List 86. Kako je komisija v dunajski razstavi mesca maja jugoslovanske vina sodila ? *) Iz časnika štajarske kmet. družbe. Pri komisij za presojo vin so bili sledeči gospodje: Atems Herman grof, Braunbock Ferd., Greiner Jožef, HavasJožef od, Hlubek F. Ks. dr., Scherzer J. G., Schrek Adam, Stipperger Bernard, Tomas Jožef in referent dr. Hlubek. Zaupniki pa: Ehrenberg Vilhelm, Faseth Fridrik, Leidenfrost Franc, Schvarzer Aloizi, Storger Juri in Čebul Vin-cenci. Ta komisija je takole sodila: Horvaške in slavonske vina. Iz teh dveh kronovin je 65 vinorejcov okoli 130 sort vina v 780 buteljah in v več sodcih v razstavo poslalo. Razpostavljene vina so v obče kazale, da je v vino-nosnih deželah vinoreja in ravnanje z vinom v hramu še precej na niski stopnji. *) „Novice" so že omenile, da ne Horvatje, ne Krajnci, kteri vejo, da imajo tudi dobre vina, niso bili zadovoljni s preceno-stransko razsodbo horvaških in krajnskih vin v dunajski razstavi. Le zavoljo tega tedaj, da naši bravci na drobno zvejo, kaj je omenjena komisija rekla od jugoslovanskih vin, natisnemo gori navedeni referat. Vred. Kar se vinoreje vtiče, bi bilo pred ko ne mislite, da so terte uzrok, da nima vino pravega okusa, ali pa ker jih previsoko rasti puste, ali pa tudi ker nograde premalo prekopujejo in zemljo okrog tert preveč zarašati puste. Najnavadniše tertne plemena na Horvaskem in Slavonskem so: modra katiarka, zelenika, bela vipavšica, bela mozlovina, černa kralljvina, topolovina, belina in tanto-vica i. t. d. Te plemena, razun kraljevine, ktere so pri Zagrebu, Omiljem, Šent Ivanu, Doljancu, Plantovijaku in Vugrovecu skorej peti del tertja, se prištevajo k poznim plemenom, in od kadarke in zelenike dobivajo doljni Štajerci tudi v prav vročih letih vino, da je komaj za vžiti. Tega je pa tudi uzrok pervič, ki je med ondotnimi tertami velika me-šanca raznih sort pozno in bolj zgodaj zrelih, kakor na priliko: šopatna, cigan, lipošina ali tantovina, plava sipa, višnjeva gospinšica, plava pelesovna, bela kadarka, jan-ševec ali joforko i. t. d. — drugič pa ker puste posebno Horvatje in Slavonci terte štiri do šest čevljev visoko rasti, in ker nogradov ne prekopujejo in šavja ne trebijo; zato pa se ni čuditi, da horvaške in slavonske vina niso v ptujih deželah veliko obrajtane. Kar pa obilnost vina zadeva, se horvaški in slavonski vinogradi v pervo versto štejejo, ker so tako rodovitni, da se v teh deželah po navadi na enem oralu po 7 startlnov ali 70 veder vina pridela, ki ga v nobeni drugi kronovini toliko ne pridelajo. Na Horvaskem in v Slavonii imajo okoli 58,000 oralov vinogradov, v kterih na leto okoli 4,060,000 veder vina pridelajo, ktero je 16 do 20 milijonov gold. vredno. Pohvalo sta dobila le gospod grof Jožef Ohamore za černo od leta 56 in pa Njih visokos knez L i p p e Schaumburg za belo od leta 53. Vina dalmatinske. Iz te dežele je bilo od 12 vinorejcov 18stero sort vina v 108 buteljah v razstavo poslanih. Dalmatinske vina je komisija zastran dobrote in čistote posebno čislala in pohvalila, in od njih svoje mnenja raz-odela rekši: da se zamorejo sploh španjskim vinom prili-kovati, posebno pa tisto, ki mu Pečeno pravijo, in ki ga je bila kmetijska okrajna družba iz Orebice v razstavo poslala, in pa M al vaz i j a, ki jo je bila kmetijska družba iz Dobrovnika poslala; te ste bile naj več obrajtane. Za tema dvema je komisija pa tisto za naj bolje spoznala, ki mu Dalmatinci