Ameriška Domovi ima
AMERICAN IM SPIRIT FOR€IGN IN liANGUAGC ONLY
NO. 100
SLOVGNIAN
berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Buluth, Joliet, San Francisco, HORNING H€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Fly, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN G164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 10,. 1979
Sen. Edward Kennedy možni predsedniški kandidat leta 1989
WASHINGTON. D.C. — V petek je sen. Edward M. Kennedy, brat umorjenega Johna in Roberta novinarjem sporočil, da sta ga njegova mati in žena pripravljena podpreti prihodnie leto, če se bi odločil postati predsedniški kandidat. Nobene tajnosti ni, da je Kennedyjeva mati močno nasprotovala njegovi kandidaturi. Splošno znano je tudi, da imata Kennedy in žena težave v zakonu, čeprav o ločitvi ni govora.
Ožji prjatelji senatorja in drugi člani njegove družine so že dali časa poudarili, da so ga skrbele možne negativne posledice kandidature na ženi in materi. Sedaj naj bi bila ta ovira premagana. V svoji petkovi izjavi je sen. Kennedy zopet trdil, da ni predsedniški kandidat in da “hoče” preds. Carterja podpirati. Veliko število drugih politikov v Washingtonu pa je takoj izjavilo prepričanje, da se Kennedy v resnici bliža kandidaturi. “Brez dvoma bo kandidiral,” je rekel svetovalec republikanskega kandidata, sen. Howarda Bakerja, “in se že pripravljamo zanj.”
Nekateri poznavalci političnih razmer v tem mestu in v demokratski stranki pa so bili drugačnega mnenja. Omenili so, da bo Kennedyju silno tvegana n a s p r o t ovati predsedniku, članu demokratske stranke. Tudi če bi Carterja premagal v primarnih volitvah ali na strankini konvenciji prihodnje leto, bi Kennedyju bil takšen uspeh le Pirova zmaga. Enotnost demokratske stranke bi bila popolnoma razbita. Republikanski kandidat, naj bi to bilo Ford ali Reagan, Baker ali Bush, bi z lahkoto zmagal. Kennedy pa je dovolj izkušen politik, menijo, da se tega zaveda.
Splošno pričakovano je, da se bo Kennedy končno odločil okoli Zahvalnega dne letos.	;
Športnik Thurman Munson so no bi mogei rešiti iz letala
AKRON, O. — Telesne poškodbe, ki jih je dobil športnik Thurman Munson, član e-kipe New York Yankees pri strmoglavljenju njegovega letala 2. avgusta, so bile takšne, da mu je bilo nemogoče sa-niemu zapustiti razbitine letala. Tudi če bi ga drugi re-šili, je izjavil zdravnik, ki je Munsonovo truplo obduciral, ki bil ta priljubljeni športnik Paraletik. “Morda bi lahko Slavo malo obrnil sem in tja, kaj več pa ne.”
Izvedenci, ki nesrečo pre-Sledujejo, so mnenja, da je k ° nesreče prišlo predvsem radi človeške napake. Thur-*nan Munson namreč naj ne bl kil dovolj izkušen pilot za takšne letalo in ga ni mogel Pravilno obvladati.
Odpirajte slovenske
TRGOVCE
Novi grobovi
Anna Povse
Umrla je 94 let stara Anna Povše, vdova Matthews, mati Ann Lucic, Matthewa in Vincenta, 6-krat stara mati, 15-krat prastara mati. Pogreb bo jutri, v torek, iz Zak pogrebnega zavoda ob 10:00 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja danes od
4.	do 9. ure zvečer.
Enote iranske vojske zasedle Kurdistan
TEHERAN, Iran. — Središče kurdskega upora proti revolucionarni vlade Ajatolaha Homeinija, ki traja več mesecev, je pokrajina Kurdista-na, v severovzhodnem delu države. Po etični pripadnosti in jeziku se Kurdi zelo razlikujejo od večine prebivalcev Irana. Čeprav so tudi Kurdi muslimanske vere, pripadajo drugi sekti te vere kot večina Irancev.
Pred tedni se je kurdski u-por precej razširil in zajel ne samo Kurdistan, ampak sosednje pokrajine. Homeini je ukazal protinapad in včeraj je bilo sporočeno, da so vladne vojaške enote upor zatrle. P r e d s t avnik generalštaba iranske vojske je preko radia Teheran izjavil, da so e-note vojske uspešno napadle in zasedle vsa glavna mesta in druge važne točke v Kur-distanu.
Vojaški strokovnjaki v Washingtonu dvomijo, da bo iranski vojski uspelo streti kurdski upor brez dolgotrajnih in krvavih bojev. Kurdi so preizkušeni borci in jih trenutni porazi ne bodo oplašili, so rekli.
Homeinijeva vlada nadaljuje z izgonom tujih časnikarjev. Glavni vzrok za izgone naj bi bilo sovraštvo večine dopisnikov do iranske revolucije. Zaradi tega, navaja vlada, ti dopisniki ne morejo pisati resnice o dogodkih v Iranu.
Konferenca v Havani ni potekala po želji Fidela Castra
HAVANA, Kuba. — šesta konferenca neuvrščenih držav, ki se je začela pretekli teden v tem mestu in ki jo je skušal voditi kubanski samodržec Fidel Castro, se je končala. Vsa prizadevanja Castra, da bi konferenca sledila njegovim navodilom, so naletela na nepričakovano močan odpor nekaterih držav. Celo vrsto spornih vprašanj konferenca ni mogla rešiti.
Najbolj neprijetna zadeva za delegacije je bilo vprašanje Kambodže. Pojavili sta se dve delegaciji Kambodža-nov. Ena je predstavila vlado Heng Samrina, ki jo je postavila vietnamska vojska. Nobene tajnosti ni, da Samrino-va vlada ne bi mogla dolgo trajati brez pomoči vietnamskih vojaških sil, ki so docela zasedle Kambodžo. Druga delegacija je predstavila vlado Pol Pota, krvoločnega voditelja, ki se sedaj skriva nekje v Kambodži in vodi gverilsko ,vojno proti Vietnamcem.
Večina delegacij pa konferenci ni hotela sprejeti ne eno ne drugo kambodžansko delegacijo, čeprav se je Castro močno boril v prid Sam-rinove skupine. V enem izmed tajnih sej, kjer so to vprašanje obravnavali, naj bi Castro na zelo surov način o-značil nekaj njegovih nasprotnikov med državniki kot izdajalce.
-----o----
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
VREME
Delno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 80 F, jutri tudi delno oblačno in nekaj, hladnejše. Najvišja . temperatura bo okoli 76 F. Dežja ne bo.
Visoka odškodnina sorodnikom žrtev letalske nesreče
CHICAGO, 111, — Odgovornost za največjo katastrofo v zgodovini ameriškega civilnega letalstva so prevzeli graditelji in lastniki letala DC-10. To letalo je maja strmoglavilo v Chicagu iri je bilo ob življenje 273 ljudi.
Letalo je izdelala McDonald družba, lastnica tega pa je bila letalska družba American Airlines.
Odvetniki obeh družb so se strinjali s tem, da družbi izplačata sorodnikom 112 žrtev odškodnino v skupnem znesku 30 milijonov dolarjev, ali povprečno $275,008 na osebo. Družinam ostalih 161 umrlih potnikov pa naj bi šele določili odškodnino.
Sorodniki nekaterih žrtev so že vložili tožbo proti družbama,'v kateri zahtevajo odškodnino, večjo od 65 milijonov dolarjev. Odvetniki, ki poznajo potek in izid takih tožb, predvidevajo, da bo celotna odškodnina, ki jo bosta družbi končno izplačali, znesla okoli 200 milijonov dolarjev.
CARTER: SOVJETSKE ENOTE NA KUBI NE BI SMELE OGROŽATI SALT II
Evropska skupnost pomaga Nikaragvi
MANAGUA, Nik. — Veleposlanik evropske skupnosti v Venezueli je novinarjem povedal, da bo njegova organizacija do konca leta poslala Nikaragvi pomoč v znesku 5.1 milijona dolarjev, prihodnje leto pa bo ta pomoč znašala približno 8.5 milijona dolarjev. Letošnja pomoč je namenjena takole: 2.6 milijona dolarjev hrane in 2.5 milijona dolarjev za obnovo dežele.
Obenem je francoska vlada sporočila, dd bo v kratkem poslala Nikaragvi zdravila in živež. Po mednarodnih organizacijah bo Francija dala novi vladi v,tej državi finančno in tehnično pomoč. ’
Jimmy Carter
WASHINGTON, D.'C. — Pretekli teden se je vnela obširna politična in diplomatska kriza za vlado predsednika Carterja. Ameriški strokovnjaki so namreč ugotovili navzočnost brigade rednih sovjetskih vojakov na Kubi. Brigada naj' bi štela okoli 3000 mož.
