|V—|| 111 ii K PREDNOVOLETNE AKCIJSKE CENP 9 doienjka DOLENJSKI UST ^ St DOLENJSKI LIST g. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST mBaMm DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ^DOLENJSKI LIST S DOLENJSKI LIST *___ DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA Tel.: 068/323-553 323-554 Strokovne nasvete ter prodajo in nakup delnic po najugodnejših dnevnih cenah vam nudijo pooblaščeni borzni posredniki DOLENJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Novem mestu nad parkirno hišo na Novem trgu ali po tel.: 068/323-553, 323-554. PUBLIKUM Boi J no posredovalce d d Odkupujemo delnice KRKE po ceni 11.600 tolarjev ® 068/322-490 Plačilo v gotovini! Priznanje tudi za Velodrom Novo mesto Piranski dnevi arhitekture PIRAN - Tema letošnjih arhitekturnih srečanj, ki so potekala od 29. novembra do 1. decembra, je bila Aktualnost šestdesetih let. Spremljala jih je razstava 21 arhitekturnih del iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije v Mestni galeriji Piran. Nagrado Piranesi sta dobila arhitekta Michele Cannate in Fatima Fernandes za ureditev trga v kraju Melicuco v Italiji. Podeljenih je bilo tudi pet priznanj, od tega dve slovenskim avtorjem. Eno so prislužili arhitekti Vojteh Ravnikar z Robertom Potokarjem in Marušo Zorec za stanovanj-sko-poslovno hišo Mandrač v Kopru, drugo pa arhitekti Marjan Zupanc, Špela Kuhar in Aleš Bizjak za Velodrom Novo mesto. Vzporednice današnje arhitekture z moderno šestdesetih let je v predavanjih iskalo 9 vabljenih evropskih arhitektov. Osrednja pozornost je bila namenjena Davidu Chipperfieldu iz Londona, ki je poudaril univerzalnost šestdesetih let nasproti današnjemu regionalizmu in Rolandu Rainerju iz Dunaja, katerega arhitekturni opus je rasel prav v iskajočem duhu šestdesetih. Leta 1997 bodo arhitekturna srečanja obeležena s svetovno razstavo Giovanija Battiste Piranesija. MARJAN ZUPANC Št. 50 (2470), leto XLVII »Novo mesto, četrtek, 12. decembra 1996 • Cena: 180 tolarjev Noben predlog ni bil sprejet V 6. volilni enoti nadpovprečna udeležba na nedeljskem referendumu - Večinski volilni sistem dobil manj glasov od slovenskega povprečja, proporcionalni sistem pa več NOVO MESTO - Le mesec dni po volitvah poslancev v državni zbor smo se v nedeljo lahko ponovno napotili na volišča. Kljub pričakovani nizki volilni udeležbi je možnost neposrednega in najbolj demokratičnega načina odločanja, ki ga omogoča referendum, izkoristila le dobra tretjina vseh volilnih upravičencev. V 6. volilni enoti, ki obsega območje občin Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Sevnica, Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi in območje Bele krajine, seje referenduma po še neuradnih podatkih udeležilo 39,44 odstotka upravičencev, kar je več od slovenskega povprečja, kije bilo 37,7 odstotka. Največja udeležba je bila v tre- podprlo večinski sistem, ki ga je banjški občini, kjer je glasovalo predlagala socialdemokratska 47,26 odstotka volilnih upravičen- stranka ob podpori 43.710 volil-cev, najslabše pa v vseh treh cev, 29.4 odstotka volilcev se je posavskih občinah, predvsem v odločilo za proporcionalni sistem, občini Krško in Brežice. V 6. vo- ki gaje predlagala skupina 30 po-lilnienotije41,4odstotkavolilcev slancev prejšnjega parlamen- MANJ VOLILCEV - Volišča v 6. volilni enoti je obiskalo te 39,44 odstotka volilcev, med katerimi jih je največ podprlo predlog večinskega sistema. USPELA REFERENDUMA NA MIRNI IN V MOKRONOGU MIRNA, MOKRONOG -V obeh sosednjih krajevnih skupnostih, v mirenski in mokronoški, so se v nedeljo na referendumu krajani odločili za dvoodstotni krajevni samoprispevek. Na Mirni je glasovalo 1170 (61,8 odst.) volilcev, za 613 (52,39 odst.), proti 524 volivcev (44,78 odst.), 33 glasovnic je bilo neveljavnih. Najboljši izid so dosegli na volišču za Ornik, Selško Goro in Ravne (77,4 odst za) ter v Zabrdju, Praprotnici in Stari Gor) (69 odst. za). V KS Mokronog je glasovalo 844 (62,84 odst.) volilnih upravičencev, zaje bilo 481 (57 odst.), proti 338 volivcev (40,05 odst.), 25 glasovnic je bilo neveljavnih. Po udeležbi so se najbolj izkazali krajani Belega Griča (73,73 odsL), po uspehu pa Goreaje, Sredaje in Spodnje Laknice (80,68 odst. glasov za!). KARTEUEVČANI BOJKOTIRALI REFERENDUM - V nedeljo, 8. decembra, je 188 volilnih upravičenem’ iz Gorenjega in Dolenjega Karteljevega bojkotiralo volilni referendum na 103 volišču, v 6. volilni enoti. Protestirali so proti naseljevanju socialnih problemov in romskih družin v nekdanjo osnovno šolo. Že v jeseni so pristojnim organom na novomeški občini poslali zahtevek z 188 podpisi o izselitvi teh stanovalcev iz šole. Krajani pravijo, da bi tudi v vasi kdo potreboval stanovanje, poleg lega pa nimajo prostorov za kulturne dejavnosti, trgovino, pa tudi mladina nima svojih prostorov. Odgovora z občine še niso dobili, zato so se odločili za bojkot referenduma. Vaščani zahtevajo, naj občina njihovim zahtevam ugodi. (Foto: Jože Hartman) BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC * Odkupujemo delnice KRKE po 11.600 SIT/delnico * Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) Tel.: 068/342-410 DVA NOVA STARA DIREKTORJA METLIKA - Tbkajšnji občinski svet je na zadnji seji imenoval za direktorja javnega podjetja Komunala Metlika za nadaljnja štiri leta Jožeta Mihelčiča, dosedanjega v. d. direktorja Komunale. Prav tako so svetniki dali soglasje k imenovanju doc. dr. sc. Blaža Mlačka za direktorja zavoda Zdravstveni dom Metlika. TUdi dr. Mlačak je to funkcijo opravljal že doslej. Sporno Hipotovo zemljišče Čigavo je zemljišče v Šentjerneju, za katero se zanima Krka: Hipotovo, občinsko ali župnijsko? ŠENTJERNEJ - Vest, da bo novomeška Krka v Šentjerneju zgradila svoj obrat in da.ji bo parcelo za to ponudila šentjernejska občina, med ljudmi zelo odmeva. Šentjcrnejski občinski svet je v zvezi s tem konec novembra sprejel sklep, da zemljišče, ki velja za Hipotovo, prenese v last občine. Nad tem pa so v Hipotu nemalo začudeni, saj prej o tem niso nič vedeli. V oktobru so na občino sicer poslali ponudbo o prodaji parcele št. 397/1, k. o. Šentjernej, ki je predvidena kot druga industrijsko obrtna cona v Šentjerneju, vendar niso dobili odgovora, 4. Beseda - ščit in kopje Vsakdo ima pravico do zasebnosti in do čimbolj celovite, objektivne in izčrpne informacije. To sta osnovni, često med sabo se izključujoči tezi, s katerima se ubada sodobno novinarstvo. Naj se človek za časopisnim člankom, za govorjeno besedo na radiu ali za komentirano sliko na ekranu ponaša s še tako znanim in zvenečim imenom, vsakič znova je pred bralci, poslušalci in gledalci sam, njegov edini partner, s katerim sme nastopati, pa je lahko le resnica. Ta ugotovitev morda zveni nekoliko patetično v časih, ko se zdi, da je moč tistih, ki obvladujejo javne medije, tako rekoč neomejena in nebrzdana. Morda je v novinarskih vrstah prav zato sedaj težnja po jasnejših in čvrstejših normah še večja. Z njimi naj bi vzpostavili zdrave odnose v medijih ter zaščitili tako človeka in njegovo pravico do zasebnosti kot novinarja, ki ga narejene razmere vse bolj silijo na tanek led. Nedavno novinarsko strokovno srečanje v Zrečah je pokazalo, da v slovenski politiki in gospodarstvu od novinarja mnogi pričakujejo pohlevnost in servilnost. Njihova pričakovanja pa so dolgoročno obsojena na neuspeh. Srečanja slovenskih novinarjev se je udeležil tudi švedski varuh tiskovnih pravic in udeležencem pojasnjeval, koko v njegovi deželi skrbijo za samo-sanacijsko ravnotežje med javnostjo, novinarji in časopisnimi založniki. Ob lem velja poudariti, da je Švedska ena od evropskih držav z najdaljšo in najbolj razvilo demokracijo. Imeti take zaveznike in zglede v boju za objektivnost javne besede, pa je, ob lastni strokovni usposobljenosti, seveda, zelo pomembno. TONE JAKŠE decembra pa so prejeli sklep občinskega sveta skupaj z odločbo, da se pravica do uporabe in lastništva omenjene parcele prenese na občino zaradi splošnega interesa. V Hipotu, ki je največja firma v občini in zaposluje 262 ljudi, pravijo, da je bil lastnik ves čas znan. llipot seje olastninil že leta 1990, vendar se je lastniško razmerje do leta 1995 spreminjalo, danes je dobrih 51 odst. v zasebni lasti, skoraj 18 odst. v lasti iskre in blizu 31 odst. v postopku lastninjenja zaposlenih. Družba Hi-pot v poslovnem načrtu do leta 2()gu sv. Petra v Vatikanu bo letos slovenska tako, da se z vejevjem ni dotikala tal, povezali in s tem pripravili za prevoz na posebaj za ta namen izdelanih nosilcih, ki sojih pričvrstili na obe prikolici tovornjaka. Uidi to zahtevno opravilo, ki je zahtevalo pazljivost, da ne bi poškodovali vejevja izredno lepo raščene smreke, ki je s skoraj 10-metrskim premerom krošnje izstopala tudi na sicer bogato poraščenem območju z iglavci, so opravili v zadovoljstvo vseh. Smreko so nato prepeljali v Kočevje, kjer je na prostoru Agroservisa ostala do petka, ko sojo po krajši slovesnosti ob blagoslovitvi, ki jo je opravil škof Uran, odpeljali na mejni prehod Fernetiči, od koder je v soboto dopoldan nadaljevala svojo pot do Rima. Smreko bo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, lastniku zemljišča, na katerem je smreka pognala svoje korenine pred 75 leti, plačalo ministrstvo za kmetijstvo, ki bo krilo tudi vse ostale stroške, nastale s posekom, ureditvijo in prevozom. Drevo je visoko 28 metrov in tehta 4.233 kilogramov. Ob svoji višini bi z obsegom 219 cm in premerom 70 cm lahko dala za 4,3 kubične metre lGSa' M. LESKOVŠEK-SVETE • Vlade praviloma niso boljše od vladanih. (Smiles) KOČEVJE - V torek, 3. decembra, so v Slovenski vasi pri Kočevju z veliko natančnostjo in pazljivostjo posekali smreko, ki bo letos kot osrednja božična smreka krasila Tčg sv. Petra v Vatikanu. Gre za prvo tovrstno darilo Republike Slovenije Svetemu sedežu, ki bo tako na svoj način poneslo v svet tudi ime Kočevske. Ob navzočnosti predstavnikov medijev, številnih gozdarjev, predstavnikov ministrstva za kmetijstvo in številnih drugih so smreko posekali razmeroma hitro in brez zapletov. Čast, da je to opravil, je pripadla dolgoletnemu sekaču v Gozdnem gospodarstvu Kočevje Janku Antulinu, ki je, potem ko je v smreko najprej zasekal s sekiro, svoje delo strokovno dokončal z motorno žago. Neprimerno več časa pa so delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje in Zavoda za gozdove - Območne enote Kočevje porabili za to, da so posekano smreko, ki sta jo žerjav in nakladalec s kleščami držala \ » \ ____________________________ ... ____________________ DARILO SVETEMU SEDEŽU - Smreko, ki so jo za darilo Slovenije Svetemu sedežu izbrali kočevski gozdarji, je posekal Janko Antulin (Foto: M. L.-S.) C - *:Č : Na referendumu bi zmagal tisti predlog, za katerega bi se odločila večina volilcev, ki je prišla glasovat. To pomeni, da bi moral eden od predlogov dobiti vsaj glas več od polovice volilcev, ki so glasovali, kar pa kljub še neuradnim rezultatom ni uspelo nobenemu od predlogov. Če bi se to zgodilo, bi bil državni zbor dolžan spoštovati takšno odločitev in najmanj leto dni po glasovanju ne bi smel sprejeti drugačne zakonske ureditve niti ponoviti referenduma o volilnem sistemu. Tako je usoda volilnega sistema znova v rokah poslancev, ki lahko ohranijo veljavni zakon ali sprejmejo novega. T GAZVODA • V KOČEVJU IN RIBNICI NADPOVPREČNO - V 1. volilnem okraju 4. volilne enote (Kočevje) se je referenudma o volilnem sistemu udeležilo 6.472 od skupno 14.460 volilcev, kr predstavlja 44,76 odst. volilcev. Za referendumsko vprašanje a) je glasovalo 16,3 odst. volilcev, za b) 31,6 odst. in za c) 34 odst. volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 805, kar je več kot 10 odst. V 2. volilnem okraju (Ribnica) je bila udeležba na referendumu 50,14 odst. (od 9.529 volilnih upravičencev je glasovalo 4.778 volilcev). Za referendumsko vprašanje a) je glasovalo 8,7 odst. volilcev, za b) 62,3 odst. in za c) 16,3 odst. 7A PREŽIVETJE GRE - Minister Dragonja (desno) v pogovoru z gospodarstveniki. (Foto: S. Mirtič) V Suhi krajini vse več strahu pred izgubo dela Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti, obiskal podjetja v Žužemberku in na Dvoru ŽUŽEMBERK - 4. decembra je bil na krajšem delovnem razgovoru v nekdanji Iskri gospodarski minister Metod Dragonja. Z direktorji Keko Varicon, Kekon, Keko oprema, Stelem in FS seje pogovarjal o vprašanjih, ki ta hip tarejo ta podjetja. V pogovoru je sodeloval tudi stečajni upravitelj Iskre Keko Martin Drgan. Podjetja potrebujejo denar za posodobitve, medtem ko obratna sredstva nekako zagotavljajo z lastnim premoženjem in krediti. Pregledali so možnosti, kako pomagati podjetjem, ki zaposlujejo ta čas največ delavcev v Suhi krajini. Obstaja bojazen, da se bodo morebitni interesenti pri nakupu prostorov zanimali le za objekte, medtem ko jim za ljudi ne bo mar. Sedanji najemniki prostorov nimajo predkupne pravice in so zato zaskrbljeni pred naslednjo prodajo objektov. Enake skrbi imajo tudi delavci Novolcsove tovarne na Dvoru. Le tem so delovna mesta zagotovljena, vendar v Straži. Po besedah generalnega direktorja Zvoneta Novine bi tvorila tovarna v Straži zaokroženo celoto in bi zapolnili proizvodnjo v delih, kjer so hale prazne. Trije razlogi o energetski potratnosti, možnosti onesnaževanja in prevoz delavcev na Dvor ne samo da niso poglavitni, ampak so tudi neutemeljeni. Seliti tovarno, predno bo sploh znano, kdo bo novi kupec in ali bo sploh zaposlil nove delavce, so gotovo preuranjene. Minister Dragonja je povedal, da se z ekonomijo direktorja strinja, da pa bo po svojih močeh pomagal, da bi na tem mestu ostala kakršnakoli proizvodnja, ki bi zagotavljala delovna mesta. S. M. Enota kot manjša banka Bilančna vsota novomeške poslovne enote SKB banke znaša 52 milijonov mark - Komitenti kot partnerji - NOVO MESTO - Na prednovoletnem srečanju poslovnih partnerjev novomeške poslovne enote SKB banke - bilo je prejšnji četrtek - je njena direktorica Marica Škoda dejala, da so letošnji poslovni dosežki novomeške enote v skladu s pričakovanji. Novomeška poslovna enota SKB banke letos prvič deluje samo na Dolenjskem in v Beli krajini. V letošnjem letu so odprli novo enoto v Črnomlju in nove prostore enote v Tleb- DOLENJSKA BANKA V BTC NOVO MESTO - Dolenjska banka je za svojo agencijo v Bršlji-nu uredila nove prostore. Od ponedeljka, 16. decembra, bo ta agencija poslovala v trgovskem centru BTC. S spremembo lokacije so spremenili tudi delovni čas, poslej bo bršljinska agencija Dolenjske banke odprta od osmih zjutraj do pol poldne in od dveh do petih popoldne. njem. “Prepričani smo, da smo na Dolenjskem in v Beli krajini razpoznavni po svojem delovanju in da spreminjamo staro podobo bančništva,” je med drugim dejala Škodova. “Sodelovanje s komitenti razumemo kot dolgoročen poslovni odnos, kot partnerstvo.” Bilančna vsota novomeške poslovne enote SKB banke bo konec leta dosegla 52 milijonov mark in po tem ter po obsegu poslovanja se po besedah direktorice novomeška enota lahko primerja z manjšimi bankami v Sloveniji. Prihodnje leto načrtujejo povečanje bilančne vsote, v enoti pa bodo opravljali vse vrste bančnih poslov, tudi devizno poslovanje v celoti, ter tako še izboljšali kakovost storitev. “Ob prenosu tolarskega plačilnega prometa v poslovne banke bodo imeli komitenti SKB banke prednost, saj ima le naša banka 65 bančnih enot v vseh večjih krajih Slovenije, kar bo omogočalo hiter plačilni promet,” je poudarila Škodova. A. B. Trgovska Meka za Madžare in Hrvate? Štajerska metropola dobila nov nakupovalni center MARIBOR - Mariborčani so za Miklavža dobili nov grosistični nakupovalni center, ki se skupaj s parkirišči razteza kar na 14.350 kvadratnih investicij v štajerski metropoli, kjer so zaradi krize naložbe v gospodarstvo postale že prava redkost. Center posluje po najsodobnejšem sistemu, ki so mu v svetu nadeli ime “cash & carry” oziroma “plačaj in odpelji”. Zgradila gaje veletrgovina Ko-loniale iz Maribora, ki s 360 zaposlenimi ima letno okoli 11 milijard tolarjev prometa. V podjetju Koloniale računajo, da bodo v nakupovlani center pritegnili številne gostilničarje, zasebne trgovce, slaščičarje, peke in druge obrtnike in podjetnike iz vse Štajerske, Koroške in Pomurja pa tudi iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Tbjcem, ki kupljeno blago odnesejo preko meje, trgovina “Cash & Carry” vrača prometni davek. Zato je nakupovanje v tej trgovini ta trenutek še zlasti zanimivo za kupce iz Hrvaške. Že pred otvoritvijo si je na-kupovalno kartico oskrbelo nekaj tisoč Zagrebčanov, ki so doslej hodili nakupovati v avstrijski Metro. Glede na to, da bodo morali tujci naslednje leto od L januarja naprej ob vstopu v Avstrijo plačati cestnino (podobno kot ob vstopu v Švico), se bo verjetno marsikateri kupec iz Hrvaške, Madžarske in seveda tudi Slovenije raje kot za nakup v Avstriji odločil za obisk trgovine “Cash & Carry” v Mariboru. Otvoritev novega nakupovalnega centra je obliž na rane, ki jih je v letošnjem letu zaradi padca kupne moči v mestu utrpela mariborska trgovina (največje trgovsko podjetje na Štajerskem Jeklotehna je moralo celo v stečaj). Sedaj mariborski trgovci in z njimi številni gospodarstveniki upajo, da bo trgovina “Cash & Carry” vrnila mestu stari sloves trgovskega središča. Ali bo Maribor zopet postal Meka za Hrvaške in Madžarske kupce, pa bo kmalu pokazal čas! TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika PARKIRIŠČE - Parkirišče pred Mercatorjevo trgovino v Ločni je zgledno očiščeno. Trgovci so očitno ugotovili, da se jim splača plačati za čiščenje snega, in tako so pred dnevi delavci temeljito očistili parkirišče in sneg odpeljali. Če bi imeli stanovalci bližnjih blokov samo kanček takega občutka, ne bi vozili in se lomili po ledu. Ampak v blokovski Plavi laguni so obrnjeni bolj proti Sibiriji. Tako in tako. CLINTON - Eden od stanovalcev zgoraj omenjenih blokov je, gledajoč skoz okno delavce pri čiščenju parkirišča pred trgovino, najprej pomislil, da taka vnema zaradi kakšnega velikega dogodka. “Pa ne, da na povabilo novomeškega župana v Novo mesto že prihaja Clinton?” ga je spreletelo. “Morda oa res. se ie oglasila žena. samo ta bi lahko novomeškemu “Morda pa res, se je oglasila a. “Te dni bo nosil Miklavž in 10 ta bi lahko novomeškemu županu prinesel ameriškega predsednika.” “Če Miklavžu ne bo uspelo, tudi na čudeže ne gre uspelo, tudi na čudeže ne gre računati...” je pogovor sklenil mož. ŠENTJERNEJ - Slavni dolenjski kraj Šentjernej je dobil ime po patronu tamkajšnje cerkve, ki se mu po naše reče sv. Jernej, po tuje pa Bartolomej. Povsem drug možak iz številne svetniške črede pa je sveti German, ki pa za našo deželo očitno nima večjih zaslug in ga ljudstvo ni “posvojilo”. Je pa priljubljen v Franciji in je dal ime celo lepemu predelu svetovljanskega Pariza. To ime, Saint Ger-main, si je nadel tudi pariški nogometni klub. V nedavnih športnih poročilih pa seje prenapeti poročevalec ljubljanske TV 'afnal” in ime tega svetnika slovenil kot Jernej m po njegovem spakovanju naj bi se pariškemu nogometnemu klubu po slovensko reklo - Šentjernej. A kaj se hoče, tistega, kar v Šentjerneju ve vsak petelin, na TV Slovenija še niso “jemali”. Ali pa je duhovitež to snov prešprical. PEŠCI, RAUS! - Novo mesto je ie tako in tako zabasano s parkirano plo(e\’ino, v teh prednovoletnih dneh, ko so kramarji spet zavzeli Glavni trg, pa je v središču mesta še toliko bolj nevzdržno. Zlasti za pešce! Vse bolj nesramni in agresivni vozniki si prisvajajo tudi pločnike in pešci se morajo stiskati ob zidovih hiš, kot Judje v Hitlerjevem rajhu. (Foto: J. D.) Ena gospa je rekla, da so tnorali, preden so velikansko smreko za papeža spravili iz kočevskih gozdov, zravnati več ovinkov. Zlasti levih. Suhokranjski drobiž MLADI GLASBENI UP - Tinja Setničar je prijetno presenetila na nedavni prireditvi v osnovni šoli Žužemberk z igranjem na violino. Spremljal jo je učitelj MM Aleš Makovec na klaviaturah. Je . ftčenka 7. razreda, na violino pa 'gra že več kot pet let. Redno obiskuje tudi glasbeno šolo Marjana Kozine v Novem mestu, včasih spremlja mladinski pevski zbor v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. ČAKALNICA V DOLNJEM KOTU - V prejšnjem Dolenjskem listu je bila objavljena informacija o dveh novih postajališčih 'n novi čakalnici. Avtobusni postajališči, dva izogibna pasova za avtobuse, sta financirana iz republiških virov ministrstva za Promet in zveze, medtem ko je čakalnica s klopjo darilo IGM Strešnik, d.d., iz Dobruške vasi. S. M. MM IZ NAŠIH OB ČIN MM PRIZNANJE NOVEMU MESTU - Največji slovenski turistično-ekološki projekt z naslovom “Moja dežela - lepa, urejena in čista" je doživel svoj vrhunec na podelitvi priznanj najbolj urejenim slovenskim krajem in objektom v soboto zvečer v Slovenskih Konjicah. Nosilec projekta je bila Turistična zveza Slovenije, pokrovitelja pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor. Med najbolj urejene kraje v kategoriji večjih slovenskih mest se je uvrstilo Novo mesto, za Mariborom in Novo Gorico, med turističnimi kraji je tretje mesto zasedlo Krško, med kraji s prehodnim turizmom pa Brežice drugo mesto. Med policijskimi postajami je kot najbolj urejena prvo mesto zasedla PP Trebnje. Na slikia: župan Franci Koncilija, ki je prevzel priznanje za Novo mesto, skupaj z dr. Marjanom Rožičem, predsednikom Turistične zveze Slovenije, in Alojzom Serin-ijem, predsednikom Dolenjske turistične zveze. (Foto: M. Klinc) ČASTNIKI ZA KREPITEV OBRAMBNIH SPOSOBNOSTI - Pretekli četrtek seje v Škocjanu sestalo predsedstvo Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, ki združuje častnike in podčastnike iz občin Šentjernej, Škocjan in Novo mesto, na razširjeni seji, ki sla ji prisostvovala župana občin Škocjan Janez Povšič in Šentjernej Franc Hudoklin. Člani predsedstva, ki ga vodi Borut Usenik, so pregledali in ocenili došfdanje delo organizacije, ki skrbi za krepitev obrambnih sposobnosti starešinskega kadra slovenske vojske. V letu 1996je Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto uspešno organiziralo strelsko tekmovanje z vojaško puško in ogled vojašnice na Bohinjski Beli. V prihodnjem letu združenje načrtuje strelsko tekmovanje za poka! županov, strokovno predavanje o vojaškostrateškili vidikih obrambe naše države in vključevanju v NATO pakt ter ogled vojaške eskadrilje r Cerkljah. Predstavnika Slovenske vojske podpolkovnik Janez Butara in poveljnik vojašnice Novo mesto Anton Klobčaversta poudarila uspešno sodelovanje Šlovenske vojske in združenja slovenskih častnikov, ki postaja vse močnejše. Na fotograjiji: člani predsedstva OZSČ Novo mesto so se fotografirali skupaj s predsednikom republiškega združenja ZSČ polkovnikom Miho Butaro (prvi z leve). (Foto: B. Avbar) VESELI VEČER V ŠENTJERNEJU - Turistično društvo Šentjernej že drugo leto pripravlja koncertni večer z narodnozabavnim ansamblom Slovenski muzikantje, ki že četrto desetletje prepevajo slovenske pesmi doma in v tujini. V dvorani osnovne šole Šentjernej bodo nastopili v petek, 13. decembra, ob 19. uri. Program bo povezoval Podokničar Franci Pestotnik, ki bo na svoj znani način zabaval obiskovalce. Organizator je pripravil tudi žrebanje vstopnic. Te so že v prodaji v trgovini Mercator -obutev v Šentjerneju. Globoke korenine zavarovalstva Najstarejša zavarovalna policaje iz leta 1890 - Nova sejna soba novomeške območne enote Zavarovalnice THglav - Predstavništva v središčih in zastopništva v novih občinah NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so v novi sejni sobi območne enote Zavarovalnice Tčiglav v Novem mestu sklenili vrsto prireditev ob 50-letnici zavarovalstva na Dolenjskem. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo najstarejših zavarovalnih polic z območja Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega in prinašalcem treh najstarejših in treh najzanimivejših polic izročili nagrade. Znana novomeška filatelistka in karto-filka Nika Klemenčič pa je pripravila razstavo razglednic Novega mesta in drugih dolenjskih krajev. Po besedah direktorja novomeške območne enote Borisa Šepe-tavca je odziv na akcijo zbiranja najstarejših zavarovalnih polic pobudnike prijetno presenetil, saj niso pričakovali ne tolikšnega števila-dobili so preko 100 dokumentov - niti si niso mislili, da segajo tako daleč v zgodovino. “Odziv na to akcijo nam pove, da ima kultura zavarovalstva na Dolenjskem dolgo tradicijo,” pravi Šepetave. Prva zavarovalna polica, ki jo je sklenila zavarovalnica, ustanovljena z izključno slovenskim kapitalom, izvij-a prav iz Dolenjske; gre za polico, ki jo je leta 1900 sklenil župnik Janez Virant iz Mokronoga, ko je zavaroval cerkvene zvonove. Prav po tej polici bodo leta 2000 praznovali 100-letnico slovenskega zavarovalstva. Novomeška območna enota Zavarovalnice Tfiglav ima predstavništva v Tfebnjem, Kočevju, Metliki in Črnomlju, zastopniške pisarne pa odpirajo v vseh novih občinah. “Naši načrti so ambiciozni," pravi Šepetave. “Poleg povečanja portfelja bomo še izboljšali strukturo zavarovalniških vrst z večjim poudarkom na osebnih zavarovanjih.” Na natečaj za izbiro najstarejše zavarovalne police z območja, ki ga pokriva novomeška območna enota, je, kot rečeno, prispelo več kot 100 dokumentov; od tega je bila večina zavarovalnih polic, nekaj pa drugih dokumentov v zvezi z zavarovalništvom in med temi potrdilo o plačilu zavarovalnine iz leta 1876. Pravih polic je bilo 94, najstarejša pa je polica zavarovalnice Austria, sklenjena 12. septembra 1890 za življenjsko zavarovanje takrat 4-letne Pie Jelovšek iz Novega mesta. Prinašalec te police, Nikolaj Levičnik iz Zagreba, je dobil tudi prvo nagrado -50.000 tolarjev. Gospod Levičnik je potomec znane novomeške družine Jelovšek pl. Fichtenau, ki je dala tudi več novomeških županov, in sin zadnjih lastnikov gradu Struga. V lepem zahvalnem govoru je prvonagrajenec med drugim dejal: “Iz Slovenije sem odšel kot otrok, zato mi je še toliko dražje, da je prvo nagrado v tej akciji dobil prav zamejski Slovenec, ki se svoje domovine ni odrekel in ni vezi z njo nikoli pretrgal. Tiko je v tej nagradi tudi nekaj simbolike, saj tudi domovina ni pretrgala vezi z mano.” Drugo nagrado - 40 tisočakov - je dobila Milena Kotar iz Šentruperta za polico dunajske zavaro- Za iskanje dela je pomemben cilj Na zavodu za zaposlovanje ponujajo brezposelnim tudi program za odkrivanje poklicnega cilja - Za neopredeljene, ki si želijo preusmeriti • Za večjo samozavest NOVO MESTO - Ena od oblik pomoči, kijih novomeška območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje nudi brezposelnim, je tudi program Odkrivanje poklicnega cilja, ki poteka že eno leto. Program je namenjen mlajšim brezposelnim s končano poklicno šolo, ki so že bili zaposleni, pa so izgubili delo, ali se želijo preusmeriti, vendar ne vedo kam in kako. V dvajseturnem programu poskušajo udeleženci poiskati svoj poklicni cilj, delovno mesto, ki bi jim najbolj ustrezalo. Skupine od 8 do 15 udeležencev vodijo trije psihologi. Odkrivanje poklicnega cilja poteka po nemški metodi, kjer moderator le spodbuja in pomaga, medtem ko udeleženci aktivno sodelujejo z izmenjavo svojih mnenj in iskušenj. “To naj bi pripeljalo tudi do spremembe odnosa brezposelnih do zavoda, saj večina njih še vedno misli, da je zavod tisti, ki mora poskrbeti za njihovo zaposlitev, in ne oni sami,” pravi psihologinja Nada Markelj. Prvi dan se udeleženci seznanijo s temo in metodami dela, ugotovijo sposobnosti in nagnjenja, ki so bila dosedaj v njih še skrita, naredijo krizni načrt, katere svoje sposobnosti bi lahko uresničili, kakšne delovne naloge bi lahko opravljali in kam bi se lahko ponudili. Potem pa naredijo matriko možnosti, najprej določijo cilj oz. zaposlitev, ki bi jo najraje dosegli, potem pa še nekaj alternativnih zaposlitev. Sledi faza pridobivanja informacij. Izdelajo še kratko in učinkovito ponudbo in načrt ukrepov. Natančno orientacijo pa dobijo potem v klubu za zaposlovanje, kamor se vključu- jejo. Znotraj posameznih faz se udeleženci med seboj ocenjujejo, vendar samo pozitivne lastnosti, da si okrepijo samozavest. “Udeleženci so najprej presenečeni, ker program ne poteka v obliki predavanj, ampak zahteva od njih, da so aktivni, da razmišljajo o svoji vlogi pri iskanju zaposlitve,” pravi Markljeva. Ob zaključku pravijo, da so na ta način spoznali tudi probleme ostalih in jih skupaj poskušali rešiti. “Na zavodu bomo s tovrstno obliko dela, ki so jo dosedanji udeleženci zelo dobro sprejeli, nadaljevali, verjetno pa bomo čez čas organizirali takšne programe tudi za druge iskalce zaposlitve, npr. za tiste s končanim dveletnim usmerjenim izobraževanjem,” dodaja Markljeva. J. DORNIŽ valnice iz leta 1893, tretjo - 30.000 tolarjev - pa Marko Travnik z Dvora, ki je prinesel polico iste zavarovalnice iz leta 1899. Poleg najstarejših je komisija, ki ji je predsedoval ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, podelila tudi nagrade za tri najzanimivejše police: za požarno polico prve slovenske zavarovalnice “Vzajeme zavarovalnice” iz leta 1916 prinašalca Sama Medveda iz Novega mesta; za življenjsko zavarovalno polico iste zavarovalnice iz leta 1936 ter za požarno polico Državnega zavarovalnega zavoda iz leta 1946 prinašalko Darinko Uhernik z Otočca. A. BARTELJ PRISRČNO SREČANJE - Otvoritev nove sejne sobe in razstava najstarejših zavarovalnih polic ter . razglednic je bila lepa priložnost za obujanje bogatih spominov nekdanjih novomeških zavarovalnih delavcev. DANES PREDSTAVITVENI VEČER NOVO MESTO - Danes, 12. decembra, bo ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza TVdine predstavitveni večer, na katerem bodo razgrnili izjemno bogato knjižno bero zadnjih dveh let, ki zadeva Novo mesto in Dolenjsko. Beseda bo tekla o knjigah: Kapiteljski arhiv Novo mesto, Prvih sto let novomeške bolnišnice, 700 let župnije Novo mesto - Šmihel, 250 let gimnazije Novo mesto, Dolenjska v letu 1848, o monografiji Novo mesto in zborniku Mesto, vloga, pomen in razvoj Novega mesta v prihodnjem tisočletju. Predstavitev bosta povezovala Staša Vovk in Tomaž Koncilija, nastopila pa bo tudi glasbena skupina D’Kovači. PREDNOVOLETNE PRIREDITVE V ŠENTJERNEJU . ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej, vrtec Čebelica, šen-tjernejska osnovna šola, Knjižnica Franceta Prešerna, šent-jernejski župnijski urad in društva pripravljajo v prednovoletnem času vec prireditev. V tem tednu se bodo zvrstile nasslednie: v četrtek, 12. decembra, bo od 16. do 18. ure v vrtcu Čebelica predstavljena pravljica Zajček in repa z likovno delavnico; v petek, 13. decembra, ob 19. uri bo v dvorani šentjernejske osnovne šole Veseli večer z ansamblom Slovenski muzikantje; v soboto, 14. decembra, ob 10. uri bo v dvorani šentjernejske osnovne šole Prednovoletno rajanje s Kaličopkom; v nedeljo, 15. decembra, bo od 13. do 16.30 v orehoviškem družbenem domu otroški filmski spored, ob 16.30 pa bo prišel dedek Mraz; v Šentjernej bo na trg pred občinsko stavbo prišel ob 17. uri, kjer bodo nastopili plesalci šentjernejske osnovne šole, Benjamin Kovačič, Hočevarjevi otroci, čarovnik in skupina Objem z gosti. V torek, 17. decembra, ob 16. uri bo vrteč Čebelica obiskal čarovnik Sebastijan. v Revozov dar Šolskemu centru ŠC Novo mesto Revoz podaril vozilo - učilo Clio NOVO MESTO - Na priložnostni slovesnosti v avtomehanični delavnici novomeškega Šolskega centra je predsednik uprave Revoza Bernard Cour-sat izročil temu šolskemu centru Clio 1,4 RT Gre za vozilo -učilo s funkcionalnimi prerezi. Ob tej priložnosti je direktor Šolskega centra inž. Štefan David gostom predstavil ŠC Novo mesto, enega večjih šolskih centrov v Sloveniji, ki ga v tem šolskem letu obiskuje skoraj 2.500 dijakov v 93 oddelkih, in to v programih strojništvo, elektronika, gradbeništvo, lesarstvo, zdravstvo in kemija. Poleg tega deluje v centru izobraževanje odraslih, v okviru katerega se sedaj izobražuje več kot 1.200 slušateljev. V tem šolskem letu pa je začela delovati še višja strokovna strojna šola, v katero je vpisano 80 slušateljev in na kateri predavajo tudi strokovnjaki iz Revoza. “Naš center je nosilec tehniškega izobraževanja za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje,” je de- jal David, “tesno smo povezani z gospodarstvom in obrtništ-• vom.’ Strojna šola je največja v okviru SC Novo mesto in obsega vse stopnje izobraževanja do inženirja strojništva, prav Revoz pa je največji “uporabnik” •tega kadra. “S pomočjo Revoza, s katerim nasploh tesno in dobro sodelujemo, smo se povezali z univerzo v Parizu in med drugim upoštevali njihove izkušnje pri razvoju in izvajanju programa višje strojniške strokovne šole. Tlidi današnje darilo avto - učilo potrjuje razumevanje Revoza za našo šolo in dejansko podporo šoli,” je zaključil David. Predsednik uprave Revoza g. Coursat se je v svojem nagovoru obrnil predvsem na dijake, katerim je vozjlo - učilo v prvi vrsti namenjeno, in zagotovil, da bo Revoz tudi vnaprej v okviru svojih možnosti pomagal prijtridobivanju znanja mladih A. B. CLIO KOT UČILO - Vozilo - učilo Clio 1.4 RT sfunkcionalnimi prerezi je na slovesnosti v avtomelianiški delavnici Šolskega centra Novo mesto predal predsednik uprave Revoza Bernard Coursat (desni). (Foto: A. B.) MtM i z ASI HOBČIN MŠi Ujjravna enota Črnomelj v novih prostorih Prva v Sloveniji prostorsko ločena od občinske uprave ČRNOMELJ - V ponedeljek, 16. decembra, bo upravna enota (UE) Črnomelj pričela delati v novih prostorih v poslovno-trgov-skem centru na Zadružni cesti. To je hkrati prvi primer v Sloveniji, da bo upravna enota prostorsko ločena od občinske uprave. Tako bodo končno tudi vsi štirje oddelki črnomaljske UE skupaj, saj je bil doslej oddelek za upravne notranje zadeva v Ulici Mirana Jarca, ostali trije pa v gradu. Novi prostori merijo 1000 kv. metrov, od tega je 600 kv. metrov pisarn, ostalo pa arhiv ter večja sejna soba, ki bo hkrati poročna dvorana. Kot je poudaril načelnik UE Anton Horvat, bo večina novih pisarn v pritličju, tako da bodo dostopne invalidom. Sicer pa bo ob vhodu informacijska pisarna, kjer bo moč kupiti tudi koleke za zadeve, ki jih rešujejo na upravni enoti in na bližnji davčni upravi. Novi prostori UE so bili tehnično prevzeti že aprila, zaradi pomanjkanja denarja v republiškem proračunu pa se UE ni mogla preseliti. A Horvat kljub vsemu pohvali prizadevnost vseh državnih služb, ki so zadolžene za UE. Zaradi denarne stiske v republiški • Jutri, v petek, 13. decembra, se bo upravna enota Črnomelj selila iz starih prostorov v nove, v tr-govsko-poslovnem centru na Zadružni cesti. Pisarn sicer ne bodo zaprli, a bo delo zaradi selitve moteno, zato prosijo, nqj se oglasijo le tiste stranke, ki imajo za reševanje zares nujne zadeve. malhi bodo Črnomaljci postopoma dopolnjevali računalniško opremo v novih prostorih. Sicer pa je v UE Črnomelj, ki pokriva črnomaljsko in semiško občino, skupaj z delavci za določen čas in s pripravniki zaposlenih 40 ljudi, sistematiziranih pa imajo 47 delovnih mest. ., „ , M. 13.-J. KOCEVCIV ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V okviru kulturne izmenjave med Kočevjem in Črnomljem bodo v soboto, 14. decembra, ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju nastopile kočevske rock skupine Murve, Schnelle fee in K sound XXX. CELOVEČERNI KONCERT TAMBURAŠEV IZSODEVCEV STARI TRG OB KOLPI -Tamburaši iz Sodevcev vabijo ob 50-letnici svojega delovanja na celovečerni koncert z naslovom “Dober večer, stara majko”, ki bo v petek, 13. decembra, ob 19. uri v telovadnici osnovne šole Stari tpg ob Kolpi. Uro pred koncertom bo otvoritev razstave o njihovem delu. Poleg slavljencev bodo nastopili še ljudski pevci Iz Zagorice pri Dobre polju Zagoričld fantje, harmonikar Ibni Verderber, tamburaši iz Črnomlja pod vodstvom Ibneta Grahka in pevke iz Poljanske doline. Več o ljudskih godcih iz Sodevcev v današnji Prilogi Dolenskega lista. Knjige so že zlagali kar po tleh Po praznikih pričetek obnove in razširitve Ljudske knjižnice - Apel bralcem, da si do 16. decembra sposodijo čim več knjig, kijih bodo lahko obdržali tri mesece METLIKA-V metliški Ljudski knjižnici bodo po novoletnih praznikih pričeli z obnovo sedanjih prostorov ter širitvijo v sosednje prostore, kjer je bila nekdaj zdravstvena skupnost, zadnjih nekaj let pa so bili prazni. Z razširitvijo bi sicer lahko pričeli že prej, a prva vloga, ki sojo iz Metlike poslali na razpis ministrstva za kulturo, ni bila odobrena. Ob drugem poskusu pa je ministrstvo odobrilo občini Metlika namensko za knjižnico 3 milijone tolarjev, ostalo pa bo za naložbo, ki bo veljala 7 milijonov tolarjev, prispevala občina. DAN KROMPIRJA ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v sodelovanju s Semenarno Ljubljana dan krompirja, ki bo v petek, 13. decembra, ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj. Vabljeni vsi, ki jih zanima skladiščenje in problematika pridelave krompirja v letošnjem letu ter predstavitev sortne liste krompirja. Dosedanja knjižnica meri 147 kvadratnih metrov, z razširitvijo pa jih bo pridobila še 78, vendar bo s tem dosežena šele dobra polovica površine knjižnice, kot jo določa standard. Z razširitvijo bo knjižnica dobila več prostora za knjige, saj sojih morali sedaj zlagati že kar po tleh, njihov fond pa je bil vsako leto bogatejši za 1.200 enot knjižničnega gradiva. Kotičkoma za odrasle in mladino se bo pridružil še otroški kotiček. Na novo bodo uredili večnamenski prostor, knjižnico pa bodo tudi dodatno računalniško opremili in jo priključili na internet. Daje posodobitev in razširitev knjižnice več kot upravičena, potrjuje tudi vedno večje število članov, obisk, ki se povečuje iz leta v leto, a tudi število izposojenih knjig. Samo letos jo je obiskalo več kot 18.000 ljudi. Vendar je v zmoti tisti, ki misli, da je dejavnost knjižnice zgolj izposoja knjig. Samo v enajstih letošnjih mesecih je pripravila že 48 prireditev, ki jih je obiskalo več kot 6.000 obiskovalcev. Knjižnica bo začela z delom v prenovljenih in večjih prostorih v Anica Kopinič V vrtcih samo vsak tretji otrok Kljub temu v črnomaljskih vrtcih Loka in Čardak vse več zavrnjenih - Približevanje normativom, kijih določa novi zakon o vrtcih - Več prostora, ko ne bo več male šole ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je po zadnjih podatkih 1.215 otrok, starih od enega do sedem let. Vrtec pa jih obiskuje le 358, kar je pičlih 29 odst., medtem ko slovensko povprečje presega 50 odst. V primerjavi z letom poprej je letos v vrtce v Črnomlju, Vinici, Dragatušu in Starem trgu vključenih 21 otrok mapj. ne bo dovoljeval več kot 14 malčkov, v oddelkih starejših otrok pa V manjših vrtcih v Dragatušu, Vinici in Starem trgu, ki delujejo v okviru tamkajšnjih šol, je manjše število otrok odraz manjšega povpraševanja staršev po organiziranem varstvu in ne gre toliko za prostorsko stisko. Zato tam tudi ni zavrnjenih prošenj. Povsem drugače pa je v črnomaljskih vrteih Loka in Čardak. Novi zakon namreč nalaga vrteem, da do leta 2000 postopoma zmanjšujejo število otrok v oddelkih. Črnomaljska vrtca sta bila že po starih normativih prenapolnjena. V preteklem šolskem letu so nekoliko zmanjšali število otrok, tako da so sedaj bližje zakonskemu določilu, ki v prihodnjem letu v .oddelkih otrok od prvega do tretjega leta ne več kot 24 otrok. Leta 2000 pa bo v oddelke prvega starostnega obdobja lahko vključenih le še 9 do 12 otrok, v oddelke drugega starostnega obdobja 12 do 22 otrok, v kombinirane oddelke pa 7 do 17 otrok. Zaradi približevanja novim normativom pa je v Črnomlju vse več zavrnjenih otrok. Lani so jih zavrnili 30, letos že 46. V Črnomlju menijo, da bi trenutno lahko reševali težave zavrnjenih otrok a uvajanjem družinskega varstva, kar je tudi najcenejša možnost. Ob uvedbi devetletnega osnovnega šolanja pa bi prostore, ki jih sedaj namenjajo za malo šolo. uporabili za najmlajše, ki jih je tudi največ zavrnjenih. Poleg dnevnega programa pripravljajo v vrtcih v črnomaljski občini še zunanjo malo šolo, cicibanove urice in vzgojo romskih otrok. Te tri dejavnosti v celoti financira občina, starši plačajo le malico. Vendar je v občinskem proračunu za te programe na-menjega le 15 odst. vsega denarja, ki ga porabijo za predšolske otroke. Ib pomeni, da je ostalih 85 Najprej umivanje, potem šele pouk V osnovni šoli Semič imajo edini v Beli krajini oddelek za romske otroke, ki prihajajo iz najbolj zaostalega naselja “Pri štirih rokah” - Socializacija se ne nadaljuje doma SEMIČ - Pred devetimi leti so pričeli v selniški podružnični šoli na Štrek|jevcu z oddelkom za romske otroke, ki so živeli v naselju, imenovanem “Pri štirih rokah”. Takrat je bilo v oddelku 6 ali 7 otrok, a takšen pouk je trajal le eno leto. Prihodaje šolsko leto je moral zaradi stabilizacije njihov učitelj Boris Mužar poučevati v rednem oddelku, Komčki pa so nehali hoditi v šolo. tudi za ureditev življenja v naseljih. Vendar bi morali romsko problematiko reševati načrtno in strpno, ne pa stihijsko kot sedaj,” pove iz izkušenj Skoliber. M. BEZEK-JAKŠE • O delu vrtcev v črnomaljski občini so razpravljali tudi občinski svetniki. Eden od njih je opozoril, da so v zunanji mali šoli nekateri otroci zapostavljeni, stg ves program predelajo v le nekaj mesecih. To pa je zanje zelo obremenjujoče. Zato je predlagal, naj zunanja mala šola poteka v vsej občini skozi vse leto oz. v jesenskem in spomladanskem delu. Čeprav je Mojca Stjepanovič z občinske uprave dejala, da bo mala šola le še letošnje šolsko leto, potem pa bo prešla v I. razred, to ne drži povsem. Do prihodnjega šolskega leta vse šole prav gotovo še ne bodo imele prostorskih možnosti za devetletko. odst. namenjenih le tretjini predšolskih otrok, ki v vrtcih obiskujejo dnevni program. M. B.-J. V semiški osnovni šoli so v naslednjih letih sicer poskušali romske otroke iz naselja “Pri štirih rokah” vključiti v reden pouk, a brez uspeha, medtem ko so romski otroci iz ostalih naselij brez večjih težav obiskovali redni pouk. V šolskem letu 1994/95 so v šoli znova uvedli oddelek za otroke iz naselja “Pri štirih rokah”. V prvem letu je s strani Romov prihajalo do nekaterih zapletov pri vključevanju otrok k pouku, v lanskem in letošnjem šolskem letu pa otroci redno prihajajo v šolo. “Če že izostanejo, se to zgodi zaradi njihovega načina življenja. Nikoli ne ostanejo doma zaradi negativnega odnosa do šole,” pravi njihov učitelj Martin Skoliber. Sedaj je v romskem oddelku 14 učencev, starih od 6 do 15 let, ki delajo po programu za učence od L do 3. razreda. V Semiču imajo edini v Beli krajini tovrstni oddelek, zato po besedah ravnateljice Silve Jančan ne morejo uporab- ljati izkušenj od drugih, a tudi receptov za takšen pouk ni. Programi so sicer narejeni, pot do cilja pa je prilagojena vsakemu posebej. Vendar si je Martin Skoliber že nabral obilo izkušenj in zadovoljno pove, da je od takrat, ko je prvič stopil z učenci v razred, viden napredek in daje tovrstni pouk dosegel namen. Učenci se, ko pridejo v šolo, preoblečejo, preobujejo, umijejo, si umijejo zobe in se počešejo, nič več pa jih ni potrebno kopati tako kot v začetku. “Pri njih pač ne gre le za vzgojo in izobraževanje, ampak tudi za socializacijo. Prav v tem, da se v šoli socializirajo, potem pa se vračajo v necivilizirano okolje, je največji problem. In ko zaključijo obvezno šolanje, ostanejo brez možnosti za zaposlitev in ureditev življenja v naselju. Le v eni družini v naselju “Pri štirih rokah” gre razvoj doma vzporedno z razvojem v šoli. 'Rt izjema potrjuje, da v šoli dobro delamo in da bi morala družba več narediti začetku marca. Kot je povedala ravnateljica Ljudske knjižnice Anica Kopinič, bo v tem času njeno nekoliko okrnjeno delo potekalo v zasilnih prostorih v isti stavbi na Pungartu, le eno nadstropje nižje. “Zato pa bralce prosimo, da bi si do 16. decembra izposodili čim več knjig, ki jih bodo lahko brez plačila zamudnine obdržali doma do preselitve knjižnice v prenovljene prostore,” seje s prošnjo obrnila na bralce Kopi-ničeva. . M. BEZEK-JAKŠE PESTER VESELI DECEMBER METLIKA - V okviru prireditev pod naslovom Veseli december bo v naslednjem tednu v Metliki vrsta dogodkov za otroke in odrasle. Danes, 12. decembra, bo ob 16. uri v metliški Ljudski knjižnici praznična delavnica, na kateri bodo izdelovali okraske, šopke, venčke, ikebane. Jutri bo za učence su-horske podružnične šole v kulturnem domu Suhor novoletna prireditev, v soboto, 14. decembra, pa ob 20. uri v metliški športni dvorani glas-beno-plesna prireditev mestne godbe Metlika z gosti, ki so jo poimenovali “Z godbo v novo leto”. V nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri v metliškem kulturnem domu plesna slikanica Studia za ples iz Celja “Vidkova srajčica”, v sredo, 18. decembra, pa prav tam ob 16. uri veseli živžav z ansamblom Hop Cefizelj. USTANOVITEV DRUŠTVA ČRNOMEl J - Ustanovni občni zbor društva za razvoj Bele krajine “Martin Janžekovič” bo v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v črnomaljskem hotelu Lahinja. PREDSTAVITEV METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika, metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine in turistično društvo Vigred bodo pripravili danes, v četrtek, 12. decembra, ob 19. uri v tukajšnjem hotelu Bela krajina literarni večer. Na njem bo dr. Julij Nemanič predstavil svoje najnovejše knjižno delo “Spoznajmo vino” ter hkrati sorte vin, degustiranje in ocenjevanje ter vino v povezavi s hrano. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Andrej Bartelj. VINOGRADNIŠKI TEČAJ METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na 12-do 15-urni tečaj o vinogradništvu, ki bo potekal štirikrat ali petkrat v večernih urah. Beseda bo tekla o možnostih in zahtevah trt, pripravi razmer za dober razvoj trte, podlage in o principih za stalno rodnost. H-čaj, ki ga bo vodil inž. Jože Maljevič, se bo pričel v ponedeljek, 16. decembra, ob 17. uri v sejni sobi občine Metlika, posebej pa ga priporočajo vinogradnikom, ki nameravajo obnavljati vinograde. Prijave zbirajo v kmetijski svetovalni službi Metlika, tel. 58-585. RAJE V ŠOLI KOT DOMA - Romski otroci iz naselja “Pri štririh rokah " s svojim učiteljem Martinom Skolibrom. Radi povedo, daje v semiški šoli lepše kot doma, učitelj pa pristavi, da jih je v začetku moral učiti celo, kako si obrišejo nos, kako pozdravijo in se zahvalijo, sedaj pa so prav ti Romčki med redkimi učenci na šoli, ki redno /ozdravljajo in se zahvaljujejo. (Foto: M. B.-J.) PREDNOVOLETNI DIRENDAJ ČRNOMELJ - Organizatorji črnomaljskih prednovoletnih prireditev pod naslovom Novoletni direndaj v prihodnjem tednu ponujajo kar nekaj prireditev. V petek, 13. decembra, bosta ob 10. in 11.30 v črnomaljskem kulturnem domu prireditvi Mojega Gledališča iz Ljubljane “Stari prijatelji”. V nedeljo, 15. decembra, bo ob 17.30 na sporedu “Vidkova srajčica” plesnega teatra IGEN iz Celja, v četrtek, 19. decembra, pa ob 11.30 in 19. uri v kulturnem domu predavanje svetovnega popotnika Toma Z biciklom okoli Križnarja sveta”. Sprehod po Metliki LEGENDARNE POPOL-NOČNE KOČIJE SE PONAŠAJO z zgoščenko, ki je bila posneta letospoleti na grajskem dvorišču na koncertu ob desetletnici njihovega delovanja. Gre sicer za en samcat primerek, morda pa prav zato toliko več vreden in zanimiv. Menda se v Belokranjskem muzeju na moč prilizujejo vodji benda Stanetu vlašiču, ki pajeneomajan v prepričanju, da bo CD v njegovi in ne muzejski lasti. Če bi se našel petičen pokrovitelj, bi zgoščenka lahko v najkrajšem času dobila mlade. MATJAŽ RUS JE PRIPRAVIL ZA VAŠ KANAL skoraj deset minut trajajoč prikaz predvolilnega boja v Beli krajini. Pa ne gre za dokumentarec, temveč za humorno obarvan filmček, ki želi povedati, kako so lahko resne stvari hudo smešne, če jih ljudje jemljemo preresno. Rusovi prispevki v Kliniki cinizma so zelo odmevni, saj največkrat zadenejo žebelj na glavo. LIDIJA MAVRETIČ IZ DRAŠIČEV ni več slovenska vinska kraljica. Krono je predala v sredo, 4. decembra, novoizvoljeni Selmi iz Martinja pri MarezL gah. Pri tem je potočila nekaj solzic minevanja slave, še prej pa je zbranim v portoroškem hotelu Emona povedala nekaj krepkih o vinu, Slovencih in o dogodivščinah, ki jih je bila deležna v času vinskega kraljevanja. Udeleženci 1. slovenskega vinskega kongresa, ki je trajal v Portorožu kar tri dni in so ga prišli pozdravit tudi predsednik Kučan in drugi gostje, so poslušali Lidijo z odprtimi usti, pa ne samo zato, ker je bila slovesnost kronanja med večeijo. Črnomaljski drobir SVINJAK DRUGIČ - Po novembrskih državnozborskih volitvah so se volilci, ki so volili na črnomaljskem volišču številka 2 v prostorih nogometnega kluba Bela krajina v Loki pritoževali, da je bilo bolj podobno svinjaku kot dostojnemu volišču. Spraševali so, zakaj ne bi volili v bližnji osnovni šoli, tako kot sokrajani, ter hkrati upali, da jim za referendum ne bodo spet podtaknili svinjaka. A zgodilo se je prav to. Zato nekateri niso odšli na referendum in z neftokorščino opozorili, da so vredni primernejšega volišča. Hkrati so zagrozili, da bodo tudi v prihodnjih letih bojkotirali volitve, če jih bodo nanje vabili v svinjak. TEŽAVE - Ne le z volišči, v Črnomlju imajo težave tudi s primernimi prostori za prireditve. Prireditveni prostor martinovanja pred gradom namreč seka glavna črnomaljska ulica, medtem ko sicer prijetno jurjevanj-sko drago, v kateri je jurjevanje s kresovanjem, zadnja leta prav ob prireditvi vztrajno zaliva dež. Nalivi in z njimi povezana blatna jurjevanjska draga imajo že tako velik sloves, da so omenjeni celo v knjižici o metliški folklorni skupini “Ivan Navratil”. Njen avtor Matjaž Rus pravi, da nastop navratilovcev 25. junija lani na črnomaljskem jurjevanju omenja zato, ker je potekal v hudem nalivu in je bila jurjevanjska draga polna blata. Po nastopu pa so bili metliški folkloristi bolj podobni vojakom, ki so prišli iz strelskega jarka kot mednarodno uveljavljeni folklorni skupini... Semiške tropine URE - Predsednik semiškega občinskega sveta Anton Malenšek si postaja vse bolj všeč. Medtem ko so seje sveta, ki jih vodi, navadno trajale po pet do šest ur, je bila predzadnja končana “že” v štirih urah, zadnja pa v dobrih dveh, na kar je Malenšek zelo ponosen. Po tej logiki prihodnje sejanje ne bi smelo trajati več kot eno uro, a svetniki upajo, da ne bo tako, saj naj bi bilo nekoliko slavnejše in kje drugje, ne v gasilskem domu, kjer sicer zaseda svet. BAZEN - Vprašanje pa je, ah ■je to, da zadnja seja sveta v letošnjem letu ne bo v semiškem gasilskem domu, srečna ali nesrečna okoliščina. Nekateri bi bili najbrž kar veseli, ker bi namesto v sejni sobi razpravljali v pokritem bazenu. Ob zadnjem zasedanju je namreč tako vztrajno kapljajo s stropa, da se bo v nekaj tednih lahko nakapljajo za poln olimpijski bazen vode. RAZSVETLJAVA - A gasilska streha ni edina, ki je zatajila. TUdi javna razsvetljava v Semiču je precej muhasta, približno tako, kot smerni kazalci na avtomobilih: dela, ne dela. Sodi utripajoča javna razsvetljava k prazničnemi razsvetljavi?! r—....................... Drobne iz Kočevja LOV NA RIBE - Kočevski kmetje so prepričani, daje na Kočevskem preveč divjadi. Pravijo, da na svojih pašnikih poleg lastne črede živine “redijo*’ vsaj še dvakrat toliko košut. Ker je za divjad "lepo poskrbljeno’’ na pašnikih, je divjadi v gozdu manj, ni če lovci trdijo, da divjadi na Kočevskem ni toliko, kot bi radi prikazali kmetje, je po mnenju nekaterih kmetov morda razlog prav v tem, da se je divjad že kar udomačila na njihovih pašnikih. Vse bolj naklonjeni temu mnenju kmetov pa postajajo tudi kočevski ribiči. Se več, začeli so se celo spraševati, če ni v kočevskih gozdovih začelo prihajati celo do pomanjkanja divjadi. Razen pre-objestnosti nekaterih lovcev, si drugače namreč ne znajo pojasniti tega, da so lovci začeli streljati že ribe! In to v gojitvenih potokih, v času, ko je ribolov prepovedan! “REKLA - KAZALA” - Uspešno izvedene nedeljske volitve v svet KS so ponovno dokazale, da govoricam ne gre veijeti. Kljub resnim opozorilom in napovedim nekaterih do bojkota volitev ni prišlo. Tako pa je končno tudi prav! Da so se ljudje v krajevnih skupnostih odločili, da bodo izvedli volitve, kljub temu da so občinski svetniki preložili ponovno odločanje o statusu krajevnih skupnosti, namreč ni nujno, da se razume kot njihovo neodločnost v vztrajanju za ponovno vzpostavitev pravnega statusa KS. Lahko je namreč znak županja občinskim svetnikom, da bodo tokrat pri odločanju o predlogu za spremembo občinskega statuta vendarle upoštevali voljo ljudi. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj se učiš francoščino? - Ker dobim v štacuni Merka-tor samo še francoske fige in suhe češplje. V KRATKEM KOMUNALNA TAKSA ZA SMETI LOŠKI POTOK - Kot trdijo na občini in v krajevni skupnosti, je občina Loški Potok ena redkih, ki še nima uvedenega plačevanja za odvoz smeti. 'Iiiko je pričakovati, da bodo morala gospodinjstva in razni obrati odvoz plačevati, kakšni bodo ti zneski, pa trenutno ni znano. TO bo določal občinski odlok, katerega sprejetje je pričakovati v kratkem. Kot trdijo pristojni, je odlok nujen tudi zaradi večjega reda, saj se v zabojnike odlagajo predmeti, ki tja ne sodijo in bi jih bilo mogoče drugače uničiti. A. K. DANES PRI KUKLJU VELIKE LAŠČE - Danes, 12. decembra, ob 18. uri bodo v gostilni “Pri Kuklju” v Laščah predstavili “Mavrični koledar”, izdelek predšolskih otrok; nato bodo spregovorili še o zadnjih ugotovitvah o najvišjem vrhu v občini, ki so ga nanovo “odkrili” pred kratkim in na njem vzidali tudi ploščo. Krpanova kobila: “V naši občini so nedavne poplave poškodovale tri ceste, a naša občina ni prosila za pomoč državo in njene organe. Ce bi se kaj takega zgodilo kje drugje, bi verjetno mobilizirali televizijo in zahtevali od države več, kot bi znašala škoda.” laški sel GIMNASTIKA NA PONJAVI - Na nedavnem tekmovanju na mali prožni ponjavi v Ljubljani je bila ekipa iz Lašč druga med starejšimi, ekipa mlajših pa četrta. Med posameznicami je bila Laščanka Lidija Pečnik druga. ALKOHOL IN DROGA - Na vseslovenskem likovnem natečaju “ALKOHOL- DROGA” sta bili uspešni Tadeja Škulj in Olga Vavpotič, saj sta bili njuni deli objavljeni v barvnem katalogu med okoli 30 najuspelejšimi. MINISTRSTVO DALO SMUČI - Ministrstvo za šolstvo je darovalo šoli v Laščah 6 parov smuči, vrtcu pa že pet parov. Tako bodo v šoli izpopolnili opremo za potrebe zimske šole v naravi, za smučarske tečaje in za izvajanje športne vzgoje. Te dni botlo'izvedli tudi tekmovanje v veleslalomu. MIKLAVŽEVANJE - Minulo nedeljo je bilo v Laščah miklav-ževanje, ki sta ga organizirala Karitas in vrtec Sončni žarek, za nakup daril pa je delno prispevala tudi občina. MM I Z M A Š I H OBČI N MM Vedno znova se razplamti razprava o istem KS Loški Potok potrdila plan za prihodnje leto LOŠKI POTOK - Na zadnji seji sveta KS Loški Potok, ki je bila 4. decembra, je bilo po poročilu tajnika Janeza Bambiča moč ugotoviti, daje bil letošnji načrt skoraj v celoti uresničen z izjemo nekaterih začetih del, ki so zastala največkrat iz vzrokov, na katere KS nima vpliva. Celotno delo KS je bilo ocenjeno kot pozitivno. Nekatere presegajo zmožnosti KS in celo občine. Tako se bodo nedokončana dela prenesla v letu 1997. Največji zalogaj bo cesta skozi vas Mali Log, kjer so zapleti s soglasji lastnikov zemljišč. Tli čaka delo tudi geometre, nekateri pa groze tudi s sodiščem. V Ret-jah je načrtovano asfaltiranje lo--kalne poti do Malega Loga in preplastitev uničenega asfalta do priključka na regionalno cesto, potrebujejo nekaj novih luči predvsem pa temeljito obnovo obstoječih, asfaltiranje nekaj deset metrov dolge vaške ulice, po kateri bodo morali še prej zamenjati vodovodne cevi. v Segovi vasi načrtujejo podaljšanje vodovoda za približno 8 gospodinjstev, nekaj asfalta skozi zaselek Matev-Ijek in morda še kaj. Seveda sc vedno ob takih raz-ravah razplamti debata o nujni analizaciji in čistilnih napravah. Po mnenju predstavnika občine je to problem celega Loškega Potoka; dejal je, da bodo idejni projekti stekli vsaj v začetku prihodnjega leta, vprašanje pa je, kdaj bodo realizirani. Tbmu občina še dolgo ne bo kos. Govora je bilo tudi o napeljavi vodovoda v zaselek Dednjek, medtem ko je za vas Belo Vodo to neizvedljivo zaradi višinske razlike. Mnogo je bilo pripomb na slabo položen asfalt tam, kjer so bile ceste prekopane zaradi napeljave telefonije in KTV. A. KOŠMERL ZOBOZDRAVSTVO SPET POPOLNO LOŠKI POTOK - Sredi leta je zobozdravnik magister Željko Valčič zapustil potoško zobno ambulanto. Kar nekaj časa so bili Potočani prepuščeni s svojimi težavami lastni iznajdljivosti oziroma iskanju pomoči bodisi v Sodražici ali Ribnici in celo dlje. Sedaj že od septembra dela popolna ekipa, ki jo sestavljajo dr. Vesna Avdispahič, zobotehnik Rudi Rus in asistentka Irena Modic, na pomoč pa priskoči dr. Sarič iz Sodražice. Potočani so že navajeni, da na prišleke gledajo z dokajšnjo mero nezaupanja, vendar je to splahnelo ob izredni skrbi dr. Vesne in splošni priljubljenosti med pacienti. Poseben problem pa predstavlja dotrajana oprema in neprimerni prostori zobotehnika, kar je velika ovira za delo sicer ekspeditivnega in strokovno priznanega zobotehnika. Prvi v Sloveniji KOČEVJE - Ljudska univerza Kočevje si je po dolgotrajnem prizadevanju v začetku prejšnjega meseca pridobila pooblastilo Srednje gostinske šole iz Ljubljane za izvajanje njenih programov. S tem ie postala prva tovrstna izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki ima matičnost omenjene šole za izobraževanje kadrov v gostinstvu. “Matičnost nam je uspelo pridobiti po dolgotrajnem vztrajnem prizadevanju na podlagi kvalitete našega dela, saj jc bil pogoj šole, ki je dolgo zelo nasprotovala poob-faščanju javnih ustanov oziroma zavodov za izvajanje njenih programov, da moramo zagotavljati kvalitetno delo,” pravi direktorica Ljudske univerze Kočevje Lili Štefanič. Ttko bodo šc pred božičnimi počitnicami opravili vpis kandidatov za pridobitev poklica kuhar in natakar, ki se bodo poslej lahko izobraževali v Kočevju; pogovarjajo pa se tudi, kot pravi Štefaničeva, o organiziranju različnih usposabljanj tudi za že zaposlene v gostinstvu. S pridobitvijo matičnosti si je Ljudska univerza Kočevje, v katero je trenutno vključenih okoli 700 udeležencev različnih oblik izobraževanja, pridobila potrditev v celotnem slovenskem prostoru, žal pa zaradi tega ni nič bolj porasel njen ugled v domačem okolju. “Kot javni zavod smo svojo veljavo dobili z Zakonom o izobraževanju odraslih in vključitvijo v nacionalni program, nismo pa si še pridobili prave veljave in potrditve od našega ustanovitelja, to je kočevske občine," pravi Štefaničeva. M. L.-S. DRUŠTVO IMA SVOJE GLASILO KOČEVJE - Konec prejšnjega tedna je izšla prva številka “Glasila”, ki ga izdaja Društvo za zdravo prehrano v Kočevju. Prinaša več zanimivih prispevkov. V njem je objavljen prispevek o perma-kulturi in predstavljen program društva. Uvodnik pa je napisal Avgust Gril, direktor Naravnega zdravilišča Kočevje. On je tudi dal pobudo za ustanovitev društva za zdravo prehrano. _ “Lažje si bomo pomagali sami!” Zakaj želi Kočevska Reka postati občina KOČEVSKA REKA - Iz KS Kočevska Reka so v teh dneh posredovali vladni komisiji za lokalno samoupravo in poslanskim skupinam državnega zbora vso potrebno dokumentacijo, ki jo predvideva Zakon o ustanavljanju novih občin. Prepričani, da jim bo kot občini lažje uspelo nadoknaditi razkorak, ki gaje v razvojnem smislu zapustila polstoletna zaprtost tega območja, so krajani namreč odločeni, da sami poskusijo doseči, česar jim v okrilju kočevske občine do sedaj ni uspelo. “KS Kočevska Reka zavzema kar tretjino kočevske občine, ve'n-dar ima vsega le štiri prebivalce na kvadratni kilometer in je najred-keje poseljeno območje v Sloveniji,” pojasnjuje predsednik KS in eden od pobudnikov za njeno osamosvojitev Anton Križ. Prepričan je, da bi ob pravilni naravnanosti za dobrobit Kočevske Reke to lahko spremenili. "Dnevno se na naše območje vozi na delo od drugod kar za 6 avtobusov ljudi. Če bi lahko dosegli, da bi se ti s svojimi družinami naselili pri nas, bi naredili veliko za oživljanje življenja v vaših krajih, ki sta jih prizadela tako odhod Kočevskih Nemcev med drugo svetovno vojno kot skoraj polstoletna zaprtost po njej," pravi Križ. Zaprtost, ki so jo narekovali višji državni interesi in ki je povzročila, da so bili na kočevsko občino vezani skoraj samo teritorialno, jim je poleg zmanjšanja prebivalstva od 3 tisoč, kolikor jih je po letu 1945 še živelo na območju Kočevske Reke v 42 vaseh, na vsega le 800 prebivalcev, kolikor jih danes živi v 11 vaseh, prinesla tudi gospodarsko in in- frastrukturno nerazvitost, ki pa jim je tudi po šestih letih po odprtju območja še ni uspelo odpraviti. “Mislimo, da bomo to lažje dosegli, če bomo samostojni, saj bomo kot občina lažje usklajevali interese vseh, ki tu živijo in delajo,” pravi Križ in dodaja, da želijo izkoristiti, da imata ministrstvi za notranje zadeve in za obrambo na njihovem območju svoje vadbene centre, sebi v prid. M. L.