal izjavo, da hoče služiti zvesto grofu ln ukiniti občevanje z grofico; res je tudi, da sem g. Ambroža pri tej priliki opozoril, da nima ta Izjava nikakega vpliva na njegovo razmerje napram agrarni reformi, temveč, da sc tiče le osebnega razmerja do grofa, ki je njegov službodajalec, dokler se sekvestra-cija, aiko se kedaj odredi, ne Izvede.
4. Ni res, da prevzetje tega veleposestva pod državno upravo s sekvestrom ni posebno po volji dr. Fermevcu, res pa ie, da moram kot. zastopnik g. grofa Herbersteina vestno varovati njegove koristi, zlasti napram njegovi ločeni ženi.
Ptuj, dne 16. majnika 1921.
Dr. Ivan Fermevc.
Ne bi bila dolžnost ga priobčiti, ker nikakor ne ovrže našega tozadevnega članka, vendar ga pa priobčujemo, kaj se vse popravlja ln kako se popravlja. Overjeni smo, da ho urad za agrarno relonmo napravil red.
Znanost in umetnost.
»Plamen« štev, 9 ima sledečo vsebino: I. Zorec: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje); V. F. Jelenc: Jugoslovansko dobrovoljstvo IV; M. Kunlčič: V tihih večerih; I. Albrecht: Iz dnevnika mrsega človeka (pesmi). Iz serije »Ženinov naše Koprnele« predstavlja R. Murnik Šestega ženina, Laha Bestiuzzo. Nadalje slede Ksa-ver Meško: Pogovor In M. Kunlčič: Poslednji pozdrav (pesmi); D. Inkiostri: Kapital In delo v zvezi z Jugoslovansko dekorativno umetnostjo z več slikami; K. S. Meško: Indski motiv (pesem); vk.*. K novemu povišanju poštnih pristojbin; Nove knjige; politična kronika; razne vesli in slednjič »Moderni poetični komet!« Iz zbirke ultra-modemih poetov. Pod črto nadaljuje I, S. Orel svoj kriminalni roman »Pasti In zanke«, kl postaja čedalje bolj zamotan ln zanimiv.
NEREDNOSTI PRI UPRAVI HERBERSTEINOVIH VELEPOSESTEV PRI PTUJU.
Odvetnik g. dr. Fermevc v Ptuju nam Je poslal sledeči popravek:
Velecenjeno uredništvo »Jugoslavije«!
Sklicujoč se na § 19 zakona z dne 17. 12. 1862 št. 6 drž. zuk. 1. 1863 prosim, da objavite sledeči popravek k Članku: »Ne-rednosti pri upravi Herbersteinovih veleposestev pri Ptuju«, ki je izšel v »Jugoslaviji« z dne 14. t. m. št. 114:
1. Ni res, da je slov. odvetnik, ki se je zavzemal za zagrizenega Nemca Gumper-ta proti Slovencu Ambrožu, jr. dr. Fermevc, res pa je, da je g. Josip grod Herberstein raVno vsled motiqga priporočila sprejel g. Ambroža kot oskrbnika v službo, res je, da sem se do poslednjega časa za njega, zavzemal in res je, da sem sc strinjal s tem, da ostane g. Ambrož vsled odredbe okrožnega agranega urada v Mariboru upravitelj, dokler se je držal svoje s. grofu Herbersteinu dane častne besede, da ne bo varal njegovega zaupanja.
2. Ni res, da se Je pod krinko »nastav-Jjencev« infamno zlorabilo in mlstiflciralo naš list v oseben Interes odvetnika dr. Fermevca in njegovega klijenta zagrizenega Nemca, bivšega ravnatelja Gumperta, ros pa je, da so nekateri nameščenci brez moje vednosti odposlali koncem aprila t. 1. uredništvu »Jugoslavije« odprto pismo na okrožnega agrarnega poverjenika g. dr. Pfeiferja, kar sem zvedel naknadno dne 29. 4. t. 1. Res je, da sem to dejanje takoj obsodil in res je, da so potem dotičnikl dne 29, 4. t. I. vsled mojega poziva brzojavno in tclefoničiio‘pri uredništvu »Jnjr>
Šport m turistika.