Najbolj ogorčeni in glasni so bili nekateri vodilni člani ameriškega Senata, medtem ko je v Carterjevi vladi prevladovalo bolj zmerno vzdušje. Državni tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance je rekel, da ti vojaki ne morejo ZDA neposredno ogrožati in da ni vzroka za kakšne skrajne ukrepe napram Kubi ali Sovjetski zvezi. ZDA se bodo začele razgovarjati s. Sovjet-
Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
III.	več z realnim vivJion-iow, at,. _i_	_
3. Naše krščanstvo je danes bliže evangeliju, ker je odmaknjeno od političnih bojev. Cerkev ne zgublja časa in moči s politiko, kot se ji je to dogajalo od 9. stoletja dalje, ko so bili duhovniki politični voditelji in so posegali v volilne boje, ko so kandidirali za narodne poslance in zavzemali pomembna mesta v vladi. Cerkev danes nima nobenih organizacij, ki ne bi bile v službi njenega duhovnega poslanstva. Naše pastoralno delo je usmerjeno v duhovno uresničenje. Cerkev nima nikakršnih političnih skomin in ne želi posegati na področ ja, ki niso njena.
Seveda je tu — k tej točki se bomo vrnili kasneje — nevarnost d e z i n k arniranega, brezčasovnega, abstraktnega, zgolj notranjega krščanstva. Ta nevarnost je resnična. Nevarnost, da se več ne spoznamo v tem svetu, ker smo ob robu političnega, družbenega, gospodarskega in delno tudi kulturnega življenja. Nevarnost, da naše religiozno izkustvo oslabi, ker se ne hrani
več z realnim življenjem. Nevarnost, da naše krščanstvo postane religija, kjer je realno življenje odsotno; religija, ki je sedanje življenje in sodobna civilizacija ne oplajata., S tem pa tudi slabotna, slabokrvna, dolgočasna religija; religija z zelo bornim življenjskim izkustvom in brez prave povezave z resničnostjo: religija, ki ni sposobna o-blikovati življenja.
4. Očiščena v preizkušnji, materialno uboga, odmaknjena od političnih bojev je danes Cerkev notranje mnogo bolj svobodna. Cerkev ima to veliko prednost, da'so vsi ali vsaj večina njenih članov svobodno njeni. (Vprašanje je, če so vsi, ki so zunaj, svobodno ne njeni.) Skoraj ni Slovenca, ki mu v določenem trenutku ne bi omogočili, ponudili, prigovarjali, naj se oddalji od Cerkye. Prednosti takega koraka so na dlaui. Tisti, ki ostane kristjan, pa se onemogoči, da bi prišel y o-spredje, in se dejansko uvrsti med drugorazredne državljane.
To ustvarja v naši
se
v
posebno ozračje — ozračje svobode in jasnosti. Cerkev nima policije, je brez vsakršne možnosti prisile. V tem, mi zdi, je velik napredek primerjavi s preteklostjo. Težko govorim o ozračju, ki je prevladovalo v slovenski Cerkvi' pred vojno. Vendar imam vtis, da je bila naša Cerkev sila avtoritarna, da je bil naš duhovnik rad oblasten, da je med nami vladalo ozračje prisiljenosti in nesvobode. Kot da je našo duhovščino obhajala temna domneva, dA to ljudstvo v resnici nofe; biti krščansko, da ga treba k temu siliti, da ga treba s tem s silo držati. Zato je bilo v slovenskem krščanstvu tako malo sproščenosti in pristnega veselja. Zato ko malo resnično velikih, virnih osebnosti v naši Cerkvi. Tu so domovali predvsem pricjni, zlikani, usahli. Svobodni duhovi, ki so upali misliti s svojo glavo, so uhajali ven ali pa so živeli ob robu in niso prišli do veljave. Cerkev je bila dostikrat zavetje slabotnih in plašnih.
Je
je
ta-
iz-
Cerkvi vojni pa je zavel med nami
drugačen veter in ti so se preselili drugam. Danes je med nami več notranje svobode, več religiozne pristnosti, več osebne vere.
Vendar se tu zastavlja vprašanje ljudskega krščanstva. Kako more v okviru, ki v njem živimo, krščanstvo o-stati ljudsko, množično, kar je pri nas vedno bilo in kar je v globokem skladju z njegovo naravo? Krščanstvo m nikdar hotelo biti sekta maloštevilnih izbrancev, marveč ljudstvo, množica, Cerkev. K temu vprašanju se bomo vrnili kasneje.
5.	Povojni režim je izvedel tudi ločitev Cerkve in države. To ni tip ločitve v zahodnih demokracijah. Tu gre pravzaprav za izločitev Cerkve iz družbenega življenja. Cerkev je v tem struktuira-nem organizmu tujek, ostanek iz preteklega, premaganega in zavrženega sveta. Napovedujejo ji gotovi konec. (Vendar so “pm-oki” glede tega danes nekoliko bolj diskretni.)
(Dalje prihodnjič)
Franc Rode
sko zvezo o morebitnem odpoklicu teh vojakov ali o kakšni drugi za ZDA sprejemljivi spremembi v njihovem statusu.
V petek so sporočili v Washingtonu, da je Vance poslal posebno pismo sovjetskemu zunanjemu ministru Andreju Gromiku in da je Gro-miko že odgovoril v prijaznem tonu. Obenem so morali priznati, da Gromiko ni nič obljubil v svojem odgovoru.
Po mnenju ameriških izvedencev v državnem tajništvu in v Beli hiši, nočejo Sovjeti povzročiti resne diplomatske krize v odnosih z ZDA glede tega vprašanja. Sovjeti pa tudi ne bi radi zapustili vtis med zavezniki in prijatelji, da so jih ZDA prisilile odpoklicati svoje vojake domov. Takšne sramote ne bi mogli B r ež n j e v in sodelavci v Kremlju prenesti. “To bi bila druga Kuba zanj,” je rekel e-den Carterjevih svetovalcev v Beli hiši, sklicujoč se na poraz, ki ga je Kruščev doživel prav tako na Kubi 1. 1962.
IZJAVA CARTERJA
Predsednik Carter je v petek popoldne podal triminutno izjavo skupini novinarjev v Beli hiši. V tej izjavi je Carter rekel, da ne vidi v navzočnosti sovjetskih vojakov na Kubi vzroka spraviti Kongres ali ljudstvo v paniko. Tudi ni vzroka, je predsednik nadaljeval, da ne bi Kongres odobril pogodbo SALT II. Poudaril je, da je sedanje stanje glede vojakov nesprejemljivo. Prosil pa je za razumevanje in potrpljenje. “Urediti take stvari vzame nekaj cask,” je omenil, “in Cyrus Vance je že na delu.”
Carter je ostro napadel vlogo v prid zunanje politike Sovjetske zveze, ki jo igrajo Kubanci. “Povsod delajo Kubanci kot namestniki ZSSR,” je trdil. “Imamo pravico pričakovati, da Sovjetska zveza prizna in spoštuje naše življenjske interese, če hoče, da mi priznamo in spoštujemo njene interese.”
Najbolj, napadalen napram Castru in Kubi pa je bil Carterjev svetovalec Zbigniew Brzezinski. “Castro je Je lutka Sovjetske zveze,” je rekel. “Nimamo na razpolago niti enega primera nikjer na svetu, v katerem naj bi Castro nastopal proti stališču Sovjetov.” Govoriti o Kubi kot o neuvrščeni državi je res nekaj smešnega,” je rekel Brzezinski.
Neki član Carterjeve vlade je povinarju priznal, da je z izjavo Carter želel vsaj delno pomiriti člane Kongresa. Predsednik se zaveda, da nekaj članov Senata išče opravičilo glasovati proti SALT
II.	Navzočnost Sovjetov le 90 milj od. floridske obale naj bi postalo takšno opravičilo.
Senator Frank Church, načelnik odbora za zunanje za- " deve,. je izrazil svojo osebno podporo stališču Carterja. Dodal pa je, da je bil odgovor Gromika nezadovoljiv. “Ne
Iz Clevelanda j ; in okolice j
Vinska trgatev—
Slovenska pristava priredi svojo vsakoletno “Vinsko trgatev” v nedeljo, 16. septembra. Ob treh popoldne bo kulturni program, po programu bo zabava. Igra Alpski sekstet. Vsi vabljeni!
Lep dar—
Rojak John Sivec, 17831 Neff Road, Cleveland, Ohio je daroval $11 v podporo listu. Iskrena hvala!
Rojstni dan—
V sredo, 12. septembra, bo praznoval svoj 70. rojstni dan g. Frank Mlinar, ki živi v Euclidu. Čestitajo in mu želijo še mnoga zdravja in zadovoljstva člani družine in prijatelji!
Župan Kucinich—
Podpiratelji clevelandskega župana Dennisa J. Kucinicha priredijo v petek, 14. septembra, dva koncerta v prid njegovi volilni kampanji. Koncerta bosta v Cleveland Music Hall ob sedmih in desetih zvečer. Pela bo znana Helen Reddy. Vstopnina je $25 na osebo. Za vstopnice in druge podrobnosti lahko kličete 771-2300.
Prevažanje šolarjev—
Danes zjutraj se je v Clevelandu začelo obvezno prevažanje šolarjev.
Seja—
Društvo Sv. Ane št. 4 ADZ bo imelo mesečno sejo v sredo, ob sedmih zvečer. Po seji zabava.
Obletnice poroke in> rojstni dan—
Dne 19. avgusta sta praznovala 55. obletnico poroke Mr. in Mrs. Jerry Humar. Dne 24. avgusta je pa Mr. Humar praznoval svoj 92. rojstni dan. Čestitke od hčerke Vere Osolin z možem Bob, sina Joe-a z ženo Marion, vnukov in pravnukov!
Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za koncert zbora “Fantje na vasi” v soboto, 6. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, si lahko nabavite v predprodaji. Kličite 432-2041 ali 881-1725. Vstopnice so po $3.50.
------o-----
Zidar za AD—
Uprava AD potrebuje zidarja za, razna zidarska dela. Zainteresirani naj pokličejo lastnika Jamesa Debevca na tel. 431-0628.
Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za St. Clair, E. 64 St., Addison Rd. in E. 66 St.
Nove aretacije v zasedenem območju
TEL AVIV, Izr. — Izraelski vojaški policaji so v preteklem tednu aretirali 70 o-seb, osumljenih terorističnih dejanj v zasedenem območju te države in pripadnosti PLO.
Izraelci smatrajo vse pripadnike PLO kot teroriste in jih stalno preganjajo. To je največja aretacija osumljencev letos.
■■ ■■ M	M « ■ « «!
verjamem,” je rekel Church, da bo Senat to pogodbo odobril, dokler imajo Sovjeti svoje vojak^ na Kubi.”
T
^ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1979	^
f vPP
<»x»."5- 's <1sa;
^^■/blERlSKA DOUOViKA
u iv ST. CLAIR AVE. — 431-0828 — Cleveland, OH 44103
■ Mt I Gil!%;— tl owi
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
.. SUBSCRIPTION RATES:	"	~~
United States:	'
; ; 8.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
.10.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months ■ A'days only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
. - 83	No. 100 Mon., Sept. 10, 1979
Slovenski zdomski otrok in šola
L
Leto otroka; Je značilno, da je največja in vrhovna vuiova na svetu — Združeni narodi — našla potreb-proglasiti tekoče leto za leto otroka. Znamenje je f dokaz, da se človeštvo po širnem svetu zaveda, v veliki nevarnosti je današnji otrok, nosilec bodo-^ rodu in ohranjevalec dediščine preteklih rodov in uh pridobitev sedanje generacije na raznih po-> človekovega udejstvovanja.
Ko se sedaj spet odpirajo šolska vrata, se bomo turni pomudili za hip pri problemu otroka in mladostma, kateremu v matični domovini pravijo “najstnik” dr..cd del sestavljenke tri-najst do devet-najst - teen-o ; razmislili bomo njegov odnos do šole in obratno >ri tem pa ves čas imeli v mislih otroka slovenskih
•	ršev v Ameriki in Kanadi, Kar bo tu navedeno, ima seveda veljavo ne samo za imenovani dve deželi, ampak v načelnem smislu tudi za. druge kraje, kjer naši izseljenci živijo, kakor tudi za staro domovino, kamor segajo naše narodne korenine.
Vsa ta atmosfera našega časa, pa naj bo v social-uem, gospodarskem in še zlasti moralnem pogledu, se
•	vija v otroku nenaklonjene smeri, včasih naravnost škodljive. Že sama potrošniška miselnost, danes tako ;a široko gospodujoča v vseh slojih človeštva, nima pravega smisla za otroka in mladostnika, ker pomenila “breme” za uživanja željne roditelje. V tem oziru je
...•d slovenski ljudmi mnogo bolje kot na splošno, ker majo naši ljudje še globoko usidran etos odgovornosti iz življenjskega smisla, kakor so ga prinesli s seboj v vrvno in skrbno ohranili. Ni tukaj namen razmišljati teh stvareh, ki spadajo v človekovo vest, v družino, v cerkev, sosedstvo in predšolsko dobo; to bomo pre-ekočili in začeli z dobo, ko otrok prestopi šolski prag in ga tam objame nov svet.
Vsaka mati in oče, ki zaslužita to ime, želita in se ‘t/iriita dati in zagotoviti otroku največ in najboljše, kar je od njune strani mogoče, da bi ga uvedla v kar o in plodonosno življenje, ki naj ga uživa kot z' : ; človek in vreden član človeške družbe. To upra-' ičeno pričakuje tudi slovenska izseljenska skupnost, Vdajoča v bodočem rodu ohranjevanje in nadaljeva-; je specifičnih slovenskih etniških, kulturnih in fol-z. v ; ; ,aa ter krščanskih vrednot, kar vse naj power.. slovenski delež in prispevek k. rasti in napredku r k omega okolja, drugim v spodbudo, nam v ponos in zadoščenje.
Tona take želje, načrti in prizadevanja zadenejo .<:< mogočne ovire. Te se lahktf pojavijo takoj ob vstopu kolo in se dostikrat stopnjujejo do težkih, kritičnih vVctoTp katerih včasih ni lahko razvozlati, šola po-■ to pojmuje vzgojo otroka -in najstnika drugače kot to staršem prav.
iTveouo v Združenih državah se je v zadnjih de-■Vjetuh močno uveljavila med vodilnimi vzgojeslovci 7 h ruja. sloneča na fizioloških, bioloških in kinoloških teorijah dunajskega judovskega zdravni-; in znanstvenika Sigmunda Freuda, še vedno je na področm Freud za amerikansko vodilno plast sko-vesr-orna avtoriteta, v katero verujejo in se ponov-■KRUo zkveaiejo, čeprav so Freudov sistem človeko r'7 nul77 in aplikacijo njegovih naukov zlasti na 0-- '°7 7 n: miadostmka, kot močno pretirano in nedoka-7 7 esporavaii in deloma zavrgli nič manj kot on pri-';-'W znanmveihki na tem polju (npr. švicarski Jung), c mu wtora in bi tudi ne bilo umestno razlagati •ve teo.'ue, le toliko naj bo rečeno, da je Freud Unvii koc osrednje gibalo vsega otrokovega (in sploh -vekovega dejanja in nehanja fizično-biološke sile, J . 77;Vije iiodzavest (subconsciousness). Te silo h č’ iz r . a:z tako elementarne in izvirno močne/ da i -v mogoče kontrolirati in krotiti, ne da bi se pri delalo nasilje nad človekovo naravo. •
prvinam, ki so bistven del človekovega Vp' ; se^očitujejo v umu in volji, Freud ne priznava Jlooilne vloge m lih deloma zametava. če je gonilna :v'a v človeku (tudi otroku), njegova emocionalna (ču-. tv -v i substanca v podzavesti.' torej strast, dirigira-”	f - od ^Jisualneoa gona, ie po filozofih
Jreudovcev pri vzgoji s tem primerno računati in vzgo-
jo temu stanju prilagoditi, da bi bilo iz neurejenih impulzov, nagnjenj in hotenj mogoče izoblikovati otroka v vrednega člana družbe. Iz takega koncepta se dado razložiti sodobni pojavi neomejene permisivnosti (o-troku je vse dovoljeno, je osebnost), izločanje ali delni, spregled zaslužene kazni za tudi hude prestopke, igranje in igračkanje ter vse možne, škodljive olajšave namesto resnega pouka in dela v šolski sobi, in tako naprej. Pri najstnikih pa iz takšne vzgojne smeri sledi še ohlapnost v spolnih vprašanjih, koedukacija po kampusih s poraznimi posledicami, zlomljena volja in uničeni značaji.	<
Rezultat tega so slabi učni in vzgojni uspehi, katere, hočejo vzgojne oblasti izboljšati z raznimi novotarijami, v zadnjem času zlasti z obveznim testiranjem (preskušanjem) šolarjev. Uspehi so dvomljivi, dokler se sistem ne ozdravi pri korenini z modificiranjem freudovstva, z uvajanjem duhovnih vrednot v šolsko vzgojo namesto visoko pretiranih, zgolj> fizioloških, zlasti seksualnih elementov, z resnim, temeljitim delom namesto lagodnega igračkanja z modernimi učnimi sredstvi.
Freudizem je tudi trdo zadel ob religiozne prvine v otroku s tem, da omalovažuje in celo izloča versko resnico o dvojni naravi v človeku, namreč o duhovni ih telesni podstati vsakega človeškega bitja. Zato slovenski človek, še. vedno prežet s tradicijo vzgojnih vrednot, prinesenih iz starega sveta in zakoreninjenih v vzgojnem nauku Komenskega in Slomška, s sedanjo šolsko vzgojo tu ni zadovoljen.
(Dalje)
;	L. P.
h , . ''' ,	■ u ! •	' >	u *	•
Beseda iz naroda...

Zakaj romamo v Frank
CLEVELAND, O. —Prijetno se je odtegniti naglici in površnosti današnjega življenja in preživeti dan v zbranosti, v molitvi, v spominih. Prav to ima društvo slov. protikomunističnih borcev v mislih, ko že petnajsto leto prireja romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio.
Ko se kot velika družina zberemo v prijazni romarski cerkvici k sv. maši, se v duhu srečamo z Vsemi deset-tisoči tistih, ki trohne v posameznih in množičnih grobovih širom naše domovine, kamor so jih pahnili komunistični rablji. Dolgujemo jim več kot spomin, dolgujemo jim zvestobo načelom, zavoljo katerih so bili pobiti. Morda smo bili prav zato razkropljeni v svet, da pričamo o njihovih žrtvah, da razgaljamo pravi obraz brezbožnega komunizma, ki si še vedno lasti zlagani naslov osvoboditelja.
Srečamo pa se tudi z vsemi, ki so leta in leta z nami romali, a jih je Bog že poklical k večnemu počitku. Tu so nam vsi tako blizu.