-S. POPRAVILI CESTE VELIKE LAŠČE - Med zadnjim novembrskim deževjem so bile v občini Velike Lašče poškodovane ceste med Kncjem in Soparni, med Želimljami in Pod-turjakom in med Karlovico in Črnim Potokom ter še v vasi Ščurki. Za njihovo popravilo je bilo potrebnega 70 kubikov kamna oz. gramoza. Popravilo je opravil zasebni podjetnik Franc Purkart, ki ima z občino sklenjeno pogodbo o vzdrževanju občinskih cest in o zimski službi. STANE MIŠIČ NOVI SVETNIK LOŠKI POTOK - Vzporedno z referendumom o volilnih sistemih so v prvi volilni enoti v nedeljo potekale še volitve za novega člana občinskega sveta. S precejšnjo prednostjo jc bil izvoljen Stane Mišič iz Slovenske ljudske stranke. Drugi kandidat jc bil iz SDS. SLOVENKA LETA V VELIKIH LAŠČAH - Dr. Metka Klevišar, proglašena za Slovenko leta, je te dni obiskala osnovno šolo Primoža Trubarja v Velikih Laščah, kjer se je srečala z učenci 7. in 8. razreda in se z njimi pogovarjala o pomoči umirajočim in neozdravljivo bolnim. V razgovoru so ugotovili, da je dolžnost tudi mladih pomagati neozdravljivo bolnim, jih vzpodbujati in jim nuditi tolažbo, ne pa jih prepuščati njihovim črnim mislim in obupu. (Foto: Edi Zgonc) V Velikih Laščah šola za starše Pomoč tudi slabšim učencem - Več zanimivih predavanj in nepričakovano dober obisk VELIKE LAŠČE - Pri osnovni šoli Primoža 'IVubarja v Velikih Laščah seje te dni začela šola za starše, z delom pa so začele tudi delavnice za pomoč otrokom, ki imajo pri posameznih predmetih težave, in njihovim staršem. Oboje organizira Irena Budič-Pavlič, svetovalna delavka-psi-hologinja. “V okviru šole za starše je najprej ravnatelj Edi Zgonc na prvem srečanju sveta staršev seznanil prisotne z novo šolsko zakonodajo, na naslednjem predavanju za starše pa je dr. Katja Bašič, kriminalistična inšpektorica za mladoletniško prestopništvo predavala o nasilju v družini, med mladimi in nad mladimi,” je povedala Irena. Pred kratkim je v šoli za starše predavala dr. Martina Žmuc-Tb-mori, predavateljica na medicinski in pedagoški fakulteti, pedi- Krpanova kobila: "Moj šef Martin Krpan ni šel na referendum, ker je na glasovalnem mestu pisalo VOLIŠČE, on pa ni dobro razumel, saj je prebral VOL IŠČE.” atrinja Centra za mentalno zdravje, ki je napisala tudi že nekaj strokovnih in drugih knjig o problemih mladih. Njeno predavanje Irena Budič-Pavlič, svetovalna delavka-pedagoginja, organizatorica šole za starše in delavnic za otroke in starše. je imelo naslov “Vloga družine v času odraščanja otrok”. V januarju bo na vrsti predavanje pedagoginje mag. Thtjane Devjak z naslovom “Vpliv ulice, šole in družine na odraščajočega otroka”, za zaključek šole za starše pa bom v februarju predavala še jaz o razvojnih značilnostih otroka od 7. do 14. leta starosti.V okviru pomoči otrokom, ki imajo pri nekaterih predmetih težave, so ali še bodo organizirali tudi več delavnic. Na vprašanje o udeležbi, izkušnjah in učinkovitosti teh predavanj in delavnic je Irena Budič-Palič odgovorila: “Na prvo letošnjo delavnico so prišli skoraj vsi vabljeni starši in otroci. Starši so hvaležni za nasvete in tudi učiteljice imajo občutek, da bo tako izobraževanje učinkovito, saj je podprto s priložnostnimi razstavami na posamezno temo. Predavanja v Laščah so tudi za starše otrok s podružničnih Š°L” J. PRIMC Dobrepoljski krompirčki VODA IN GNOJNICA - “V primeru okvare vodovoda, ki poteka vzdolž občine, bi bilo potrebno zaprositi za pomoč prostovoljne gasilce iz občin Grosuplje in Kočevje. Prostovoljna gasilska društva v občini nimajo avtoci-stern. V skrajni sili je možno uporabiti cisterne za gnojevko v privatni lasti.” Misel je vzeta iz Ocene ogroženosti občine, DVE PRIJAVI NA RAZPIS -Občina Dobrepolje je razpisala kredite za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah po znižani obrestni meri. Do roka sta prispeli na občino le ena popolna vloga in ena nepopolna. DELATA IN PREDAVATA -Zakonca Fabjan iz Predstrug, ki imata znano firmo Endovital, predavata, in sicer mož Anton o zdravem življenju (predavanja so na kočevskem radiu in v zdraviliščih Šmarješke in Dolenjske Toplice), žena Jožica pa o perma-kulturi, se pravi predvsem o raznih ekologkih problemih sodobnega sveta (tudi po lokalnih radijskih postajah in raznih krajih, nazadnje je predavala 9. decembra v Kočevju). KDO NA TRUBARJEVINO? VELIKE LAŠČE - Poročali smo že, daje gostišče na Trubarjevi domačiji že nekaj mesecev zaprto, zaradi česar obiskovalci negodujejo. Občina je oddala domačijo najemnici Vanji Damjanič (gostilna Kukelj v Velikih La-* ščah), ki pa je ni uveljavila, saj gostišče na Ihibarjevini ni bilo izpraznjeno, ona pa ni bila interesent za nakup opreme. Zato je Damjaniče-va pogodbo odpovedala. O teh in drugih zapletih so kar redno razpravljali na sejah občinskega sveta. Nazadnje so se svetniki na korespondenčni seji odločili, da bodo razpis za oddajo gostišča ponovili. Rok za oddajo ponudb bo uradno potekel ta petek, 13. decembra, se pravi, da bodo upoštevane ponudbe, ki bodo prišle do ponedeljka, 16. decembra, ko je napovedano tudi odpiranje ponudb in izbiranje najugodnejšega ponudnika. Mesečna najemnina je 1200 DEM. KONCERT NA TURJAKU TURJAK - Božično-novoletni koncert bo na Tbrjaku v četrtek, 26. decembra, na Štefanov dan, posvečen pa bo tudi dnevu samostojnosti. Nastopila bo pihalna godba iz Dobrepolja, v kateri igra tudi več Tbrjačanov oz. Tbrjačank in dva domača pevska zbora, ki delujeta v okviru KUD Marij Kogoj. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V RIBNICI RIBNICA - Uidi letos bo 26. decembra tradicionalni Novoletni koncert v dvorani športnega centra, na katerem se bodo predstavili vsi ribniški kulturni ustvarjalci. Nastopili bodo pevski zbori, posamezniki in instrumentalisti, Godba na pihala. Nastopajoči bodo predvajali filmsko glasbo oziroma uspešnice iz priznanih Dvakrat B, enkrat C V klikih Laščah in Dobrepolju za večinski volilni sistem VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE, OSILNICA - V manjših občinah zahodne Dolenjske je bila udeležba na nedeljskem referendumu daleč nad državnim povprečjem. Občine sodijo pod različne upravne enote, zato so tudi zbrani podatki na različne načine in za občino Dobrepolje tudi neuradni. VELIKE LAŠČE - Po uradnih podatkih - posredoval jih je član volilne komisije v Velikih Laščah Janez Košir - je znašala v občini volilna udeležba 49,54 odst. (od 2715 volilcev). Neveljavnih glasovnic je bilo 7,73 odst., vse trikrat proti pa je glasovalo 2,01 odst. volilcev. Predlog A je dobil 9,14 odst. glasov, predlog B 64,46 odst. in C 16,21 odst. glasov. OSILNICA - V občini je 336 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 208 ali skoraj 62 odst.; od tega je bilo veljavnih 196 glasov (oddanih na treh voliščih: Osilnica, -Bosljiva Loka, Papeži). Predlog Č je dobil največ (73 glasov), B 71 glasov, ostale glasove, se pravi najmanj, pa predlog A. DOBREPOLJE - Iz te občine smo pri županu Antonu Jakopiču lahko zvedeli le neuradne podatke, ker imajo uradne na sedežu upravne enote v Grosuplju. Volilna udeležba v vsej občini je znašala okoli 50 odstotkov. Na območju Strug, kjer so znani najbolj zanesljivi podatki, je bila volilna udeležba tudi 50-odstotna, od tega je kar 64 odstotkov glasov dobil predlog B. J.R MM I Z M A Š I H Q S Č I M Mii Bo komisija kolektivno odstopila? Komisija za statutarno-pravna vprašanja pri ivanškem občinskem svetu pričakuje od odgovornih oseb, ki so degradirale njeno delo, opravičilo - Sporni odlok o JRM IVANČNA GORICA - Komisija za statutarno-pravna vprašanja je na 22. seji ivanškega občinskega sveta sredi novembra ob obravnavi osnutka zakona o javnem redu in miru (JRM) doživela povsem neupravičeno kritiko. Če bi utegnili pred sejo proučiti sejno gradivo in ga primerjati z veljavno ureditvijo ter še kakšno ureditvijo v sosednjih in drugih občinah po Sloveniji, bi lahko ugotovili, da si komisija ni izmislila nobene prepovedi, ki v ivanški občini ne velja že od leta 1987 dalje, poudarja ivanški občinski svetnik Franc Godeša v pismu županu Jerneju Lampretu, predsedniku občinskega sveta mag. Juriju Gorišku, tajniku ivanške občine Vinku Blatniku ter občinskima svetnikoma Nikolaju Erjavcu in Igorju Bončini. V občini Ivančna Gorica za zdaj tudi streljati s fračo, lokom ali še velja odlok o prekrških zoper javni red in mir iz let 1987 in 1993, sprejet še v bivši grosupeljski občini. Ih odlok med drugim prepoveduje zadržanje mladine do 15. leta starosti brez spremstva staršev po 21. uri v gostinskih lokalih, točenje alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj, prenočevanje po senikih, železniških postajah, metanje petard, draženje in plaše-nje živali, sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje ali igranje na javnih cestah in ulicah, krošnjar-jenje itd.. Po tem odloku je na primer prepovedano tudi uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, prepovedano pa je OTROŠKI ŽUR V AFRICI TREBNJE - V novi trebanjski diskoteki Africa bo 26. decembra ob 16. uri prireditev za otroke in njihove starše z naslovom Maxov ledenik 012. Nastopila bo skupina Babilon in pevka Moni Tkalec. Poleg tega bo tudi lutkovna igrica, nastop čarodeja, velika nagradna igra za otroke in starše, žrebali bodo vstopnice, vsak otrok pa bo dobil brezplačno sok in pecivo. Posebno presenečenje bo Benettonova nagradna igra in dedek Mraz. Tim bo seveda tudi celotna ekipa Radia Max, ki je stvar tudi organizirala. Vstopnice s popustom dobite v predprodaji na Radiu Max. KO GRE TELEFONISTKA NA WC SEVNICA - V okviru gledališkega abonmaja za sezono 1996/ 97 priredi sevniška zveza kulturnih organizacij drevi, 12. decembra, ob 19. uri v kulturni dvorani PGD Sevnica gostovanje gledališča Zakaj tako - Svoboda Ljubljana Zalog. Gre za komedijo Branka Rozvina in Braneta Kraljeviča Ko gre telefonistka na WC. Tisti, ki nimajo abonmajskih vstopnic, lahko kupijo vstopnice še uro pred predstavo. V PRIČAKOVANJU DIREKTORJA TELEKOMA MIRNA - Podjetnik Toni Kotar, tudi trebanjski občinski svetnik (SDS), je nekako pred sedmimi meseci začel na Mirni akcijo zbiranja podpisov somišljenikom daje treba glede obupne telefonije neknj ukreniti, da se bodo razmere Izboljšale. Vsak 2. dan je poslal pismo Telekomu, naposled pa je njenega generalnega direktorja mag. Adolfa Zupana povabil za tri ure v svojo pisarno, da se bo sam prepričal o resnično obupni telefoniji. Kotar, ki mesečno plačuje za telefonske storitve 150 do 160 tisočakov, tako le od avgusta zaman čaka na objjubjjeni prihod “generala” Telekoma. Podobne zagate imajo podjetniki v Velikem Gabru, Kjer si lahko le za silo pomagajo z mobiteli, zato se že dogovarjajo, da bi vprašanje telefonije rešili v sodelovanju s sosednjo ivanško občino. drugimi napravami, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja. Tudi 30. marca letos sprejeti zadevni odlok za sedanjo grosu- • Komisija za statutarno-pravna vprašanja bi bila zelo zadovoljna, če bi ji Županstvo ivanške občine za njene seje pripravljalo tako izdelane splošne akte, da bi lahko dajala v smislu 33. člena občinskega statuta zgolj mnenja in stališča o njihovi usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom in da bi le po sklepu občinskega sveta tudi sama pripravljala posamezne splošne akte. Franc Godeša je prepričan, da bo pregled splošnih aktov in njihovih pripravljalcev, ki bo izdelan za letošnje leto, pokazal enako podobo kot na decembrski seji v letu 1995. Godeša grozi, da je ob nespremenjenem odnosu odgovornih ivanških Občinarjev do komisije za statutarno-pravna vprašanja pričakovati kolektivni odstop njenih članov. peljsko občino ohranja večino prejšnjih prepovedi in dodaja nove, denimo prepoved točenja alkoholnih pijač mladini pod 18 letom starosti. Kot primer možne ureditve prekrškov zoper javni red in mir, se Godeša sklicuje tudi na odlok črnomaljske občine, objavljen v Uradnem listu RS 29. novembra letos. Godeša, ki je tudi član komisije za statutarno-pravna vprašanja (v njej je 5 diplomiranih pravnikov, med njimi dva notarja, vodi pa jo Franc Urbančič), pričakuje od odgovornih oseb, ki so zaradi nepoznavanja tega področja povzročili degradiranje Urbančičeve komisije in k temu pritegnili tudi del članov občinskega sveta, opravičilo za svoje ravnanje, še zlasti predsedniku komisije Urbančiču. Komisija je namreč na seji sveta in pozneje v tisku, po Godešovem prepričanju, doživela za svoje brezplačno in studiozno delo, neupravičeno kritiko. P PERC SE VEDNO BREZ TURISTIČNE PISARNE TREBNJE - Svetnica Zvonka Falkner (ZLSD) seje na zadnjem trebanjskem občinskem svetu zavzela, da bi imenovali podoben odbor ko( za 200. obletnico rojstva Barage še za 110. obletnico rojstva pesnika Pavla Golic, ki bo aprila 1997. Menilaje.dabi morali oba spominska dneva obravnavati enakopravno. Sploh pa bi morali Trebanjci razmejiti med mestom Trebnjem in centrom občine. Falknerjeva je še vprašala, kaj je s turistično pisarno v TVeb-njem, saj je bil že dvakrat razpis za najprimernejšega izvajalca neuspešen! SLAKOVA CORDOBA VNUKU - V ponedeljek je eden največjih dealer-jev Porsche Slovenija, trebanjski podjetnik Tone Slak (na posnetku levo), izročil ključe avta Seat Cordoba najboljšemu hokejistu ljubljanske Olimpije Hertza v Alpski ligi in domačem prvenstvu - Tomažu Vnuku. Vnuk bo 30. aprila 1997 vrnil cordobo trebanjskemu podjetju Avto Slak Trebnje, ki je letos prodalo že okrog 500 volkswagnov in seatov. (Foto: P P) ZLATI JUBILEJ LD MOKRONOG - Od osmih ustanovnih članov LD Mokronog (zgodilo se je v Majcnovi gostilni v Mokronogu) žal ni nikogar več med živimi. Prvi predsednik je bil Aleksander Majcen, Janez Mevželj je bil tajnik in blagajnik hkrati, Anton Strupeh pa gospodar. Največ je mokronoška zelena bratovščina štela 28 članov, danes jih je 24. Lovišče so povečali od 2020 ha na 3152 ha (lovnih je 2800 ha površin). Na sobotni slovesnosti ob 50-letnici LD v Mokronogu je lovcem čestital ob jubileju tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, predsednik LD Franc Hribar je podelil zaslužnim članom priznanja, med drugim KS in OŠ Mokronog (na posnetku izroča sliko ravnateljici Marici Murene), Hribarju pa je Bojan Fink izročil znak za lovske zasluge 2. stopnje. (Foto: P. P) V Zupan bi najraje tožil ministrstvo Navkljub popravljenim izračunom ministrstva za finance trebanjska občina dosega le 87,9 odstotka povprečne zagotovljene porabe, morala pa bi najmanj 90 odstotkov TREBNJE - Ministrstvo za Finance je sredi julija letos seznanilo tre-banjsko občino z izračunom javne porabe za leto 1996, ta pa je pomenil veliko znižanje denarja za zagotovljeno porabo, to je za celih 90 milijonov tolarjev. To je pomenilo le še 86,06 odstotka povprečne zagotovljene porabe na prebivalca v Sloveniji, kar ni v skladu z 52. členom Zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga, da se občinam, ki so pod 90 odstotki, zagotavljajo dodatna sredstva. Občina Trebnje seje s takim izračunom znašla v silno kočljivem položaju, kajti v tem 'času je že porabila 70 odstotkov. Pri sestavi tega proračuna pa so trebanjski Občinarji upoštevali največjo možno l()-odstotno zadolžitev. Ne oziraje se na pripombe občine na izračun zagotovljene porabe, pa so morali upoštevati v znižanih sredstvih za zagotovljeno porabo prenos nalog na državo na področju izobraževanja za 25 milijonov tolarjev. V primeru nespre-menjenih meril za izpolnitev proračunskih obvez trebanjskega občinskega proračuna, sprejetega 5. junija letos, bi tako primanjkovalo 65 milijonov tolarjev. Ministrstvo za finance je novembra obvestilo trebanjske Občinarje, da je njihove pripombe tokrat le v večji meri upoštevalo in je za 25 milijonov tolarjev zmanjšalo primanjkljaj. Tlebanjci pa so brž ugotovili, da denarja v občinski malhi navkljub temu le ne bo zadosti niti za pokrivanje nujnih nalog občine, sprejetih v letošnjem proračunu. Po zadnjem izračunu ministrstva za finance je zagotovljena poraba za trebanjsko občino za letos 653.797.000 (skupaj s 5 milijoni tolarjev za naložbo v izobraževanje). S tem izračunom pa dsoegajo komaj 87,9 odstotka povprečne zagotovljene porabe na prebivalca v Sloveniji, kar še vedno ni v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Župan Ciril Pungartnik je skupaj z ocenjenimi viri za druge potrebe v višini 277.438.000 tolarjev in s planirano zadolžitvijo 83 milijonov tolarjev predlagal rebalans proračuna občine Trebnje za leto 1996 v višini 1,014.235.000 tolarjev. Th predlog so Občinski svetniki sprejeli z nekaj manjšimi spremembami v posameznih postav- kah, niso se pa opredelili glede predloga župana Pungartnika, ki je povsem določno predlagal, naj občina toži ministrstvo za finance, za kar ima po zakonu o lokalni samoupravi vso pravico; naposled pa so TVebanjci še lani dosegali republiško povprečje 98-odstot-no, zdaj pa so padli celo pod 91) odstotkov! P. P. BIZJAKOVA SE RAVNATELJICA VRTCA TREBNJE - Tbkajšnji občinski svet je sprejel predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da bi izmed treh kandidatk, prijavljenih na razpis za delovno mesto ravnateljice Vzgoj-no-varstvenega zavoda (VVZ) Trebnje, dali pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici Marinki Bizjak. Gradbinci si popravljajo ugled SGP Posavje Sevnica lani med 500 najhitreje rastočimi slovenskimi podjetji 435. -Letos okrog 1,2 milijarde tolarjev - K. Makari: “Vse preveč je formalnih razpisov”! SEVNICA - Splošno gradbeno podjetje Posavje Sevnica sije v zadnjih letih močno popravilo ugled. Sevniški gradbinci so si s kakovostnim in v rokih opravljenih delih, zlasti v Posavju in na Dolenjskem, že dodobra ustvarili sloves zanesljivega poslovnega partnerja. Direktor SGP Posavje Karel Makari pravi, da jim je to uspelo v veliki meri tudi s tem, da so pomembno izboljšali kvalifikacijski sestav 185-članskega kolektiva. “Največ, kar nuni je odprlo številna vrata pa so kratki roki,” poudarja direktor Makari. naplavin v Sopoti, dozidali osnovno šolo v Mokronogu... P. PERC V SGP Posavje bi radi zaposlili še vsaj 2 gradbena inženirja za visoke gradnje, a teh strokovnjakov, čeprav so po plačah v vrhu gradbeništva, zaenkrat še niso dobili. Povprečna plača v septembru je dosegla pri sevniških gradbincih do 84 tisočakov, na vrhuncu sezone junija in julija celo 90.000 tolarjev. Letos so v začetku leta dobili dela pri izgradnji boštanj-ske osnovne šole s telovadnico in jih končali v zadovoljstvo vodstva šole v zelo kratkem času, da so se čudili šolniki in krajani. Lani so pričeli z gradnjo Sred- ODBOR ZA 200-LETNICO BARAGOVEGA ROJSTVA TREBNJE - Občinski svet trebanjske občine je v inciativni odbor za praznovanje 200. obletnice rojstva Friderika Barage imenoval dr. Marjana Pavlina, Cirila Pungartnika, Antona Straha, Antona Zaletla in Pavleta Rota. nje ekonomske šole v Brežicah, za katero je rok 2 leti; posel je (bil) še toliko bolj zahteven, ker so morali sevniški gradbinci vzeti v račun brežiški dijaški dom. V uporabo so predali sodobne poslovne prostore prodajnega centra Rada-novič v Brežicah, Vinske kleti Istenič, Dolenjske banke v Brežicah, Krškem in Sevnici, prostore in vodohran ETI Izlake. V Radečah je SGP Posavje delalo podhod za tamkajšnjo železniško postajo; letos so dokončali zadrževalnik Karel Makari, direktor SGP Posavje Sevnica • “Tako dobre kadrovske strukture še nismo imeli od leta 1968, ko je okrog 40 delavcev SGI) Beton začelo prve korake na poti sedanjega podjetja. Imamo 2 inženirja, II tehnikov, ostali zaposleni so visoko kvalificirani in kvalificirani delavci iz Posavja in Zasavja. Nekvalificiranih delavcev dejansko nimamo več. Dobro sodelujemo s sevniško območno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje pri prekvalifikaciji oz. pridobivanju primerno usposobljenih delavcev. Letos pričakujemo okrog 1,2 milijarde tolarjev realizacije, polovico zmogljivosti že imamo zapreženih za leto 1997. Na natečaju smo dobili gradnjo doma starejših v 'IVebnjem. Pripravljamo se na nateč<0 za gradnjo krške srednje šole, kjer štartamo z vsemi silami. Moti nas, ker se na splošno ne spoštujejo za licitacije razpisani pogoji. Formalnih razpisov je odločno preveč, in mislim, da bi morala tod vlada energičneje poseči vmes,” poudarja direktor Makari. Krjavljeve iskrice STROGOST - Že bežna primerjava veljavnega ivanškega in črnomaljskega odloka o prekrških zoper javni red in mir pokaže, daje slednji še obsežnejši in v glavnem strožji kot ivanški akt. Le glede v tem letnem času perečega puščanja motornih vozil z delujočimi motorji ali ogrevanja motorjev v strnjenih naseljih so Črnomaljci nekoliko bolj mili, saj je to dovoljeno 2 minuti dlje kot v ivanški občini, kjer je to, ne le za okolje, ampak tudi za žep lastnika jeklenega konjička dokaj drago razkošje, dovoljeno “le” 3 minute. Sicer pa utegne biti res zanimivo, če se bodo tisti, ki so o tem in še nekaterih t.i. komunalnih odlokih največ “lapali” kot o “skrpucalu”, morda le ugriznili v jezik, ko bodo ugotovili, da so kritizirali stvari, ki so že urejene, a tega morda niti niso vedeli. TOBAČNI ZAKON - Na ivanškem županstvu naj bi tobačni zakon najbolj prizadel tajnika občine Vinka Blatnika. Prostore, kamor "gre še sam presvitli cesar peš, je namreč Blatnik pričel obiskovati nenavadno pogosto in dobro obveščeni trdijo, da niso vzrok Vinkove želodčne težave zaradi kakšne salmonele, ampak pretirana kadilska strast. Trebanjske iveri DENARNICA - V blagovnici oz. prodajalni v metropoli Bavarske - Muenchnu je trebanjski župan Ciril Pungartnik ob koncu gala slovesnosti v tamkajšnjem rokokojevskem gledališču ob podelitvi letošnjih evropskih nagrad in priznanj za obnovo vasi (med slavljenci je bila tudi Knežja vas!) na hitro kupoval drobnarije. Nakupovanje se je zanj klavrno končalo, kajti ko je odložil suknjič, je iz njegovega žepa, v katerem je bila denarnica z okrog 120 tisočaki (nekaj v francoskih frankih, ostalo pa v markah in tolarjih), čudežno izginila. PO PUNGARTNIKU METELKO? - Dobro obveščeni pravijo, naj bi župan Ciril Pungartnik (LDS) v poslanskih klopeh državnega zbora zamenjal strankarskega kolega dr. Janeza Drnovška, ki se mu najverjetneje obeta mandatarstvo in ponovno vodenje slovenske vlade. V trebanjski občini je SLS že pred volitvami, kjer je z naskokom zmagal Pungartnik nad Lojzetom Metelkom (SLS), opozarjala na nezdružljivost poslanske funkcije in županovanja. Domnevajo, daje bila to “priprava terena”, če Metelku ne bi uspel še tretji (na)skok v parlament in bi tako Metelko kot edini resni kandidat sedel na Pungartnikov županski stolček... Sevniški paberki PRETEP - Klub malega nogometa Mizarstvo Krošelj je med vodilnimi ekipami tovrstne žogo-brcarske druščine oziroma - prve slovenske lige. V zadnjem kolu so mizarji v sevniški šolski telovadnici imeli v gosteh tudi zelo močno moštvo, ki ga poznavalci bolj poznajo pod imenom Inženiring Sarbek, čeravno si je klub že spet našel drugega pokrovitelja. Gostje iz Litije so se v Sevnici odlikovali ne le z dobro in borbeno igro, ampak tudi z grobostmi. Ko je sodniška piščalka oznanila, da bo enega gostujočih grobijanov po za zdravje sevniškega nogometaša zelo nevarnem startu vendarle poslala malo na hladno, se ta niti njegovi sodrugi niso hoteli pomiriti. Najprej so skušali obračunali s sodnikom, potem pa so ji bili za vso “nesrečo” krivi še domači igralci in celo gledalci, ki so se tako, ne po svoji volji, zelo dejavno vključili v vsesplošen pretep. Kljub temu da so Lilijani ob prekinitvi tekme vodili, bodo najverjetneje tekmo za zeleno mizo izgubili zaradi nešportnega početja v sevniškrdvorani. Tudi domačini bodo gotovo občutili kakšno posledico, ker so doslej mislili, da sploh ne potrebujejo redarske službe ali policije na rokometnih tekmah. REPUBLIKANCI - Štormanov! Republikanci so pred državnozborskimi volitvami onesnažili številne stavbe s svojimi grafiti. TUdi na fasado Slomškovega doma na sevniškem Glavnem trgu so načečkali “Republikanci, rešite nas”. Verjetno pa bi bilo zanje bolje, če bi ponižno zaprosili vsemogočnega, naj reši nje, kajti, kot so pokazali volilni izidi, so pristali v sevniškem 7. volilnem okraju le pri 31 glasovih (0,33 odst.!). Krške novice SVETNIKI - Krški občinski ; —........ zadnji seji re- kel, naj o tej in tej temi “svetniške skupine ločeno pripravijo usklajen predlog”. Naj predlog razume, kdor more. PONOVNO V IZGNANSTVO? - Izgnanstvo je vseslovenska mora. mko je funkcionar krajevne organizacije slovenskega izgnanskega društva ne upa več stopiti v gostilno ali na cesto. izgnanci, dobili odškodnino. Omenjeni “preganjani” funkcionar kajpak ne more in ni mogel narediti ničesar v korist izgnancev, saj z odškodninami zavlačuje država. Kakor koli, omenjeni leskovški funkcionarje kot mnogi njegovih kolegov v nezavidljivem položaju. Ali bo moral ponovno v izgnanstvo. ESKADRONI - Dogajalo seje ob državnih volitvah. Ker pove veliko o stanju stvari, lahko omenimo zdaj. Potem ko so nekatere “nepomladne” stranke postavljale podnevi svoje plakate na oglasne deske in na posebej izdelane panoje, je ena od strank pošiljala v temnih nočeh po vsej občini nekakšne svoje eskadrone teptalcev. Ti strankarski aktivisti so lomili in odstranjevali vse, kar je predtem postavila politična konkurenca. Iz katere stranke so bili razbijači, si bo vsakdo mogoče odgovoril sam, če ne takoj, pa čez čas. Novo v Brežicah GNEČA - V Brežicah so decembrski nakupi očitno v polnem razmahu. Mesto nad sotočjem Save in Krke, ki si počasi vrača sloves trgovskega mesta, so preplavili avtomobili in ljudje s slovenskimi, hrvaškimi in tudi nemškimi registracijami. Na robu mesta so parkirišča bolj ko ne polna, v mestnem središču pa boste zelo težko našli prazno parkirno mesto. Ce bi se decembrski vrvež še malo povečal, bi meščani dobili avtomobile gostov celo v dnevne sobe. SODOBNO - Renato Zorko iz Brežic, glavni in odgovorni urednik “Veterana”, pripravlja tretjo številko glasila Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Ko se časopis postavlja na noge, vsakega Urednika tarejo skrbi. Ib se najbrž dogaja tudi Zorku. Veteranov “odgovorni in glavni” pa si verjetno ne beli glave, kako bo dobival pisma, saj ima tudi elektronsko pošto. Slednja danes sicer ni več nikakršna posebnost, res pa je, da nekateri časopisi v soseščini, ki izhajajo nekaj let ali celo desetletij dlje od Veterana, nimajo elektronskih povezav s svetom. Kdo je torej spredaj in kdo zadaj? CESTA IN LJUDJE - Cesta na Pizeljsko je v gradnji, in to že kar nekaj časa. Nepoučenemu obiskovalcu, ki se pelje tam skozi, pride na misel, da cesto gradijo tako Počasi, kakor da bi se je domačini branili. Če se Bizeljsko res brani ceste, je eden redkih slovenskih krajev s takimi nagnjenji. V času od 8. do 21. novembra so v brežiški prodnišnici rodile: Majda Zorko iz Dolnjega Leskovca - Jana, Snježana Klemenčič iz Spodnjega Starega Grada - Hermino, Romana Ci-žel iz Brežine - Ano Lucijo, Anica Prah iz Trnovca - Nino, Natalija Božič iz Brežic - Žiga, Andrejka Komplet iz Brežic -Katjo, Maja Cvetkovič-Hribar jz Dobove - Janjo, Marija Prah jz Sromelj - deklico, Marija Terihaj z Jesenic na Dolenjskem - Dorotejo, Vida Vintar iz Jelovca - Žiga, Klavdija Platov-Šek iz Dramlje - Dorotejo, Mojca Žnidaršič z Loga - Blaža, Tatjana Močnik iz Reštania -Groša, Vladimira Zorko iz Be-stanice - Jamo. V času od 21. novembra do 3. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Orešnik te Gornjih Skopic - Metoda, Klara Jelcr iz Krškega - Črta, Klavdija Vodeb iz Dolenje vasi 'Miha, Alenka Volčanjšek iz Brežic - Luka, Sidonija Brajdič te Dobruške vasi - dečka, Ria Priželjc iz Župjeka - Sebastjana, Martina Omerzu iz Dolenjega Leskovca - Ano, Patricija Kost-fevc iz Krškega - Nina Emanuela, Monika Resnik z Zdol -Majo, Suzana Škulj iz Župeče Vasi - Špelo, Martina Grojzdek te Župeče vasi - Emo, Andreja Jarh iz Dolnjega Leskovca -Tilna, Milena Srpčič z Malega Obreža - Karmen, Tatjana Pavlič s Senovega - Aljo, Ivanka Salamon iz Sevnice - Anžeta. Čestitamo! tttii MARIBORČANKA IRENA POLANEC V MOKRICAH I Z H A Š I H O S Č I M tttMi Dom starejših najbrž do februarja MOKRICE - V gradu Mokrice so v petek, 6. decembra, odprli razstavo slikarke Irene Polanec iz Maribora. O slikah in deluje spregovorila umetnica sama. Prvi njeni nastopi so se začeli leta 1970, nadaljevali v Parizu, kjer je dobila tudi priznanje. Razstavljala je še v Monaku in ostalih evropskih državah, doma pa bolj malo. Slika predvsem ženske v močnih barvnih kontrastih, s katerimi prikazuje notranje doživljanje in razpoloženje. Slikam dodaja različne okrasne predmete, ki dopolnjujejo njen pomen. Slikarka je svojo predstavitev zaključila z besedami:”Umetnost ni kruh, je pa vino!” Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 1997, je nastopila pevka Tereza Kesovi-ja. Del razstave je na ogled v prostorih Hotela Čatež. NASTAJA ODLOK O OBČINSKIH SIMBOLIH BREŽICE - Brežiški občinski svet je sprejel osnutek odloka o simbolih občine Brežice. Ta predvideva poleg grba in zastave tudi znak občine. Nov odlok, če bo sprejet v predlaganem besedilu, bo razveljavil obstoječi odlok o grbu, ker se bosta z uvedbo znaka in zastave spremenila značaj in uporaba starega grba. Več denarja za otroška igrišča Pobuda Zveze prijateljev mladine Krško - Nekatera igrišča nevarna KRŠKO - Občinska Zveza prijateljev mladine Krško se je pred časom s pismom obrnila na vse krajevne skupnosti v občini. Nazadnje je podobno pismo naslovila tudi na člane krškega občinskega sveta. Gre za pobudo, da se v občinskem proračunu za naslednje leto namenijo sredstva za zgradnjo in vzdrževanje otroških igrišč. Lc-ta so, če sploh obstajajo, zelo zanemarjena, v nekaterih primerih so celo nevarna za igro najmlajših. Pobudo podpira tudi odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu. Odbor je tudi predlagal, naj strokovne službe pripravijo posnetek stanja in predlagajo, kako kar najbolje urediti in opremiti igrišča v občini. OZPM Krško pričakuje, da bo predlog, ki ga bodo pripravile strokovne službe, deležen podpore v občinskem svetu in da bodo že naslednje leto v občinskem proračunu namenili sredstva za gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč. B. B. Vse kaže, da bo Dom starejših občanov Krško le dokončan do konca februarja - Bo občina še enkrat plačala že plačano opremo? - 200.000 mark prihranka v zadnjih dveh mesecih KRŠKO - Prejšnji teden so krški občinski svetniki nadaljevali 21. redno sejo, ki sojo pred štirinajstimi dnevi zaradi nesklepčnosti prekinili v trenutku, ko bi morali glasovati o predlogu rebalansa občinskega proračuna. Rebalans so naposled potrdili, niso pa sprejeli poročila o reviziji poteka zgradnje Doma starejših občanov Krško. Revizijo kot tudi izmere na objektu je opravilo ptujsko podjetje NOVA OBČINA BREŽICE - Brežiška občina bo verjetno kmalu manjša za nekaj kvadratnih kilometrov, saj se v krajevnih skupnostih že govori, da bo ena od teh postala občina. Potem ko so nekateri trdili, da se vse dogaja po načelu en termalni vrelec-ena občina, najnovejše dogajanje tega ne potrjuje. Čatež s slovitimi Termami namreč ostaja pod brežiško “krono", prav tako za zdaj ne misli postati občina Bušeča vas, ki so jo zaradi poznanih Klunovih toplic uvrstili tudi med zanimivosti učne poti cerkljanske osnovne šole. Res pa je, da bo predvidena nova občina imela svojo toplo vodo, in to ne samo e kuhinjskih loncih, ampak tudi v bazenih. • Ne delajte! Tisti, ki nič ne delajo, se nikdar ne zmotijo. (Ban-ville) • Še pomnite, tovariši? Tovariši so pozabili. (Petan) SMEH NI GREH - V osnovni šoli v Brestanici so pred dnevi predstavili pesniško zbirko za otroke, ki jo je napisala Jožica Vogrinc in ima naslov Smeh ni greh. Knjiga z ilustracijami Marjana Mančka je izšla pri založbi DZS v Ljubljani novembra letos. Poezijo iz omenjene zbirke je predstavila avtorica v sodelovanju z učenci. Mladi poslušalci so se s ploskanjem in smehom odz\’ali na vsebino pesmi, za konec pa so svojo gostjo nagradili tudi z rožami. (Foto: L. M.) Delnice Term zanimajo tudi tujce Terme Čatež je obiskalo več kot 20 tujih investicijskih družb - Izplačevanje dividend ne bo ogrozilo likvidnost družbe - Terme se ne bodo priključile nobeni verigi MOKRICE - Terme Čatež so prva delniška družba v Sloveniji, ki je pritegnila tuje investicijske družbe za nakup njenih delnic. To kaže na trdnost delnice in na zanesljivo poslovanje firme, kol poudarja Korut Mokrovič, direktor zdraviliško turističnega podjetja Terme Čatež. O pozitivnem gibanju vrednosti delnic Tfcrm govori tudi dejstvo, da je Tfcrme obiskalo letos več kot 20 investicijskih družb iz vsega sveta in da so zlasti tiste, ki str kupile delnice, potrdile svoj namen biti poslovno čim bližje Termam. Druge v slovenskem turizmu še čaka, da bodo prišli do te stopnje,” pravi direktor Mokrovič. Na borzi kotira 419.654 delnic Tfcrm Čatež, ki so ene najbolj stabilnih na ljubljanski borzi, kot navaja finančni direktor Tfcrm Zvonko Krulc. V naslednjih 5 letih je odveč bojazen, da bi izplačevanje dividend ogrozilo likvidnost družbe. Tfcrme s takimi poslovnimi dosežki dosegajo v finančnem pogledu načrt za iztekajoče se leto, ki z obdobjem slabega vremena ni bilo naklonjeno kopališčem. V letošnjem letu firma dosega s prodajo storitev in blaga 2,2 milijarde tolarjev celotnega prihodka, pohvali se s 450.000 gosti, 40.000 tujimi prenočitvami in s 700.000 vstopi v bazene. Zdraviliško-turistično podjetje na Čatežu ob Savi je letos izboljšalo in povečalo ponudbo z več novostmi. Tako je odprlo v Breži- cah objekt, kjer je med drugim slaščičarna. V kampu na Čatežu je zgradilo nove apartmaje, deloma je posodilo grad Mokrice, ki ga bo z novimi vlaganji postopoma preuredilo v hotel najvišjega razreda. Tfcrme so letos tudi prenovile nekdanji hotel Zdraviliški dom in trgovino ter posodobile računalniški sistem. Borut Mokrovič Z načrti, kot jih je nedavno v glavnih točkah predstavil direktor Mokrovič, Tfcrme Čatež postajajo veliko zdraviliško središče, ki bo v naslednjih letih dobilo precej novih objektov, med drugimi posodobljeni in povečani hotel Tfcrme in zimsko termalno riviero. Ob vsem tem se Terme Čatež ne bodo priključile nobeni od verig hotelov ali termalnih rivier, ampak bodo kvečjemu ustvarile svojo lastno, kot je povedal na nedavni tiskovni konferenci direktor Borut Mokrovič. M. LUZAR ENOTNO POSAVJE BREŽICE - Brežiški svetniki bodo rekli besedo ali več o najnovejših pobudah, da bi znova obudili v življenje svet posavskih občin. Skupna predstavniška ustanova Posavja - svet občin je svoje čase že delovala, vendar je nekako zlezla sama vase. Brežiškim svetnikom ne bo lahko, ko jo bodo znova dvigovali iz prahu, podobno trpljenje pa čaka tudi njihove kolege v Krškem in Sevnici. Poskusiti velja, če ne zaradi drugega, zato, da bi prehiteli dolenjske občine, ki podobne skupne ustanove nimajo. Lah, d.o.o. Njegov direktor Janez Lah je na seji sveta zavrnil očitke nekaterih svetnikov, da je revizijsko poročilo pomanjkljivo in nestrokovno pripravljeno, ter zahteval argumente za take trditve. Po njegovih besedah je revizija potekala uspešno, naredili so vse izmere in pripravili poročilo. Objekt je v zaključni gradbeni fazi, in če ne bo nepredvidenih zapletov, ga bo možno dokončati do februarja prihodnje leto. Tfcža-ve imajo z dobavo opreme, saj podjetje Interier, d.o.o., ki je že leta 1994 prejelo avans za dobavo opreme, ni sposobno izpolniti pogodbenih obveznosti. Zato bodo te dni objavili ponovni razpis za dobavo opreme, kar pomeni dodaten strošek za krško občino. Pričakujejo, da bo v najkrajšem času nared lokacijska dokumentacija ter sprememba gradbenega dovoljenja za deponijo plina. Strojna, elektroinstalacijska in gradbena dela ter nadzor potekajo nemoteno. “Samo v zadnjih dveh mesecih smo investitorju prihranili približno 200.000 mark stroškov,” je še povedal Lah. Svetniki so od županovega urada zahtevali, naj pripravi poročilo o dogajanju in odgovori na vprašanja v zvezi s potekom in zastoji pri izgradnji Doma starejših občanov. Za pripravo poročila so določili predstavnike krške občinske uprave, predstavnika Centra za razvoj Tbovelj in predstavnika krškega Savaprojekta. Poročilo mora vsebovati mnenje županovega urada. Celotno gradivo morajo posredovati revizorju, ki bo pripravil gradivo za eno izmed naslednjih sej krškega občinskega sveta. _ _ B. B. BREŽICE - Brežiški občinski svet je imel na dnevnem redu predlog ureditve prometnega režima na mostu čez Savo in Krko. "Ib temo so uvrstili na dnevni red sveta, potem ko je promet na mostu župan dal urediti drugače, kot narekuje pred otvoritvijo mostu sprejeti sklep občinskega sveta. Svet je po predhodni razpravi omenjeno točko umaknil z dnevnega reda. Svetniki so obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega načrta Prostor bo v trgovski šoli Svetniki primer most odložili za prihodnjič • Razprava o bodočnosti Slovenske vasi in Obrežja občine Brežice s programskimi zasnovami in z osnutki odlokov za več območij v brežiški občini. Tiko so razpravljali med drugim o gospodarski coni Slovenska vas pri Mokricah in o t.i. gospodarskem terminalu na Obrežju. Svetniki so vzeli v precep tudi predloge o bencinski črpalki in čistilni napravi na Obrežju, kar je bilo že doslej večkrat tema vročih pogovorov v različnih ustanovah v brežiški občini. Omenjene predlagane osnutke prostorskih dokumentov skupaj z ustreznimi pripombami je svet po živahni razpravi sprejel. Svet je na seji med drugim tudi obravnaval in podprl sklep, ki ga je predlagal župan in ki se nanaša na odpravljanje sedanje prostorske stiske v brežiških šolah. Tfcko je soglašal, da v Brežicah preuredijo in povečajo trgovsko šolo na Bizeljski cesti za potrebe Glasbene šole Brežice in Osnovne šole Brežice. V ta objekt se bosta omenjeni šoli vselili potem, ko bo trgovska Šola dobila prostor v stavbi Srednje ekonomske šole, ki sojo v mestu začeli graditi letos. Od skupno 19 točk dnevnega reda so svetniki sicer “premleli” glavnino. Zaradi nesklepčnosti ob koncu seje niso govorili o osnutku odloka, ki zadeva plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Prav tako ob koncu seje zaradi premajhnega števila prisotnih svetnikov niso razpravljali o predlaganih kandidatih za direktorja brežiške lekarne in direktorja Zavoda za šport Brežice ter predstavnika občine v Projektni odbor za reševanje mladinske problematike v občini Brežice. L. M. Moteči zlasti pisci osnutka? Nastajanje krškega odloka o skladu stavbnih zemljišč KRŠKO - Zadnji odstavek 117. člena statuta občine Krško določa, da mora občinski svet v dveh mesecih po sprejemu Statuta sprejeti odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč. Ker urad župana omenjenega odloka do danes še ni dal na svetniške klopi, so se dela lotili v skupini svetnikov LDS, kar so pokazali tudi na zadnji seji sveta.Zavedajoč se, da niso pravniški strokovnjaki, so pripravili osnutek odloka. Najmanj, kar so člani LDS pričakovali tako od urada župana kot tudi od svetnikov, je bilo, da bodo njihov izraz dobre volje podprli ter v vsebinski razpravi odpravili pomanjkljivosti in napake v predlaganem osnutku. Žal sije županov urad po mnenju svetniške skupine LDS vzel čas le “za iskanje kar najbolj žaljivih opazk in revanšističnih pamfletov”. “Moti jih prav vse, tudi nekateri kozmetični drobci iz preteklega izrazoslovja. Doslej pa jih ni motilo nič v še vedno veljavnem odloku, ki pa je v nasprotju tako s statutom občine kot tudi z zakonom o lokalni samoupravi.” Na zadnji seji občinskega sveta so predlagani osnutek odloka preimenovali v delovno gradivo. Nekatere svetnike iz vrst SKD je bolj motilo dejstvo, da je predlog prišel iz vrst svetnikov LDS, kot sama vsebina. Gradivo so vrnili v obravnavo odborom in komisijam. Predno bo prišlo ponovno v redno proceduro v občinski svet, bodo morali uskladiti mnenja svetniških skupin in županovega urada. B. B. SVETNIKI ZA GRADNJO VERIGE ELEKTRARN KRŠKO • Krški občinski svetniki so se na zadimi seji seznanili s projektom izgradnje verige savskih elektrarn ter s potekom razpisa o podelitvi koncesije. Projekt so svetniki podprli in predlagali vsem trem posavskim županom, naj preučijo možnost ustanovitve koordinacijske službe pri svetu posavskih občin, ki bo načrtovala in usklajevala aktivnosti pri uveljavljaaju interesov posavskih podjetij pri omenjenem podjetju. Svetniki podpirajo takšen izbor koncesionarja, ki bo zagotovil n«jvečje vključevanje posavskega in slovenskega gospodarstva. Pri tem pričakujejo maksimalno vključevanje Območne gospodarske zbornice Posavje. “Nimam nikakršne mafije za seboj!” Podjetnica leta oporeka govoricam - Kakšna je resnična zgodba? Kočevske gostince protikadilski zakon udaril po žepu Gostinci menijo, da je zakon neživljenjski KOČEVJE - Že prvi dan po začetku veljavnosti zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov so inšpektorji v Kočevju izrekli kar nekaj kazni zaradi kršitve prepove-di reklamiranja tobačnih izdelkov v gostinskih lokalih. Zakon o omejevanju kajenja je bil zato ena osrednjih tem na nedavni seji sekcije gostincev pri kočevski območni obrtni zbornici. Gostinci so poudarili, daje zakon prestrog, kar zadeva prepovedi reklamiranja tobačnih izdelkov, če naj bi veljalo tisto tolmačenje zakona, po katerem v gostinskem lokalu ne bi smelo biti niti pepelnikov, ur, senčnikov ali česarkoli drugega, kar nosi napis tobačnih podjetij oziroma kar je povezano s cigaretami. Slednje bi sicer še lahko sprejeli, so menili, če bi jim bilo natančno in za vse enotno pojasnjeno, kaj je tisto, kar lahko imajo, in kje je to lahko in kje ne. Ob tem so opozorili, da sedaj obstajajo različna tolmačenja, ali je “šank” prodajni pult ali ne, da pa bi to moralo biti razjasnjeno, “da ne bi po nepotrebnem, ker nekateri pravijo tako, drugi drugače”, zaradi tega plačevali kazni. Precej bolj kritični pa so bili gostinci do zakonskega določila o ločevanju prostorov za kadilce in nekadilce. Poudarili so, da gostincev s hrano v večini primerov to določilo ne bo prizadelo, čeprav bodo imeli zaradi tega tudi nekaj težav, da pa je zakon kljub temu povsem neživljenjski, saj je veliko lokalov, kjer tega tehnično ne bodo mogli izvesti. Menili so, da bi zakon zato moral dati takšnim lokalom možnost, da se opredelijo za kadilce ali nekadilce. M. L.-o. KOČEVJE - Nekdanja podjetnica leta in lastnica diskoteke Kuxor v Mrtvicah pri Kočevju Ana Dejanovič-Jankovič je v torek dopoldan sklicala tiskovno konferenco, na kateri je skupaj z direktorjem ATT iz Maribora, ki upravlja z objektom, Milanom Cvetkom, odvetnico Jožico liratož in direktorico agencije za kvaliteto življenja Mileno Trkovnik ovrgla vse govorice, ki se širijo o njej, in predstavila svojo plat “celotne zgodbe”, ki seje začela odvijati že tedaj, ko je bila Dcjanovičeva še poslovno uspešna lastnica podjetja Eeniks. “Ničesar nisem naredila, za kar bi se morala sramovati, in moja edina napaka je bila, da sem živela v tem okolju in bila preveč uspešna, s čimer pa se nekateri niso mogli sprijazniti,” je povedala Jankovičeva ob pojasnitvi, kje naj bi bili po njenem mnenju vzro- • V pojasnitvi razlogov za sklic tiskovne konference je Jankovičeva povedala, da želi javnosti predočiti svojo zgodbo zaradi njenih poslovnih partnerjev, ki so investirali v l,uxor in ki jim gonja, ki jo vodijo proti njej osebno zaenkrat še neodkirti, a očitno močni in vplivni ljudje, škoduje. “Meni nimajo več kaj vzeti. Vzeli so mi že vse, tudi streho nad glavo,” je dejala in dodala, daje zato povsem jasno, da nima nobenih zvez z mafijo, saj če bi jih imela, potem prav gotovo ne bi prišlo do tega, daje s svojimi tremi otroki praktično že na cesti. ki za “pcrfidno igro”, kot jo je poimenovala, ki sc žc vsa leta vodi proti njej in ki je presegla že vse meje človečnosti. Da nekomu njeno delov kočevskem prostoru ni povšeči, naj bi se prvič očitno pokazalo že pred tremi leti. "Se danes mi ni jasno, zakaj je SDK dala predlog za stečaj Feniksa, ki REVIJA O KONJIH ŠT. 12 LJUBLJANA - Zadnja letošnja številka prinaša obsežen prispevek o otrokom tako ljubi pasmi konj - ponijih, nadalje poročilo o srečanju mednarodnega združenja rejcev lipicancev, o kasaškem maratonu v Ljubljani, sejmu v Veroni, hipodromu Brege pri Krškem, delovnem kasu, varnem rekreativnem jahanju in drugih za ljubitelje konj zanimivih temah. ga je sodišče zavrnilo, ker so bile terjatve podjetja večje kot dolgovi. Feniks je bil tedaj namreč uspešno podjetje,” je povedala Jankovičeva. Vendar pa se je od tedaj naprej ves čas srečavala s številnimi ovirami, ki soji jemale čas, energijo, voljo in denar. Zaradi spletk, ki so jih kovali proti njej z namenom, dajo uničijo, kot je dejala, je Feniks propadel, sedaj pa naj bi se to zgodilo tudi z Luxorjem. Nikakor si namreč ne more pridobiti uporabnega dovoljenja. “Poskusili smo že čisto vse. Urgirali smo že pri vseh možnih ministrstvih, pri varuhu človekovih pravic... pa nič. Čeprav VINPLETU OPLEMENITILNICA NA DOPUSTU DOLNJE BREZOVO • Le-tošnje poslovno leto bo po beseda h direktorice Marije Jazbec Inplet uspešno zaključil. Lani so zaključili po$lovai\je z izgubo, zato so tudi sprejeli sanacijski program, ki že daje rezultate in kaže na večjo realizacijo kot lani. Jazbečeva je odločno zanikala govorice, da naj bi se ustavila cela tovarna, res pa bo zaradi zamud pri dobavi egiptovskega bombaža in ker v lnpletu ne delajo skoraj nič več na zalogo, ampak za znanega kupca, predvidoma teden dni stala oplemenitilnica, kjer ima večina od 29 zaposlenih še precej svojih ur in dopusta neizkoriščenih. Jazbečeva računa, da bo pred božičem oplemenitilnica spet stekla s polno paro. ni prav nobenega razloga in nobenega pravnega, administrativnega, ali kakršnega koli drugega zadržka, uporabnega dovoljenja ne moremo dobiti,” je povedala odvetnica Jožica Bratož. Zato pa bo, kot je povedala Jankovičeva, potrdil pa tudi direktor ATT Milan Cvetek, kljub visokim kaznim, kijih plačuje, ker nima uporabnega dovoljenja, in kljub temu da je SKB banka za v petek razpisala licitacijo za njegovo prodajo, diskoteka Luxor delala še naprej. M. LESKOVŠEK-SVETE KMETOVALEC ŠT. 12 SLOVENJ GRADEC - Decembrska številka glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije prinaša strokovne sestavke o kakovosti moke, prehrani krav, ekskurziji članov govedorejskega društva in strojnega krožka po Avstriji, razstavi kmetijske tehnike v Bologni, razstavi mlečnega goveda v Cremoni, prehrani čebel, požarni varnosti na kmetiji idr. V reviji sta objavljena tudi seznam za kmetijstvo pomembnih zakonov in kazalo letnika. Brez svetovalcev ne bo šlo Obrtniki in tnali podjetniki se ne morejo znajti v gori predpisov - Marsikaj bi rešili davčni svetovalci Predstavnikom servisov, ki vodijo poslovne knjige za obrtnike in manjša podjetja iz obeli nekdanjih občin, kočevske in ribniške, je v ponedeljek nove davčne predpise razlagala direk-toriea Davčnega tirada Kočevje ga. Cirila Žlindra. Zakona o davčni službi in o davčnem postopka, ki sla bila sprejeta aprila, uvajala številne novosti. Prvi je začel veljati s 1. julijem, drugi pa bo obvezen z novim letom. Naveden je bil primer, da seje obrtnik priložil zoper zapisnik o pregledu knjig, nato zoper odmerilo odločbo in nazadnje še zoper dohodninsko odločbo, vendar si davčni pritožbeni organ sam vzame čas, kdaj bo pritožbo rešil. Pritožba pa ne zadrži nobene davčne odločbe, in ostaja vprašanje, kako je davčni zavezanec sploh zaščiten. Davčni organ namreč rubi tudi v primeru, če podjetnik ne more pravočasno plačati davka. Pinančna nedisciplina je sploh največja težava malih podjetnikov, čeprav so včasih tudi sami krivi. Niso vešči izstavljati račune tako, da bi ti imeli značaj javne listine in bi prek sodišča lahko izterjali denar po skrajšanem postopku. Ne zaračunavajo zamudnih obresti, ker je treba poznati postopek. Znano je, da so predpisane zamudne obresti 25-od-stotne in če k temu prištejemo še inflacijsko stopnjo, znese oboje skoraj 35%. Direktorica Davčnega urada je povedala, da se dela na tem, da bi tudi pri nas dobili davčne svetovalce, kakor je to v' nekaterih drugih državah Evrope. Od podjetnika, ki zna delati in prodajati, ne moremo pričakovati, da se bo spoznal tudi na vedno bolj zahtevne davčne predpise in postopke. Pri davčnih uradih bo delovala tudi posebej organizirana služba za informiranje in svetovanje davčnim zavezancem. Novo je tudi to, da bodo vsi državljani v kratkem dobili svoje davčne številke, ki jih bodo morali uporabljati na vseh davčnih napovedih in v drugih pisnih stikih z davčno oblastjo. M. CETINSKI V Prostocarinska cona v Cešči vasi Formalne zahteve pripravlja območna zbornica - Ljubljanski BTC bi sovlagal - Dolgoročno zanimivo za trgovanje s trgi bivše Jugoslavije bolj kot z Evropsko zvezo_ NOVO MESTO - V območni gospodarski zbornici Novo mesto ta čas pripravljajo sklep, da bi v okviru kompleksa BTC v Češči vasi ustanovili prostocarinsko cono, v kateri bi dobila prostor podjetja, ki so s svojo proizvodnjo orientirana predvsem v izvoz. Proizvodnja v okviru pro-stocarinskih con je oproščena carin in delno davka od dobička. Prostocarinsko cono sicer ustanovijo podjetja, ki hodov njenem okviru organizirala proizvodnjo, območna gospodarska zbornica pa se je zavezala, da bo za njeno ustanovitev pripravila formalne pogoje. Ko bo sklep pripravljen in usklajen, ga bodo poslali vladi, ta potem s pomočjo posebne komisije, sestavljene iz strokovnja- Statistika za uspešno ekonomijo Odprta vprašanja na statističnih dnevih v Radencih - Mednarodna udeležba - Bo pripravljena na reorganizacijo države - Koliko upravnih enot na Dolenjskem? RADENCI - letošnje, po vrsti že šesto tradicionalno mednarodno posebej pa so obravnavali stati- statistično posvetovanje v Radencih je konec novembra poteklo v letu, ‘:l ~ 1:.1.—a...... ko Slovenija zaokrožuje pet let samostojnosti. V prizadevanjih, da bi se čimprej otresla pridevnika “v prehodu”, ima pomembno vlogo tudi statistika, brez katere ni mogoče oblikovati ustrezne ukrepe makroekonomske politike in zagotavljati pogoje za normalizacijo poslovne prakse. • Marsikdo ima tako debelo kožo, da ne potrebuje hrbtenice. Statističnih dnevov ’96, ki so bili zajeti z besedami “Ekonomija-Slovenija-Evropska unija”, se je udeležilo 148 ljudi; 53 avtorjev je Kaj je novega na borzi? Teden, ki je za nami, ni na boni prinesel nič presenetljivega. /iz in tam je že kazalo, da bo trgovanje postalo živahnejše, vendar se pričakovanja niso uresničila, je pa res, da so tečaji precej stabilni oziroma počasi naraščajo. Od 52 delnic, s katerimi borz-ni posredniki sklepajo posle na organiziranem trgu, je kar 36 takih, katerih tečaj je pridobil na vrednosti oz. je ostal nespremenjen. Seznam delnic na organiziranem trgu se bo v kratkem podaljšal še za dve novi imeni. V borzno kotacijo B so namreč bile sprejete delnice Etola in Cetisa. Družba Etol, Tovarna arom in eteričnih o(j iz Celja, je zaključila postopek lastninskega preoblikovanja 21.3.1996, v borzno kotacijo pa so sprejete navadne delnice na ime z oznako A in G. Nominalna vrednost delnic je 10.000 SIT, oznaka delnic za potrebe borznega trgovanja pa bo ETOG. Družba Cetis, grafično podjetje iz Celja se je vpisala v sodni register 15.11.1996, v borzno kotacijo pa so za zdaj sprejete delnice z oznako G. Nominalna vrednost delnic je 12.000 SIT, oznaka za potrebe borznega trgovanja pa bo CETG. Obe podjetji morata začeti kotirati v treh mesecih po sprejemu v borzno kotacijo, tako da bosta datuma začetka kotacije objavljena naknadno. Od ie kotirajočih delnic so lep dvig tečaja ponovno zabeležile delnice nekaterih dobrih slovenskih poletij. Z delnicami Leka se ponovno trguje po okoli 20.000 tolarjev, cena delnic Kolinske je spet presegla 2.000tolarjev, ravno tako je nekaj več kot 1.000 tolarjev pridobil enotni tečaj delnic Droge, ki je tako dosegel 22.300 tolarjev. Precejšen dvig tečaja je v enem tednu zabeležila tudi delnica Term Čatež (5%), čemur so precej botrovale govorice o nameravani kotaciji na tuji borzi. Delnice SKB banke, katera že pridobiva dovoljenje Banke Slovenije za povečanje deleža tujih naložb, pa vztrajajo na nivoju okoli 42.000 tolarjev. Na OTC trgu so še vedno najprometnejše delnice Mercatorja, katerih cena vztrajno narašča, tako daje cena spet presegla 4.000 tolarjev. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novi trg 5, Novo mesto lil.: 0681323-553, 323-554 pripravilo 42 prispevkov. Med avtorji je bilo 10 gostov, strokovnjakov iz mednarodnih organizacij OECD in Eurostat ter iz državnih statističnih uradov Avstrije, Kanade, Velike Britanije in Makedonije. Zbornik referatov (urednici Irena Ograjenšek, Irena Tršinar) je izšel na zajetnih 500 straneh v 4 tematskih sklopih. Prvi je obravnaval makroekonomske statistike, drugi zbrane referate strokovnjakov, ki se ukvarjajo z registri, vzorci in s klasifikacijami, medtem ko je tretja tema zajela prispevke z območja poslovnih statistik. Napredovanje, modeliranje in analiza podatkov je bilo predstavljeno kot četrta tema, PRED DRUGO MILIJARDO Banka Slovenije je v svojih rednih mesečnih informacijah objavila, da je letošnji devetmesečni devizni izkupiček od turizma dosegel 902.258.000 ameriških dolarjev, kar je za 12 odstotkov več kot v istem časovnem obdobju lani. Skoraj polovico deviznega dohodka od turizma znaša odkup gotovine in čekov od tujcev, za dobro petino je prodaje blaga in storitev tujcem, za dvanajstino je zdravstvenih storitev, enak delež dohodka so prispevale igralnice; prodaja blaga v prostocarinskih prodajalnah za tujo gotovino, pa so k skupnemu dohodku od turizma prispevale le 7,7 odstotka. Najbolj se je povečal delež dohodka v igralništvu, kjer znaša indeks povečanja 1,13. stiko, ki se ukvarja s podjetji in z regijami. Glede slednjih je direktor slovenskega statističnega urada Tomaž Banovec razmišljal, ali jc naša statistika s podatki pripravljena na novo regionalizacijo v Sloveniji. Ustava predvideva ureditev pokrajin, a vse kaže, da jih še ne bomo imeli tako kmalu. Na posvetovanju so med drugim ugo-tovili, da so zdajšnje upravne enote nekoliko preveč razdrobljene, reševanje teh vprašanj pa je prepleteno tudi z nastajanjem bodočih regij oz. pokrajin. Mnenja tujih strokovnjakov v Radencih o stanju naše statistike so bila na splošno ugodna, posebej še, če jo primerjamo s podobno službo v gospodarstvih držav v prehodu. Tg. ENERGETSKI MENEDŽERJI PODGORICA - Prejšnji teden je bil v Reaktorskem centru Inštituta Jožef Štefan v Podgorici seminar za usposabljanje energetskih menedžerjev oziroma vodij energetike iz slovenskih podjetij, ki so večji porabniki energije. Seminar so v okviru projekta PHARE pod naslovom Uvajanje energetskih pregledov in šolanje izvajalcev pripravili strokovnjaki iz Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan. Z območja Dolenjske in Posavja so pri projektu sodelovala podjetja Novoteks - Tkanina, Opekarna Novo mesto. Splošna bolnišnica Novo mesto, Stanovanjsko podjetje Zarja Novo mesto, Ttrme Čatež, Tfcspak iz Brestanice, Utris iz Mirne Peči, Iskra - Kondenzatorji iz Semiča, Inplet Sevnica in samostojni podjetnik Andrej Golob (Hela) iz Novega mesta. kov večih ministrstev, presodi, ali prosilci ustrezajo določenim pogojem. Naročili so tudi že elaborat o ekonomski upravičenosti projekta, ki ga bo pripravilo podjetje Espri iz Novega mesta. Prostocarinsko cone so zanimive tako za mala kot tudi za večja podjetja, ki pa morajo biti proizvodno usmerjena predvsem v izvoz. Dolgoročno ustanovitev pro-stoearinske cone, ki jo imajo že v Ljubljani, Kopru inv Mariboru, ni toliko zanimiva zaradi proizvodnje za trge Evropske zveze, s katero Slovenija postopno obojestransko ukinja carine, pač pa utegne biti prostocarinska cona še kako dobrodošla za izvoznike na Hrvaško in druge trge nekdanje Jugoslavije, saj z novonastalimi državami Slovenija še nima sklenjenih ustreznih sporazumov, glede na ovire pri dogovarjanju in tempo pogajanj pa sporazumov z njimi še dolgo ne bo. Za ustanovitev prostocarinske cone v Češči vasi kaže zanimanje tudi ljubljanski BTC, ki je že izrazil pripravljenost za sovlaganje. Podobno kot v Novem mestu razmišljajo tudi v posavski območni gospodarski zbornici, kjer si želijo ustanoviti prostocarinsko cono v Slovenski vasi. I. VIDMAR DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center od 7 30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ute: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20, ure: market Perko, Šempeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, M vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 15. decembra, bodo odprte naslednic prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market ljubljanska Market Ragovska, Markel Drska, Market Kristanova Market Diska, Samopostrežba Šmihel, PC ločna Nakupovalni center od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: tigovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: maiket Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks, \favta vas od 7. do 12. ure: markel Malka, Mesine njive od 7, do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do t2. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Markel • Škocjan; od 7.30 do 10, ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8 do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21, ure: Prima NOVA TELEFONSKA CENTRALA GRADAC - Telekom je 22. novembra v Gradcu v Beli krajini priključil telefonsko centralo s 300 priključki, 27. novembra pa še naročniško enoto na Krasincu s prav toliko priključki. Hkrati je Telekom vključil na relaciji Gra-dac-Mirna gora nov sodoben digitalni radijski sistem, ki služi za medkrajevno povezavo s telefonsko centralo v Metliki. Na območju telefonske centrale Gradac že nekaj mesecev sanirajo tudi obstoječe telekomunikacijsko omrežje. viaaa je omejila porabo gnojil Uredba o vnosu nevarnih snovi v tla že velja - Dosedanja priporočila o gnojevki in gnojnici so sedaj uzakonjena pod grožnjo visokih denarnih kazni Vlada Republike Slovenije Je izdala uredbo o vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla. Določene so mejne vrednosti, količine, ki so še dovoljene vnašati v tla v določenem časovnem obdobju in ne škodujejo zdravju ljudi ali okolja. SREČA SE VAM NASMIHA V RAČNI RAČNA - V Račni pri Grosupljem se bo v soboto, 14. decembra, ob 18. uri pričelo v okviru velike nagradne akcije Sreča sevam nasmiha, ki jo pripravljajo Kmečki glas, AM Cosmos in SAME, žrebanje 50 vabljivih nagrad in glavnega dobitka - traktorja Same Solaris. V bobnu bodo vsi kuponi, ki bodo na uredništvo tednika Kmečki glas prišli do petka, 13. decembra. V soboto, 14. decembra bo v kulturnem domu v Račni gost večera predsednik SLS Marjan Podobnik. Za prijetno počutje bodo poskrbeli učenci osnovne šole Kopanj, mešani pevski zbor in folklorna skupina iz Račne, humorist Obloški Tonček in brata Štrukelj. Vstopnine ne bo, nekaj nagrad pa bo tudi za obiskovalce z vseh koncev Slovenije. Po prireditvi bo za vse, ki jih bodo srbele pete, do onemoglosti godel trio Petra Zabukovca. Ihko letno ne smemo preseči pri gnojenju z živinskimi gnojili 210 kg dušika, 120 kg fosforja in 300 kg kalija ne hektar. Tega ne presežemo, če redimo do 3 glave velike goveje živine (GVŽ) oziroma 2 GVŽ, če gre za prašiče ali perutnino, na 1 ha kmetijske zemlje (1 glava velike živine pomeni 500 kg žive teže živali). Kolikor kmečka gospodarstva redijo večjo število živine na 1 ha, morajo narediti pogodbo z drugimi lastniki zemljišč, kamor bodo razvozili organska gnojila; sicer pa se tudi lahko predelajo in prodajo na irgu aii odstranijo skladno s pred- pisi o varstvu okolja. Prav tako se rastlinska hranila ne smejo odlagati v gozdu razen v določenih primerih. Za vodovarstvena območja so strožji predpisi glede dolžine prepovedi in tipa tal kot tudi količine hranil. Na območjih varstvenega pasu za zajem vode ne sme presegati gnojenje z živinskimi gnojili 50 kg/ha dušika na lahkih tleh in 80 kg/ha na srednje težkih tleh. Na razdalji do 200 m od objekta za zajem vode je prepovedano gnojenje z dušikom in preoravanje travinja. Dosedanja priporočila, naj na "CVIČEK"NA KONGRESU - ■ Otto Sevšek, gostilničar, vinogradnik, som-melier in podpredsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije, Franc Martinčič, trsničar in vinogradnik iz Šentjerneja, in Zdravko Mastnak, enolog v centrali cvička r kleli KZ Krško v Leskovcu, so nazdravili s kongresnim vinom cabemet sauvignon iz kleti Vinakoper. (Foto: M. Vesel) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Prvi vinogradniški kongres V portoroškem Bernardinu uspešen pni slovenski vinogradniško-vinarski kongres - Kakšne naloge še čakajo V ponedeljek so branjevke ponujale: solato, radič in cvetačo po 200 tolarjev kilogram, korenje, kolerabo, repo in redkev po 150, rdečo peso po 200, fižol po 500, rdeče zelje po 150, česen po 400, ocvirke in krvavice po 700, domačo slanino po 1200, kozarec svinjske masti po 300, sirček po 400, lonček smetane po 600. jajca po 20 do 30, orehe po 1000 do 1200 za kilogram, lešnike po 1000, med po 600 do 700, posušeno sadje (polkilogramski zavitek) po 300 in hruškovo žganje po 700 tolarjev liter. BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodgj 80 prašičev, starih do 3 mesece, 40, starih 3 do 5 mesecev, in 60 starejših. Prvih so prodali 35 po 280 do 300 tolarjev kilogram žive teže, drugih 30 po 240 do 280, tretjih pa 25 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. PORTOROŽ - Med približno -400 udeleženci prvega slovenskega vinarsko-vinogradniškega kongresa, ki je bil prejšnji teden v portoroškem kongresnem centru Bernardin, je bilo tudi nekaj dolenjskih in posavskih vinarjev, vinogradnikov in drugih poznavalcev te dejavnosti. Udeleženci so v treh dneh obdelali vinogradništvo, vinarstvo, zakonodajo in trženje vina. Dogovori in zaključki naj bi v naslednjih letih usmerjali vse pomembnejše dejavnosti s področja vinogradništva in vinarstva, ki pri nas še niso dorečene. Med drugim je bilo poudarjeno, da pridelujemo za evropske razmere primerljiva vina, vendar imamo še preveliko razdrobljenost, neurejen nadzor nad vinogradi, veliko obilico vin- kmetijski nasveti Še pikasta pegavost gomoljev Letošnji zaradi preobilice dežja nepričakovano dobri pridelek krompirja je še zaostril znano temeljno neskladje: Slovenija pridela preveč krompirja in mora zato zmanjšati izdatno njivske površine pod to poljščino. Letni presežek znaša že nad 100.000 ton in bi zato morala vsak tretji ali četrti kilogram pridelka izvoziti, za kar pa po razpadu Jugoslavije ni več možnosti. Sedanja za kmeta dobesedno ponižujoča odkupna cena je posledica prevelike ponudbe in rekordnega pridelka. V takih razmerah ima vsaj delno uspeh tisti pridelovalec, ki zna bolje tržiti in ki ima boljše blago: zdrav, lep, sortiran, čist krompir željenih sort. Na uskladiščen krompir preži vrsta nevarnosti: bela trohnoba, prašnata krastavost, uvelost, nitavost, počrnclost, obročkasta gniloba, oslajenost idr., ki jih izzovejo bolezenske klice ali pa neustrezne skladiščne razmere. Vsem tem nevarnostim se je v nekaterih drugih predelih Slovenije, na Hrvaškem in sosednjih srednjeevropskih deželah pridružila še ena: pikasta pegavost krompirjevih gomoljev (Polyscytalum pustulans), o kateri smo na lej strani nekaj malega že poročali, več pa lahko izvemo iz obsežnejšega opisa v novembrski številki Sodobnega kmetijstva. ! organe ie se pojavijo šele v skladišču, in to v dveh oblikah: kot drobne, mehurjaste vzbokline, pod katerimi sčasoma nastane porjavela plast celic, in kot nekaj milimetrov velike ugreznine s privzdignjenim središčem, ki postopoma dobi temnejši nadih z značilnim motnim bleskom. Prvi in drugi znaki bolezni ne sežejo globlje v gomolje, jih pa iznakazijo, posebno še, ker zaradi ranjene povrhnjice začno izgubljati vlago in se rahlo grbančijo. Tbžna vrednost lakih gomoljev se zato naglo zmanjša. Gliva, ki povzroča pikasto pegavost, se prenaša z okuženimi gomolji in se v vlažnih tleh lahko ohrani dalj časa. Saditev zajamčeno zdravega semena in kolobarjenje preprečita njeno širjenje. Inž. M. L. skih "vrtičkarjev” prodaja na črno in podobno. Ko se bomo morali ravnati po vinorodnih deželah EU, bo moralo biti vse drugače. Prvi slovenski vinogradniško-vinarski kongres je v sodelovanju z ministrstvom pripravila slovenska vinska akademija Veritas, ki je v dveh letih, kar obstaja, naredila za zgledno predstavljanje vino-gradniško-vinarske dejavnosti več kot druge poklicane službe v preteklih desetletjih. Kar nekaj spremljajočih prireditev je popestrilo tridnevno druženje vinskih poznavalcev. Med drugim so okronali novo slovensko vinsko kraljico: Belokranjica Lidija Mavretič iz Drašičev je po enem letu predala krono Selmi Lukač iz okolice Marezig, iz kraja, poznanega po pridelovanju rdečega vina refošk. M.VESEL TEČAJ KLETARJENJA METLIKA, SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine bo organiziralo začetni in nadaljevalni tečaj kletarjenja. Prijave bosta do konca decembra zbirala Nada Hančič v trgovini KZ Semič (tel. 67-198) irf Zdravko Cajnar iz Križevske vasi pri Metliki (tel. 58-209). nasičena mokra in snežena tla ne razvažamo gnojevke ali gnojnice, so sedaj uzakonjena. Ne vozimo je po strmih površinah, vodnih zemljiščih in na kmetijska zemljišča brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja. Prepovedano pa je odlaganje rastlinskih hranil kadarkoli na nerodovitna tla. Nadzor nad izvajanjem in upoštevanjem odločb bo v rokah inšpekcije za kmetijstvo, varstvo okolja in zdravstveno varstvo prebivalstva. Za neupoštevanje odločbe in kršitve tega je predpisana kazen v višini najmanj 200.000 tolarjev. Odredba začne veljati že z letošnjim decembrom. Kmetijska gospodarstva in tudi kmetije imajo tri leta možnost za uskladitev gnojenja na vodovarstvenih območjih. V petih letih se mora uskladiti gnojenje z živinskimi gnojili glede na obremenitev kmetijskih zemljišč oziroma urediti nadaljnja uporaba presežkov ter skladno s predpisi urediti gnojišča in greznice. Podrobnejša navodila so objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 68/96. MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet. Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto NI GA ČEZ DOBER NASVET Do dobrega žganja Nekaj napotkov - Buxbaumova lestvica za žganje - Kaj so poglavitne napake Prvo pravilo pridobivanja domačega žganja pravi, daje dobro žganje mogoče dobiti samo iz dobrega sadja, zrelega, zdravega, ne-nagnitega, ne predolgo prevrete-ga. Ko masa stolčenega sadja v zaprti in čisti posodi alkoholno prevre, jo je najbolje destilirati v 10 do 20 dneh in ne čakati, kar počno še premnogi naši kmetje. Pokušanju in ocenjevanju domačega žganja bi morali posvetiti vsaj delček toliko časa in pozornosti, kot je vinogradniki posvečajo vinu. Tudi žganje je mogoče strokovno dokaj natančno oceniti po tako imenovani Buxbaumovi testvici, le da je 20 njenih točk pri žganju razporejenih drugače: za barvo lahko da ocenjevalec od 0 do i točke, za bistrino prav toliko, za vonj od 0 do 8 točk in za okus od 0 do 10 točk. Zlato medaljo zasluži žganje, ki dobi več kot 18 točk. In kakšne napake delajo naši kmetje pri žganjekuhi? Če pustijo preveč “cveta”, to je najmočnejšega, prvega žganja, ali pa preveč “patoke” ali "nange”, to je najšibkejšega žganja, se to na okusu zelo moteče zlahka prepozna. Žganje tudi ne sme biti prismojeno niti imeti okusa ali vonja po plesni, koščicah, žveplu, žarkem maslu ipd. Zaradi preobilice čreslovine postane žganje trpko ali pekoče (hrenovo). Vse te napake je zznanjem, vestnim delom in pazljivostjo mogoče preprečiti. -n MIKLA VŽEVA TRGA TEV- Pri Prusovih s Krmačinepri Metliki so imeli v bližnji vinski gori Repici na tniklavževo eno zadnjih letošnjih trgatev r Reli krajini. Na 500 trtah so natrgali za 150 litrov mošta rumenega muškata. Grozdje so tako dolgo varovale pred vsiljivimi ptiči mreže, sicer pa so le štiri dni prej pri Prusovih trgali laški in renski rizling. Kot je povedal gos-l>odarJože (na fotografiji skupaj z ženo Anico), bodo vsa vina iz tega grozdja opredeljena kot izbor. Tudi drugo grozdje so letos trgali precej pozno. Trgači, ki jih je spremljal kmetijski inšpektor Jože Urh, so trgali po snegu, pri 6 stopinjah Celzija pod ničlo in zato v rokavicah, gospodar pa je bil s pridelkom zelo zadovoljen. Tudi sicer sodijo Prusova vina že nekaj let v sam vrh ne le belokranjskih, ampak sploh slovenskih vin. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Biološki razkis Bakterije, ki se na trgu dobijo v suhem stanju, drobnih zrncih, podobnih suhim kvasovkam, imenujemo štarter kulture za jabolčno mlečno vrenje (JMV) v vinu. Priporočam samo bakterije Leuconostoc Oe-nos (LO), kar mora biti na embalaži vidno označeno. Ni veliko podjetij v svetu, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in selekcijo štartnih kultur bakterij. Odbira bakterij tudi ni dosegla take stopnje izpopolnjenosti, kot je to pri kvasnieah. Prizadevanja mikrobiologov so velika, selekcije tečejo in veliko jih je, ki v tem vidijo svojo uveljavitev in dobiček. Vinarji upamo, da bo uspelo čimprej vzgojiti bakterije LO takih sposobnosti, ki bodo z gotovostjo opravile to žlahtno spremembo v vinu kislih letnikov, a tudi kislih sort. Nekatere sorte vsebujejo veliko kislin tudi ko, dosežejo tehnološko zrelost. Ni modro prezgodaj trgati češ da se bomo lahko količino kisline zmanjšali z razkisom, in dodali sladkor. Od takšnega vina ni mogoče pričakovati kaj več. Štartne kulture LO se lahko aktivirajo v vinih, če je: - prosti SO,zelo nizek, skupni SO, ne nižji od 50 mg/l, - temperatura vina med 17 in 19° C. - pil vina najmanj 3,2, - prisotna jabolčna kislina, - zadostna količina bakterij v vinu. Zanimivost letošnjega letnika vin je visoka vsebnost kislin in sorazmerno visoka pi l vrednost, ki znaša praviloma čez 3,2. Letnik je torej dal idealne pogoje za potek JMV, če sami nismo s prevelikim žveplanjem blokirali bakterij. Ponavadi kažejo vina, ki imajo veliko kislin, tudi nižje pH vrednosti, celo pod 3,0. Letos ni primanjkovalo dežja, zato je bil potek vode preko trte močnejši in je jagodni sok bogatejši z minerali, kar je dvignilo pH vrednosti. Kletarji se znajdejo v letih, ko so kisline potrebne nižanja, a je pH pod 3,0, tako, da z majhnim kemičnim razkisom dvignejo pH vina vsaj na 3,1 in stem omogočijo delovanje bakterij. Kako pa zagotoviti zadostno količino bakterij v vinu, da bo proces lahko stekel? Pri cepljenju sladkega mošta s kvasni-cami se priporoča 10 g suhih kvasnic na hektoliter. Za zanesljivo JMV pa mora biti v mililitru vina po osemenitvi 107 celic bakterij. Če srečno prevre, se jabolčna kislina spremeni v mlečno kislino približno venem mesecu. V posodah, kjer razkis ni stekel, so dodali ponovno celotno količino bakterij čez 14 dni in so tako vzpodbudili razkis. V Sloveniji je prišlo do škodljive usmeritve v vinarstvu, ko se je z ostankom nepovretega sladkorja skušalo zaokrožiti okus belih vin normalne trgatve pa tudi nekaterih rdečih. Znano je, da deluje v ustih mlečna kislina polnejc, bolj harmonično kot jabolčna. Znano je tudi, da vina, ki so doživela jabolčno-mlečni, razkis potrebujejo manj žvepla. Vina, ki vsebujejo mlečno kislino, so tudi bolj pitnejša. Ali drugimi besedami: pravilneje je izoblikovati mehkejši okus belih in rdečih vin z biološkim razkisom, zgrešeno pa pridelovati polsuha vina. Polsuha vina vsebujejo tudi več žvepla, zato je neodgovorno, če brez potrebe povečujemo količino žvepla v vinih za vsak dan. (Konec) dr. JULIJ NEMANIČ IZJEMNO USPEL POSVET 0 DROBNICI POSTOJNA - Revija Drobnica, ki jo izdaja Kmetijska založba iz Slovenj Gradca, je v sodelovanju z univerzo ob koncu novembra priredila tridnevno posvetovanje o možnostih reje drobnice v Sloveniji. Glavni pokrovitelj posveta je bila novomeška tovarna zdravila Krka, ki jo je zastopal Jože Primc, direktor Krke Veterine. Odziv je bil izjemen, saj je referate, ki so jih pripravili najboljši poznavalci te stroke (Pogačnik, Zagožen, Kompan, Erjavec idr.) spremljalo nad 250 poslušalcev. Številna udeležba vzbuja upanje, da bo ta desetletja zapostavljena kmetijska panoga znova oživela, za kar se že kažejo tudi nekateri drugi znaki. Vsa predavanja bodo izšla v Zborniku, ki ga lahko naročite pri Kmetijski založbi (tel. 0602/43-143). helena MtauKAtt gospodinjski kotiček Namesto slaščic raje med Ugotovljeno je, da smo Slovenci precej sladkosnedi in veliki porabniki belega sladkorja. Poraba medu je zanemarljiva, saj po statističnih podatkih pride letno le slab kilogram medu na enega prebivalca. Veliko bolj kot danes so cenili med že pred davnimi štirimi tisočletji. Uporabljali so ga kot sladilo in zdravilo za najrazličnejše bolezni. Veliko je o njegovem pomenu najti v ljudskem izrazoslovju in pregovorih in pomeni simbol vsega dobrega, kar je narava podarila človeku. Naravni čebelji med je sladek, gost in viskozen. Medonosne čebele ga izdelujejo iz nektarja evetov ali izločka živih delov rastlin, kot so iglavci in listavci, pravimo mu mana. Ko ga čebele nabirajo, mu dodajajo izločke nekaterih svojih žlez in odlagajo nabrane zaloge v satovje, da dozore pod voščenimi poklopci. Po sestavi je med močno zgoščena raztopina sladkorjev (gluko- ze, fruktoze in saharoze), ki ji! spremlja še manjša količina dek strinov, beljakovin, raznih kislin encimov, vitaminov, mineralni! in aromatskih snovi ter barvil. Med je občutljivo živilo. Nje gova hranilna in zdravilna vred nost se spreminja pod vplivorr temperature nad 40° Celzija spreminja pa se tudi aroma poc vplivom raznih vonjav iz okolja Med kot živilo se priporoča \ vseh starostnih obdobjih, pred vsem raztopljen v tekočinah Stari Grki so najraje med materi ne dušice mešali z vinom v prepričanju, da pijača podaljšuje življenje. Med sodi v vsako domače shrambo. Uživali naj bi ga vsal dan, in ne le v času prehlada bronhitisa in podobnih težav Med najbolj baktericidne vrste sodijo smrekov, lipov in hojev med, najbolj milega okusa jc akacijev med, za blaženje želodč nih težav pri prebavnih motnja! pa je priporočljiv kostanjev med KNJIGA SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA III KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica Krško in Dolenjska založba Novo mesto vabita danes, v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v prostore krške knjižnice na predstavitev 3. knjige Slovenskega pesništva upora. Knjigo bo predstavil dr. Boris Paternu, pesmi bodo recitirali Vidka Kuselj, Ivan Mirt, Drago Pirman in Barbara Pungerčar, glasbeni program pa bodo izvajali učenci in učitelji Glasbene šole Krško. V Dolenjskem muzeju razstava del hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja - O avtorju dr. Andrej Smrekar Dolenj sKa, niKou izčrpan navain V Galeriji Krka odprli razstavo izbranih del, ki so nastala na letošnjem Krkinem srečanju slikarjev - Na otvoritvi nastopila hrvaška pevka Josipa Lisac Mira Grahek uspešno vodi šentjernejsko in škocjansko knjižnico - Dobro sodelovanje i obema občinama - Različne prireditve - V kratkem računalniška oprema - Novost: zloženki ŠKNTJKRNKJ - Knjižnica Franceta Prešerna v Šentjerneju, kije bila ustanovljena leta I950,je vzajemna enota Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, Občine Šentjernej in KIJI) Šentjernej. Posebno zadnja leta je opaziti velik napredek, predvsem pri obiskovalcih, saj njihovo število, tako mlajših kot starejših, vztrajno raste. Velike zasluge za to je pripisati knjižničarki Miri Grahek, sicer profesorici defektologije, ki seje v Knjižnici Mirana Jarca zaposlila leta 1980, zadnja tri leta pa vodi šentjernejsko in dve leti škocjansko knjižnico. Knjižnica v Šentjerneju je bila la, da je vesela dobrega sodelo- ob prihodu Mire Grahek še v stari šoli, od leta 1994 pa ta knjižni hram domuje v novi občinski stavbi. In čeprav je prostor manjši, je bolj urejen. Grahkova je poveda- * Grahkova je vesela, daje Ministrstvo za kulturo KS odobrilo njihovo prošnjo za računalniško opremo, saj so še brez nje. Vse večje pa so tudi želje uporabnikov, da bi bila šentjernejsko knjižnica odprta vse dni v tednu. Sedaj si je knjižno gradivo v njej mogoče izposojati ob ponedeljkih od 11. ure do 16.30, ob sredah in četrtkih med 9.30 in 14. uro ter ob nedeljah od 9.30 do 11.30. Ob nedeljah vodi izposojo učiteljica OŠ Šentjernej Cvetka Podgoršek s prostovoljci dijaki in študenti. Informacije o šentjernejski in škocjanski knjižnicami je mogoče najti tudi v zloženkah, ki ju je pred kratkim izdala Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto za šentjernejsko in škocjansko knjižnico. PLESNI PROJEKT TERPSIHORE DANCE COMPANY NOVO MESTO - Terpsihora Dance Company v petek, 13. decembra, ob 20. uri v KC Janeza Thline predstavlja plesni projekt Andreje Obreza Iluzija in Igorja Sviderskega Pari intervalo l. Gost bo plesna skupina Freda Lassera. Predprodaja vstopnic je v KC (ZKO). PROF. JANEZ BOLE OBISKAL ‘ADORAMUS” NOVO MESTO - Novomeški oktet Adoramus je v okviru svojega rednega dela na strokovno predavanje in na praktično delo povabil prof. Janeza Boleta, priznanega strdkovnjaka na področju zborovodstva. V svojem bogatem življenju je bil prof. Bole dolga leta umetniški vodja Slovenskega okteta, predavatelj na Akademiji za glasbo in zborovodja številnih zelo dobrih pevskih sestavov. Na seminarju so največ časa posvetili področju vokalne tehnike, pridobljena znanja pa so v praksi podkrepili ob koncu izobraževanja. Naslednji seminar čaka oktet Adoramus že spomladi. vanja s tamkajšnjo občino oz. Petrom Pucljem, višjim svetovalcem za pravne in finančne zadeve ter kulturo in šport pri šentjernejski občini."Občina skrbi za vzdrževanje prostorov in nabavo knjig. Letos smo že dosegli 35 odstotkov normativa, kar pomeni, da imamo približno 470 novih knjig”. V glavnem gre za otroško, mladinsko, leposlovno in strokovno Mira Grahek literaturo, saj knjižnica spada med splošnoizobraževalne. Obiskovalci lahko v knjižnici berejo revije in uporabljajo gradivo iz priročne knjižnice. Grahkova je v knjižnico znala pritegniti mlajše bralce. Začela je z raznimi mesečnimi prireditvami, kot so ure pravljic, razgovori ob prebrani knjigi, klepeti z gosti, predavanja na določeno temo, nagradne uganke meseca, razstave, tedensko potekajo likovne delavnice, kjer se otroci učijo izde-lovnja okraskov, čestitk, šivanja, tkanja itd. "Res se vedno kaj dogaja, upoštevam pa tudi želje otrok. Lepo je delati z njimi,” pravi Grahkova. Na vse te prireditve, ki so brezplačne, pogosto prihajajo tudi otroci iz tamkajšnjega vrtca in osnovne šole. L. MURN RAZPIS ODLICU IN PRIZNANJ ZKO ZA LETO 1996 NOVO MESTO - ZKO Novo mesto je letošnji posvet in staro-letno srečanje s predsedniki kulturnih društev in samostojnih skupin, ki delujejo v okviru Zveze, pripravila že 3. decembra. S predsedniki društev so se pogovorili o delu v preteklem letu in načrtih za vnaprej, še posebej o spremembah, ki jih prinaša novi zakon o društvih, s katerim bo do konca prihodnjega leta potrebno uskladiti statute društev in Zveze. Predsedstvo Zveze je L decembra razpisalo razpis odličij in priznanj ZKO za leto 1996, predloge za dobitnike pa bodo zbirali do 15. januarja 1997. Odličje ZKO Novo mesto je namenjeno kulturnim društvom, samostojnim skupinam ali posameznikom, ki so z več kot 15-lctnim delom v ljubiteljski kulturi v okviru Zveze dosegli posebno pomembne in trajne dosežke, priznanje pa kot zahvala za dolgoletno redno in požrtvovalno delo v ljubiteljski kulturi za zares kvalitetne, uspešne in zanimive enkratne dosežke, pomembne za nadaljni razvoj ljubiteljske kulture in kot vzpodbuda za nadaljno delo. SREČANJE Z MLAJŠIMI - Vitan Mal (spredaj) je z zanimivim pripovedovanjem pritegnil tudi mlajše osnovnošolce. (Foto:L. M.) Glava kot neizčrpna tema NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v petek, 6. decembra, zvečer odprli razstavo izbranih likovnih del, ki so nastala v letošnji slikarski koloniji, že sedemnajsti po vrsti. Pod imenom Krkino srečanje slikarjev jih omogoča in pripravlja KIJI) Krka, ki prav letos slavi 25 let svojega delovanja. V koloniji je šest znanih slikarjev: Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Črtomir Frelih, Jože Kotar, Zora Stanič in Milan Todič, ustvarjalo po svobodni tematski izbiri nove umetnine, ki so obogatile Krkin umetniški fond in hkrati Dolenjsko kot motiv in vir umetniškega navdiha še čvrsteje zasidrale v svetu slovenske likovne umetnosti. Izbor del je za razstavo opravila kustodinja Obalnih galerij iz Pirana Nives Marvin, ki je tudi sicer strokovno spremljala srečanje, na slovesni otvoritvi razstave pa je na kratko označila ustvarjene umetnine. Marvinovaje dejala, da je šest udeležencev - slikarka in pet slikarjev - ustvarilo motivno in formalno zelo raznolika dela. Zvesta Apollonia je pritegnila slikovita atmosfera jesenske krajine Otočca, ki jo je interpretiral v svojem znanem slogu, za katerega so značilne vehemente poteze in barvna intenzivnost. Jure Cihlar je ob reki Krki našel ustvarjalni izziv za slikanje barvno razživelih realističnih odslikav, medtem ko je Črtomir Frelih, zvest svojemu analitičnemu pristopu v reševanju likovnih problemov, ustvaril ab-straktnejše pejsaže s kompozicijsko harmonično urejeno barvno površino. Novomeški slikar Jože Kotar, ki nadaljuje tradicijo dolenjskih krajinarjev, je v svojski in prepoznavni likovni govorici, za katero je značilno zrcaljenje obrežij in neba v vodnih površinah, ustvaril nove slikovite podobe dolenjske krajine, realistično odslikane izseke krajin, ki pa z impulzivnimi kolorističnimi učinki odslikavajo avtorjevo intimno doživljanje in videnje rodnega in bivanjskega okolja. Zora Stanič (poznamo jo predvsem kot izvrstno grafičarko in dobitnico nagrad z novomeških grafičnih bienalov) je ustvarila slike, za katere so značilne izčiščene arhetipske forme, nosilke svojskega modernističnega likovnega razmišjanja in raziskovanja. Najmlajši in edini udeleženec, ki je bil prvič na Krkinem srečanju slikarjev, Milan Todičjc v koloniji ustvaril pejsaže in študijo akta v klasični tehniki in s tradicionalnim prijemom v reše- vanju slikarskih probemov. Da je bila Krkina galerijo ob otvoritvi razstave nabito polna, je gotovo pripomogla hrvaška est-radna umetnica Josipa Lisac, kije ob spremljavi Gojka Tbmljanoviča v svojem značilnem slogu odpela nekaj pesmi. Prireditev je povezovala Božena Petrov. M. MARKELJ NOVOMEŠKA KNJIŽNICA VABI V ČETRTEK IN PETEK NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v veliko čitalnico študijskega oddelka na predstavitev faksimila po najlepšem izmed ohranjenih primerkov Trubarjevega Katekizma iz leta 1575. Delo bo strokovno predstavil Mihael Glavan, vodja rokopisnega oddelka v NUK-u. V petek, 13. decembra, pa bo ob 18. uri ravno tako v študijski čitalnici potopisno predavanje o jamarski odpravi v Izrael Iztoka Trčka. Predavanje ima naslov “Izrael iz žabje perspektive”. Knjigo zna približati tudi mlajšim PREDSTAVA “DVE ŽOGI” LJUBLJANA - Danes, v četr-:ek, 12. decembra, bo ob 20. uri v Mali galeriji Moderne galerije Ljubljana otvoritev razstave Uri-a Tzaiga z naslovom Dve žogi. Razstava je sestavljena iz objektov i različnih medijih, vsi pa izhaja-o iz zamisli nogometne tekme z Jvema žogama, ki jo je spočel Uri Izaig v Izraelu januarja 1996. “KRKINI SLIKARJI” - Otvoritve razstave se je od šestih udeležencev slikarske kolonije udeležilo pet: Zvest Apollonio, Zora Stanič, Jože Kotar, Milan Todič in Črtomir Frelih. DELA OD ŠTUDENTSKIH LET DO DANES - Na razstavi se z ustvarjalnim delom 40 let predstavlja umetnik Miroslav Šulej (na desni), o ■ijem in njegovem delu pa je spregovoril dr. Andrej Smrekar. (Foto: L. M.) OB 196. OBLETNICI PREŠERNOVEGA ROJSTVA - Vtorek, 3. decembra, so obiskovalci novomeškega Kluba Vida zvečer z veseljem prisluhnili iterarnemu večeru ob 196. obletnici rojstva Franceta Prešerna. O pesniku n njegovi vezanosti na Novo mesto, kjer je živela in je pokopana Prešernova •etika ljubezen Primčeva Julija, je spregovoril Rudi Škof (prvi z leve), ki je trganizator prireditve, sicer pa so v programu nastopili (od leve proti des-ii) Tomaž Koncilija, novomeški pesnik Smiljan Trobiš ter kot Julija Klavdi-a Kolar (spredaj). Za prijetno vzdušje, ki ga je nudil že sam ambient s torinskim kaminom, je z zvokom citer poskrbel citrar Rudi Mlinarič (prvi : desne). (Foto: L. Murn) mostojno je začel razstavljati takoj po diplomi in do sedaj je pripravil že okrog 150 samostojnih razstav po vsem svetu, udeleževal pa se je tudi skupinskih razstav. Eden izmed dobrih dokazov o umetnikovi kvaliteti, pa je tudi ta, daje njegove slike mogoče najti v mnogih znanih muzejih in galerijah v Evropi, Ameriki in Aziji. V novomeškem muzeju si je mogoče ogledati Šutejev ustvarjalni opus 40 let, saj je avtor izbral 65 del, ki so nastala od študentskih let pa do danes. 'Ibrna razstave je glava - profil in portret. “Izbral sem jo kot primer originalnosti, raznolikosti in neponovljivosti vsakega človeka. Motiv glave mi pomeni izziv samo kot izraz neskončnih možnosti variiranja čiste likovnosti,” pravi Miroslav Šutej. Dr. Andrej Smrekar je predstavil širše likovne tokove od začetka umetnikovega ustvarjanja, poudaril pa je Šutejevo “nenehno bombardiranje očesnega živca”. Na ta način opozarja na vrednote, na površno sprejemanje optičnih informacij itd. Zvrsti ga zanimajo le kot prehod iz ene v drugo. Orodja in sredstva, kijih Šutej uporablja so zelo različna: osnovni je papir, ostala pa so svinčnik, kemični svinčnik, tuš, čopič, pero, gvaš, kolaž, fotokopija. Velik razpon izraznih sredstev dosega tudi z njihovim skladnim kombiniranjem. Vsekakor zanimiva razstava, vredna ogleda. Priložnost imate do 23. decembra. L. MURN NOVO MESTO - Sad sodelovanja Hrvaškega kulturnega združenja (HKZ) Novo mesto in Dolenjskega muzeja je nova razstava Jel uveljavljenega hrvaškega aka-Jemskega slikarja Miroslava Šute-a, ki jo je v četrtek, 4. decembra, rvečer v prostorih Dolenjskega muzeja z mislijo, da umetnost /edno združuje, odprl sekretar za culturo, šport in mladino na novomeški občini Robert Judež. Miroslav Šutej, doma iz Duge Rese, seje najprej šolal na zagreb-iki Šoli uporabne umetnosti, nato na na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je leta 1961 iiplomiral iz grafike pri prof. Marijanu Detoniju, sedaj pa na tej ikademiji tudi sam poučuje. Sa- ^skSiavčka JUBUANA - Danes, 12. decembra, bo ob 20. url v ljubljanski Operi premiera slovenske opere Gorenjski slavček, Id vse od njene krstne predstave leta 1872 s svojo prisrčno domačnostjo in spevnostjo razveseljuje ljubitelje oper. Skladatelj, organist in pianist Anton Foerster češkega rodu (umrl je 1926. leta v Novem mestu) je opero napisal na besedilo Luize Pesjakove in Emnutnu-ela Zuengla. Kasneje sta opero priredila in preuredi-■- *—* *- ”!arel Jeral- Obisk Vitana Mala Gost 16. šentjernejskega knjižnega sejma ŠENTJERNEJ - OŠ Šentjernej je skupaj z novomeško Mladinsko knjigarno tudi letos pripravila knjižni sejem, tokrat 16. po vrsti. Tako je bila od 4. do 6. decembra v prostorih domače osnovne šole na ogled in naprodaj knjižna hera naših založb zadnjega leta, predvsem pa je šlo za otroško in mladinsko literaturo. Organizatorji so obiskovalce, predvsem mlajše, tudi tokrat razveselili, ko so na sejem povabili zanimivega gosta, mladinskega pisatelja, novinarja in scenarista znanih mladinskih filmov Vitana Mala iz Ljubljane. Pripravili so mu kulturni program, v katerem so brali odlomke iz njegovih knjig, plesali ipd., šentjernejska osnovnošolka Petra Klepec pa je gosta, ki je pred kratkim praznoval srečanje z Abrahamom, veselo presenetila s svojo pesmico, ki jo je napisala prav za to priložnost. Vitan Mal je v dveh nastopih, najprej za učence od L do 4. razreda, kasneje pa še za ostale, pripovedoval: o začetkih svojega pisateljevanja - napisal je 24 knjig (Ime mi je Tbmaž, Vanda,..), za katerega so bile “krive” punce oziroma njegove prve ljubezni - pa predvsem o tem, kako nastaja film. Za mlade poslušalce so bili še posebej razburljivi utrinki s snemanj njegovih filmov Sreča na vrvici in Poletje v školjki. L. MURN “DOLENJSKI OBRAZI” NA HRIBU NOVO MESTO - Knjiga “Dolenjski obrazi”, ki je v založbi Dolenjskega lista prav te dni zagledala luč sveta, bo prvič javno predstavljena v sredo, 18. decembra, ob 17. uri v gostilni Na hribu pri Novem mestu. Avtor Tone Jakše je v njej zbral 182 reportažnih zapisov o ljudeh in njihovih fotografij, ki so bili v osemdesetih letih objavljeni v rubriki “Obrazi” v Prilogi Dolenjskega lista. Na predstavitvi bo poleg podrobnosti o tem, kako nastaja ta novinarska zvrst, moč slišati tudi zanimive magne-fonske zapise razgovorov z ljudmi, ki nastopnjo v knjigi, raztavljeno pa bo tudi več fotografij iz tistega obdobja. Predstavitev bodo poživili zvoki domačih citer. Vabljeni! POTA IN ST* 5* O Gospodarskega kriminala vse več Gospodarska kriminaliteta predstavlja 12,5 odstotkov celotne kriminalitete, s povzročeno škodo 13,8 milijarde tolarjev pa kar tri četrtine škode vseh kaznivih dejanj dežurni poročajo ODNESEL PRENOSNI TELEFON - Neznana mlajša moška sta 5. decembra ob 17. uri stopila v trgovino Oprema v Sevnici. S police s prenosnimi telefoni sta v času odsotnosti prodajalca ukradla karton s prenosnim telefonom in zapustila trgovino. Telefon je znamke, Panasonic tip KX T2355. Trgovina Mercator Sevnica je tako oškodovana za dobrih 50 tisočakov. POSEKALA VEČ OD DOGOVORJENEGA - M. V. in K. V. iz Drame pri Šentjerneju sta se dogovorila za posek in prodajo lesa iz gozda, ki ga ima M. V. na Velikem Trnu pri Krškem. Za posek je bilo označenih okoli 116 kubičnih metrov lesa. K. V. je sečnjo in spravilo lesa opravil do konca februarja letos. Ko pa je šel oškodovanec marca letos v gozd pogledat, je ugotovil, da mu je iz gozda zmanjkalo še nekaj več kot 80 kubikov