S.	k. Primorje in Sparta otvorita v nedeljo 29. t m. novo nogometno igrišče na
Dunajski cesti za Aleksandrovo (artilerijsko) vojašnico ob 17. uri popoldne s tekmo proti reprezentanci Slovenije (S. k. Ilirija). Predprodaja vstopnic se vrši od petka naprej pri tvrdki Bar, Cankarjevo nabrežje ln pri blagajni kavarne Zvezda.
Pokrajina.
Kočevje. Odgovor dopisniku »Napreja« v štev. 113 z dne 21. maja 1921. — Da nastopamo kočevski Slovenci složno, grozno boli tukajšnji pičel ducat socijaMi dem> kratov, ki se mu Je pridruži v zadnjem času še buržuazijec, kl pri občinskih volitvah ni prišel na svoj račun. Videli smo že pred volitvami, kako Je gotov« gospod brusil svofje pete pri duševnem voditelju tuk. socijalnih demokratov, veleproletarcu Pavltčku In ga rotil In pestil, naj vendar sestavi kandidatno listo, da bi bil on, gospodarski ženij — prelskušen pri Ekonomu
—	župan kočevski. Grozdje pa Je bilo za enkrat prekislo, zato Je bilo sklenjeno — maščevanje. Ker Slovenci najodločnejše odklanjajo sodelovanje s sličnimi subjekti, je ostal neupoštevani kandidat za župansko mesto lepo pri ducatu socijaldcmokri-tov ter zliva sedaj svoj žolc na osebe, katerim bi moral biti hvaležen, da ga puste v miru.
Najprej prav gnjnsno napada g. KaJ-feža, ki je avtorju pamfleta v »Napreju« vstvaril njegovo današnjo eksistenco, čut dostojnosti mora biti Človeku pač ali Prirojen ali pa privzgojen — avtorju v »Napreju« ga pa ni podarilo ne njegovo pdk> Ijenjc in ne vzgoja. Prijatelja, katerega le javno objemal ln slavil — to še nismo pozabili — čeprav ga je min uto na to Ime m val prekletega farja in kteri ga je pred dvema letoma ubranil pred upravičeno moralno justiffkacijo, danes zmerja in napada v »Napreju«. Na druge osebne napade in obrekovanja odgovarjati, sc nam zdi pod nažo častjo. Opozarjamo pa dopisnika, da sl nikdo Imenovanih oseb ni stekel enakih zaslug, kakor si jih je on pri »ekonomu«. Ne gre vsak čevelj na isto kopito. Če niso falzlticirani podpisi pomagali, tudi osebni napadi ne bodo. V zadoščenje P» je vsem poštenim kočevskim Slovencem, da v »buržtiazijski« stranki prevladuje osebna poštenost, ki bo s sličnimi subjekti primerno obračunala. Vsled tega Je sodelovanje tudi omogočeno ustvariti solidno in trdno podlago za složno sodelovanje vseh koroških Slovencev. Fd’n! smo si v
1	narodnem in £K>sBodar Jsi\m vprašanji.
složno bomo rešflt tudi neodložljiva sock Jalna vprašanja. Kar se tiče pa moči NS3 v Kočevju ter razmerja drugih strank, pa obžalujemo dopisnika, ker je ves zadnji čas prespal oz. ga porabil za kšeft in ko« vanje svojih »nesebičnih« naklepov. NSS se prav nič ne ponaša s svojo močjo, toda kot najmočnejša narodna stranka v Kočev« ju z vso samozavestjo lahko potrdimo, dat so slovenske, složno v NSS strnjene vrst« tako močne, da bodo v korist splošnosti rešile še važnejše zadeve, kot pa so današnje občinske volitve. Prepričani smo, da te sloge ne bo razbil Terzit, če tud! jo obdarjen v nenavadni meri z nesramnostjo, Nekdo, kl ne pozna ošabnosti in domišlja* vostl.
Mali oglasi.