V skupni molitvi prosimo tudi zdravja za tiste, ki zavoljo bolezni niso mogli na romanje. Berglje in zahvale, o-bešene na cerkveni steni dokazujejo, da so si bolniki prav tu izprosili zdravja.
In kako lepo je pri pobožnosti križevega pota ob postajah, razvrščenih po gozdu! Vsako leto daljša je procesija, ki spremlja duhovnika od postaje do postaje in se nato vrne v cerkev za pete litanije, ki so zaključek vseh slovenskih romanj.
S posebnim notranjim zadovoljstvom se vsako leto poslavljamo od tod, medtem ko trepeče v cerkvi še stotine svečk ure in dneve v naše namene.
Pridružite se nam v nedeljo, 23. septembra, in pohitite s prijavo za avtobuse. Prijave sprejemaj >:
Vinko Rožrmn, tel. 881-2852; Lojze Bajc, tel. 486-3515; Marija Mauser, tel. 391-6127.
Čas odhoda bo pravočasno objavljen. Cena za bus je $6 na osebo in se plača pri vstopu na bus.
Tisti, ki boste prišli s svojimi avtomobili, lahko vzamete Ohio Turnpike do izho-da 7, nato južno po 250 do ce-
ste 20, po njej zahodno do ceste 4, kjer je že prvi znak za romarsko cerkev Žalostne Matere božje (Shrine of Sorrowful Mother).
Marija Mauser ------o------
Vabilo Oltarnega društva pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — Zopet prihaja jesen, ko običajno priredi naše društvo kosilo v farni dvorani in vabi nanj svoje članice in vse druge faranke in farane Sv. Vida. Letos bo to kosilo v nedeljo, 16. septembra, od 11.00 dopoldne do 2.00 popoldne. Vse članice Oltarnih društev drugih fara prosimo, da se nam pridružijo, da bo naše delo bolj uspešno.
Vstopnica za kosilo Stane $4, za otroke $2, kar je za današnji čas več kot ugodno. Vsem obiskovalcem bomo postregli z dobro domačo juho z jetrnimi knedelci, nato s pečeno govedino ali s pečeno pi-ško, kar si bo kdo izvolil. Seveda bodo zraven vse prikuhe in dodatki.
Vabimo vse naše stare in nove prijatelje in prijateljice. Vam ne bo žal! Tudi našega novega urednika Ameriške Domovine vabimo, da se malo spoznamo in pokramljamo in zakonca Debevca.
Na veselo svidenje v dvorani sv. Vida 16. septembra!
Mary Otoničar
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Novi urednik Ameriške Domovine je med nami le malo poznali. Njegovi že objavljeni članki pa so trden temelj bodočnosti našemu listu. Prepričan sem, da bo prebredel težkoče, katere ima s slovenskim jezikom, kot to sam omenja. Iz-gleda, da je urednik mož, kateri zapiše to, kar misli storiti. Začrtal si je cilj, katerega hoče uresničiti, in to nam je povedal zelo jasno.
Kot dolgoletni dopisnik, mu iz globine srca želim polnega uspeha. Nadejamo se, da bo še nadalje vodil našo prelepo in preprosto slovensko pisano besedo po vseh kontinentih ' sveta. Lepa je. Včasih je robata, pa vendar tudi mehka. Slišim jo veselo in vriskajočo, pa zopet zamrtb, žalosfno
\	: A.
'	. • ■•'	•; 'v
in tožno. Neprecenljiv zaklad nam je. Z nami potuje in posluša težkoče, katere nastajajo iz dneva v dan. Boj obsto ja, mi smo mu kos. Težko si je zamisliti slovensko družino, da ne bi na njeni mizi ležala Ameriška Domovina.
*
V državah severne Amerike, Kanade in Avstralije je sedaj preko 7000 študentov, profesorjev in izobražencev, kateri se kot samouki in tudi v večernih tečajih s pomočjo učbenikov uče našega slovenskega jezika.
*
Slovenski priseljenci smo s svojim doprinosom in razmahom v -verstvu, vzgoji, na polju znanosti, umetnosti in industrije, kakor tudi v tehnologiji, arhitekturi, na glasbenem polju in v športu obogatili Ameriko. Tako pismo je poslal bivši kalifornijski republikanski guverner Reagan zastopstvu slovenske skupnosti v naši državi.
*
Spoznal sem se z dopisnikom nekega časopisa. Razgovor se je v glavnem vrtel o-koli Jugoslavije in njene bodočnosti. Videl sem, da ima zelo mešane pojme, da je slabo razgledan. Med ostalimi vprašanji je bilo tudi to: “Ali vam je kaj znanega, da se snuje v bivših begunskih vrstah atentat na Tita?” Pojasnil sem mu to vprašanje v svojem odgovoru in ga vpra^ šal, če mu je kaj znanega o umoru preko 10,000 vojakov slovenske vojske (domobranske) takoj po končanem premirju druge svetovne vojne7 Gledal me je neverjetno. Ne vem, s kašnimi občutki je odiraj al...
*
Opozorilo, katerega sedajle pišem, je velike važnosti in se ga zapomnite, dragi, rojaki in rojakinje. Kadar ste vprašani, odkod prihajate, odgovorite jasno, da ste iz Jugoslavije, po rodu Slovenec oz. Slovenka.
Že večkrat se mi je pripetilo, da nas tudi visoko izobraženi ■ zamenjajo za Slovake in bore malo vedo o Slovencih.
*
Rojakom vseh starosti, kateri veliko potujejo, priporočam, da si nabavijo brezplačno priročno brošuro, obsegajočo 48 strani o prvi pomoči. Iz njenih praktičnih nasvetov boste črpali veliko koristnega in potrebnega.
Naslov:
American Medical Ass’n.
Dept, of Health &:
Education
535 N. Dearborn St.
Chicago, Illinois 60610
Veliko je v Ameriki Slovencev, kateri so po poklicu peki. Glavno vodstvo “Bakery and Industry International Pension Fund” je odločilo in povišalo vsem upokojencem mesečno pokojnino za $25. U-videvnost radi porasta dnevnih cen v današnji inflaciji je bfl glavni vzrok temu koraku. Mislim, da se spodobi in je vredno, da ostali svet izve za to dejanje in se javno objavi.
Predsednik združenja in njegovi ožji sodelavci so dokazali s tem plemenitim dejanjem, da še vodijo važne organizacije možje na takih visokih položajih, na katerih mizah poleg njihovega imena bi moralo biti zapisano: “Mi vam služimo s poštenostjo in rrioralno obveznostjo”, kot ste nam jo zaupali. Hvala v imeT nu vseh Slovencev upokojencev.
Isto vodstvo je pred dvemi leti nakazalo tudi upokojencem $59 božične nagrade po-
Aleksej Goriškj: Popotniki skozi življenje
Iz Argentine, kjer vztrajno in seveda z žrtvijo- prilivajo slovenskemuH k h j i ž e vnemu kulturnemu: drevesu, je prispel nov, roman s celotnim naslovom “Popotniki skozi
leg rednega mesečnega čeka.
S:
Precej pisem sem prejel preko let, prav tako pa sem imel priliko razgovarjati se z rojaki po telefonu.
Ena in ista tožba prihaja z vseh strani. Slovenci razbijamo svojo skupnost; se vdajamo malodušju, brezbrižnosti in mlačnosti. Prehitro odpiramo svoja usta, ne da bi čakali na trezen in preudaren pomislek. In še več in več.
Je res tako. Rojaki ne lažejo. Zdi se mi, da smo bili leta nazaj vrednejši, trdnejši in odločnejši. Z razvrednotenjem dolarja padamo tudi sami. Ni opravičila za vse to. Če bi nas razstavili po policah v trgovine, me skrbi, da ne bi imeli velike cene. Ali je vse to res potrebno? Vsak naj sam sebi odgovori — kdor se čuti prizadetega.
Še vedno drži pregovor: “Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ...”
s!:
Veliko je naših ljudi, kateri bi radi izkazali kako posebno zahvalo ali pozornost sorojaku, voditeljem društev, cerkvenim dostojanstvenikom ob posebnih prilikah. Imamo eno za vsakogar, če Se hoče poslu-žitf tega načina. V Beli wa-shingtonski hiši imajo posebno pisarno, katera na pismeno prošnjo ugodi želji in pošlje posebne čestitke direktno od našega predsednika.
Navedite razlog, ime in morda tudi naslov društva ali slično. Ne pozabite navesti datuma, za kateri čas naj se čestitke pripravijo.
Naslov:
Greetings Office
The White House
Washington, D.C. 20500
❖
Presenetila me je prijateljica izza mladostnih let in me telefonično poklicala. Po dolgih 43 letih ... Dober spomin, ima, celo po glasu me je spoznala. Vesel sem bil. Veliko novic je bilo v dve in pol urnem razgovoru. Če ne bi bilo naše Ameriške Domovine, bi ne vedela za menp, tako pa redno prebira moje članke. Sedaj je že precej znancev in prijateljev našlo pot do mene radi časopisa. Pojdem nazaj in naj s temi skromnimi besedami rečem: “Hvala lepa za prijaznost in poznanstvo. “Toplo je človeku pri srcu, ko vidi, da je prijateljstvo tudi po dolgi prekinitvi osta-
lo.”