Grk pravijo. Po vinu „Pečenoa imenovanem se je ob času tertne bolezni po Italii tako pogostoma popraševalo, da mu je cena za vedro na 20 goldinarjev poskočila. Kmetijska okrajna družba v Orebici je za v razstavo poslane vina sreberno svetinjo prejela, gospod Pole t ti v Almisi pa bronasto; gosp. Bosetti-ove vina iz Kurkule so bile pa le pismeno pohvaljene. V Dalmacii se vino na 119,000 oralih prideluje, in ga sploh na vsakem oralu po 15 veder, po 4 gold. vrednosti, priraste, skupej pa 1,785,000 veder, ki velja 7,140,000 gold. srebra; kterega cena bi se dala na blizo 20 milijonov gold. povzdigniti, če bi se vinogradi z večim pridom ob- 342 delovali in vinska kupčija na višji stopnjo povzdignila, in takrat bi se znalo pričakovati, da bi dalmatinske vine spanj-ske sčasoma prekosile in epodrinile, posebno pa vino ma-dejra. Vino- in sviloreja sta dva kmetijska pridelka v Dal-macii, ktera utegneta sčasoma Dalmacijo na visoko stopnjo premožnosti povzdigniti. Koroške. Vin, ki jih je c. kr. kmetijska dražba iz Celovca v razstavo poslala, niso bile vredne, da bi jih bila komisija presojevala. Kazun tega se mora tudi reči, da koroška dežela ni za vinorejo pristojna, sem ter tje se kak posamezen pri-jatel vinoreje s terto peča. Na vsem Koroškem se na kakih 1000 oralih terta nahaja, kjer se kakih 1500 veder vina pridela, ki je okoli 6000 gold. vredno. (Dalje sledi.) List 87. Kako je komisija v dunajski razstavi mesca maja jugoslovanske vina sodila ? *) Iz časnika štajarske kmet. družbe. (Dalje.) Krajnske. C. kr. kmetijska dražba v Ljubljani je šesterih sort vino od 5 vinorejcev v razstavo poslala, od kterih je bil gospod Gabriaoov pikolit najbolji spoznan. Vipavski „Oberfeldera iz vinogradov gosp. grofa Lan-tieri-a, kteremu tudi sploh „Kindermachera pravijo, in kteri je sicer zlo obrajtan, ni v razstavi svojega dobrega imena poterdil. Škoda, da ni bilo zlo rudecega maruna v razstavo poslanega; bil bi od komisije gotovo zavoljo dobrote in niske cene pohvaljen bil. Sploh pa ni na Erajnskem vinoreja do zdaj še na visoko stopnjo prišla, posebno na Dolenskem ni taka, ka-koršca bi imela biti, menda večji del zato, ker se tukaj tertne sorte nahajajo, kakoršne so Horvatie v svoje verte zaplndili, h kterim so Dolenci še naslednje pridružili, nam- *) V poslednjem listn v opombi k temu sostavku zdolej na pervi strani, v 3. versti beri preenostrano (zn einseitig) namest precenostrano. Vred. reč: tičino, lipovšino, volovno in javor, — terte, ktere po navadi ne donašajo žlahne jagode. Marun, kterega Krajnci naj bolj obrajtajo, se prideluje naj bolj v štajarskih vinogradih ob Savi. Vino se na Krajnskem na 16,700 oralih prideluje, kjer ga na leto okoli 324,000 veder pridelajo, ktero se na 1.296,000 gold. ceni. Tega pa ni za potrebo krajnske dežele zadosti, zato se ga pa tudi več tavžent veder v deželo pripelje iz Stajarskega in Primorskega. Dolenska stran je posebno za vino- in sadjorejo, kakor tudi za svilo- in čbelorejo kaj pripravna dežela, zato bi bilo tudi prav, da bi se ondašni kmetovavci omenjenih obdelovanj z večini trudom poprijeti. — Le škoda, da se tukaj z vinorejo ravno tako vkvarjajo kakor na HorvaškemI Primorske. Iz Primorskega je bilo iz Kopra vino z imenom vino roso v razstavo poslano, ktero se pa v vradnem imenika ne nahaja, in nad kterim ni komisija nič posebnega našla. Vino se prideluje v primorskih vinogradih na 32,200 oralih, kjer se ga na leto