Preda
POSESTVO
20 minut oddal-eno od Maribora. Hiša, hlev in shrambe v dobrem stanju, več živine M potrebnim orodjem. Zraven hiše je 12 jo-i hov zemlje ln 3 johe gozda. Natančno s« poizve pri g. Jožeiu Markon, strojevodja, Oc.gova ulica hiš. št. 5 v Mariboru. 900 KUPCI POSESTEV POZORI Zavoljo družinskih razmer Je naprodaj do* bro posestvo, hišno in gospodarsko po« slopje v dobrem stanju, zraven vse gospodarsko orodje, vinska posoda, zemljišča meri 43 oralov, katero se deli, veliki saden nosnik, njive, travniki, vinograd in gozd* Cena 300.000 kron. Nadaljua pojasnila da* je gostilna K. Egldij v Kočnem p. Laporje pri Sl. Bistrici.	903
UGODNA PRILIKA ZA OBRTNIKE, ZI-ASTl ČEVLJARJE ALI KROJAČE. Proda se hiša v nekem trgu na Štajerske^ v trgu ni nobenega omenjenih obrtnikov, Hiša obstoji lz 3 sob, kuhinje, Jedilno slhrambe, jo poleg lepo gospodarsko po* slopje, lep sadni in zelena dni vrt, njiva* novo nasajeni vinograd ter gozd. Ponudbo pod »Lepa bodočnost« poštno ležeče, Poljčane.	904
NAPRODAJ JE PO ZELO NIZKI coni Se skoraj čisto nova elegantna kočij« za dvovpreg-o. Naitančneja pojasnila daje Jakob Anderlič, Moškanjci.	905
HIŠA Z VODOVODOM, električno lučjo, hlevi, gospodarskim po* sbpjem, sadnim in zelenjadnim vrtom s« takoj proda v Kočevju blizu kolodvori. Vprašanja na upravo »Jugoslavije«. 90$ LEPA ENONADSTROPNA VILA v najbllžjl okolici Ptuja s 4 sobami, kuhli nja s pritiklinami, 2 mansardnimi sobani^ kletmi, veliko gospodarsko poslopje z s> batmi, pralno kuhinjo, hlevi ca 2000111* zem* U«, sadno drevje, vse ograjeno, so proda, Pripravno je tudi za kako trgovino. Po* vpraša se v Ptuju, Vičava 49.	90$
GORSKI HOTEL voiik obisk tujcev. Posestvo z gostilno pol uro od postaje, hiša močno zidarna z 5 sobami, gospodarsko poslopje, z živino, zemljišče, gozd, polje, travniki. Cena ca 45Q tisoč K. Lepo kmečko posestvo gričkasto zemljišče, vsakovrstni nasadi, z živim ln mrtvim fundusom — 350 tisoč kron. Velika trgovska hiša, prvovrstna lega z velikimi, ločenimi lokali. Krasna vila v Ma* riboni In Ptuju- — Informacije: »Rapid« rcalltetna pisarna, Maribor, Gosposka ul, 28. Znamko za odgovor!	91J
SOKOLSKI KROJ se proda. Glince št 90.	384
KNJIŽEVNI VIJESNIK.
Na ljetnu sesonu naručite sl odmali novo-i izašlu nam knjigu nlrasek: Filozoficka hi* štorija K 30 koja le Izašla kao prvo hrvat* sko jubilejno Izdanje. Pouzečem uz K 30, Salje J. Herejk središnjica Češko-Jugoslo-venslce knjižarel Zagreb, Hatzova ulica 15, Najbolji historički roman češkoslovačkoga naroda
Sizife® s
KOT POTNIK
želim vstopiti v trgovstvo z žitom ali vi-, nom. Vešč sem slovenščine, srbohrvaščine v govoru in pisavi. Imam tudi nekaj tisoS premoženja. Ponudbe Je poslati pod »Maj* na upravo lista.	90T
SPREJMEMO TAKOJ knjigovodjo, korespondenta in stenografl-njo. Br. Vokač. Ljubljana.	910
FRANJO PEPELNAK,
stavitelj umetnih mlinov in žag v St. Jur* ju ob Juž, žel. prevzame vsa v to stroko spadajoča popravila ln nove stavbe. 91Jj SKLADIŠČE IN KLET se odda v najem poleg glavnega trga v Mariboru. Naslov pove upr. Jugoslavije v Mariboru.	-	^
IŠČE SE V NAJEM dobioldočo gostilno na prometnem kraiifc v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	891
MIZAR
zmožen samostojno voditi večje podjetje, se sprejme v kompanljo pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava lista. (Za odsio* vor priložiti znamko.)	8581
KORESPONDENC Inteligentna, višje Izobražena gospodična želi vsled pomanjkanja znanja živahne korespondenco z akad. ttobražeriim doin a*i CnsT.ik-aL Pod šifro »Majnfk* poštna ic/cie LjšibJ^Mu.
»JUGOSLAVIJA,, dne 25. maja 1921.
■a———i n. ■ n ii n i«n
A. K. Green:
Nevestina skrivnost.
(Dalje.)