Želim njej, kot gdč. hčerki veliko veselih ur med našimi rojaki, saj sama govori tudi epo slovenščino, da sem bil vesel in presenečen. Čakal bom vesti iz Clevelanda, kot mi je pri slovesu obljubila. Obljubim, da bont hiter z odgovorom.
%
Naš kongresman g. Norm Shumway poroča iz svojega urada v Washingtonu, da se vsi tisti, ki se zanimajo za izid preiskave o pok. pred-
življenje”. Izdalo ga je Baragovo misij onišče v Buenos Airesu 1979.
Roman je beseda, ki najbrž tudi beroče občinstvo nekoliko prestraši, ker nismo — na splošno — več vajeni branja obširnih del. Toda kdor bo imel pogum, da se knjige loti in z njo nadaljuje, ne bo razočaran, ker bo našel v njej celo kopo problemov, ki se tičejo ljubljanske družbe iz leta 1927 in tam okrog, kamor je roman krajevno in časovno usidran, a so še vsi problemi, ki jih avtor obdelava in rešuje dovolj spretno — še vedno aktualni: s o c i a L n o vprašanje, materializem življenja, brezglava usmerjenost buržujstva, kapitalizem, komunizem, družina, verski problemi (ki jih znajo komu-mšti rešiti v petih minutah! Glej Ukana!), ateizem in vera, z e d i n j e nje krščanskih Cerkva, predvsem katolicizma in ruskega pravoslavja, ki je katoliški Cerkvi najbližje, dočim so druge avtokefalne pravoslavne Cerkve bolj lokalno narodne in se v knjigi najde precej tragična oznaka, da so nekateri grški škofje bolj Grki kot kristjani — kar je nepremostljiva ovira za združitev krščanskih Cerkva, tembolj ker najdemo marsikaterega tudi nam zelo blizu stoječega novolatinca, ki je enako usmerjen in zraven še prepričan, da ima prav.
Pisatelj skuša vse te probleme rešiti in jih tudi rešuje, kar je za našo dobo zelo aktualno, ker smo prav v tej važni zadevi krščanskih Cerkva stopili iz stoletne ali tisočletne letargije na pot dialoga, soočenja in iskrene želje po zbližanju in seveda tudi po zedinjenju — nekoč v bodočnosti, ko bodo skupna stremljenja in prizadevanja dozorela, kar je zelo važno, ker bi nekaka čustvena naglica na tej poti le škodila, kakor dokazuje zgodovina takih poizkusov.
V romanu nastopajo mnoge osebe in je polno dejanja, spletov in razpletov — včasih se zdijo skoraj fantastični, četudi so prav kruto realni.
Prav je, da je krščanski svetovni nazor poudarjen pri reševanju mnogih problemov, ker je s tem hkrati povzdignjena veljava svobodnega pisatelja in motrivca življenja, ki ga ne ovira cokla materialistično diktirane in politično usužnjene celo leposlovne literature.
Če velja za vsako knjigo pravilo, da ni vredna branja, če ne zasluži, da jo dvakrat bereš, se bo ob tej knjigi bralec prepričal, da jo je treba (Dalje na 3. strani)
sedniku Kennedyju, lahko o-brnejo na pisarno državne tiskarne. Tam se namreč lahko kupi 12 izvodov za vsoto $87.50 ali pa zadnje zasliševanje in preiskava za malo ceno $6.50.
Naslov:
Government Printing Office Superintendent of Document? Washington, D.C. 20402
Prav tako je naš kongresman predložil način štedenja, in sicer s tem predlogom: Vsi državni uradi in zaposleni naj bi imeli 4-dnevni delavni teden s 40 urami ali preneseno v dneve z 10 urami delavnega dne.
S tem misli prihraniti na' potrošnji bencina, elektrike, ogrevanja, hlajenja prostore^ in nepotrebnih plačanih delavnih nadur.
Maks Simončič
U
4 !
r 0' h>
^ XMEKI5KX IX5MDTINX, r SEPTEMBER 15, IS7S
■n- ... , . -------...................................... ........—•	______«ir»,-----------:...........................—------
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
VESTI
■ Z SLO
V E IU I
XXII.
Sošolec Volasko se je ni neki gostiji seznanil z znano poštarico iz šentjurske okolice; ko je bil pri meni na obisku, mi je predlagal, da bi jo obiskala; meni je bilo prav; ko sva prikolesarila v vas, je bilo poldne; našla sva jo v njenem stanovanju; takoj sem opazil, da je imela bogato knjižnico in da so knjige izražale komunistično filozofijo; in na knjižni polici je imela veliko Marxovo sliko; pa ni slovela kot kakšna propagandistka marskizma; a je s svojim cinizmom in lahko-živostjo slabila katoliške ideale med vaško mladino; med pogovorom je mirno izjavila, da ni sovražila duhovnikov, in da jim je bila vedno na razpolago, ako bi si jo poželeli kot žensko; nekaj dni pozneje me je spravila v zadrego; ko sem vstopil v avtobus, ki je vozil med Gornjo Radgono in Mariborom, je ona že bila v avtobusu, in . ko snu; prišli v Maribor, sem se je s težavo znebil.
V počitnicah sem se rad u-deleževal novih maš. Novo-mašniki so me vabili, ker sera dobil sloves, da sem znal zabavati ljudi, posebno s šaljivimi samogovori, z napovedjo “nove vlade” v Beogradu. To pobudo sem dobil od bogoslovca Pečarja. Ker sem bil včasih zgovoren in ker sem jezik precej dobro obvladal, sem ustvaril vtis, da sem vse, kar sem si sproti zmišljeval, res bral iz časopisa v rokah. Sprejel sem Pečarjevo domislico; poiskal sem “Slovenca” ali “Jutro”; z razprostrtim časopisom sem stopil na klop in začel: “Pravkar sem dobil današnji časopis in v njem novico, da. imamo v Beogradu “novo vlado”; ministri v novi vladi so ...”; navedel sem nekaj imen znanih politikov, potem sem začel dodajati nenavadna ministrstva in imena ljudi iz okolice ali celo imena ljudi v novomaš-ni uti. Počasi so ljudje začeli uvidevati, da je “novica” bila potegavščina in so jo z velikim veseljem sprejeli. Počasi sem osebnosti svojih monologov razširil: mogoče kakšen navzoči župnik, novomašnik, kakšen navzoči veljak, mogoče kakšen dogodek v okolici. Ti monologi so bili šaljivi, nešaljivi, včasih mogoče Malo jedki. Na neki novi maši v ptujski okolici sem ga polomil; junak mojega mono-loga je bil ptujski prošt in sem omenil, da je njegova dolga pridiga dala lepo priliko nekaterim ljudem, da so se malo naspali; te opombe ni prijazno sprejel. Pa sem monologe dajal tudi ob drugih Prilikah, npr. v obednici ptujskega minoritskega samostana na pobudo gvardijana p. Mirka. Včasih sem postal član Slavkove godbe; bobnar mi je dal svojo kapo in boben in lolkač, in sem kmalu vedel, kako šteti takt in tolči po bobnu. Pri nekaterih novih Tnašah smo bogoslovci prevzeli petje; pa o tem pozneje.
j^aj kar tukaj omenim tudi nekaj, kar je bilo večkrat Predmet Cukalovih opomb in ■''Varil in opominov, kar je bi-M včasih omenjeno celo v slovenski literaturi, kar je hilo predmet mnogih dovti-P°v in štorij:	nove maše. in
I DoSPslovci in dekleta. Gotovo da so se.bogoslovci na no-Mh mašah srečavali z dekleti, la dekleta bi delili v dve skupini- v prvi skupini bi b'-
e družice, dekleta iz kmeč-
kih družin; v drugi skupini bi bile študentke in dekleta iz “boljših slojev”, ki niso bila med družicami in so bile po “mestno” oblečene. Med družicami se je budila čustvena romantika; želja, zbuditi bo-goslovčevo pozornost — biti predmet bogoslovčeve pozornosti; ponos, da se bogoslovec, ki je bil v njenih očeh nekaj posebnega,' več kot navaden kmečki fant, za njo zanima, za njo bolj kot za druge družice; da pri mizi sedi ob njej, da je med čindaro največkrat poleg nje, da jo tika. Pa ko se je nova maša končala, so ostali samo spomipi, ki so prej ali slej splahneli; v bogoslovcu kmalu, v družici mogoče malo pozneje; mogoče sta se pozneje še srečala: ali na zborovanju, na farnem žegnahju, ! pri kakšni farni igri — pač veselo snidenje in začasna oživitev spominov. Kaj pa druga skupina deklet? V večini 'slučajev razmerje med bogoslovcem in dekletom, ako se je sploh .začelo, ni šlo preko praykar opisanih meja:	čustvena romantika.