lesa. K. V in K. M. sta s tem posekom M. V,-ja oškodovala za okoli milijon tolarjev, saj mu te količine lesa nista plačala. VLOMILI V TRGOVINO - V noči na 7. december je neznanec vlomil v prodajalno Brin v Trdinovi ulici v Novem mestu in ukradel več prehrambenih izdelkov, več zavitkov cigaret, razbil blagajno, iz katere je vzel denar, prav tako pa je vzel nekaj denarja iz predala pulta. S tem je lastnico J. S. iz Novega mesta oškodoval za okoli 190 tisoč tolarjev. V AVTO PO ORODJE IN ŠE KAJ - V noči na 7. december je neznanec na Mestnih njivah v Novem mestu vlomil v prtljažnik osebnega avta in ukradel več orodja, ribiško palico s priborom, ročno svetilko in novo volansko ključavnico. S tem je lastnika J. R. iz Novega mesta oškodoval za 180 tisočakov. PO DENAR V BLAGAJNO -Med 7. in 9. decembrom je neznanec vlomil v trgovino KZ Krka v Žabji vasi in iz večjih blagajn vzel denar. Neznanec, ki ga policisti še iščejo, je trgovino oškodoval za okoli 80 tisočakov. LJUBLJANA - V letošnjem letu število odkritih gospodarskih kaznivih dejanj narašča in seje v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 4,5 odstotka. Tako gospodarska kriminaliteta z 3.222 odkritimi dejanji predstavlja 12,5 odstotka celotne kriminalitete, z gospodarsko kriminaliteto povzročena škoda 13,8 milijarde tolarjev pa je predstavljala kar 73,9 odstotka škode, povzročene z vsemi kaznivimi dejanji. Po višini nastale škode so izstopale poslovne goljufije, sledijo pa zlorabe položaja ali pravic in davčne zatajitve. Število osumljencev za gospodarska kazniva dejanja seje pove čalo na več kot 4 tisoč, med ovadenimi pa je bilo največ direktorjev. Kot je na novinarski konferenci Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto in svetovalec ministra Jaka Demšar, so direktorji večjih podjetij v Jaka Demšar, vodja sektorja za gospodarski kriminal in svetovalec ministra manjšini, prevladujejo pa direktorji in hkrati lastniki raznih družb z omejeno odgovornostjo. Vlada RS je spremljanje in odkrivanje nezakonitosti pri procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij opredelila kot prioriteto dela kriminalistične službe. Taje s tem delom oziroma z akcijo Strelec, kakor jo imenuje- ZAGORELO V STANOVANJU ARTIČE - V petek, 6. decembra, nekaj pred 7. uro zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši 68-let-nega K. M. v centru Artič. Goreti je začelo v podstrešni sobi zaradi kratkega stika v električni napeljavi, ogenj pa je uničil opremo v treh prostorih in streho. Požarje pogasilo 29 gasilcev, škode pa je za 3 milijone tolarjev. S POLICISTI, FOTOGRAFOM IN KNJIŽNIČARKO -V letošnjem letu so se malčki vrtca Šentjernej zopet družili s policisti postaje Šentjernej, ki so malim šolarjem prikazali svoje delo in pomembnost varnosti na cesti. Pomembno je, da že najmlajši spoznajo pomen prometne varnosti in kulture obnašanja na cesti, saj prav cestni promet zahttrva največ otroških življenj. Bili so tudi pri fotografu, kjer so si ogledali njegovo delo in pestrost fotografskega poklica. Videli so, kako iz filma nastane fotografija, in tudi sami so poskusili fotografirati. V knjižnici pa je otrokom prijazna knjižničarka prikazala svoje delo. (Sebastijan Podobnik) i ib I r CESTA JE BILA PREVEČ SPOLZKA - V petek, 6. decembra, ob 14.55 je 36-letni B. M. iz Krške vasi vozil osebni avto po regionalni cesti od Krške vasi proti Čatežu ob Savi. Pri Velikih Ma-lencah hitrosti vozila ni prilagodil mokremu in spolzkemu cestišču, zato je pričelo vozilo bočno drseti na drug vozni pas. Po 15 metrih drsenjaje trčilo v avto, ki ga je vozila 27-letna M. T iz Brežic, ki je pred trčenjem zavirala in se umikala v desno, a trka ni mogla preprečiti. V nesreči so se hudo poškodovali oba voznika, 55-letni G. M. in 2- ter 6-letni otrok. NEPREVIDNO PREHITEVAL - V petek, 6. decembra, ob 16.30 je 27-letni K. R. iz Pečic vozil osebni avto od Brežic proti Krškemu. Pri Gornjem Lenartu je začel prehitevati kolono treh •vozil. Ko je bil vzporedno z drugim vozilom v koloni, je 59-letna B. M. iz Krške vasi začela pravilno zavijati v levo na odcep proti Gornjemu Lenartu, kar je prej tudi nakazala s smernim kazalcem. Tako je zaprla pit vozniku K. R., ki je kljub zaviranju zadel v bočni del avta voznice. V nesreči sta se oba voznika hudo poškodovala. jo, pričela leta 1990 in je do začetka oktobra državnih tožilstvom podala 401 ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Razen teh primerov naj bi kriminalisti po Demšarjevih besedah • 400 ovadb zaradi suma storitve kaznivih dejanj pri lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerimi je bilo družbeno premoženje oškodovano za skoraj 12 milijard tolarjev, je gotovo dokaz, da je kriminaliteta pri lastninjenju pri nas močno prisotna, čeprav lahko verjetno z gotovostjo trdimo, da velik del le-te ostane neodkrit. Odkrivanje je zaradi specifičnih lastnosti oteženo, sledi pogosto ni, storilci znajo močno otežiti dokazovanje in odkrivanje, za nameček pa nadzorne ustanove dostikrat delujejo neusklajeno. obdelali še enkrat toliko primerov, vendar pri njih niso odkrili kaznivih dejanj. Kriminalistična služba je ugotovila sum oškodovanja družbenega premoženja v višini 11,8 milijarde tolarjev, kar se razlikuje od višine oškodovanja, ki jo je ugotovila Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja, ki jo ocenjuje na 100 milijard tolarjev. Kriminalisti se pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami, kot so časovno odmaknjene zadeve, zaradi česar so zaradi sprememb lastništva na položajih novi ljudje, dokumentacija je pogosto “izgubljena”, kriminalisti imajo težave pri sodelovanju z nekateri- mi stečajnimi upravitelji, kriminalisti pa ne morejo sproti obdelati vseh poročil SDK. Na UNZ Ljubljana imajo na primer dela dovolj za dve leti, seveda če ne bi dobili v obravnavo novih zadev. Številni kriminalisti se zaradi boljših delovnih pogojev in plače raje odločajo za nova delovna mesta; tako danes na področju gospodarske kriminalitete dela 100 ljudi, samo v lanskem letu in prvi polovici letošnjega leta pa je to delovno mesto zapustilo kar 26 kriminalstov. T. GAZVODA USODEN UDAREC Z LOPATO PO GLAVI HINJE-Družini L. in N. sla že več let v sporu zaradi mejnih zadev, 2. decembra popoldne sta se 69-letni S. L. z Vrha pri Hinjah in sovaščan 41-letni J. N. sprla zaradi čiščenja zasnežene poti. Med prepirom sta se stepla in pri tem uporabila lopato in leseno palico. Oba sta se hudo poškodovala in sta poiskala tudi zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Žužemberka, od koder je bil S. L. napoten v novomeško bolnišnico, kjer so mu rano na glavi oskrbeli in ga zadržali na viscelar-nem oddelku. Okoli polnoči se je S. L.-ju stanje močno poslabšalo. Kljub operativnemu posegu je 5. decembra v jutranjih urah umrl. Preiskovalna sodnica okrožnega državnega sodišča je odredila obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, na podlagi katere bo pojasnjen vzrok smrti. po dolenjski deželi • Za nami je kar miren teden kljub pričakovanjem, da bo zaradi predreferen-dumske vročice in nedeljskega glasovanja bolj živahno. In če je bilo vroče pri pogovorih o referendumu, glavni temi nedelje, so bile naše ceste v znamenju nizkih temperatur. Številni vozniki še vedno ne verjamejo, da so ceste lahko spolzke. Zal so morali nekateri to spoznati na lastni pločevini, nekateri pa tudi na koži. • A nekateri so se ukvarjali ne le s poledico, pač pa tudi z alkoholnimi hlapi. Tako se je prejšnji torek v Krškem mudil 37-letni Ljubljančan R. D. Očitno je bil nad Posavjem kar navdušen in je z veseljem zlival vase kozarec za kozarcem. Da mu ne bi vročina preveč stopila v glavo, se je šel malo hladit na svež zrak, seveda z avtom. Pri obhodu so nanj naleteli tudi policisti in mu vznak prijateljstva ponudili pojočo travico, vendar jo je Ljubljančan odločno zavrnil. Zato je moral možem v modrem izročiti vozniško dovoljenje, v zameno pa so mu prepovedali vožnjo. To ga ni odvrnilo od večernega pohoda in ogleda posavskih cest. Vendar je spet padel v mreže policistov. Tokrat se mu je iz njih uspelo rešiti šele proti jutru, saj je spoznaval tudi notranjost policijske postaje v Krškem. • V četrtek je v Krškem vinsko kapljico poizkušal tudi Gorenjec 26-letni Franc N. Očitno je bil nad kvaliteto pijače kar navdušen in jo je pridno zlival vase, saj je alkotest pokazal kar 2, 71 promila alkohola. Tudi ta vztrajnež je spoznal, kakšen je v Krškem prostor za treznjenje. Policist ranil devet oseb Namesto praznega pomotoma vzel poln nabojnik KRŠKO - V petek, 6. decembra, so imeli delavci nekaterih služb Ministrstva za notranje zadeve obrambni dan, ki so ga po odločbi ministrstva izvedli v Krškem. Po programu so imeli v prostorih UNZ Krško tudi predstavitev nekaterih vrst pehotnega strelnega orožja. Pooblaščeni delavec UNZ Krško P. S. je imel na mizi razstavljenih več vrst orožja in praznih nabojnikov, med njimi tudi poln nabojnik s pravimi naboji, ki pripada kompletu avtomatske puške. Pri prikazu delovanja je premaknil regulator ognja na posamične strele, pomotoma vstavil v puško nabojnik s pravimi naboji, jo repetiral, usmeril pod kotom 45 stopinj v zrak in pritisnil na sprožilec puške. Pri tem se je sprožil naboj v cevi in zadel strop sobe, kjer se je naboj razletel. Delci naboja so se skupaj z drobci ometa razpršili po prostoru in poškodovali devet oseb. Poškodovanim so takoj nudili pomoč v krškem zdravstvenem domu, nato pa so bili odpeljani v urgentni blok UKC Ljubljana. Dve poškodovani osebi, H. Z. in M. L, sta ostali v Kliničnem centru na zdravljenju. O dogodku sta bila obveščena preiskovalni sodnik okrožnega sodišča Krško in okrožni državni tožilec iz Krškega, zoper P. S. pa bodo ustrezno zakonsko ukrepali. I. G. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Pajek marsikomu prekriža načrte Pajek ne odvaža le od tam, kjer je tabla s takšnim opozorilom - Kmalu bodo grozile tudi lisice - Odvoz lahko odredi policist ali komunalni nadzornik - Višje cene parkiranja NOVO MESTO - V Novem mestu že kar nekaj časa dela red pajek. Nekateri so prepričani, da odvoz ni vedno upravičen in da pajek svoje kremplje v Novem mestu prepogosto steguje; drugi zagovarjajo nasprotna stališča. In prav primer Andreja Petrinčiča, enega od pajkovih žrtev, nas je spodbudil, da se tudi mi spoprimemo s pajkom, ki dela red v mirujočem prometu, kaj kmalu pa mu bodo družbo delale tudi lisice. Novomeščan Andrej Petrin-čič je bil v zadnjih dneh novembra zaradi poledice in slabih gum prisiljen avto pustiti v me- stu. Kot sam pravi, gaje parki ral na Kandiisko 5, kjer je sicer privatno parkirišče. “3. decembra ob 9. uri zjutraj so prišli k meni trije policisti in mi rekli, naj avto do 12. ure umaknem od tam, sicer mi ga bo odpeljal pajek. Ko sem prišel ob 10. uri na Kandijsko cesto, avta ni bilo več tam, zato sem šel na policijo, kjer mi je policist rekel, da to njega nič ne briga in da naj pokličem Komunalo, saj je mogoče avto že odpeljal pajek. Kot sem izvedel, je bil avto že nekaj čez deveto uro zjutraj na Cikavi za ograjo,” je pripovedoval Andrej. Povedal je tudi, da je njegovemu jugu sicer potek-' egistracija, ker ga je dal ge-alno obnoviti, vendar to po la rege nerah njegovem prepričanju ne srhe biti razlog za odvoz avtomobila. “Na parkirišču tedaj ni bilo table, ki bi prepovedovala parkiranje in opozarjala na odvoz s pajkom, pač pa je stala tam že naslednji dan,” je zatrdil Andrej. Kot nam je pojasnil vodja komunalnega nadzora iz mestne občine Novo mesto Jože Kobe, takšna tabla ni pogoj za odvoz, saj se lahko ta odredi tudi v drugih primerih, na primer če je avto na prehodu za pešce, na DELA ZA PAJKA DOVOLJ - Takšnih in še hujših kršitev je v Novem mestu veliko, zato se mnogi pritožujejo, da bi moral biti pajek še bolj aktiven. kolesarski stezi. Avto vam lahko na primer odpeljejo tudi, če je ta ob dovozih ali odvozih z gradbišč ali delovišč, na pločniku, pred uvozom ali doliodom v stavbo, garažo, dvorišče, če ovira dostop do prostorov za zbiralnike odpadkov, če je avto na označenih komunalnih napravah ali pred njimi, v pasažah ali hišnem prehodu, na delu površin v peš coni, če je drug avto zaparkiran, če avto brez oznake “za invalide” parkiramo na prostoru za invalide; pajek pa lahko odpelje tudi neregistrirano, opuščeno vozilo na javnih površinah. Po besedah pomočnika komandirja policijske postaje • Poleg lisic se občini Novo mesto obeta tudi odlok, ki bo določal usodo številnih zapuščenih in neregistriranih vozil, gotovo pa bo nekaj več reda v parkiranju. Večjo prepustnost Glavnega trga pa bo prineslo tudi povišanje parkirnine. Če moramo še sedaj za dve uri parkiranja odšteti 110 tolarjev, bo sedaj cena parkiranja na Glavnem trgu izenačena s ceno na Novem trgu, kar pomeni, da bomo morali v kratkem za vsako začeto uro parkiranja plačati 100 tolarjev. Novo mesto Željka Zriliča so bili s prej omenjenim jugom seznanjeni tudi policisti, saj jih je lastnik parkirišča 29. novembra obvestil, da avto že en mesec stoji pri njem in da ovira dostop do delavnice. Avto na prednji strani ni imel registrske tablice, zadnja ni pripadala temu avtomobilu, avto pa sploh ni bil registriran, zato so morali z operativnim delom najprej ugotoviti, čigav je. Sicer pa seje Andrej Petrmčič pritožil tudi na UNZ Novo mesto, ki njegov primer še raziskuje. Odvoz avtomobila je odredil komunalni nadzornik, ki je poleg policistov tudi edini pooblaščen, da lahko odredi odvoz. “Lastnik vozila je nesporno naredil prekršek, zato je izjava, da se z odvozom ne strinja, neumestna,” pravi Jože Kobe. Pet-rinčič je zato, ker je prepričan, da odvoz ni bil zakonit, dejal, da avta ne bo odpeljal in da ga zanima tudi, koga bodo bremenili stroški iežarine in odvoza. Tega še ne vemo, vodja komunalnega nadzora pa je pojasnil, da lahko izvajalec JP Komunala poleg stroškov odvoza vozila zaračuna tudi stroške hrambe vozila in stroške izterja, pri čemer bi prišla v poštev tudi prodaja deponiranega vozila. Po besedah Slavka Mesojedca, vodje sektorja splošne Komunale, se prodaje in zaračunavanja Iežarine še niso poslužili, saj lastniki avto ponavadi dvignejo še isti dan. Tik pred zaključkom redakcije je Andrej Petrinčič poklical Dolenjski list in nam povedal, da se je odpravil na Cikavo, kjer pa je ugotovil, da v avtomobilu ni akumulatorja. “Policisti damo pri odvozu prednost tistim vozilom, ki ovirajo promet, saj je to naša osnovna naloga, medtem ko ima redar, kar se mirujočega prometa tiče, večja pooblastila,” je dejal Željko Zrilič. Policisti vsak mesec napišejo 180 do 200 listkov za nepravilno parkira-nje, ki kršitelja bremenijo s plačilom 2.250 tolarjev kazni. Sicer pa bodo, kot kaže, v No-vem mestu red delale tudi lisice. Odlok o tem je bil že objavljen v Uradnem listu, medtem ko postopek sprejemanja pravilnika, ki bo natančneje določal pravila igre, še teče. TANJA GAZVODA Murn prvak še med osemnajstletniki Skoraj vse zlato Tomu MIRNA - Badmintonisti mirskega Toma so tudi na zadnjem večjem tekmovanju v letošnji sezoni nastopili izjemno uspešno, saj so na državnem prvenstvu za igralce do 18. leta v Ljubljani od petih naslovov državnega prvaka osvojili kar štiri, prvo ime na tekmovanju pa je bil spet Novomeščan Aleš Murn, ki je trem zlatim medaljam med 16-letniki v isti sezoni dodal še zlato med dve leti starejšimi tekmeci, v polfinalu je v treh nizih premagal Miho Poharja, v finalu pa tudi po treh nizih Gregorja Hawlino. V finalu deklet ni bilo dvoma o tem, ali bo zmagovalka iz Toma, saj sta se med sabo pomerili tomovki Urša Plahutnik in Nina Šumi, zamagala pa je dve leti starejša Urša, ki je tako z naslovom prvakinje za vedno zaključila nastope med mladinkami. Seveda je bil naslov prvakinj njun tudi v igri ženskih parov. Nina je zlato osvojila v mešanih dvojicah, kjer je nastopila z Ljubljančanom Markom Krofličem, Urša in Aleš pa sta bila v igri mešanih parov tretja. Tretja sta bila tudi Aleš in Uroš Kirm v igri fantovskih parov. Na Otočcu v evropsko prvo ligo Slovenija je na Otočcu na zadnji tekmi premagala na papirju precej boljše Madžare in se uvrstila v evropsko prvo ligo - Prvi reprezentančni nastop za novomeški klub Krka OTOČEC - Teniška dvorana na Otočcu je bila od petka do nedelje prizorišče največjega tekmovanja, odkar je bila pred dvema letoma zgrajena in predana namenu. V njej so se za napredovanje v prvo ligo evropskega ekipnega prvenstva v tenisu pomerile reprezentance Cipra, Belorusije, Madžarske in Slovenije. Napovedi naših fantov, ki so nastopili brez svojega najboljšega moža Iztoka Božiča, da bodo na turnirju zmagali, so bile glede na uvrstitev Madžarov na svetovni računalniški lestvici hudo optimistične. Razpored tekem je bil tak, da so reprezentance prva dva dneva odigrale manj pomembna srečanja, o napredovanju in izpadanju iz druge lige pa se je odločalo v nedeljo. Tako so Madžari v petek s 3:0 premagali Beloruse, Slovenci pa z enakim izidom Ciper. V soboto so Madžari in Slovenci zamenjali nasprotnike, izidi pa so bili enaki. Potem ko je novi član novomeške Krke Gregor Krušič tekmo s precej slabšim Ciprčanom slabo začel, a se je le zbral in ga premagal, je v nadaljevanju turnirja premagal tremo in zaigral bolje. V nedeljo dopoldne so najprej Belorusi že po posamičnih partijah izrinili Ciprčane iz druge lige, igre dvojic pa po vodstvi Belorusov z 2:0 sploh niso odigrali. Popoldne se je odločalo o novem prvoligašu. Gregor Krušič je igral prvi dvoboj z Zoltanom Nagyem. Začelje dobro, dobil prvi niz s 6:2, potem pa je izkušenejši Madžar našel niepove slabe točke in preostala niza dobil s 6:3. Kranjčanu Borutu Urhu ni preostalo nič drugega, kot da je v drugem dvoboju premagal na svetovni računalniški lestvici za nekaj sto mest bolje uvrščenega prvega igralca madžarske ekipe Attilo Savol-ta. Čeprav je Urh na videz zlahka s 6:2 dobil prvi niz, pa vse le ni bilo tako enostavno, kar se je pokazalo v drugem nizu, ki je bil precej bolj izenačen, a naš reprzentant ni popustil in izid dvoboja sosednjih držav je bil izenačen na 1:1, o prvoligašu pa je odločala igra parov. Prav igra parov je bila adut naše reprezentance. Če sta bila prej Nagy in Savolt v igri posameznikov enakovredna Krušiču in Urhu, se madžarski par Savolt - Bardoczky nikakor ni mogel prav uspešno upirati uigranima in dobro razpoloženima Urhu in Marku Poru. In približno 200 gledalcev, ki so na montažni tribuni ob osrednjem igrišču vztrajali skoraj šest ur, kolikor je trajal Gregor Krušil je bil najmlajši igralec na turnirju, a mu je le malo manjkalo, da ni kar trikrat zmagal. odločilni dvoboj, so se lahko glasno oddahnili - naši tenisarji so izpolnili optimistične obljube in se tako kot * Člani teniškega kluba Krka so za odlično opravljeno delo dobivali čestitke tako od predstavnikov slovenske teniške zveze kot tudi od mednarodnih teniških funkcionarjev, v prostoru za pomembne goste pa je dr. Oto Kugovnik, direktor domžalskega turnirja, očaran nad polno tribuno in zavzetimi organizatorji ob vrčku semiškega domačega piva glasno razmišljal, da bi domžalski turnir kazalo preseliti na Otočec. pred štirimi leti v Velenju uvrstili v prvo evropsko teniško ligo. I. VIDMAR • Člpvekovo zdravilo je človek. (Nigerijski pregovor) • Tudi za najlepše ideje raje živimo, kot umremo. (Cjuha) ČESTITKE - Blaž Trupej (levo), ki je v vlogi kapetana namesto poškodovanega Andreja Jerasa na Otočcu vodil svoje siceršnje soigralce, je iz rok Bojana Budje, predsednika teniškega kluba Krka, ki seje izkazal po oganizacijski plati, prejel pokal za prvo mesto. Obema pa je za dobro opravljeno delo zaploskal direktor turnirja Fredi M. Reiclier. (Foto: I. V.) Silili IMJi STIHIH KOŠARKA * Moški, A-1 liga, 9. kolo -LITOSTROJ SLOVAN : 1N-TERIER KRŠKO 85:62 (40:29); INTERIER KRŠKO: Avsenak 4, Murovec 12, Bošnjak 12, Ademi 12 (6 skokov), Krajcar 15, Kralj 4, Vukič 3; LITOSTROJ SLOVAN: Razič 15, Lerič 15 (11 skokov) itd. LESTVICA: L Smelt Olimpija 18, Helios 15, 3. Kovinotehna Savinjska 14,5. Interier Krško 13 itd. V soboto, 21. decembra, bo Interier igral doma s Heliosom. A-2 liga, 9. kolo - JEŽICA : ISKRA LITUS 64:73 (40:37); ISKRA LITUS: Juvan 17, Japič 12, Kandžič 14, Škrjanc 4, Bassin 6, Čeko 18, Kalinger 2; JEŽICA: Maček 24 itd. BREŽICE : LOKA KAVA 54:65 (26:29); BREŽICE: B. Rozman 16, Antolovič 16, Marče-tič 11, Krošelj 6, Kajba 2, Strgar 1, Rostohar 2; LOKA KAVA: Vuksanič 30 itd. KRKA : TRIGLAV 83:81 (45:49); KRKA: Samar 12, Stipa-ničev 20, S. Petrov 11, Smodiš 17, Bajc 18, M. Petrov 5; TRIGLAV: Drobnjak 20, Jankovič 20 itd. LESTVICA: 1. Loka kava 17, 2. Ilirija 16, 3. Krka 15, 4. Comct 14... 6. Iskra Litus 14... 11. Brežice 11 itd. V soboto, 21. decembra, bo Krka igrala v gosteh z Zagorjem, Brežice prav tako v gosteh s Slivnico, Iskra Litus pa doma z Loko kavo. ODBOJKA Moški, l.A liga, 12. kolo -MARIBOR : KRKA 3:0 (6, 9, 13); KRKA: Šemetovs, Babnik, Goleš, Prah, Mohorčič, Balodis, Žunič, Krevs. LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 22,2. A banka Olimpija 18, 3. Pomgrad 14... 6. Krka Novo mesto 8 itd. V 13. kolu se bo Krka v petek, 14. decembra, ob 18.30 doma pomerila s Salonitom. I.B. liga, 12. kolo - ČRNUČE : ŽUŽEMBERK 2:3 (10, -5, -10, 11,-11); ŽUŽEMBERK: Pečar, Novak, Brulec, Gotenc, Lazič, Repar, Kosmina, Pucelj, Perko, Oberstar LESTVICA: 1. Šoštanj Topolšica 24, 2. Kamnik 22, 3. Žužemberk 12, 4. Termo Lubnik 12 itd. V 13. kolu bodo Žužembcrčani v soboto doma igrali z Žirovnico. Ženske, l.A liga, 12. kolo -TPV NOVO MESTO (proste); zaostala tekma 11. kola - 1N-FOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:0 (7, 5, 8) LESTVICA: 1. Inlond Branik 18,2. Kemiplas Koper 14,3. TPV Novo mesto 14, 3. itd. V 12. kolu bodo odbojkarice TPV-ja proste. I.B liga, 12. kolo - MARSEL PTUJ : L1KTILIA 3:0(8,3,10); LESTVICA: 1. Sobota 16... 7. LIK Tilia 4. V 13. kolu bo LIK Tilia igrala v gosteh s Taborom. ROKOMET Moški, L liga, 10. kolo - KRŠKO : AKR1POL 20:20 (8:11); KRŠKO: Škof, I. Deržič 1, Iskra 2, Dragar, German I, Urbanč 5, Kukavica 3, S. Deržič, Privšek 1, Čurak 1, Bašič, Vertovšek 6; AKRI POL: Torlo, Makarovič 1, Višček 1, Bregant, Počervina 5, Čopič 8, Šavrič 1, Vešligaj 2, Zarabcc 1, Bilbija I, Ojsteršek, Dvornik; AFP DOBOVA : ELEKTRO-PROM RUDAR 30:27 (17:13); AFP DOBOVA: Denič, Dapo 7, Begovič 2, Mijačinovič 8, Ogo-relc, Voglar 2, Ocvirk 3, Glaser 3, Kranjc, Levec 5, Kostevc; LISCA : PREVENT 21:24 (9:11); LISCA: Marcola, Blago-ievič 9, Plazar 1, Sirk I, Sečki, Senica, Lupše 2, Teraš 2, Mitrovič 4, Simončič, Šuma, Rupret 2. LESTVICA: I. Pivovarna Laško 20,2. Krško 15,3. Prevent 13, 4. AFP Dobova 12... 7. Akripol 10 itd. V II. kolu, 14. decembra, bo Akripol igral doma z Velenjem, Krško v gosteh pri Preventu, Lisca pri Andorju in AFP Dobova pri Pivovarni Laško. BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR ČRNOMELJ - Nogometni klub Bela krajina iz Črnomlja pripravlja za 21. in 22. december tradicionalni božično novoletni nočni turnir. Prijave sprejemajo do 19. decembra, ko bo ob 19. uri žrebanje v klubskih prostorih. Vse informacije na telefon 068-51-383. INŽENIRING SARBEK: LISCA 4:41 (2:23) LITIJA - V predzadnji tekmi za kadete lige - jug so kadeti sevniške Lisce katastrofalno visoko premagali vrstnike v Litiji. Največ zadetkov so za Sevničane dosegli Dražc-tič (8) ter Požek in Rupret po 7. Komac brez tekmeca na TOP 12 V finalu je moral s Sasom Ignjatovičem igrati pet nizov - Hribar izgubil finale druge skupine *NOVO MESTO - Kljub temu da na namiznoteniškem pozivnem turnirju za TOP 12 v mariborski dvorani Tabor konec preteklega tedna ni bilo nekaterih boljših igralcev, med njimi Robija Smrekarja, Štefana Kovača in Gregorja Škafarja -vseeno velja, da je Kočevec Gregor Komac, ki sedaj nastopa za novomeško Krko, še enkrat dokazal, da letos na slovenskih tleh nima dostojnega tekmeca, in po težkem boju v finalu s Sašom Ignjatovičem zmagal. Čeprav Gregor sam predvideva, da je Robi Smrekar, ki sicer letos nastopa v Nemčiji, še nekoljjco boljši od njega, mu na poti do finala v Mariboru ni bil nihče od igralcev, ki nastopajo v slovenski ligi, ni bil kos. V finalu je Gregor naletel na zanj vedno neugodnega Saša Ignjatoviča, ki si namiznoteniški kruh služi v Jugoslaviji, kjer nastopa za Sinte- lon iz Bačke Palanke. Prvi niz je Gregor dobil z 21:14, naslednja dva niza pa je bil Sašo boljši (21:18, 21:17). V nadaljevanju seje Gregor bolj zbral in z 21: 21:14 in 21:18 v preostalih nizih dobil turnir. V finalnem obračunu druge dvanajsterice oziroma druge kakovostne skupine je nastopil drugi krkaš in Gregorjev ligaški partner v igri parov Marjan Hribar, ki je moral priznati premoč svojemu lanskemu soigralcu v Krkini ekipi Borutu Benku, čeprav tudi tu ni šlo zlahka. Tudi Benko, ki letos nastopa za Arcont, je tako kot Gregor, da bi prišel do zmage, moral s Hribarjem odigrati pet nizov. Od Krkinih igralcev sta na turnirju nastopila še Matjaž Retelj, ki je po porazu z 0:3 s Tokičem iz ljubljanske Olimpije osvojil 4. mesto v skupini, in Tomaž Kralj, ki je bil na koncu v drugi skupini deseti. I £4 KRKKZDRAVI LIŠČP\ HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • TIČK NA SMUČEH NA OTOČCU - Teniški center Otočec bo jutri, če bodo snežne razmere še ugodne, razveselil ljubitelje smučarskega teka. V sodelovanju s smučarskim centrom Kog Črmoš-njicc bodo s teptalnim strojem v okolici Otočca pripravili okoli 5 km takaških stez z začetkom in koncem pred teniško dvorano. Tako bodo ljubitelji smučarskega teka lahko po končani naporni vadbi izkoristili tudi možnosti sprostitve, ki so na voljo v teniškem centru Otočec - savna, masažni bazen, ročna masaža. Športnik leta 1996 Izbira športnika Novega me- ranskih iger med mladinci med sta je tudi letos priložnost, da posamezniki v Splitu, 3. mesto na bralci Dolenjskega lista s svojimi mladinskem državnem prvenstvu glasovi najboljše še enkrat na- med posamezniki in dvojicami, gradijo za dosežene uspehe, ki ALEŠ TOMIČ - atletika, tek niso ravno majhni. Da bi izbirali na 800 in 1500 m, član atletskega čim bolj objektivno, vam poleg kluba Krka Novo mesto, 19 let, imen kandidatov navajamo še študent 2. letnika fakultete za nekaj njihovih osebnih podatkov šport, mladinski in članski držav-in njihove največje uspehe v letu ni reprezentant, udeleženec mla-1996, na osnovi katerih boste dinskega svetovnega prvenstva v lažje izbrali najboljšega. Na gla- Sydneyu, kjer je dosegel 16. me- sovnico zapišite imeni športnika sto, zmagovalec APS na 1500 m, in športnice ter ime kluba, za ka- mladinski državni prvak na 800 in tere menite, da so letos dosegli 1500 m, 2. mesto na državnem največ. Med bralci Dolenjskega prvenstvu med člani na 1500 m, 6. lista, ki nam bodo poslali gla- mesto na evropskem pokalu Bru-sovnice najkasneje do torka, 17. no Zauli (člani), mladinski držav-decembra, bomo izžrebali 20 na- ni rekorder na 800 m (1:54,50), grajencev, ki bodo v sredo preje- 1500 m (3:45,85) in 1 miljo li po 2 vstopnici za zaključno pri- (4:12,2). reditev “Športnik leta 1996”. Si- BOGDAN RAVBAR - kole-cer pa so vstopnice po 500 tolar- sarstvo, član kolesarskega kluba jev naprodaj v bifeju Rezelj v Krka - Telekom Novo mesto, 27 novomeški športni dvorani. Ena let, avtoelektričar, državni repre-izmed plačanih vstopnic bo iz- zentant, 7. mesto v skupni raz-žrebana za nagrado, najverjetne- vrstitvi in 2. mesto po točkah na je barvni televizor. gorskih ciljih na dirki za svetovni Prireditev, na kateri se bodo pokal Po Avstriji, državni prvak v predstavili in dobili tudi zaslu- cestni vožnji, 3. mesto na Veliki žena priznanja tudi vsi športniki nagradi Kranja in 4. mesto na novomeške občine, ki so letos Veliki nagradi Krke. nastopali v državnih reprezen- GREGOR KOMAC - namiz-tancah ali osvojili medalje na ni tenis, v sezoni 96/97 član na-državnih prvenstvih, bo v četrtek, miznoteniškega kluba Krka Novo 19. decembra, ob 19. uri v novo- mesto (prej Melamin Kočevje), meški športni dvorani. Prireditev 27 let, strojni tehnik, samostojni bo vodil Sašo Hribar, pela bosta podjetnik, državni reprezentant, Nace Junkar in Helena Blagne, državni prvak v igri mešanih in igrali Napoleoni, plesala bo sku- moških dvojic in drugi med posa-pina Terpsihora, svojo lepoto in mezniki, zmagovalec slovenskega oblačila bodo predstavile mane- TOP 12,17. mesto na olimpijskih kenke skupine Helena, gostje kvalifikacijah, 17. mesto na med-najboljših novomeških športni- narodnem prvenstvu Avstrije, kov pa bodo srebrni olimpijec član slovenske ekipe, ki je bila 12. Andraž Vehovar, evropski vesla- na evropskem ekipnem prvenst-ški prvak Simon Hočevar in Brit- vu. ta Bilač. ŽENSKE KANDIDATI ZA MATEJA UDOVČ - atletika ČPOUTVTičA 117TA 10QC (tek na srednje proge), članica at-hrUKIINlKA LEI A 1995 letskega kluba Krka Novo mesto, MOŠKI 25 let, diplomirana ekonomistka, IGOR PRIMC - atletika (met zaposlena v Krki Zdravilišča, diska), član AK Krka Novo me- članica državne reprezentance, sto, 30 let, profesor telesne vzgoje zmagovalka atletskega pokala na srednji gostinski šoli, član Slovenija v teku na 3.000 m, 2. državne reprezentance, udeleže- mesto na državnem prvenstvu v nec olimpijskih iger v Atlanti, kjer krosu, 7. mesto v teku na 3.000 m je osvojil 24. mesto, L mesto na na evropskem pokalu Bruno pokalu Evrope Bruno Zauli v Ve- Zauli v Lizboni, lenju, L mesto na mednarodnem JANA VERNIG - odbojka, prvenstvu Bavarske, letos je s članica ženskega odbojkarskega 62,72 m postavil državni rekord, kluba TPV Novo mesto, 19 let, zimski in letni državni prvak ter študentka, članica članske repre-zmagovalcc atletskega pokala zentance Slovenije, 10 nastopov Slovenije, tretji najboljši atlet v za člansko reprezentanco - naj-državi. bolj odmeven na pomladnem UROŠ MURN - kolesarstvo, pokalu v Brnu, kjer so Slovenke član kolesarskega društva Krka - zasedle 10. mesto. Z ekipo TPV-Telekom Novo mesto, študent 2. ja je osvojila 3. mesto v državi, letnika gradbene fakultete, dr- KATKA JANKOVIČ-atletika, žavni reprezentant, udeleženec tek na 110 m z ovirami, članica at-, evropskega prvenstva za kole- letskega kluba Krka, 21 let, štu-sarje do 23. leta v Angliji, kjer je dentka 4. letnika filozofske fakul-zasedel 14. mesto, udeleženec lete. dvoranska državna prvakt-svetovnega prvenstva za kolesarje nja na 60 m ovire, 2. mesto na let-do 23. leta v Luganu v Švici, kjer nem državnem prvenstvu, 3. meje uradno zasedel 45. mesto, zrna- sto na APS na 110 m ovire, 1. govalec Velike nagrade Roga, 3. mesto na mednarodnem mitingu mesto na državnem gorskem v Veroni, prvenstvu na Lisci. TOMAŽ BOŽIČ - atletika, EKIPE tek na 100 in 200 m, član at- Med klubi in društvi kandidira-letskega kluba Krka Novo mesto, jo za najboljšo ekipo leta 1996: 26 let, absolvent fakultete za or- - Kolesarski klub Krka (ekipni ganizacijske vede, državni repre- zmagovalci slovenskega pokala in zentant, letos postavil državne zmagovalci kriterija slovenskih rekorde na UK) m (10,47) in 200 mest, 7. mesto ekipno na dirki za m (21,64 in 20,98) ter sodeloval svetovni pokal Po Avstriji, ekip-pri rekordih na 4 X 100 m in 4 X na zmaga na dirkah Po Hessnu in 2(K) m v dvorani, državni prvak na Po Hrvaški) 60, 100 in 200 m, 5. mesta na - Atletski klub Krka (na ekip-evropskem pokalu Bruno Zauli nem državnem prvenstvu 2. mena 100, 200 in 4 X 100 m. sto med člani, 3. mesto pri člani- MATJAŽ VRHOVNIK-sntu- cah, 4. mesto med mladinkami in Čanje, član smučarskega društva 4. mesto med mladinci, drugi med Krka Rog Novo mesto, 24 let, ele- mlajšimi mladinci in pionirji), ktrotehnik, član državne repre- - Ženski odbojkarski klub TPV zentance, 14. mesto na tekmi za Novo mesto (3. mesto v državi, 2. svetovni pokal v Park Cilyju, zrna- mesto na turnirju 2. kroga poka-gi na FIS-velcslalomih na Rogli in la CEV v Novem mestu), na Ravnah. - Namiznoteniški klub Krka MATJAŽ RETELJ - namizni (udeleženci evropskega klub- tenis, član namiznoteniškega klu- skega pokala, med člani - 3. meha Krka Novo mesto, 17 let, sto v državi, med mladinci - 3. učenec 3. letnika gradbene sred- mesto v državi), nje šole, mladinski državni repre- - Košarkarski klub Krka (mlad-zentant, 9. do 16. mesto na mla- inči 3. mesto v državi, člani 13. dinskem evropskem prvenstvu v mesto v državi oziroma 3. mesto igri parov, četrtfinalist medite- v A-2 ligi) Športnik leta 1996 MOŠKI __________________________________________________ ŽENSKE ------------------------------------------------- EKIPA -------------------------------------------------- VAŠ NASLOV: Sporna prijaznost, žaljivost in strokovnost gimnazijskega profesorja Na Gimnaziji Novo mesto je letos zelo pestro. Jeseni je praznovala častitljiv jubilej, 250-letnico obstoja, istočasno pa se je ubadala še s čisto drugačnimi skrbmi. 