.Valter, za Boga! — Njegov glas je zvenel tako mehko in prisrčno, da ga je Katneron osuplo pogledal — v kako čudno zmoto ste vendar zabredli! Da. napisal sem pismo, toda nisem ga odposlal, in namenjeno ni bilo vaši ženi, marveč vam. — Ne verjamete mi? Dobro, lehko vam dokažem, zakaj pismo imam še pri sobi.
To rekši je naglo izvlekel iz beležnice odprt ovoj ter ga pomolil sobesedniku. Čitajte! je dejal in stopil k ognju, ki je spet ugašal.
Toda Kameron je bil ves iz sebe; Črke so mu kar plesale pred očmi; dvakrat, trikrat je poskusil brez uspeha, nato pa je pobesil roko ter onemoglo uprl oči v tovariša.
Poslušajte me, Valter, je rekel ui. rabee v svojem vznemirjenju spet stari zaupni nagovor. Ako sem vas ponevedoma žalil s svojim vedenjem. ne morem navesti v svojo opravičbo nič drugega kakor odkrito. srčno In moško ljubezen do vas. Zavzeli ste moje mesto ob postelji Brigite Halloranove, pritrdili moji diagnozi ter uporabili moja zdravila v zavesti, da vas mora neuspeh osmešiti, dočim pride v slučaju uspeha ysa slava na moj rovaš. Od-tistihdob vas ljubim kakor rodnega brata iz dna svoje duše. iz globine svojega srca. Čeprav sem od narave hladan, čutim vendar neomejeno nežnost do dveh ljudi: do svoje matere, ki mi je bila voditeljica in vzor, in do moža. ki se je izkazal mojega resničnega prijatelja.
. Osupljen in zmeden po tem nepričakovanem nagovoru je zajecljal Kameron nejeverno: Toda enkrat ste vendar strastno vzplamenel! za ženo — za njo, ki je zdaj moja soproga? —
Ljubeči Izraz Moles\vorthovega pogleda se je umeknil skrivnostnemu ognju, ki je bliskoma zažarel v njegovih očeh in bliskoma spet ugasnil.
Ali vam je m ari zaupala — je začel.
Čital sem njena pisma izza časa, ko je bila moja nevesta in se je približevala poroka. Pisma so bila namenjena vam. dasi jih ni odposlala; v njih se razodevajo vse podrobnosti načrta, ki ga je bila zasnovala s svojo sestro in po katerem naj bi se mi bila podleknila šivilja Mildred Farieycva. dočim bi Genovefa —
Molesvvorth je prebledel; krčevito je zgrabil tovariša za roko in obvisel s pogledom kakor brez sape na njegovih ustili.
Vi ste upali poročiti odlično mlado damo in se niste mogli sprijazniti z navadno šiviljo, ki se vam je ponudila namestit nje. Tega vam ne morem zameriti, pač pa ostane dejstvo. da je stopila nevesta z ljubeznijo do vas v srcu z menoj pred oltar in mi podala roko. ki je bila ta-korekoč še topla od vaše. Truplo njene sestre še ni bilo spravljeno izpod strehe, ko je postala moia žena.
To je tragedija brez primere. Je rekel Molesv/orth zamolklo: nato Je prisluhnil, ali še vedno ne ponehava vihar, da bi mogel končati mučni sestanek.
Kameron pa ni mislil več na bur-jo ih nevihto. Ljubeča soproga ml jc bila, je povzel, in jaz, ki nisem slutil njene mrkle preteklosti, sem jo lju-
bil iz dna srca ter zavračal sleherno sumnio, ko sem videl, kako ji sledi policija na vsakem koraku. Moji uvo-tni so se zdramili s podvojeno silo tedaj šele, ko sem slišal o pismu, ki naj bi ji ga bili vi pisali; mislil sem, da je pogled na njeno lepoto iznova zbudil ljubezen v vas. Zdai pa mi pravite, da jc bil list namenjen meni, ne nji! Blagoslavljam/vas. Moles-vvorth. za to besedo, blagoslavljam vas stotisoč krat; zakaj, ako ni kriva greha, katerega sem ji očital jaz, kako naj bo kriva zločina, ki Ji ga podtika policija.
Na obrazu se mu je poznalo neizmerno olajšanje; njegov pogled jc bi! tako poln gorečega čuvstva, da je moral Molesvvorth nehote zavzdihniti.