Veliko je zaviselo od značaja obeh. Ako sta oba upoštevala naravo mladostne privlačnosti in ako sta oba imela zdrave nazore o ljubezni in se zavedala, da sentimentalna romantika lahko zbudi spolnost, sta pač oba vedela, da bo njuno srečanje ostalo lep spomin. In to se je navadno dogajalo. In je tako ostalo, čeprav sta se pozneje še srečala ali celo srečevala. Mogoče je bilo izmenjanih nekaj pisem ali razglednic, mogoče mu je poklonila šemizeto za kolar. Ako pa se je le zgodilo, da se je novomašno poznanstvo sprevrglo v pravo ljubezen in je vodstvo bogoslovja to opazilo, je bogoslovec bil kmalu postavljen pred izbiro: ali razdreti svoje ljubezensko razmerje ali pa zapustiti bogoslovje. Ako je tako poznanstvo postalo res globoko in je bilo vzeto kot nekaj resnega, je bogoslovec sam prišel do spoznanja, da se mora odločiti glede svoje bodočnosti: ali postati duhovnik in živeti kot celibater (neporočen), ali pa zapustiti bogoslovje in se prej ali slej poročiti. V tistih časih se možnost poročenih duhovnikov sploh ni omenjala kot možnost razvoja v Cerkvi. Redko se je dogodilo, da bi bogoslovec zapustil bogoslovje zaradi- seznanjanja z dekleti na novih mašah. In šušljanja, da so se bogoslovci na novih mašah spolno izživljali ali rabili , gozdove, grmovje, senene p las te za strastno poljubljanje in obje manje, niso imela splošno veljavne osnove. In jaz v tem pogledu? Tako bi' odgovoril: nisem bil lepotec in zato nisem zbujal pozornosti; in nisem imel časa, ker sem bil preveč zaposlen z zabavanjem vseh ljudi na novi maši, kar me je utrujalo; kljub svoji zgo ornosti nisem imel talenta za sentimentalne pogovore s posamezniki.
Kt.r že pišem o spolnosti, naj še tole zapišem: čeprav je bilo bogoslovje samo za moške in smo se pripravljali za celifcatsko življenje, ni nikoli bilo namigov, kretenj in vabil za kakšno homoseksualno razmerje ali romantiko.
Heteroseksualnost nam je bila nekaj naravnega in smo o
homoseksualnosti slišali samo pri moralki, ko snio študirali šesto božjo zapoved, da smo se seznanili s katoliškim vrednotenjem h o moseksual-
Legendarni most je dobil družbo
SOLKAN. — Že nekaj časa ima znani most v Solkanu družbo. V njegovi okolici namreč ropotajo težki stroji raznih slovenskih gradbenih podjetij, ki pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje nove hidrocentrale. V neposredni bližini mostu so zrasle barake, v katerih bodo prebivali graditelji novega objekta, ki je predviden tudi v o-simskih sporazumih. Dobrih 200 metrov više od starega mostu pa je pred dobrim mesecem zrasel začasen most in tako omogočil graditelje HE
nosti; in smo slišali tudi pri pastirni, da smo se seznanili, kako ravnati s homoseksualci v spovednici. Celo v literaturi se je tedaj smatralo homoseksualnost za nekaj nenavadnega, nenaravnega.
Tudi sledeče je bilo v zvezi z mojimi počitnicami. Dvakrat sem bil novomašni cere-moniar (rekli smo ceremo-ner). Franc Murko od Sv. Bolfenka v Slov. goricah me j e prosil, da bi bil 'ceremoni-ar pri njegovi novi maši; to je bilo po mojem drugem letniku v bogoslovju, leta 1934. Zadnje tedne pred novo mašo sem kar preživel na njegovem domu. Ker tedaj še nisem kolesaril, sva veliko hodila, ali pa me je on naložil na svoje kolo. Priprave so potekale po nepisanih navadah.
O teh pripravah bom več pisal pozneje. Vse je dobro potekalo. Ker sem se seznanil z veliko ljudmi, sem se v tisto • župnijo pozneje večkrat vračal na obiske, posebno še v župnišče.
(Dalje)
KULTURA
(Nadaljevanje s 2. strani)
tudi po drugem branju še večkrat odpreti in se še bolj poglobiti v reševanje raznih problemov, ki jih pisatelj vedno osvetli s svetlobo krščanstva.
Knjiga se nam predstavi kot nekaka Divina Commedia človeškega dejanja in nehanja in je seveda odločno katoliška, kot če bi jo pisal kak Goloma in spominja v obdelavi- Sergija (ena glavnih o- -seb) na psihologijo Dostojevskega. Ne strinjam pa se, da je Sergej sodeloval pri izsiljevanju očima Bereca do drugega očima Sonjinega in njene matere.
Za pisatelja je večkrat dovolj, da nam predoči razne scene in ni še posebej potrebno predolgo podčrtavanje in opominjanje, kako naj dogodke razumemo, ker nas že slika dogodka prepričuje, ker bi sicer pripovedovanje, čeprav je tekoče in ne obremenjeno kot pri nekaterih sodobnih piscih, postalo nekaka nepotrebna moralizujoča tirada, ko bi zadostoval krepak udarec. To velja tudi za začetna gesla: dovolj bi bilo eno, npr. prvo: Dnevi sedanjega življenja so kratki... Zelo učinkovito bi bilo tretje geslo: Jaz sem pot, resnica in življenje. (Jan. 14, 6).
Čeprav je knjiga obširna — 448 strani tiska po 44 vrstic —• in je bila tiskana daleč na zahodni obali Južnega Atlantika, ni v njej skoraj nobene tiskovne pomote.
K. G.
(Op. ured.: Ta knjiga ho kmalu naprodaj v Baragovem domu. Datum bomo sporočili.)
Solkan dohod na levi breg reke Soče, kjer nastaja tudi glavno gradbišče. Most v Solkanu pa tudi v prihodnje ne bo imel “miru”, saj v bližnji prihodnosti načrtujejo v neposredni bližini gradnpo novega. skoraj 500 metrov dolgega mostu, ki bo pomenil začetek nove ceste v Goriška Brda, ki bo potekala prek Bo-italijanskega ozemlja in ki jo tudi predvidevajo osimski sporazumi.
Ali Slovenija nima naravnih lepot?
LJUBLJANA. — Jugoslavija je predložila, naj bi v seznam 'svetovnih kulturnih in naravnih spomenikov sprejeli iz Jugoslavije stari del mesta Dubrovnik, narodni park Plitvička jezera, ostanke Dioklecijanove palače v Splitu. Ohrid in narodni park Durmitor.
Slovenija je bila pri tem čisto prezrta, četudi ima svetovno znano Postojnsko jamo, ; kobilarno Lipico, presihajoče Cerkniško jezero in Kras, Triglavski park, dolino Soče in še mnogo drugega. Vse te naravne posebnosti so mednarodno poznane, vendar pa so jih na zvezni ravni v Beogradu v tem primeru čisto prezrli.
Povečana tovarna v Mengšu
MENGEŠ. — Kolektiv ETA, živilska industrija Kamnik, je odprl v Mengšu preurejeno in razširjeno tovarno za predelavo rdeče pese in kislega zelja. V Etinem obratu v Mengšu so že pred petimi leti izdelovali kvas, ki je veljal za najpomembnejši izdelek, kasneje pa je postajala proizvodnja vedno manj donosna. Večjo novost in tudi ponovni vzpon obr,ata v Mengšu pomeni letošnja montaža novega avtomatskega stroja za pakiranje kislega zelja. (r. g.)
V Sloveniji so umrli
11.	avgusta
Ljubljana:	Marija Plahuta
roj. Doles, Tončka Žagar roj. Lipoglavšek, Justina Lavrič;
Podcerkev: Terezija Hace roj. Mlakar;
Logatec: Terezija Krajnc;
Ptuj: Jurij Borovšak;
Celje: Peter Kolar;
Izola: Mirko Štravs;
Gornja Radgona: Ivo Muc;
Jevnica: Jože Kisovec.
12.	avgusta
Ljubljana: Venčeslav Gabrijelčič, Jože Markoja, Ivanka Skr lep, Marija Kranjec roj. Vrhovnik, Jože Red-njak;
Mengeš: Janez Trstenjak;
Šmartno: Ludyik Blas;
Mozirje: Klemen Klemenak;
Kranj: Ivanka Košir roj. Re-kef;
Novo mesto: Martina Ajdi-šek;
Zg. Kašelj:	Marija Cimprič
roj. Žitnik;
Zg. Paloviče: Anton Brleč.
13.	avgusta:
Ljubljana: Albina Logar, Ivana Trefalt, Nuša Dežman, Alojzija Buder roj. Bajec;
Dravlje: Janez Žurbi;
Sostro: Jože Strah ml.;
Mekinje: s. Angela Justina Koncilja;
Šentvid pri Planini: Cecilija Strniša roj. Rižnar;
Češnjice: Leopold Aupič;
Trbovlje: Anton Breznikar;
Podbočje: Mprija Šketa;
Mavčiče: Iva? Draksler;
Celje: Franjo Frajle;
Ig: Franc Avanzo,
14.	avgusta:
Ljubljana: Edvard Smerdelj, Lidija Bradač roj'. Gruden; Šmartno pri Litiji: Martina I lisek roj. Bregar;
Portorož: Bogomir Kobal;
Dol pri Hrastniku: Ludvik Seničar;
Črna vas: Ivan Štrumbelj; Tržič: dr. Kozma Ahačič; Gameljne: Matevž Kepic; Mengeš: Srečko Komatar.