okoli 800,000 veder pridela, in srt na^ 3.200,000 gold. ceni. Cernkasti pikolit in refošk sta na Primorskem skor naj več obrajtana; belih vin Primorec ne čisla veliko. Na Primorskem bi se imele skorej samo černe vina pridelovati in le bolj zgodnje terte vpeljati, kjer jih po navadi visoko rasti puste. Zgodnja portugaljska ali oportska terta, ktera je od nekdaj že v Vipavi na grof Lantieri-jevih grajščinah zasajena, bi bila skorej naj gorša, da bi se na Primorskem sploh zasadila, zato, ker se rada na visoko spenja. Ravno tako koristua bi bila na Primorskem tudi plava frankiška, ktera v Gumpoldskirhnu in Vezlavi že dolgo slovi. Vojaške krajine. Iz vojaške krajine sta le gospod Ilia Gavranovič 7. graničarskega regimenta v Klokajseviku in g. Marko Tadianovič, brodo-graničarskega regimente Nr. 7 v Kra-novcah, černe vina v razstavo poslala. Imenovane vina so bile ob enem s slovenskimi vred presojene bile, in kar se je od unih izreklo, tudi od teh velja. V vojaški granici raste terta na 48,000 oralih, kjer se vina na leto najmenj 1.449,000 veder za 4.347,000 gold. vrednosti pridela. Vinogradi v vojaški granici so, kar rodovitost zadeva, ravno taki kakor na Horvaškem in Slavonskem. (Konec sledi.) List 88. Kako je komisija v dunajski razstavi mesca maja jugoslovanske vina sodila? Iz časnika štajarske kmet. družbe. (Konec.) Štajarske vina. Iz Stajarskega je bilo od 32 vinorejcov 99 sort vina v 594 buteljah v dunajsko razstavo poslanih. Štajarske vina so bile sploh s pohvalo in posebno mlajše vina enoglasno prav pripravne za napravo šampanjca spoznane. V pervo versto nepenečih vin so bile od komisije tiste vina spoznane, ki jih je gosp. Vilhelm Ehrenberg, ključar Njih ces. visokosti, svitlega Nadvojvoda Jo an a iz Pekarskih nogradov poleg Marburga v razstavo poslal. Svitli Nadvojvoda Joan so bili pervi, ki so obilno žlahnih tert na Štajarskem (26 oralov v Pikarjih poleg Marburga) za-rediti dali, in gospod Ehrenberg je v djanji skazal, da se tudi v nogradih, kteri se v legi k verlim vinskim goricam 350 nikakor prištevati ne dajo, prav dobro vino pridela; zato je bil pa tudi risling od 55. leta najboljše, tramin pa od ravno tega leta za najprijetniše vino enoglasno poterjen, akoravno nista na najboljših vinogradih prirastla. Rulen-darja od 48. leta je komisija prijetno in ob enem tudi močno vino kerstila; traminarja od 50. leta pa ni taka pohvala doletela. Sploh so bile iz černega traminarja pridelane vina več »brajtane in za boljše presojene, kakor vina od ka-koršnih koli dragih tert. Izgled, ki so ga svitli Nadvojvoda Joan v viooreji štajarkim vinorejcom dali, je veliko pripomogel k povzdigi štajarske vinoreje. Obudil je poslednje leta dosti vinorejcov, da so jeli iz svojih vinskih goric slabeje tertne plemena metati in jih z boljšimi, kakor z drobnim in laškim rivč-kom, s černim tramincom, belo, černo in plavo mušico, černo mavrovno, zeleno in plavo mušico, s plavo frenkiško in černo cirfandlersko terto i. t. d. zasajati. Po izvcrstnih in žlahnih vinih s pekarskih goric Njih ces. visokosti, svitlega Nadvojvoda Joana, za ktere je dunajska komisija veliko sreberno svetinjo odločila, je bil rad i sel er iz pcrve vinokupčije štajarskih vinorejcov v Marburgu, in gospod Klemena grofa Bran d is-a za naj prijetniše štajarsko vino spoznano; pervemu je bila velika, drugemu pa mala sreberna svetinja odločena. Med Radgonskimi vini je od 46. leta gospod Vinzenc