Politični ogled. Avstrijske dežele. Ko bi ne bi pravični Bog tako glasno ia vazločno govoril in svaril po nevihtah in drugih neštevilnih nesrečab, ki nas tarejo, bi se človek le smejal dandenešnjemu svetu, ki postaja čedalje bolj — otročji. Ene dni sem so ropotale vse liberalne novine, kakor da Avstrija na vseb krajib v šibre leti. Iu kaj je bilo? Nič druga kakor to, da so svetli cesar vojnega ministra Kubna odstavilli in Kollerja za novega ministra postavili, vrednikov liberalnib uovin pa niso poprej v])rašali, ali smejo to storiti? Ker cesarski pisrui na oba omenjena ministra niste podpisani bili od vkupnega ministra Andrassy a, je šel krič po vseh liberalnih novinah, da je vstav (Verfassug) v nevaruosti! Mi smo si na tihem mislili: Hvala Bogu, da so svetli cesar pri tej priliki krepko na noge stopili in prevzetnim ustavakom pokazali, da so gospod, ki z avmado sami zapovedujejo! — Brž potem pa, ko so liberalne novine enoglasno regljati začele nad svetlim cesarjem, prinesla je uradna ,,Wiener Ztg." pismo do ,,ljubega grofa Andrassy-a", v kterem mu svetli cesar nazDanjajo, miuister pa to podpisuje, da je Kubn milostljivo odstavljen in Koller na nja mesto postavljen. Uradni list se pa izgovarja, da se je dan poprej, ko ste pivi dve pisini razglašeni bile, ,,pozabilo" razglasiti tudi pismo na Andrassv-a! S tem je primtrobentača ustavakov, ,,N. fr. Presse1', jako zadovoljna. Kaj bi ne bi? Domovina je s tem rešena! Mi srao pa tudi zadovoljni, ker je Kuhn vrb vsega tega vendar le — šel! Otročarija Nr. II. ,,Tagesp". si je po vselej zanesljiveni izviru izmislila, da sta Lavantski in Sekovski knezoškof deželni vladi naznanila, da fločeta proti ,,veiskim" postavam roke križem držati in vse ministru Stremayru prepustiti. Naš mil. knezoškof pa pišejo listu „Vtld.'', ki je oni ^las s ,,Tagesp." povzel, da je ,,vse to celo izmišljena stvar", kar ,,Mbg. Ztg." strašno bode. Nekaj enakega priaesel je zastran Sekovskega mil. knezoškofa graški ,,Volksbl." Otročarija Nr. III. V Krems-u na Dolenjem - Avstrijskem imeli so ustavaki shod; kterega se je udeležilo, ako se vsi hlapci in radovedni pobalini uštejejo, po poštevu dra. Koppa kakib 490 oseb, drugi pa pravijo, da jih je bilo 491 vkupaj. Naj si bode kakor rado; gotovo jc le, da so ustavaki iz vseb mest pometli svojih ljndi in v Krems komandirali. Ker so toraj vsi bili povabljeni, ki so enih misli, so bili tudi sklepi ,,soglasno" sprejeti. Ti sklepi ao pa: da se Jezuiti in njim enaki vedovuiki izženejo; da & odpadniki, staro-katoličani, enakih pravic s pravimi rimo-katoličani dobodo; da se civilni zakon vpelje, ,,verske" postave pa ostro zvršujejo; da se cerkveno premoženje pograbi in duhovniki popolnoma iz ljudskib šol zapodijo, da ne bodo več zvijač počenjali itd. Sicer se pa ~Kiemsarjiu strašno boje ,,obrata" (reakcije), o kterem se jim zdeva, da že nekaj v oblakih visi, ker so cesar vojnega ininistra tako nenadoma odpravili in resnega Kollerja v ministeistvo poklicali. Otročarije! Č e s k o. Oldic in imenik federalističnih kandidatov se je razposlal obeinam, ki volijo 3. in 4. julija. V oklicn pravijo česki prvaki, da so Čehi sicer pripravljeai k spravi, da se pa posilama nstavakom ne podvržejo. Iz konservativnib velikih posestnikov kandidira edini grof Jan. Harrach, ki je že poprej večkrat voljen bil. Med mnogimi novimi kandidati je tudi prejsnji minister bogočastja, g. Jif eče k. Papeževa 291etnica seje povsod kaj lepo slavila. V Mariboru so mil. knezoškof slovesno sv. mešo služili in ob koncu ,,Tebe bvalimo" zapelii. Po škcfijski naredbi so bile svečanosti po vsej skofiji. Isto poroča _Slovenec" iz Kranj skega, kder je mnogo lepih kresov na predvečer gorelo. — Vnanje države. Sv. Oče so v silno lepem in navdušenem odgovoru na vošila kardiualov dne 17. t. m. odgovorili in kakor vsako leto ponovili p r o t e s t zoper oropanje papeževih dežel, zoper iztiranje redovnikov in roparsko polastenje samostanov in vsako nasilstvo proti kat cerkvi. To storijo letos še posebno zato, ker 8o Jim nedavno pismeni in ustmeni opomini došli, da bi se z nasprotniki cerkve porazumeli. Kako? vprašajo sv. Oče. Eni, ki so začetniki vseh krivic zoper kat. cerkev, so trdi kot kamen, ž njimi tudi največa dobrota nič ne opravi. Drugi, ki so in še ž njimi vlecejo, začenjajo zdaj spoznavati, da je mesto pozemeljskega raja in blagostanja nastopila sploŠDJa revšina, poguma pa nemajo, da bi svoje zmote očitno spoznali in se poboljsali. Ne ostaje toraj druga, kakor počakati in Boga prositi, da jih razsveti in ojači. — Zares prav božji glas na stolu sv. Petra! V Mogunciji na Nemškein imelo je dništvo nemškib katoličanov sijajin občni zbor, kterega so se udeležili najodličnejši nemški katoličani. Z Dunaja je bil baron Stielfrid. Sprejeti sklepi spričujejo prav jasno, da se nemški katoličani n e u d a j o Bismarkovi sili.