15.	avgusta:
Ljubljana: Andrej Jereb; Kropa: Ivana Vidic, roj, Gašperšič;
Barka: Alojz Felicijan; Braslovče: Franc Rojnik;
16.	avgusta:	' -
Ljubljana:	Gregor Bašelj,
Ivan Kosi, Franja Slapar roj. Bevec; ,
Mengeš: Rudolf Javh;
Solkan pri Novi Gorici: Mija Rutar roj. Logar;
Trebnje: Jože Smolič;
Polje:	Ivana Bolta roj. Hri-
bar;
Nova Gorica:	Marjetka Bu-
cik roj. Belec;
Dragomer: Stanislav čamer-nik.	*
18.	avgusta:
Ljubljana: Jože Fatur, Antonija Kralj roj. Peršin, Justi Samide roj. Omladič, Franc Kačič, Jana Kralj roj. Skalar, Marija Zaletel roj. Češak, dr. Ivan Zobec, France Per;
Tržič: Ema Jerman roj. Šter; Žadobrava: Janez Hvala; Studenec: Miro Vadnjal; Bizeljsko: Ivan Bibič;
Domžale: Janez Lenček;
Lipica: Frida Grandič; Jesenice: Frančiška Rojnik; Šentlovrenc: Janez Goreč.
19.	avgusta:
Ljubljana: Franc Sedlar, Jože Ančik, Ivan Čebulj, Andrej Pediček, Jože Lipold, Anica Vrhovec, roj. Avbelj; Laško: Stanislav Slimšek; Izola: Avgust Brezavšček; Trstenik: Janci Pavel, salez,; Lesce: Franc Prezelj;
Tržič: Tone' Dornik;
Kranj: Rudi Puhar;
Krško: Ivan Planinc;
Polje: Ivan Zupančič;
Rečica ob Savinji: Franc Bastl;
Domžale: Josip Kranjec; Kidričevo: Franc Mežharič.
20.	avgusta:
Ljubljana: s. Hadrijana Marija Hostd, Marija Rem-škar, Julij Weibl, Ivan Koman, Marinka Kovač roj. Škedelj; Stana Valentinčič roj. Iskra;
Vel. Loka: Janez Zupančič; Krško: Jožica Sterle roj. Koncilja;
Mengeš: Jožica Pavli;
Laško: Alojz Holcer;
Šenčur: Viktor Sire;
Celje: Ivica Hrovat r. Čmak; Domžale: Frančiška Nolimal; Podpeč:	Jožefa Todori roj.
Suhadolnik;
Struga-Otočec ob Krki: č. s.
Marija Ljudmila Dečman; Hrastje pri Kranju:	Anica
Kadivec:
Podkum: Terezija Ocepek.
Diabetiki na Slovenskem
LJUBLJANA. — V Sloveniji vsako leto odkrijejo 2500 novih diabetikov, natančnejših podatkov o številu bolnikov pa ni. Točne podatke o razširjenosti te bolezhi imajo le za mesto Ljubljana, kjer je vsako leto 1000 novih diabetikov. Na občnem zboru slovenskih zdravnikov so poleg števila bolnikov ugotavljali pomanjkljivo preskrbo z zdravili, ki so življenjsko važna za bolnike s sladkorno boleznijo.	i
Prebivalstvo v Sloveniji
■ LJUBLJANA, Slov. — Konec letošnjega prvega polletja je, v Sloveniji' prebivalo 1,882,289 ljudi, od bega jih je 913,409 prebivalo v mestih,
- /	i 1
jnK>,ooy pa je ono nemestniu prebivalcev. To število prebivalcev je za približno 9 odstotkov večje kot ob popisu leta 1971.
Medtem ko je pred petimi leti, namreč leta 1975 živelo v mestih v Sloveniji 730,815' ljudi, jih zdaj živi skoraj četrtino več. Med desetimi naj-večjimi slovenskimi mesti se je tako število prebivalcev v zadnjih desetih letih zmanjšalo samo v Trbovljah in to za dober odstotek. Povsod drugod se je število prebivalcev dvignilo. Najbolj se je število prebivalcev povečalo v Velenju, namreč od 1. 1968 do letošnjega junija za 63.4 odstotka, v Novi Gorici se je-dvignilo za skoraj 53 odstotkov, v Kopru za 47.4 odstotka, v Novem mestu za 30.5 odstotka, v Ljubljani za 27.6 odstotka. V Kranju se je število prebivalcev v zadnjih desetih letih dvignilo za 22 odstotkov, v Celju za skoraj 13 odstotkov, v Mariboru za 12.2, | ,1
Ljubljana ima 259,107 prebivalcev, Maribor 128,154 in Celje 38,062.
------o—
Hegovaliiča za
neozdravljivo bolne
1 : ' '
Cleveland. Ohio — Metropolitan Health Planning Cor-: poration v Clevelandu se je načrtno lotila zelo človekoljubnega dela pomagati neozdravljivo bolnim preživeti zadnje mesece življenja v kar se da ugodnem okolju, po možnosti med domačimi na domu. Začeli so že z delom za uresničenje načrta za bolniško oskrbovanje neozdravljivo bolnih, ki jih je samo v Clevelandu in širši okolici več kot 1300. Največ teh bolnikov boluje na raku in jim zdravniki napovedujejo kvečjemu še 6 mesecev življenja.
Zamisel o negovališčih za neozdravljivo bolne (hospices) so že pred mnogimi leti praktično uvedli v Angliji, v Združenih državah so to človekoljubno zamisel začeli uvajati leta 1974 in so uspeli, da ima že 32 zveznih držav takšna negovališča, skupaj 115. V Ohio bo tudi bolnišnica Sv. Jožefa v Lorainu ikmalu določila posebno sobo s 6 posteljami kot negovališče za neozdravljiivo bolne dodatno k domači oskrbi, kar prakticira že eno leto.
Ves načrt za negovališča neozdravljivo bolnih izvajajo po federalnih zdravstvenih direktivah. Za to je potrebno posebno izvežbano bolniško osobje, ki obiskujejo bolnike na domu, jim nudijo zdravstvene nasvete in tudi pomagajo pri drugih vsakdanjih potrebščinah. Za clevelandsko širšo okolico je v načrtu, da bi bilo v bolnišnicah na razpolago vsaj 50 postelj v posebnih sobah za neozdravljive bolnike, ki ne morejo ostati doma. Bolniki, ki nimajo več upanja, da bi še kdaj ozdraveli, občutijo silno potrebo ne samo po zdravniški negi, da jim lajšajo bolečine, še bolj jim lajša življenje dušna tolažba in
prijateljsko toplo sočustvovanje.
Za neozdravljive bolnike v takšnih negovališčih bo vsa oskrba tudi po najnižji ceni.
MALI OGLASI
RICHMOND HTS. 2 LOTS
Investment property. Must sell. $5000 each. 951-3225 after 6 p.m.
(99-103)
CHESTERLAND CAPE COD Beautiful wooded lot. Large slate foyer. Living, dining country kitchen. Garden room. 3 bedrooms, iy2 baths, rec room, basement, 2 fireplaces, 2 car garage, patio. 13/2 miles from shopping and schools. 9106 Forest Lane. By Owner. $84,500. Call 729-1017.
(96-102)
V NAJEM
5 sob spodaj, $125.00 na mesec, brez otrok in živali. V iCollinwoodu blizu E. 140 St. 681-7515
(96-100)
For Rent
3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989 after 4 p.m.
(99-109),
For Rent
5 Rooms and bath. ! Call days 881-1393 _____________ ^	(X)
FOR SALE BY OWNER EASTLAKE RANCH
Aluminum sided. 3 bedrooms, 2Y2 baths, finished basement, many extras. Close to schools. Call 946-0285.
(97-101)
HELP WANTED
Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-8700.
(X)
FOR SALE — BY OWNER
Euclid brick bungalow, maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many extras. Call 943-3028.
_____________________ (X)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683: po 5:30 zvečer.
jr'-W-' r '	(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
NEEDED
Waitresses, Short Order Cooks, Bus Boys, Porters and Dishw'ashers.
Vienna Gardens 1385 E. 36 St.	“i
431-4227
(96-99)
For Rent
5	rooms up. 6526 Bonna Ave. — 361-0033.
(100-101)
For rent
6	Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073.
(100-103, 105),
Prijatei’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO 1UDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO.

GENERAL OFFICE
Local merchant has an opening for clerical help. Duties include inventory control, light bookkeeping, typing, etc. Qualified applicant must be an accurate typist 50 to 60 vv.p.m. and be effective with detail and figures.
We provide a good salary, benefits, profit sharing and excellent opportunity to grow with an expanding compan;r. Call or apply in person.
ALSON JEWELERS 2600 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44114 861-1511
AMERIŠKA. DOMOVINA, (SEPTEMBER 10, 1979
“Saj storim — hočem storiti — tako le zaradi tebe, ti moj ljubček... Da bi ne zapustil vdove po revežu, otrok po prosjaku... Imata očeta in vendar niti pedi lastne zemlje, niti teliko, da bi mogli položiti tja svojo glavo... In kaj če bi mene ne bilo?”
“In zato — zato ostani! Sam praviš: če bi mene ne bilo?”
Gospa Adleta je gojila do Premisla ljubezen, kateri ni primere. Da mu je mogla s poslednjo kapljico svoje plemenite krvi privabiti na ustnice smehljaj, bi bila to storila. Ni bilo, ni in ne bo bitja nad dobro ženo, ki je v nesreči svojemu možu, bodisi pod revnim krovom ali v nesreči svojemu možu, bodisi pod revnim krovom ali v sijajnem gradu — vse — tako popolnoma vse. — Premisi se je nato zo£et obrnil k oknu in gledal v temne megle, ne da bi govoril le besedico.