Z vso dušo ste ji vdani, je zamrmral; zdaj vidim, da ni trpel radi dvomov samo vaš ponos.
Kameron sc je tnolče obrnil v stran; nato pa se ni mogel več krotili. Da. je vzkliknil, ljubim jo; dražja mi je od lastnega življenja pa naj se zdi to priznanje vam nasproti šo tako neumestno! Ako ostane na nji le senčica zločina, bom uničerf tudi Jaz. Moja sreča bo pogubljena za zmerom, in ne zato, ker bo s tem onemogočena moja karijera in bosta radovednost in posmeh kazala s prstom za menoj, marveč, ker bo poteptan moj ideal, ker bo žena. ki sem jo stiskal v slasti in oboževanju na svoje srce, razgaljena pred menoj v vsej zavržeuosti svojega pravega značaja.
Razumem vas. dasi nisem ljubil nikoli — Molesworth je naglo umolknil in se premislil. Oprostite, je dejal nato z moškim ponosom. čuvstY<>, ki sem mislil nekoč, da me navdaja do Genovefe Gretorexovc, le zdaj
tako daleč za mano, da ga jedva še hranim v spominu. Bog. ki naju je reši! preteče smrti v snežnem mete-žit. naj mi bo priča, da hočem le vaše dobro, Kameron!
Verujem vam; premagali ste so-vraštvo. ki sem ga čutil še pravkar do vas; svoje življenje in svojo čast, oboje položim z zaupanjem v vaše roke. .Vrnite se z mano. Julij, dajte se na razpolago policiji in pomagajte mi dokazati Genovefino nedolžnost. Saj ste vendar prepričani, da žena. kateri ste izkazali v njeni strašni stiski tako čudovito in brezpri-merno pomoč, ne more biti ostudna morilka, marveč nedolžna nesrečnica, ki je grešila edino v tem. ker se jc vrnila k svojemu prejšnjemu bistvu. ne meneč se za častihlepno upanje svoje sestre.
Ničesar si ne želim boli nego pomagati vam. je dejal Molesworth, ali tako, kakor mislite vi. se stvar ne bo dala izvesti. Ako bi vam bil mogel koristiti in rešiti vašo soprogo s tem, da bi bil ostal v Novem Jorku — bogme. potem ne bi bil zapustil svojih bolnikov in svojega poklica v trenotku, ko so se mi obetali najlepši uspehi.
Ali vendar — bali ste se za svojo varnost, zaradi krive prisege — in —
Ničesar se ne bojim za svojo osebo, Odkar poznam vas, je moja edina želja, obvarovati vas slehernega ponižanja in slehernega gorja. Pre-čitajte pismo, ki sem vam ga bil napisal. Da sem ga odposlal, vas morda ne bi bilo tu. Toda hotel sem počakati ure, ko bi bila nevarnost še bolj nujna in bi sprevidel, da je potreba dolge, nemara trajne žrtve z moje strani. Prečitajte pismo! —
Kameron je ubogal nehote in či-
tal ob plapolanju dračja na ognjišču sledeče:
»Dragi doktor Kameron!
Ako se vam zdi ta nagovor predrzen, oprostite nesrečnemu človeku, ki gleda na vas z neomejenim spoštovanjem. Kaj ste storili zame, veste sami; ne veste pa, kako neizmerno hvaležnost in vdanost je zbudilo v meni vaše velikodušno ravnanje. Nikoli prej se mi ne bi bilo zde-, lo mogoče, da bi zapostavil iz gole požrtvovalnosti do koga drugega svoje častiljubje in svoj poklic. Vi pa ste povzročili tudi to. in moje prvo stremljenje naj bo odslej, poplačati vas za vašo dt ’ roto. To hočem smatrati za svojo življensko nalogo; aKo se vam zdi moje priznanje domišljavo in nernoško. počakajte, prosim, s svojo sodbo toliko časa. da sc prepričate o mojem trdnem namenu, obvarovati vašo čast in vašo srečo pogube. Ljubezni se ne zdi nobena žrtev prevelika; in to čuvstvo gojim do vas od tistega trenotka. ko ste mi v najhujši stiski tako velikodušno obljubili svojo pomoč; Ne srdite se zatorej, ako zdaj izginem s pozori-šča. Zgodi se edino zaradi vas. zakaj vaš blagor je najsrčnejša želja vašega resničnega in zvestega pri-, jatelja
Julija Moleswortha.