30. oktobra je bil z delovnega mesta profesorja zgodovine in sociologije na šoli začasno odstavljen Zivojin Gavrilovič. Dijaki pravijo, da je bilo njegovo poučevanje pedagoško zelo nekvalitetno in obnašanje v razredu večkrat čudaško, na kar so v letu dni in pol, kolikor je prof. Gavrilovič na šoli poučeval, ravnateljico Gimnazije Heleno Zalokar sproti obveščali, omenjeni profesor pa trdi, da gre za politične razloge, da bi se ga ravnateljica na vsak način rada znebila s šole in da se je s sodelavci ter učenci dobro razumel. Gavrilovič je sedaj v disciplinskem postopku, 17. decembra pa bo potekala tretja obravnava. Zgodba se je začela sredi šolskega leta, ko so na Gimnaziji Novo mesto ja-nuaija 1995 ostali brez profesotja zgodovine in sociologije. Na razpis se je javil le prof. Živojin Gavrilovič iz Ljubljane, in ker je ustrezal vsem pogojem, je službo dobil. “Javil sem se, ker sem se želel preizkusiti v nekdaj domačem okolju in ker mi je Novo mesto zelo všeč, čeprav sem imel še eno možnost zaposlitve na neki osnovni šoli v Ljubljani. Sprejet sem bil za nedoločen čas in sem službo nastopil takoj po zimskih počitnicah 15. februarja 1995,” je povedal Gavrilovič, ki se je rodil v Beogradu, otroštvo pa preživel v Ribnici na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Črnomlju, eno šolsko konferenco tudi v Novem mestu, od leta 1970 pa živi v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti leta 1975 diplomiral iz zgodovine in sociologije. Njegova prva zaposlitev je bila mesto učitelja na ljubljanski srednji kovinarski šoli v Vrhovcih, večkrat je delal za nedoločen čas, pred prihodom na novomeško gimnazijo pa je bil, kot sam pravi, osem let dobervzgojitelj svojim in drugim skupinam v dijaškem domu Vič. “To delovno mesto sem za razliko od novomeške gimnazije, kjer sem se razumel z vsemi razen z gospo ravnateljico, zapustil predvsem zaradi problemov s kolegi, toda to je druga zgodba in verjetno bom šel v tožbo,” je povedal Gavrilovič. “Afera Wagner” Gavrilovič je dejal, daje bil takoj na začetku poučevanja na novomeški gimnaziji razočaran nad neopremljenostjo razredov, “kije na ravni 17., 18. stoletja. Edino pomagalo sta mi bila kreda in tabla, nobenega zemljevida. Prišel sem na nezorano njivo, saj učenci pred mano 2 do 3 mesece niso imeli pouka zgodovine in sociologije. Ves problem je v tem, da ravnateljica ni sposobna organizirati stvari, čeprav je pridna kot mravlja”. Zalokarjeva je povedala, da vsaka učilnica nima vseh pripomočkov, na primer svojega diaprojektorja itd., da pa si učitelji med sabo pomagajo in sposojajo stvari, vsaj predmetni. Toda on, tudi po izjavi ene izmed profesoric iste predmetne skupine, ni kazal znakov sodelovanja, prej obratno, in je bil pogosto razlog nesporazumov in neugodnega počutja tudi med profesorji. Za pouk pa so, kolikor se je le dalo, poskrbeli z nadomeščanjem. Prvi konflikt lahko imenujemo kar “afera Wagner”, do njega pa je prišlo že tri tedne po začetku Gavrilovičcvega poučevanja na šoli, ko je enemu izmed kolegov, kije med pripravami na uro na ves glas poslušal Wagneijevo glasbo, dejal: “Veš kaj, kolega, Wagner je kič. Res, da ima lahko vsak svoje mnenje o stvareh, toda Wagner je kič. Daj, utišaj radio!” Ti je razburjen odšel po ravnateljico. “Skušala sem mu povedati, naj ne vsiljuje svojega mnenja drugim, še posebej ne o stvareh, kot je glasba, kije stvar osebnega okusa in presoje, in naj ne moti sodelavcev,” je povedala Zalokarjeva in nadaljevala, da so se že približno dva meseca po Gavrilovičevem službovanju pojavile prve pritožbe (najprej ustne, nato pisne) s strani razrednikov in dijakov na račun njegovega nekvalitetnega dela v razredu in da se dekleta v razredu pri njegovih urah počutijo neugodno, kar so potrdili tudi starši na 1. svetu staršev spomladi 1995. Dijaki morajo snov sami predelovati doma Pisne pritožbe - kar nekaj jih je, ki jih je ravnatejica pokazala - se že od vsega začetka nanašajo predvsem na njegovo poučevanje, s katerim dijaki očitno niso bili zadovoljni, saj je v njih najti tudi naslednje stavke: “Doma moramo predelati 10 ali več strani in naslednjo uro to snov že sprašuje, tako da praktično v šoli ničesar ne jemljemo in nismo deležni nobene razlage. Profesorje hitro menjaval razpoloženje. V razred je prišel povsem dobre volje, čez minuto pa je že vpil na nas. Potem je brez besed odšel iz razreda za nekaj minut in se spet vrnil. Njegova predavanja so bila popolnoma nesistema- Prof. Živojin Gavrilovič tična, saj je profesor kar skakal tisočletja naprej in nazaj in se ni nikoli držal teme, ki smo jo trenutno obravnavali. 22. marca 1996 je bil med uro zgodovine celo močno vinjen. Dve dijakinji lahko potrdita to izjavo, ker sta se pogovarjali s profesorjem in sta začutili močan zadah po alkoholu iz njegovih ust. Prav tako se je pri pouku obnašal zelo nenavadno, kar lahko prav tako pripišemo vinjenosti.” Ravnateljica je povedala, da ji je profesor na enem izmed njunih pogovorov razložil, da do takega zadaha pride, ker jemlje inzulin. Gavrilovič ima namreč že 17 let hud diabetes, zaradi česar je bil veliko odsoten in ga v lanskem šolskem let skoraj ni bilo v šoli. V pritožbah dijakov, pod katerimi so njihovi podpisi, so tudi stavki: “Izven pouka vabi učenke na pijačo in jih spravlja v neugodno situacijo”, da zelo rad pripoveduje vice v zvezi s seksom. Ravnateljica je dejala, daje Gavriloviča po prvih pritožbah poklicala na razgovor, ga opozorila, toda tudi potem ni bilo bolje. Šolsko leto je šlo h koncu, pripravljali so se na maturo in tako so se stvari utišale. Je pa Gavrilovič po ravnateljičinih besedah že med maturo kršil delovne obveznosti - 15. junija letos je kot nadzorni učitelj za 5 minut med pisnim izpitom iz matematike zapustil šolo in odšel na dva kozarca vina v bife Rezelj, zaradi česar bi bil lahko suspendiran, toda na njegovo prošnjo, naj ne ukrepa in da si bo kar najhitreje poiskal službo drugje, iz tega ni bilo nič. “Ne želimo, da nas uči prof. Gavrilovič” Že v začetku novega šolskega leta 1995/96 je Gavrilovič zbolel in bil od začetka septembra do začetka marca prihodnje leto na bolniški, še preden pa se je vrnil poučevat (vmes so njegove ure prevzeli kolegi s šole) je po ravnateljičinih besedah prišla pisna prošnja dijakov 3. b razreda, da ne želijo, da jih spet uči Gavrilovič. “Lani smo bili zelo nezadovoljni-z njegovim poukom zgodovine. Snovi sploh ne razlaga, ampak po eden izmed učencev bere na glas snov iz učbenika, profesor pa samo včasih še sam kaj pove. Poleg tega vpraša pet učencev na uro, tako da mu na koncu zmanjka časa za novo snov in je ves jezen na nas... Prosimo, če bi lahko za predmet zgodovine obdržali prof. Štiha, za sociologijo pa vas. Na oba profesorja smo se namreč ravnokar navadili in smo z njihovim delom zadovoljni. Upamo, da boste naši želji lahko ugodili.” Dijaki so ravnateljici zatrdili, da stojijo za'svojimi izjavami in da se bojijo, da njihovo znanje iz obeh predmetov na maturi in kasneje pri študiju ne bo zadovoljivo. Zalokarjeva meni, da če bi bil profesor tako zelo demokratičen in prijeten, kot je bil ustvarjen vtis v televizijskem Tedniku, potem ne vidi razloga za take prošnje dijakov po njegovi zamenjavi. Ravnateljica nenapovedana pri pouku Na prošnjo dijakov 2.g, ki so ji po prihodu Gavriloviča z bolniške povedali, da se pritožujejo nad neodgovornim delom profesorja, je ravnateljica nenapovedano prisostvovala uri zgodovine, profesor pa je ni opazil. Gavrilovič pravi, da kljub njegovemu večkratnemu povabilu ravnateljica v letu in pol ni v njegovem razredu imela nobene hospi-tacije, ker je rekla, da za to ni kompetentna, ter je predlagala kolegico zgodovinarko. Potem pa se je v razred kar skrila. “Po funkciji nadzora grem lahko kadarkoli v katerikoli razred in tako sem odšla k eni uri zgodovine ter dejansko videla, da je bila ura neurejena, nesistematična/slišala sem tudi pripombe na moj račun,” je povedala ravnateljica. Dijaki so kasneje njegove ure špri-cali, ravnateljici pa so v pismu med drugim sporočili, da “so se do konca tega šolskega leta pripravljeni odpovedati vsem uram zgodovine in ob koncu narediti izpit za zadnji semester, da pa bi še raje videli, da bi dobili drugega profesorja”. Profesor začasno odstavljen Piko na i je dal dogodek 26. septembra letos v 2. e razredu pri uri zgodovine, po kateri so dijaki razburjeni in ogorčeni - ena od dijakinj je jokala -spet napisali pritožbo nad obnašanjem prof. Gavriloviča, v kateri med drugim piše: “Med uro zgodovine smo kot že večkrat opazili nenavadno vedenje našega profesorja Živojina Gavriloviča. Najprej je v nas zbudil smeh z nenavadnim prihodom v razred. Uro je začel z neumestnimi pripombami, na primer o dobri razvitosti fantov, da o razvitosti deklet sploh ne govorimo. Rekel je, da bo treba večkrat menjati modrce. Nato se je ena izmed sošolk javila za spraševanje, profesor pa se je po krajšem uvodu začel smejati in dajati pripombe o njenem oprsju, opis je tudi podkrepil z rokami. Ko je dala sošolka prst v usta, Ravnateljica Helena Zalokar ji je profesor rekel, naj ga da ven, ker ve, kje ga je že imela, saj tudi njemu včasih paše. To je sošolko zmedlo, vendar jo je, ko je končno lahko nadaljevala, spet ves čas prekinjal z neumestnimi pripombami. Seveda v tej uri nismo nacedili ničesar od predpisane snovi, sošolka pa je po uri planila v jok, ker jo je profesorjevo ravnanje zelo prizadelo. Zaradi vseh teh dogodkov menimo, da je bil profesor vinjen in da je tokrat prestopil vse meje dobrega okusa. To pa sploh ni bilo prvič. Že 3. septembra je v uvodni uri zgodovine natančno opisal rojevanje svoje žene, ki je bila prej po njegovih besedah 24 mesecev noseča. Opisal je, kako je razkrečenih nog ležala na porodni mizi in kako so vse bolniške sestre popadale nazaj, ko so ga videle nagega (ob njegovi oborožitvi)...” V nadaljevanju pisma so dijaki opisali tudi nekaj dogodkov iz preteklih ur, med drugim tudi “njegove perverzne vice, kijih profesor med uro pripoveduje dvoumno, in kadar jih ne razumemo, pravi, da je tako boljše za nas...” Gavrilovič pravi, da na obravnavi nobena od vprašanih deklet ni vedela, kaj je to perverznost, zato so te obtožbe smešne in ne razume, da se ga dijaki bojijo, če pa se njegovim pripombam smejijo. Ravnateljica se je tako 30. septembra odločila za suspenz in uvedbo disciplinskega postopka zoper prof. Živojina Gavriloviča. “Ravnateljica se me skuša znebiti” Gavrilovič meni, da je ozadje spora politično, da sc ga ravnateljica skuša znebiti, ker ni eden njenih privržencev, in da hoče z usmeritvijo pozornosti na njegov problem prikriti ostale težave na šoli. Gavrilovič je razlagal, da se je po “aferi Wagner” zvrstilo še polno neljubih dogodkov, na primer z njegovo ude-ležitvijo na seminarju za zgodovinarje na Bledu, ko mu te informacije na šoli niso povedali, ampak je zanjo izvedel preko drugih kolegov; ko so mu odbili predlog, da bi zgodovinarji šole imeli strokovni posvet; ko mu ravnateljica ni dovolila upravičenega izostanka zaradi zdravstvenih razlogov s pohoda po Jurčičevi poti brez zdravniškega spričevala, čeprav so zdravniki ravno takrat stavkali in zahtevanega dokumenta ni bilo mogoče dobiti (ravnateljica pravi, da pohod ni bil tako zahteven) itd. “Zaman so bile tudi moje prošnje, da pri oblikovanju urnika upoštevajo, da vsak dan prihajam iz Ljubljane in da ne bi imel čisto prvih oziroma zdaj v popoldanskem terminu večernih ur, ker sem ves dan samo potoval, domov prihajal utrujen in pozno, ko je vsa družina že spala,” je povedal prof. Gavrilovič. Ravnateljica pa je povedala, da je Gavrilovič prve pol leta dobil sobo na Kmetijski šoli. “Narobe je bilo tudi to, da sem vse učence 3. letnikov, ki so šli na maturantski izlet v Španijo, pri uri vprašal, če jih je kdo poučil o spolni zaščiti in ko so rekli, da ne, sem jim dejal, naj vzamejo preservative in se zavarujejo, ker grozi aids.” Da je bilo vse skupaj drugače, je povedala ravnateljica, kije dejala, daje Gavrilovič kar med odmorom dvema dekletoma na hodniku dejal, naj v Španijo vzamejo kondome, kar je slišal eden izmed profesorjev, ki je bil ogorčen nad načinom podajanja Gavrilovičevih nasvetov. Naslednji dan je ravnateljico razburjen poklical eden izmed staršev teh deklet. Gavrilovič pravi, da to, kar je v pismih dijakov, ne drži in da seje z njimi tako kot s sodelavci dobro razumel. “Svoj poklic imam zelo rad in ravno tako te mlade ljudi. Pravim, da gre za politične zadeve. Je pa res, da moje obnašanje verjetno nekaterim staršem ni po godu, ker so tu ljudje še zelo konservativni in mislijo, da se vzgaja le doma. Toda za otroke mora poskrbeti tudi družba in učitelji z vzgojo. Sem človek, ki razvija individualnost in svobodo v človeku, cenim visoke moralne vrednote, sem za sproščenost v razredu in nasploh sem človek razpoloženja. Stvari povem naravnost, da mladi na svet ne gledajo preveč idealno in da niso kasneje preveč razočarani. Morda res še ne spadam v to okolje. Lahko pa rečem, da se v svoji zgodovini nikoli nisem dotaknil nobenega dijaka ali ga užalil,” je povedal Gavrilovič, ki meni, da se da vsaka stvar obrniti proti človeku, če se hoče. Čimprej si želi vrniti med dijake. Pomembno je znanje Profesorje sedaj začasno odstavljen z delovnega mesta in potekali sta že dve obravnavi pred disciplinsko komisijo, ki sta za javnost zaprti, tretja pa bo 17. decembra. Potem bo imel besedo disciplinski senat ter Svet šole. Ravnateljica je povedala, da kadrovsko izgubo sedaj rešujejo z nadomeščanjem in da pouk poteka. Prav gotovo je prav in zaže-Ijeno, da zna učitelj z učenci vzpostaviti lep, prijeten in sproščen odnos, še bolj prav pa je, da jih tudi kaj nauči. Še posebej, če gre za gimnazijce, ki bodo šolanje gotovo morali nadaljevati na fakulteti, če bodo hoteli priti do željenega poklica. LIDIJA MURN mmmmmf Priloga Dolenjskega lista 13 LJUDSKI GODCI - š«£ Pri tamburanju izžarevajo energijo Sodevski tamburaši na enem svojih zadnjih nastopov novembra letos v Starem trgu ob Kolpi (od leve proti desni): Tone Grahek (berda), Peter Barič (druga bugarija), Jože Kobe (prva bugarija), Jože Mihelič mlajši (prva bisernica), Jože Mihelič starejši (prvi brač), Jure Kobe (drugi brač). Legendami sodevski tamburaši bodo jutri v Starem trgu ob Kolpi pripravili celovečerni koncert ob 50-letnici igranja na tamburice. Toda ob prebiranju njihove bogate in predvsem zanimive zgodovine se človeku mimogrede utrne misel, ali s tem sicer častitljivim jubilejem ljudski godci iz Sodevcev ne delajo krivice tistim, ki so v tej vasici ob Kolpi na skrajnem jugu Slovenije godli že pred šestdesetimi, sedemdesetimi in še več leti. A prvi vtis o zapostavljanju prvih so-devskih godcev je varljiv, kajti sodevski tamburaši ne zanikajo zgodovine tam-buranja, kot po domače rečejo igranju na tamburice. Nasprotno, ponosni so, ker se lahko pohvalijo, da so v Sodevcih pričeli tamburati prej, preden so za tamburice poprijeli Jože Kobe, Peter Barič in Jože Mihelič starejši. Prvi namreč igra s so-devskimi tamburaši že 60 let, ostala dva pa po pol stoletja. Ob tem ne pozabijo poudariti, da Kobe, ki je pričel igrati s šestnajstimi leti, izhaja že iz druge generacije ljudskih godcev, Barič in Mihelič iz tretje, medtem ko Jože Mihelič mlajši, Jure Kobe in Tone Grahek pripadajo že četrti generaciji. Sodar, ki je delal tudi tamburice Kar zapletena zgodovina tamburašev torej. Da pa se njihove zgode in nezgode tako kot doslej ne bi ohranjale le v pripovedovanju ljudi, saj je ljudski spomin lahko marsikdaj zelo varljiva stvar, seje Jože Mihelič starejši, ki je vodja in duša so-devskih godcev, odločil napisati njihovo zgodovino od leta 1923 do danes. Kot sam pravi, je bil to že skrajni čas, kajti doslej kronike niso pisali, tistih, ki se vsaj po pripovedovanju spominjajo začetkov tamburanja, pa je tudi že malo. Ko bodo ljudje prebrali njegovo kroniko, se bo morda še kdo spomnil česa zanimivega. Mihelič pa se je oprl predvsem na pripovedovanje Franca Kobeta, rojenega v Špeharjih, Jožeta Radeta, ki se je rodil v Sodevcih, Sodevčana Jožeta Kobeta, na svoj spomin, do marsikaterega podatka pa so mu pomagale priti cerkvene knjige. Zgodovina sodevskih tamburašev sega torej v leto 1923, ko je začel Jakob Panjan učiti vaške fante igranja na tamburice. Panjan je bil vešč igranja na vse tamburice in na harmoniko. Zanimivo je, da seje tamburanja naučil pri svaku Francu Kobetu iz Špeharjev, ki je bil sodar, poleg sodov in kadi pa je izdeloval tudi tamburice. Zato ne čudi, da so imeli tudi v Špeharjih vse do druge svetovne vojne tamburaško skupino. Sodevčan Jože Rade, po domače Radeč, ki jesen življenja ob bogatih spominih preživlja v domu starejših občanov v Črnomlju, pripoveduje, kako so leta 1923, ko seje sovaščan Jakob Panjan ženil v sosednjih Blaževcih onkraj Kolpe, prišli hrvaški fantje na obisk k Jakobu ter s seboj prinesli tamburice. Panjan pa je imel iz Špeharjev sposojeno bugarijo, medtem ko je prvo berdo naredil sam. Radeje kot dvanajstletni fantič opazoval blaževske fante pri igranju, in ko so imeli odmor, je poskusil sam zaigrati. To ni ušlo Panjanu, ki gaje začel učiti tamburanja. Kmalu so se pridružili še Radetov brat Peter, Miha Mihelič ter Jože Barič, ki še vedno živi v Novem mestu. Pisec kronike Jože Mihelič zatrjuje, da je bila to prva generacija sodevskih godcev, ki pa ji ni bilo najbolj z rožicami postlano. Svojo ljubezen do tamburanja so morali plačati na za današnje čase kaj nenavaden način. Pred vajami, ki so jih imeli ob večerih, so morali pri učitelju Panjanu najprej opraviti kmečka dela. Da pa bi jim ostalo čim več časa za igranje, so se marsikdaj znašli po svoje. Tako so neko jesen polovico jabolk, ki bi jih morali zmleti, raje skrili. Ko je Panjan naslednji dan opazil prevaro? se ni preveč jezil, delo pa so seveda morali dokončati. Sicer pa je bil Jakob ponosen na svoje učence in njihovo znanje, zato so se skupaj odločili, da bodo kupili tamburice. Dva brača in bugarijo so kupili v Dra-gatušu, berdo pa je izdelal domači mizar Bukovec iz Dečine. Za štiri inštrumente so odšteli 900 dinarjev, kolikor je takrat stala ena krava. Potem so začeli igrati po gostilnah v sosednjih vaseh, a brez učitelja, ki pa je še vedno čutil odgovornost do godcev, zato si je vedno vzel čas, da je hodil za njimi po gostilnah in uglasbil inštrumente, ker jih sami niso znali. Iz druge generacije le še Jože Kobe Medtem ko je Jože Mihelič v prvo generacijo sodevskih godcev uvrstil štiri godce, rojene v letih 1909-1912, pa so bili člani druge generacije tamburaši, rojeni od leta 1915 do 1923. Jože Kobe je, kot že rečeno, začel tamburati kot šestnajst-letnik pred šestimi desetletji in edini iz svoje generacije igra še danes. Za igranje ga je navdušil Jože Rade, ki se je ukvarjal s krošnjarjenjem, in ker ga dlje časa ni bilo doma, ga je prosil, naj ga nadomesti. V drugi generaciji so poleg Jožeta Kobeta in Jurija Panjana, ki živi v Ljubljani, igrali še Ivan Rade, Jože in Jurij Barič, Ivan Panjan ter Jurij Mašič, ki so žal že vsi pokojni. Pred drugo svetovno vojno je bil v Starem trgu tudi učitelj, kije igral na violino in ob nedeljskih popoldnevih je velikokrat igral s sodevskimi godci. Njihovo godenje se je končalo 12. avgusta 1942, ko so bili vsi tamburaši iz prve in druge generacije internirani v italijansko Padovo. Prizaneseno je bilo le Juriju Panjanu, ki se je šolal v Ljubljani. Godci so zopet zaigrali leta 1946. Kobe še vedno hrani fotografijo iz Gradca, kjer so 28. aprila tega leta nastopili skupaj s starotrško folklorno skupino. Za strune italijanski kabli Tretje obdobje sodevskih tamburašev se torej prične leta 1946. Takrat je začel kot dvanajstletni fantič igrati avtor kronike Jože Mihelič starejši. Imel je srečo, da so mu doma kupili prvi brač. Novica se je hitro razširila po vasi in stari tamburaš Miha Mihelič se je ponudil za učitelja. Kmalu so se našli v vasi še štirje Jožetovi vrstniki Peter Barič, Ivan Medved, Miha Šterk in Albert Samec ter začeli tamburati. Ih skupina je ostala sku- paj zelo dolgo časa, Mihelič in Barič pa igrata še danes. Nikoli jim ni bilo škoda časa za igranje, še posebej težko pa so čakali na nedeljske popoldneve. Bili so redni gostje na plesih in ohcetih v vaseh tostran in onstran Kolpe. Le malokdo od poslušalcev pa je vedel, kakšne težave so morali prebroditi, da so lahko iz inštrumentov privabili u prijetne melodije. Namesto strun, ki jih s2 po drugi vojni ni bilo moč dobiti, so upo-^ rabili kar jeklene žice iz vojaških telefonij skih kablov. Drsalico, kot pravijo So-« devčani peresu, pa so izdelali iz češnjeve s skorje ali volovskih rogov. A njihove tam-g burice niso utihnile niti takrat, ko je mo-^ ral kateri od njih služiti vojaški rok, saj ga je nadomestil godec iz prejšnjih dveh generacij. “Dobro se še spominjam, da smo s folklorno skupino iz Starega trga prvič nastopili leta 1960, ko je bila v Adlešičih proslava ob 100-letnici šole. Štiri leta pozneje pa smo prvič nastopili s folkloristi na jurjevanju v Črnomlju, kjer v vseh letih do danes nismo prav nikoli manjkali,” pripoveduje Jože Mihelič starejši, potem pa začne naštevati, kje vse so igrali v zadnjih desetletjih. Pri tem se prav nič ne boji, da bi ga izdal spomin. Ali, kot pravi v svojih zapiskih: “Sedaj pa, kje smo vse nastopili, naštel bom vse”. Nastopov je bilo toliko, da jih tu ne moremo omeniti, res pa jc, da so si prav povsod, pa naj bo po Sloveniji ali v tujini, sodevski tamburaši hitro pridobili naklonjenost občinstva. Igranje je dobro, če se orosi čelo A mnogim se ni usedel v uho ie njihov posebni način igranja, ampak so jim padle v oči tudi poljanske narodne noše, v katerih občasno nastopajo. Prav sodevski godci so krivi, da pokrivala na moških glavah nimajo več cofov. Ko so pred približno tremi desetletji nastopali na Primorskem, je ena od poslušalk vprašala? kaj delajo pri njih Črnogorci. Eden od Sodevčanov je bil zaradi te pripombe tako jezen, da si je odtrgal cof s pokrivala, hitro pa so ga"posnemali tudi drugi. Letos se jim je na kmečki ohceti v Semiču zgodilo, da so jih mojstri domače obrti spraševali, če so morda prišli iz Like. A tak: šnih pripomb so Sodevčani že navajeni in se ob njih le nasmehnejo. Vse prej kot do smeha pa jim je bilo ob nekem nastopu v Kopru, ko je Jože Mihelič starejši, ki vedno začne z igranjem prvi, nato pa mu sledijo drugi, za trenutek pozabil melodijo. “Se sreča, da je šlo zares le za trenutek. Ko so poslušalci videli, da sem v zadregi, so začeli ploskati in spomin se mi je zopet povrnil,” pripoveduje o grenki izkušnji Jože. Sodevski tamburaši so zagotovo edinstveni ne le v Beli krajini, ampak v vsej Sloveniji. Igrajo po posluhu in brez not. Thko sojih učili njihovi predniki in tako želijo oni učiti mlajše. Čeprav so nastopili na mnogih elitnih prireditvah, si pridobili velik sloves, izdali samostojno kaseto in na zgoščenki, ki je izšla v Nemčiji, predstavljajo Belo krajino, ostajajo takšni kot nekdaj. Prepričani so, da sta jim prav njihova skromnost ter dejstvo, da se ne želijo izneveriti svojemu repertoarju, kakršnega nima nobena druga tambu-raška skupina v Beli krajini, dvignila ugled. Belokranjske pesmi igrajo namreč le, ko spremljajo folklorno skupino. Sicer ostajajo zvesti valčkom in polkam, ki so jih igrali Sodevčani že pred sedmimi desetletji, ne tajijo pa, da je v njihovem igranju čutiti hrvaški vpliv. Njihova značilnost je tudi, da nikoli, ko jih prosijo za nastop, ne rečejo ne. Mnogokrat so v zadnjem trenutku iz zagate rešili organizatorje prireditev. Pustili so delo na polju, v zidanicah, hlevih, in če je bilo potrebno, že čez eno uro stali na odru. “Vedno smo bili v polni zasedbi. Če ni bilo enega, ga je nadomestil drugi. Zato verjamem, da nas je prav ta povezanost tako dolgo obdržala skupaj. In ko nastopamo, izžarevamo neko energijo, ki je p/i igranju drugih tamburašev ni čutiti. Če nam ne bi tekel pot s čela, naše igranje ne bi bilo dobro,” pravi Mihelič. Tudi to je ena od skrivnosti uspeha so-devske tamburaške skupine, ki je tem bolj priljubljena, čim starejša je. MIRJAM BEZEK-JAKŠE »m« umrnmmmmm mM Mali muzej starin Mnogo ljudi kaj zbira in shranjuje; nekateri znamke in značke, dntgi razglednice in pispia, spet tretji pa tudi večje predmete, na primer pohištvo ali orodje. Nekateri to počnejo predvsem v svoje veselje, zaradi nostalgije in lažjega obujanja 'spominov, spet drugi pa morda zato, da bi mlajšim pustili kakšno sled za sabo, svojim načinom razmišljanja, dela in življenja. Jože Bevc iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem se je odločil za staro kmečko orodje in v 25 letih se ga je na steni njihovega gospodarskega poslopja nabralo veliko. Najstarejše, ki se ne uporablja več, je staro preko 200 let. Prav gotovo je k uspešnemu začetku zbiranja starin pripomoglo u), da imajo Bevčevi sami kmetijo in seveda tudi orodje, ki je sčasoma zastarelo in so ga izpodrinili stroji. Bevčeva Jože in Ivanka nista prav domačina - Jože je domu iz Brezij pri Trebelnem, Ivanka pa v Dečji vasi. “Kmetijo sva dobila od sorodnikov, ker so med drugo svetovno vojno Nemci v tej vasi pobili vse moške. "Mo je ta domačija v Dolenji Dobravi ostala prazna. Midva sva začela spet s kmetovanjem, sedaj pa tradicijo nadaljuje najin sin Jože. Imamo približno 10 hektarov zemlje, v hlevu pa trenutno 12 glav živine, tako da je dela dovolj,” je povedal oče Jože. Seveda pa se kmetovanje danes močno razlikuje od nekdanjega. Razvoj in napredek sta naredila svoje in tako je počasi staro orodje zamenjalo novo, boljše, lažje. “Smilile so se mi stare stvari in ni mi šlo v glavo, da Bevčeva Jožeta, oče in sin, ki vztrajno zbirata staro kmečko orodje bi jih metal proč. Najprej sem celo mislil, da jih bomo še kdaj potrebovali, zdaj pa vidim, da ne bo tako. Nasploh pa sem imel vedno veselje do starin in so mi veliko pomenile,” opisuje začetke zbiranja Bevčev Jože in pove, da mu je pri tem rad pomagal tudi sin Jože in da je nasploh sedanja zbirka rezultat truda vse družine. Leta 1974 je na leseno steno gospodarskega poslopja Jože obesil prvo starino in še sedaj ve, da so bile to športne sanke. “Dolga leta smo jih rabili pozimi, ker takrat ni bilo avtomobilov in traktorjev, pa je bilo vseeno treba koga peljati k zdravniku, pa žito v mlin, pa za ohceti, ko smo konjem obesili zvonce, da je bilo bolj svečano,” je razložila Ivanka in nadaljevala, da sedaj sneg s traktorjem vedno hitro odrinejo in se lahko kam gre, takrat pa je bilo drugače in so bile sani nepogrešljive. V vasi jih ni imel vsakdo. Med starinami se nahajata tudi dva jarma za vprego z voli: eden je starejši od 200 let, drugi, manjši, pa je iz leta 1814. Jarme so Bevčevi dobili, ker jih sami niso uporabljali, delali so namreč s konji. Tako so razstavljeni tudi komati za konje. Čez 200 let stare vage so na “gift”. Kar nekaj je predmetov, ki so jih dobili ali pa kupili od kmetov iz bližnjih vasi. Med najstarejšimi predmeti je še plug, ki je tudi že praznoval 200. rojstni dan. “S sinom Jožetom sva ga očistila, premazala, tako tudi ostale starine, da so lepše in predvsem zaščitene. Ti) je treba vsake toliko časa seveda ponoviti,” je povedal Jože. Marsikdo od mlajših verjetno ne ve, kaj je to “putrh”. Tudi tega je mogoče videti pri Bevčevih. "Tb je sodček za vino, ki so ga kmetje včasih jemali s sabo na njivo in kosci; ko so se zgodaj odpravili na travnik. Imamo pa tudi majoliko, ki so jih rekli "nežka", v njej so gospodinje shranjevale kis," je razložil Jože. Ponosen je na sedlo iz turških časov - od takrat imajo tudi dva bajoneta - pa na furmansko laterno. 