“Če bova imeli tebe, če naju ti ne zapustiš — imava vse, če bi se morali skrivati ne vem kje še!”
Toda oče je zdaj komaj slišal hčerin glas.
Oblak na njegovem čelu je postajal temnejši in temnejši, roke so se mu stiskale v pe sti in prsi so se mu burno dvigale... To je divjalo, divjalo v njegovi hrabri glavi, to je Besnelo, besnelo v njegovih prsih. Je-li čudno, da se je Premislov značaj polagoma trdil v mramor, ki je postal nagrobni kamen njegove zakonske sreče!
Oče Dobrogost se je trudil na vse mogoče načine, da bi prepodil in razgnal oblake, ki
so se zbirali na čistem, blan-kitnem nebu življenja knežje rodbine ... Doslej se mu je to še vedno posrečilo; in vselej je čital na obličju gospe Ad~ lete: “neskončno — neskončno hvalo!”
“Pomni moje besede, gospod moj... Sami te pokličejo, samo ko spoznajo, kam so prišli. Popolnoma morajo začutiti svojo propalost, da se jim odpro oči in da jasno spregledajo. H komu se moreš obrniti za pomoč? — Povsodi najdeš le tujca in če bi ti tudi podal roko v pomoč, bo hotel imeti od tega največji dobiček sam... In med tem ljudstvom ti vsaj nihče ne očita kruha, časti te, spoštujejo te, tvojo hčer nazovajo angelja. Poslušaj, gospod moj, ta odkritosrčni svet in ne ruši pokoja v svoji duša ... Prenesel si toliko in z božjo pomočjo | preneseš tudi to!”
In nato si je Premisi res vselej oddahnil in vselej je molče stisnil očetu Dobrogo-stu desnico kar najhvaležnej-e je mogel.
“Tukajšnje podnebje vpliva na me ... Zato ne morem sam ... Res, da ne morem!”
>	IV.
V Bukovskem so se pripravljali k svatbi.
In zdelo se je, da se cela vas oblači v najbolj svatovsko oblačilo. Hiše, hišice in koče so bile, kakor da so naj-skrbneje počesane, na dvorih je bilo vse v najlepšem redu. vsem je gledala iz oči radost, kakor da se ima pomožiti ali poženiti, cela vas. Drevesa po vrtovih so bila sicer gola, skoraj niti lističa ni bilo videti
na njih, a zato so nasekali v, gozdu smrečja, da je bil sta-rostin dvorec od praga do strehe okrašen s temnim zelenjem!
Toda nevesta je bila nekako bleda!
Vendar tega ni nihče opazil. Vsak je imel polne roke dela.
Tako redki, tako • visoki gostje pridejo. Drugoval bo sam danski kraljevič, in družica bo hči češkega kneza.
Starostova soproga sama je večkrat postala na pragu, sklenila roke in se zamislila. Toda potem se ji je pod rokami vse bliskalo. Saj ni čudno Kako bi si mogla misliti, da doleti Jitruško taka sreča.
Rod Bukovskih starost je bil v Bodrski deželi že od pradavna eden najimenitnejših. Na shodih je njihova beseda odločevala največ. In sreča za nje, da so se znali vsaj deloma prilagoditi razmeram, katerim se ni bilo mogoče izogniti. Brez tega pa je ostalo starih rodbin, ki so se spominjale kneza Kruka tako malo, da bi jih lahko seštel na prstih.
V tukajšnjem kraju so bili Bukovski staroste zatiranemu ljudstvu vse: uteha, nadeja in zaščita.
Od onega časa, ko je prišel pod njihovo streho oče Dobrogost, je stal v dvorani na pročelni strani med obema oknoma križ ...
Vendar so bili tukaj tudi še obrazi dedov. Ti križa ne sramotijo in ga ne bodo sramotili. Spoštovanje starih očetov je med vsemi narodi, in pa nauku križa je ena največ j ih pregreh, če vnuki preklinjajo pradede, da so kdaj grešili. Nedotaknjen je ostal tudi žrtvenik, samo da je stal na njem tudi križ; a ta je bil zelo dragocen. Bil je iz čistega srebra in Križani na njem izdelan silno umpthp-
(Dalje prihodnjič)
“Poglej, tukaj v Amerilki Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, Id ga moreva prihrani#.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”

'
Za papeža čas počitnic ni čas oddiha
T Rim — 19. avgusta 1979 — Danes se je v Rimu in po c vsej Italiji končal čas skupinskih počitnic. Italijani jih imenujejo kolektivne počit-nice..Ljudje se v trumah vračajo domov in seveda na svoje redno delo.
Za počitniške dni sv. očeta Janeza Pavla II. pa bi težko rekli, da so to bili zanj dnevi počitnic, saj je postal Castel-gandolfo kraj stalnih njego-
vih srečanj z mladino, katera lažje prenaša rimsko poletno vročino, kakor jo prenašajo starejši.
Po podatkih rimskega turističnega urada so bila v letošnjem avgustu v Rimu zasedena vsa razpoložljiva mesta po hotelih, kar se menda še ni nikoli zgodilo v Rimu. Posebno številno prihajajo sedaj v Rim mladi, ki bi radi videli sv. očeta. In kar je po-
sebno značilno, največ teh je iz Združenih držav Amerike.
Zanimivo je tudi, da sv. oče vedno želi biti med ljudmi, najrajši pa seveda med mladimi. Zadnjo nedeljo je čakalo sv. očeta v Castelgan-dolfo nekaj tisoč romarjev, ki so zasedli vse prostore do zadnjega kotička. Papež jim je govoril o sv. očeta Pavlu VI. in njegovi oporoki. Med množico na dvorišču je bilo ob tej priložnosti izredno veliko članov znanega ognjiščarske-ga gibanja. Spet druge skupine so navdušeno prepevale ter se jim je papež nekajkrat pridružil.
To nedeljo zjutraj je papež maševal za skupino 200 mladih rojakov iz Poljske, članov znanega poljskega mladinskega gibanja “Oaza”. Po sv. maši se je sv. oče z njimi pogovarjal dobro uro in pol. Sv. oče je tako navajen ljudi okrog sebe, da niti pri oddihu ni rad sam.
To nedeljo popoldne je sv.
oče sprejel v posebni avdienci afriškega kardinala Čidimba, ki so ga ravno tiste dni izpustili iz zapora. O njem je sv. oče rekel, da je to eden najpogumnejših in najbolj odprtih afriških škofov.
V torek pred praznikom Marijinega Vnebovzetja je sv. oče obiskal samostan klaris v Albanu. Ob vhodu v samostan s strogo klavzuro so ga sprejele sestre in mu nastlale preprogo iz cvetja. Med mašo v sestrski kapei jim je med drugim rekel: “Ve niste zapustile sveta, da bi se izognile križem in težavam, ki mučijo človeštvo. Nasprotno. Ve nosite vse to v srcu. Zaradi te vaše navzočnosti v svetu, v družbi in v Cerkvi, ki je skrita, a zato nič manj pristna, gledam tudi jaz z zaupanjem na vaše sklenjene roke in zaupa mvaši ljubezni in razumevanju težkega poslanstva pa-pežke službe.”
Za papeža čas počitnic ni čas oddiha.
KOLEDAR
društvenih prireditev
SEPTEMBER
1C. — Oltarno društvo pri Sv
Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
16. — Velik bazar priredijo clevelandska društva Slov. ženske zveze v Slov. domu na Holmes Ave., ob 1.-8. zvečer.
IG. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi.
22.	— KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-American Heri tage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri zvečer. Igra Alpski sekstet.
7.	— Občni zbor Slovenske šole sv. Vida.
,7. — SKD Triglav v Milwaukee-ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13.	— Newburgh-Maple Hts. klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner.
13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesensM družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
2J. — Občni zbor Slovenske
pristave.
21.	— Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” 28. — Dramatsko društvo Lilija praznuje 60-letnieo svoje ustanovitve v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
28.	— Pevski zbor Planina pods v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
november
4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
11.	— Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju
pri Sv. Vidu.
16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida
priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Gd 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob ^ popoldnfe.
DECEMBER
9. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
IG. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
1980
FEBRUAR
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.	— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slpvenci”.
MAJ
11. _ Materinska proslava (
Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	_ Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen, Leona Rupnika.
JULIJ
20 — Piknik Slovenske šole
pri Sv. Vidu na Slovenski
pristavi.
OKTOBER
18 - Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci .
KRES PRIREDI
PROGRAM Z VEČERJO IN PLESOM
22, SEPTEMBRA 1979
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVENIJI
❖ ❖ *
Pričetek ob 7. zvečer z nastopom, za katerega je vstopnina $3, po nastopu bodo servirali večerjo. Vstopnice za večerjo lahko rezervirate pri g. Ivanu Zakrajšku (732-8008), cena $7. Za ples bo igral orkester Veseli Slovenci.
-r-ryrTTTTTTTT'rrYYYYTTTTTTrTTTZTTTXXXIXXXr^XXXXZX^ZXtf
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon.
« M
M M N * M
M
M N M
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name

Street
City
State

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele-
•	ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
J