Sežgite te vrstice in pozabite, da sem vam jih pisal.«
Pismo je padlo Karncronu Iz ro-> ke; Molesworth ga je pobral in vrgel v ogenj. V svetlobi plamena, ki ga je požrl, sta si pogledala moža iznova v oči.
Kaj pomeni to? je zastokal Kameron.
M
n
tt
Spcdicifska tvrdka
na RAKEKU
oskrbuje točno, najhitrejše vse v spe-uicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocariujcnje.
Industrijsko sol
za usnjarje v vrečah In
belo jedilno sol
oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka
MARIBOR.
Telefon 68.	Telefon	68.
Zahtevajte cene!
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po ftajnlžjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turistovski čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Joži Brajer- Kapele
Ljubljana, TurjaSkt trg (Breg) St. 1.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31'— franco skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/L
malih in velikih prodam, Naslov v upravi »Jugoslavije*
Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani.
Tvrdka
J. Dolenc, Ljubljana
IfUAcrJeva ulica 5
priporoča la nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolid-nejšili nizkih cenah.
Priporoča GoslD OA#Aliv%* RltM® M lilillil StliiH
CA	FC!!	i*!	bH?	■.	—................   oLvhmii	EU	H	n	v vseh opremah, raalorljal in IzvrSba predvojna,
 ---------——.	«■>	-vuk*	™	M rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za
I **	®	vse	sisteme,	igte,	olje	na	drobno	in na debelo.
L J fLi iO i J El Hi Cl a	IftciSiP	i	Večletna garancija! Popravila se sprejemajo!
Silil fflisBEBi 118. H
Telefon 12-81.
JurlšiCev a ulica 24.
Talefon 12-81.
priporoča svoje bogato skladišče usnja ter vseh potrebščin za čevJjaije, izdelovalce opank in jormenarje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago.
Tovarniške tene!
Solidna in hitra postrelila.
Zahtevajte cenike!
Za stavbe našega tvorniškega podjetja
tSttemo Se nekaj dobrih
zidarjev in tesarjev.
Papirnica Vevče pri Ljubljani.
Kopališkim gostom!
Usojam se c. gostom javiti, da sem takoj po italijanski evakuaciji Baške na Krku, otvoril ponovno svoj
hotel ..Grandič" v kopaEi&u Baška
s prekrasnim šetališčem, dolgim 2000 m, z najlepšo lego na Jadranu in zelo solidnim cenam.
Prenočišča po 20 K za osebo na dan.
Promet z Baško preko Bakra, dokler se Susalt ne osvobodi. Vsaki četrtek in soboto zjutraj ob 9. uri paro-brod iz Bakra v Baško. Natančna pojasnila daje brezplačno
Pfctar Cirandfi, lastnik hotela »Grandič* Beška na Krku.
Oglasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- |§ boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čila #
PREMOG
KOKSA
asmKgggffM
■vir'	fešs-j*
.....lit,
nudi vsako količino
Jeklenih rold za tiasvlne,
kompletnih po Cl3 840 K.
Lesenih Essllngerjevih rolfct,
kompletnih po D2 700 K.
Žaluzije iz deSilc,
vsakovrstne barve kompletno, po D3 330 K.
Zahtevajte cenik in vzorec zastonj in franko. Zastopnike v vseh krajih sprejmem.
2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks upravo lista.
na
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, Orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod »Premog* na upravo lista.
T račnice
za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod »Tračnice* na upravo lista.
Razglas.
Izvozna družba „Impeks“ v Ljubljani je ustanovila svoje podružnice in sicer:
1. Novi-Sad za nakup žita in prašičev.
2. Dunaj, Obere Donauitrasse 17 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji.
8. Ekspozitura v Berlinu, Trstu in Boznu za prodajo živine in mesa.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejšo in najsolidnejše.
m
Koristilo Vam bo,
če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI“!
1»
f' Mn.
m
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Franjo Stikler, restavrater.
BinmilHI!*iiIHBttRlS8a
Gospodinje, pozor! Cene našega prvovrstnega izdelka
ZLATOROG
„ZLATOROG-MILO“
bo nižje kakor pri importiraneni, tujezemskem milu. Sezite tedaj le pogumno po njem! Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. B R O S v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
J
m
ZLATOROG
Odgovorni urednik Anton Pesek.,
Tiska »Uiiteliska tiskarna.* .v IJubljanl