Čebul o v keršbaher vse druge prekosil, in je dobil veliko sreberno svetinjo, med lutenberškimi je bilo pa tisto za najžlahneje enoglasno spoznano, ki ga je atmontški samostan od leta 55 v razstavo poslal, za ktero je malo sreberno svetinjo s tem pristavkom prejel, da se naj bolj tokajskim vinom prilikuje. Obžalovaje pa moramo reči, da se lutenberšina z grun-auerjem (zeleniko?) ni obnesla, kakor bi se bila obnesti imela, posebno, ker je znano, da se v lutenberških goricah kaj žlahna kaplja prideluje. Naj boljšo zeleniko je v dunajsko razstavo gosp. vitez J. Pistor od leta 56 poslal, ktera je bila tudi pohvaljena; od drugih vinogradnikov so bile ali kalne viua poslane, ali so imele pa kak poseben slaj. Med lutenberškimi in radgonskimi so bile vina gospod Riharda žlahnega Ko do lica pohvaljene. Od teh vin se pa se reči zamore, da morajo v kletih s posebno skerbjo gleštane biti, ker se vino od toliko poslanih butelj ni v nobeni pohabilo, čeravno so bile na Dunaji delj časa v prav gorkem kraji hranjene. Za lutenberšino se je samotok (Ausbruch) g. Franca S a rt o ry- a naj bolj čislal in pohvalil. Brandner, šmic- in ritersberger niso pri presoji posebno dobro obstali. In še sicer sam brandner, kterega nekteri vinorejci za kralja med štajarskimi vini imajo, se ni prikupil popolnoma; samo gospod Franc Druškevič-ev od leta 55 je bil nekoliko pohvaljen. Ptujske mestne vina so si v razstavi veljavo in dobro ime pridobile, toda le premalo se jih je v razstavo poslalo, zato so bile pa samo gospod Fiirst-ove od leta 39 pohvaljene. Zaveršje in kološke vina, ktere na Štajarskem že dolgo dolgo slujejo, in po kterih se bo še zlo popraševalo, so se v razstavi pogrešale. Med šilherji je ono gospe Ane Saurau-ove grofiuje, za ktero je veliko bronasto svetinjo prejela, vse druge prekosilo; razun tega. je bilo tudi gosp. J. Storger-jevo v Stajncu pohvaljeno. Med černimi vini, kterih pa ni bilo v razstavi veliko, posebno ker so se izverstne zavzalarške pogrešale, zasluži samo Konjiški (Vinarier) od leta 56, ki ga je bil gospod Jožef Pan na Dunaj poslal, imenovano biti. Kar pa peneče vina cele razstave zadeva, so bile Klein ošek-ove najbolje in enoglasno pohvaljene, zato jim je pa tudi komisija zlato svetinjo priznala. Ker ste bile za vina pa le samo dve zlate svetinji odločene, je velika komisija sklenila, da naj se brata Kleiuošekova z veliko sreberno svetinjo poslovita, ktero sta tudi prejela. Brata Kleinošeka sta si v resnici velike zasluge v vinoreji pridobila; zakaj ona sta s svojo bistro previdnostjo, marljivostjo in obertnostjo v djanji pokazala, da so štajarske vina za napravo penečih vin zares pripravne, in če bi se Štajarci naprave penečih vin z večim trudom poprijeti, bi se v našem cesarstvu gotovo toliko dragega šampanjerja ne popilo . za kterega se leto za letom lepega denarja iz dežele na Francozko pošilja. Razun teh so bile še vina naslednjih vinorejcov pohvaljene, namreč; grajšinskega oskerboištva kneza Vin-dišgraetza na Štajarskem za poslani riteršpergar od leta 56, samostana Šent-Pavla v Marburgu, za pekarsko vino od leta 56, gospod Dominika Čolni k a iz Dervanj, za mnogoverstne vina, med kterimi so bile nektere prav izverstne; Ormuške grajščine za lutmerški samotok od leta 1855 in Raj n s ki samostan za zandbersko vino od ravno tega leta. Na Štajarskem raste vino na 60,000 oralih, kjer se ga na leto 1.200,000 veder za 6 milijonov vrednosti pridela.