'la je bila privezana na vozu. Na steni visijo stare luči za h kočiji, pa svetilka, ki jo je imel sprevodnik pripeto na prsih, da se ga je videlo v temi. Te svetilke so delale na karbid. Od poljedelskega orodja je v Bevčevi zbirki starin mogoče najti cepce za ročno mlatev pšenice, staro reto za čiščenje žita, trlico za trenje lanu, železni greben za čiščenje lanu, lesene brane; poleg lesenih grabelj, vil, kose, srpa pa še “osonk” iz kravjega roga. Marija je z veseljem povedala, da imajo ohranjen tudi prvi pralni stroj, velik ribežen za zelje, 5-litrsko majolko, vezano z žico, pa kolovrat, grebljo in burkle za v krušno peč, likalnik na žerjavko in takega z železnim šamotnim vložkom, lesen sklednik z latvicami, sobno petrolejko, leseno čutaro, lesena kopita za izdelovanje čevljev, “cug” žago za drva, Jože pa je dodal, da hrani tudi prvi stroj za žetev pšenice - gre za poseben srp z lokom, ki pa ga še ni obesil v zbirko. Shranjenih predmetov imajo Bevčevi res veliko, njihova vrednost pa se z leti gotovo veča, saj vedno bolj “izumirajo”. “Najbolj se mi zdi to zbiranje zanimivo in koristno, ker veliko mladih, tudi kmečkih otrok, teh orodij sploh ne pozna,” je povedal oče Jože. Zato velja dodati, da bi bilo verjetno zanimivo, da bi tja šole organizirale kratke ekskurzije za svoje učence. Bevčevi bi jim z veseljem pokazali shranjene starine ter jim razložili njihovo uporabo. Do sedaj so si jih ogledali vaščani in nekateri iz bližnjih vasi, Jože pa se je spomnil, da so bili nad zbirko pred V zbirki starin je mogoče najti tudi orodje, staro več kot 200 let leti navdušenj tudi neki Italijani in Francozi, ki so slučajno zavili z bližnje avtoceste in jih obiskali. . Dediščina domačega orodja prav gotovo pomeni tudi spoznavanje hitrega razvoja in načina dela ter življenja naših staršev in starih staršev na deželi. Nobena stvar ni bila kar tako, vse jc imelo svoj namen, opaziti pa je tudi, da se je funkcionalnost pogosto ujemala z estetiko. Vsekakor gre Bevčevim pohvala in zahvala za ohranjanje tovrstne dediščine, kajti brez preteklosti ni prihodnosti. LIDIJA MURN Država je v njihovih rokah Branko Janc “Z izvolitvijo se šele začne trdo delo. Izvolitev ni samo priznanje, je tudi zahtevna naloga, ki jo moraš vsaj poskusiti opraviti najbolje. O sebi lahko rečem, da se bom maksimalno trudil. Če bo parlament zaživel, se bom dejavno zavzemal za vse ljudi, tako za tiste, ki so me podprli, kot za tiste, ki so mislili, da so drugi boljši. Kot poslanec v parlamentu ne bom v posmeh Dolenjski in Posavju.” Tako je po izvolitvi povedal Branko Janc, poslanec državnega zbora, ki je kot kandidat LDS na volitvah dobil v 6. volilnem okraju 30,66 odstotka, kar pomeni 4.316 glasov. Janc je bil poslanec tudi v prejšnjem državnem zboru. Prepričan je, da ima prednost pred novinci, kdor pride ponovno v parlament. Zato o sebi misli, da bo že v samem začetku lahko uspešno delal. Čeprav se torej zanese nase in v tem vidi zagotovilo za dobro delo v parlamentu, misli, da parlamentu kot celoti ne bo ravno lahko. “V preteklih štirih letih je nastala negativna slika poslanca. Tako stanje je posledica načrtnega prizadevanja, da se spravi ugled parlamenta na čim nižjo raven. Že če pogledamo nekaj držav v okolici, opazimo težnje po predsedniškem sistemu. Thke težnje so tudi v Sloveniji razlog za diskreditiranje parlamenta kot ustanove,” niza svoja opažanja Janc, ki bi se v parlamentu rad ponovno osredotočil posebej na gospodarstvo in infrastrukturo. Pomembnejši od večnega vračanja v bližnjo preteklost podjetij in gospodarstva v celoti je za Janca pogled naprej z jasnim ciljem. “Dolenjska in Posavje potrebujeta nov investicijski ciklus, ker nas edino ta lahko potegne naprej. Če naj bi poslanec po svojih močeh pri tem pomagal, je verjetno na boljšem tisti, kije ponovno izvoljen. Th je verjetno v svojem dosedanjem parlamentarnem delu že spoznal pravila igre, zakulisna dogajanja in podrobnosti, ki vplivajo na delitev denarja za naložbe v posamezne dele Slovenije. Pri vsem tem je pomembno, da smo čim bližje odločanju v parlamentarnih odborih,” zatrjuje Branko Janc, ki se bo v parlamentu potegoval za predsedniško mesto v odboru za infrastrukturo. Natančno skozi ta odbor po Jančevem mnenju vodi pot do nekaterih pomemb-. nih razvojnih naložb na Dolenjskem in v Posavju. Med taka vlaganja v dobro temu območju spadata gradnja “južne” avtomobilske ceste in gradnja elektrarn na spodnji Savi in z vodenjem omenjenega odbora bi Janc, kot zagotavlja, pripravljal vse potrebno za čimprejšnji uspešni zaključek omenjenih dveh, sicer državnih projektov, katerih uresničevanje je mogoče na pol poti. Thko pri postavitvi omenjenih elektrarn kot pri gradnji avtoceste bi morala v največji možni meri dobiti delo podjetja s tega območja, kot meni Janc. Za tako zaposlitev lokalnih zmogljivosti je več možnosti, če bo tukajšnje gospodarstvo navzven nastopalo enotno. Thko je prepričan Janc in prav zato je pred časom predlagal skupni sestanek dolenjsko-posavskih podjetij, do katerega je tudi prišlo. Thk Jančev poziv k sestanku za skupno mizo mogoče tudi potrjuje njegovo v začetku omenjeno obljubo, da se bo kot poslanec zavzemal za vse volilce ne glede na njihovo prepričanje in naklonjenost. Jančeva obljuba, da se bo dejavno brez razlikovanja zavzemal za ljudi, je, po vsem sodeč, že delovala v praksi. To lahko sklepamo po besedah Vlada Deržiča. Predsednik upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije je namreč pred meseci pohvalil Jančevo parlamentarno delo. “Ko smo se zavzemali za pravice izgnancev, smo prosili za sodelovanje skupino poslancev. Tako so Društvu posebej veliko pomagali Miran Potrč iz Združene liste, Danica Simšič iz demokratske stranke, Franc Černelič iz Podbočja iz krščanskih demokratov, Alojz Metelko iz Trebnjega iz ljudske stranke, Branko Janc iz Krškega iz LDS, Marjan Šetinc, brežiški poslanec in član LDS, dr. Jože a. Pučnik socialdemokrat in Zmago Jelinčič S iz nacionalne-stranke. Ti poslanci so ve-3 liko storili v korist Društva izgnancev Slo-? venije takrat in tudi še pozneje, ko je šlo S za nova odprta vprašanja glede pravic iz-£ gnancev. Tej skupini se moram zahvaliti.” Thko je takrat rekel Vlado Deržič, ki je sicer dejaven član druge stranke, ne “Jančeve” LDS. Ali omenjena dejavna navzočnost v skupini različno prepričanih ljudi potrjuje, da Janc premišljeno kuje politični kapital, ali to, da plemenite cilje ceni bolj kot slepo pokornost katerikoli stranki in kot željo po prevladi za vsako ceno? Kot predsednika krškega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije ga bodo še skušali na to temo tudi v krški občini, kjer imajo, tako vsaj je videti, oblast v rokah krščanski demokrati, ki se miselno pogosto napajajo v še eni “pomladni” stranki, pri socialdemokratih. MARTIN LUZAR Benjamin Henigman V novi sestavi državnega zbora je približno tretjina poslancev, ki so bili v parlamentarnih klopeh že v prejšnjem mandatnem obdobju. Med njimi je Benjamin Henigman, ki je tudi na letošnjih državnozborovskih volitvah kandidiral v 2. okraju 4. volilne enote na listi krščanskih demokratov. Volilci so mu namenili 15,43 odstotka glasov, kar ga je sicer uvrstilo šele na četrto mesto po volilnih rezultatih v okraju, vendar pa na prvo med strankarskimi kolegi v volilni enoti, saj so na območju 4. volilne enote največjo podporo stranki SKD izkazali volilci s širšega območja ribniške občine. Henigman, ki je bil pred sedmimi leti eden izmed pobudnikov ustanovitve stranke SKD v Ribnici in je danes eden njenih najaktivnejših članov, je zato prišel v parlament brez potrebnih večjih preračunavanj. Poleg izkazanega zaupanja stranki SKD pa Henigmanova ponovna izvolitev v parlament pomeni tudi priznanje njegovemu delu v zadnjih štirih letih. Kot nekdanjega gospodarstvenika, ki je pri 33 letih prvič prevzel poslansko delo po devetih letih dela v Donitu Sodražica, v katerem je bil kot delavec s končano višjo upravno šolo več let vodja plansko-ana- litske službe in kasneje finančne službe, kratek čas, pred izvolitvijo v parlament pa vršilfec dolžnosti direktorja, gaje zanimalo predvsem področje gospodarstva. Ob sprejetih zadolžitvah, ki jih je opravljal kot član odbora za gospodarstvo, predsednik preiskovalne komisije za Iskro, član odbora za zdravstvo, delo, družino in socialo in član komisije za spremljanje in nadzor lastninjenja, pa se je njegovo zanimanje za reševanje vprašanj s področja gospodarstva, lastninjenja, denacionalizacije ter regionalnega razvoja podeželja in obmejnih področij povečevalo tudi zaradi vse slabšega gospodarskega stanja v ribniški občini. Benjamin ali Beno, kot ga kličejo prijateljice namreč Ribničan z dušo in telesom. TJudi se, kot pravi, da bi za Ribnico storil kar je največ možno, bodisi da pri tem deluje kot član ribniškega občinskega sveta ali državni poslanec. Tako mu je s pomočjo strankarskih kolegov v državnem zboru uspelo doseči, da je bilo v zadnjih štirih letih v ribniško dolino in Loški Potok iz državnega proračuna dodatno vloženih več kot milijarda tolarjev. “Brez SKD v kočevsko-ribniški dolini ne bi bilo toliko obnovljenih in zgrajenih cest, kot jih je bilo v zadnjih treh letih, ko smo samo na območju Ribnice in Loškega Potoka posodobili 25 kilometrov cest. Prav tako ne bi bilo novih občin Loški Potok in Osilnica, nad katerima ljudje sprva niso bili navdušeni, ker so se bali, da jih bo država zaradi njihove majhnosti puščala na obrobju, kasneje pa spoznali, daje bila to dobra odločitev,” deli Benjamin svoje zasluge za doseženo z ostalimi poslanci iz vrst SKD, ki so ga podprli tudi v njegovih prizadevanjih, daje danes v Ribnici sedež državnega sklada za razvoj podeželja, pa tudi, da je podjetje Inles še ne tako dolgo nazaj dobilo dodatno finančno pomoč za ohranitev delovnih mest. Prav ohranjanje obstoječih delovnih mest v občini, ki ima glede na število prebivalstva največjo brezposelnost v državi, in iskanje tistih razvojnih programov, ki naj bi sedanje kritično brezposelnost vsaj za pol zmanjšali, kot pravi Beno, pa bo vodilo njegovemu delu tudi v prihodnje. “Prizadeval si bom za hitrejši razvoj obrti in malih podjetij s pocenitvijo države, ugodnimi krediti in poenostavitvijo gospodarske zakonodaje, posebej za širše območje ribniške občine pa tudi za določitev ustreznega statusa izdelovalcem suhe robe,” pravi Beno, ki se bo ob podpori žene Nevenke, ki med njegovo pogosto odsotnostjo skrbi za njune štiri otroke, novih zadolžitev, za katere kot pravi, bodo po vsej verjetnosti ponovno s področja gospodarstva, privatizacije pa tudi financ, lotil z enako vnemo, kot jih je opravljal do sedaj. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Jože Avšič V 6. volilni enoti v 5. okraju je bil na listi LDS izvoljen Jože Avšič, župan občine Brežice. Zanj je glasovalo 31,54 odst. ali 3.824 volilcev. “Moja volilna obljuba - rad bi poudaril, da to ni bila volilna propaganda, ampak povsem resen namen, ko sem kandidiral - je bila, da bom opravljal tudi funkcijo župana do izteka tega mandata. Razlogi, da sem se odločil povezati delo poslanca in župana, so ti, da smo župani že doslej bili pravzaprav primorani večji del svojega dela namenjati obiskom ministrstev in tudi državnega zbora, če smo hoteli kaj doseči. Dokler sedanji centralizem v Sloveniji nekoliko ne popusti, bo funkcija in vloga županov v državnem zboru zelo pomembna. Prepričan sem tudi, da bomo v dveh letih do novih lokalnih volitev dosegli, da bodo lokalne skupnosti lahko delovale lažje kot zdaj,” pojasnjuje Avšič svojo odločitev iti med poslance. Avšič, eden izmed 25 županov v državnem svetu, začenja svojo parlamentarno kariero z mislijo, da morajo v državnem zboru narediti nekaj povsem novega v korist občin. Prepričan je, da lahko župani-poslanci dosežejo veliko za lokalno skupnost, saj o občinskih in krajevnih življenjskih problemih vedo veliko več kot drugi poslanci dravnega zbora. “Poslan-ci-župani bomo znali argumentirano zagovarjati občinske zahteve. Dokazali bomo, daje dobro tudi za državo Slovenijo, ko se razvijajo kraji, kot so npr. Brežice. Prav Brežice lahko pomenijo ob uresničenih nekaterih temeljnih pogojih za slovensko gospodarstvo okno na hrvaški trg,” pravi Avšič. Če bo s pomočjo poslanskih kolegov županov prispeval k izboljšanju financiranja lokalnih skupnosti, bo naredil verjetno največ, kar občina potrebuje. O tem je prepričan. Čemu bo v dveh letih, dokler bo še župan, uspelo doseči, da bodo začeli graditi avtocesto in verigo savskih elektrarn, misli, da bodo v Posavju in na Dolenjskem močno spodbudili razvoj, saj ob takih velikih projektih zaživi vrsta dejavnosti. “Potrebujemo ta dva velika projekta, ki bi se v bodoče odvijala na našem območju. Če s posavskimi in dolenjskimi po- slanskimi kolegi dosežemo, da bodo projekta začeli uresničevati, bomo naredili velik premik tukaj na jugovzhodu Slovenije. Ker vlada ni odločila o podelitvi koncesije, čeprav je bil opravljen razpis, je naša naloga po oblikovanju vlade, da dosežemo sklenitev pogodbe, podelitev koncesije in začetek gradnje. Veriga savskih elektrarn je izjemno pomemben projekt, ki bo lahko vsaj za obdobje 20 let oblikoval življenje in delo v Posavju,” trdi Avšič. Kar zadeva občino Brežice, je v njej po Avšičevem mnenju vodilna panoga turizem, kjer so paradni konj in ponos občine Terme Čatež. Prostor občine Brežice ponuja za razvoj turizma še veliko več. Tako župan vidi dobre možnosti za turizem na podeželju. Nekoč je bil v brežiškem turizmu donosen tranzit, vendar je zaradi znanih političnih in drugih sprememb v zadnjem obdobju precej zamrl. Turizem ni samo gostinstvo in ne samo spanje, pač pa tudi tržna možnost za kmetijstvo in druge dejavnosti, je pravilo, ki ga podpira tudi Avšič. Turizem je tudi t.i. šoping turizem, o katerem po Avšičevem mnenju v Brežicah govorijo vse preveč sramežljivo. Mogoče je razlog za tako ravnanje povezan s pičlim financiranjem občin in s tem, da država zajema vse prometne davke in vse koristi iz trgovine. Korist, ki jo imajo od trgovine Brežice, je po Avšičevih navedbah samo v tem, da je stopnja zaposlovanja v tem sektorju bila najvišja v zadnjih dveh letih. Vendar trgovina prinaša tudi težave. “Prav zaradi dobro obiskanih trgovin imamo velike komunalne probleme, kot so neustrezna križišča, premalo parkirišč ipd. Reševanje tega je ena od nalog v mojih poslanskih prizadevanjih za boljše financiranje občin. Vendar so razmere zamegljene. Ne moremo, na primer, dobiti podatka, koliko v brežiški občini skupno ustvarijo prometnega davka. Sistem pobiranja davkov je država postavila tako, in če hočeš tej in številnim podobnim sistemskim skrivnostim priti do dna, boš to dosegel ne v občini, ampak zunaj nje. Župan, ki je hkrati poslanec, je tu lahko neprimerno uspešnejši kot župan, ki ni v parlamentu, kot sem že 3 poudaril,” pravi Jože Avšič. | MARTIN LUZAR « Rafael Kužnik Od 90 poslancev prejšnjega parlamenta jih je več kot 80 kandidiralo tudi na zadnjih volitvah, ponovno pa je bilo izvoljenih 32. Med njimi je tudi Rafael Kužnik, poslanec Slovenske nacionalne stranke, ki je bil tako kot prvič izvoljen v 6. volilni enoti v 2. volilnem okraju. 38-letni Rafael Kužnik je doma s Sel pri Dolenjskih Toplicah, po poklicu je električar, poročen, oče dveh otrok, žena je zobotehnica in ima doma privatno prakso. Kužnik je že 22 let dejaven član novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti, je motorni pilot, jadralni padalec, športni strelec s pištolo in puško in še kaj. Kmalu po prvi izvolitvi za poslanca je Kužnik “zamrznil” svojo firmo. “Ne moreš opravljati dveh del hkrati,” pravi. “Če hočeš voditi firmo, se moraš temu posvetiti, moraš biti z delavci, iskati in organizirati posel. Poleg tega pa mi zakon kot poslancu ne dovoljuje poslovati z državnimi ustanovami, kot so šole, policija, zdravstvo itd., jaz pa sem prej več kot 80 odst. posla imel prav s takimi ustanovami.” Skratka - zadnja leta je Kužnik “poklicni poslanec”. Kužnik je član Slovenske nacionalne stranke tako rekoč od njene ustanovitve in je tudi soustanovitelj novomeškega območnega odbora SNS. Po volitvah leta 1991 je SNS imela v parlamentu kar 12 poslancev in je bila tako četrta najmočnejša parlamentarna stranka. Potem je prišlo do razcepa in poslansko skupino SNS je zapustilo kar 9 poslancev, ostali so le trije, Zmago Jelinčič, Polona Dobrajc in Rafael Kužnik. “Od letošnjih volitev sem pričakoval, da bo izvoljenih vsaj 5 ali 6 poslancev naše stranke, smo bili pa štirje. Za ta relativni neuspeh na volitvah so v precejšnji meri krive razprtije oziroma, točneje povedano, politična nezrelost tistih poslancev, ki so zapustili našo poslansko skupino, še bolj pa mediji, ki o delu naše poslanske skupine v parlamentu niso poročali korektno, včasih pa sploh ne, čeprav smo mi trije poslanci SNS postavili v Državnem zboru relativno največ poslanskih vprašanj in dali največ pobud -kar 28 odst. vseh.” Pred štirimi leti je SNS dobila več glasov na podeželju, na zadnjih pa v mestih. Najboljši rezultat je dosegla v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, Kužnik pa je dobil absolutno največje število glasov od vseh kandidatov SNS, ki so kandidirali v vseh volilnih okrajih po Sloveniji. “Medtem ko sem bil v prejšnjem mandatu edini poslanec iz novomeške občine, je tokrat izvoljen še Janez Mežan iz SDS, tako bova interese Dolenjske zastopala dva in si prizadevala za njen napredek. Gotovo se nama bo pridružil še črnomaljski župan Fabjan, in prepričan sem, da bomo dobro sodelovali, čeprav smo iz različnih strank in čeprav bosta najbrž njuni stranki v vladni kolaciji, SNS pa bo v opoziciji. Ampak strankarske stvari so eno, ko gre za interes Dolenjske, za konkretne stvari, pa ni vrag, da ne bi potegnili skupaj in še koga dobili na našo stran!” SNS se bo, zagotavlja Kužnik, še naprej prizadevala za stvari, ki jih je obljubljala že pred prvimi parlamentarnimi volitvami, pa jih prav zaradi razcepa v stranki in odhoda devetih poslancev niso mogli uresničiti. “Vsaj 80 odst. našega programa bi uresničili, a predvsem velikim strankam ni do tega, zato so si na vse načine prizadevale za zmanjšanje naše moči. Tako so blokirale naš zakon o ukinitvi dvojnega državljanstva. Za to si bomo prizadevali še naprej, saj smo sicer ženojni’ Slovenci v slabšem položaju kot tisti, ki imajo dvojno državljanstvo in s tem številne ugodnosti. Prav tako SNS še naprej vztraja pri preverjanju upravičenosti do pridobitve slovenskega državljanstva, saj so naše državljanstvo dobili tudi taki, ki so se z orožjem borili proti Slovenije, danes pa imajo dobre službe, stanovanja, pokojnine. Naša stranka ima precej zaslug, da se bo gradnja dolenjske avtoceste začela prej, kot bi se sicer. Čimprejšnja gradnja dolenjske avtoceste v celoti bo tudi v tem mandatu naša prednostna naloga. Tu je še vprašanje meje s Hrvaško, kjer se mi zavzemamo za mejo v Istri na reki Mirni, ki je edina mednarodno priznana meja. Zavzemamo se za pravično in pošteno južno mejo, saj je znano, da je bil del Žumberka po koncu 2. svetovne vojne slovenski, nasploh pa so si ga Hrvati ob razpadu Vojne krajine pridobili s ponarejanjem zgodovinskih dejstev. Naša stranka je odločno proti vračanju gozdov tujcem in Cerkvi, kar pa se tiče vključevanja v Evropo, smo za počasnejšo in preudarnejšo pot, da se bo naše gospodarstvo in kmetijstvo pravočasno prilagodilo.” Kužnik trdi, da kot poslanec nima nobenih privilegijev. “Moja poslanska plača znaša 2.700 nemških mark, od tega za najemnino za enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani plačam 700 mark na mesec. Nimam službenega avtomobila, 4-krat na mesec mi pripada denar za avtobus od Ljubljane do Novega mesta in nazaj.” ANDREJ BARTEU POTOVANJA: BRAZILIJA (3) ■ ■ y && Dežela lepote in različnosti Hoteli, pa naj bodo na Japonskem, v Ameriki ali Afriki, se bistveno ne razlikujejo med seboj. V brazilskih hotelih sicer ni radiatorjev ali kakšne druge oblike notranjega ogrevanja, saj so tudi zime precej tople, imajo pa zato obvezno klimatsko napravo. Ugodje je odvisno od plačila in v hotelih za deset dolarjev te kaj lahko presenetijo še kakšni manjši nepovabljeni prebivalci. In da bi spoznali še pravi brazilski način življenja, nam je prijatelj iz Fortaleze predlagal, naj nekaj dni preživimo v majhni turistični vasi, ki da je “več kot čudovita in pravi raj na zemlji”. V 180 kilometrov oddaljeno Canoa Ouebrado smo se odpravili s popularnim avtomobilom bagijem, ki smo ga najeli v Fortalezi, v mestu z milijon in pol prebivalci, v katerem je bilo še pred leti kar 15 tovarn bugijev, ki so zaradi slabšanja gospodarskega stanja v državi vse propadle. Trije Slovenci smo se tako z najnujnejšo prtljago napokali v bagija, za katerega je bilo očitno, da je iz izposojevalnice, saj je bilo njegovo stanje bolj slabo, čeprav smo morali zanj dnevno odšteti 50 realov (oziroma dolarjev). To je tudi najnižja cena najetih avtomobilov. Za takšno ceno lahko dobiš le še golfa, Volkswagnov avto, ki bi ga lahko po obliki uvrstili med golfa in pola, po udobju pa precej nižje. Sicer pa lahko v večini brazilskih avtomobilov zastonj iščete gretje. Seveda tudi v bagiju, v katerem zaradi skromne strehe nad prvima dvema sedežema prav prijetno piha, kar je prišlo v vroči pomladi (oktobra) še kako prav, medtem ko že nekajminutno izpostavljanje vročemu soncu pušča potniku na zadnjem sedežu vidne posledice.’ Na poti do cilja smo dvakrat naleteli na policijsko kontrolo, na katero se lahko prej pripraviš, saj je že kilometer prej tabla, ki napoveduje policiste. Ti del ceste ogradijo in jo speljejo na parkirišče, kjer pregledujejo mimoidoča vozila. Kazni so sicer stroge (za uporabo mobitela med vožnjo moraš na primer odšteti sto realov), vendar so policisti zaradi nizkih plač prav lahko podkupljivi. Ob manjših prekrških so zadovoljni že z nekaj dolarji, ob hujših pa z nekaj desetimi. Vas na pesku Po 150 kilometrih vožnje smo prišli do dolgega nižjega hriba iz belega peska, za katerim naj bi bil naš cilj. Besede, da nas za hribom čaka presenečenje, so se uresničile. Presenečenje da, a ne ravno veselo. Turistična vas Canoa Quebrada, ki je Če veljajo Brazilci za precej počasne, to ne velja za glasbo, ki sproži pravi plesni val. Točilni pult in gostje ob njem niso ovira. TURJAŠKE G AVG E bila nekoč majhna vasica ribičev in je postala svetovno znana zaradi neskončnih belih peščenih sipin, je dajala vse prej kot urejen videz že zaradi nizkih, neurejenih in revnih hišic. V vasi na pesku so zaradi razvijajočega se turizma našli svoj kruh številni gostilničarji, ki imajo lokale eden poleg drugega na glavni “ulici”, med gostilnami pa so posejane prodajalne s spominki. Če so te hiše, namenjene turistom, kar ure- Ko so gavge še škripale V Ji, *%$£***. c ' ♦ Turjaški grad je danes ena glavnih zgodovinskih zanimivosti ne le zahodne Dolenjske, ampak vse Slovenije, vednar še ni v turističnem in gospodarskem oziru primemo izkoriščen. V spomin na čase, ko so Turjaški še izvajali krvno sodstvo in obešali nepokorne tlačene in zajete Turke, je na hribčku pri vasi Laporje ostala le jama. Zadnji leseni ostanki vešal so propadli pred dobrimi tridesetimi leti. pa so na Turjaku, kije nekoliko severozahodno od kraja obešanja. Niso pa tu obešali le domačinov, ampak tudi Turke, ki so jih Turjačani ujeli v bojih. Tudi Thrki namreč niso preveč lepo ravnali s Turjačani. Tako so leta 1575 pri Budačkem presenetili Herberta VIII. Turjačana, ga pobili in obglavili skupaj s Friderikom Višnjegorskim. V knjižici Turjak skozi čas Polona Šega takole opisuje sprejem trupla v Ljubljani: “Črna tančica je prekrila žalujočo “Iz otroških dni se spominjam, da so bili tam na hribu nad Laporjem leseni ostanki gavg (vešal), ki so jih postavili turjaški grofje, in tam so obešali tiste, ki jih je grajsko sodišče obsodilo na smrt. O tem je veliko vedel in mi tudi pripovedoval že pokojni Franc Grebenc, udeleženec prve svetovne vojne,” je začel pripovedovati Štefan Gruden iz Laporja, ki je, kot pravi, odkrival gavge. Pravzaprav ni odkrival vešal, saj so zadnji ostanki, leseni stebri, propadli nekje okoli leta 1960. Odkrival je le jamo, nad katero so bila vešala, preko nje pa je bil gotovo ploh, ki so ga obsojencu zmaknili, da je obvisel na vrvi in se zadušil. Iz jame je Štefan metal, kar se je nabralo v njej, dokler se ni ustrašil, da ne bi v tem kraškem svetu šel pregloboko in bi se odprla nova jama, v kateri bi lahko izginil za vedno. Obsojenca so pripeljali po stari poti do kraja, ki mu še danes rečejo Bogec. Thm je bila nekdaj kapelica ali pa je morda stal le križ z jezusom. Tu se je sprevod ustavil, da je lahko obsojenec zmolil še nekaj molitvic, nato pa so ga odpeljali do gavg. Stefan je povedal - kot mu je pripovedoval že omenjeni Franc Grebenc - da so tam obesili največ ljudi, ko so Turjačani gradili grad na Vodicah. Kdor izmed podložnikov se je izmikal delu ali upiral, so ga obsodili na smrt in ga tu obesili. Ruševine gradu Vodice so kaki dve uri hoda od kraja obešanja proti vzhodu, obsojali jene, je vse ostalo daleč od urejenosti. Nekaj metrov široka pot med hišami ni tlakovana, pač pa iz drobnega peska, ki ga veter, ki se nikoli ne umiri, prelaga sem ter tja. Po pesku se sprehajajo številni sestradani psi, mačke, vmes se najde še kakšna kokoš in celo kak prašič. Zaradi smeti in iztrebkov ni priporočljivo hoditi bos, po pesku, ki se ti udira pod nogami, pa so edina primerna obutev le natikači. Superge ne pridejo v poštev, saj so v trenutku polne peska. Le kaj bi si mislili domačini, če bi nas videli v boljših “ta kmašnih” čevljih, ki smo jih vzeli s seboj, saj smo se odpravili v raj na zemlji? Med hišicami smo se prebijali do vikenda prijateljevega strica. Bližje smo bili notranjosti vasi, bolj nas je bilo strah, kaj nas čaka, saj nas je pričakal smrad in po- Stefan Gruden pri jami pod nekdanjimi vešali na hribčku pri vasi Laporje. Ostankov vešal ni več, jamo pa je Gruden delno očistil. deželo. 25. septembra so žalno oblečeni deželni stanovi pri Pisanih vratih na koncu Florjanske ulice v Ljubljani sprejeli truplo ljubljenega deželnega glavarja. Deset zbranih možje dvignilo rakev in jo med špalirjam žalujočega ljudstva poneslo v protestantsko cerkev sv. Elizabete. Tu je truplo ležalo, dokler ni bila odkupljena še glava - pravzaprav s slamo napolnjena koža z obraza, kajti lobanjo si je pridržal Ferhed-paša...Herbertovim sorodnikom se je posrečilo, da so dobili za odkupnino 20.000 tolarjev obe nagačeni glavi. Do leta 1943 sta bili shranjeni v skrinjici iz cipresnega lesa v grajski orožarni, po napadu na grad 19. septembra 1943 pa je skrinjica brez sledu izginila. Za visoko odkupnino je Ferhad-paša zgradil v Banjaluki čudovito džamijo, ki so jo imenovali Ferhadija...” Zaradi vsega tega ni čudno, da Turjačani niso bili prijazni s Turki in da so jih tudi obešali. Sodišče je običajno zasedalo kar pod znamenito turjaško lipo. Med Turjakom in razvalinami gradu Vodice, zaradi gradnje katerega je bilo na že omenjenih gavgah obešenih največ podložnikov, pa je vas Škocijan, ki je po besedah Štefana Grudna zanimiva, ker je tam okoli dno nekdanjega morja. Na Ško-cijanu so še danes mlakuže in ostanki živega blata, nekdanjega morja, ki so videti kot kraterji oziroma luknje. V novejši, a za nas še stari zgodovini so bili tu pragozdovi, v katerih se je izgubil eden izmed turjaških grofov, ki je šel sem na lov. TH dni in tri noči je taval po gozdovih, a poti na grad ni našel. V stiski se je zaobljubil, da bo na čast tistemu svetniku, ki bi ga obhajali na dan njegove vrnitve, sezidal lepo kapelico, če se bo srečno vrnil domov. Tisti dan je godoval sv. Kancijan. Uslišal je grofovo prošnjo. Še tisto uro so ga našli grajski psi. Grof je ostal zvest svoji obljubi. Na kraju, kjer so ga našli psi, je dal sezidati lepo kapelico na čast sv. Kancijanu, v strop pa je velel vzidati svoj grb - tura. Iz te kapelice je nato nastala lepa škocijanska cerkev, ki je bila središče škocijanske župnije, ustanovljene kar 200 let pred ljubljansko škofijo in podrejene oglejski patriarhiji. Turjačani-Auerspergi so posegali v izključno cerkvene zadeve večkrat, kot bi smeli, ker so se najbrž sklicevali na patronat nad župnijo. Spori s cerkvijo so dosegli vrh v času reformacije, saj so Auerspergi navdušeno podpirali reformacijo. JOŽE PRIMC Pri vsakdanjem opravilu gled na veliko revščino, ki bi bila primerljiva z romskimi naselji, a še številni naši Romi živijo bolj urejeno življenje. Pred hišami so posedali vaščani, večinoma so uživali v brezdelju, nekatere ženske pa so si krajšale čas z vezenjem prtov. Pogled na enega najboljših vikendov v vasi, kjer smo preživeli tri dni, ni obetal prevelikega udobja. Namesto steklenih oken so bila le lesena polkna, stropov v hiši ni bilo, pač pa le strešna opeka, tako da je veter neusmiljeno pihal pod streho v notranjost hiše. Prostori so bili skoraj neopremljeni. V predsobi le dve leseni klopi, dve sobi, ki pa sta bili brez vrat, sta imeli vsaka po eno sezidano posteljo s tanjšo gobo na njima. Za silo urejena kuhinja in stranišče sta očitno v vasi že nad-standard. A nobena od hišic ni bila brez gugalnih mrež in obveznih kavljev na stenah, kamor jih domačini lahko obesijo, saj je ležanje v njih v Braziliji zelo popularno. V našem vikendu je bilo prostora in obešalnikov kar za 13 mrež. Kljub razočaranju nad življenjskim standardom je v “deželi svetlobe in morja” kaj videti. Plaže, ki veljajo za ene najlepših na svetu, čisto morje, ki je zaradi odprtosti precej razburkano, lagune, vse bolj turistično zanimiva pa je tudi vožnja z bugijem po neskončnih peščenih sipinah, čeprav je lahko prevelik pogum tudi usoden, saj v bleščanju belega peska ne moreš videti strmo odsekanih sipin, ki so nepoznavalce že stale življenje. Prav zato je še kako dobrodošla pomoč domačinov, ki obiskovalcem za kak dolar z veseljem pokažejo varno pot. Tudi to je eden od načinov, da zaslužijo nekaj drobiža za preživetje, čeprav potrebe po razkošju tamkajšnji ljudje ne kažejo. Popularni McDonaldi To se odraža tudi v hrani. Večerja v restavraciji stane tudi 30 in več dolarjev, medtem ko se lahko v bolj ljudskih gostilnah naješ že za nekaj dolarjev. Višina plačila tudi ni zagotovilo, da gostilno zapustiš s polnim želodcem, saj se tamkajšnja hrana močno razlikuje od naše. Vendar naj bo hrana draga ali poceni, Evropejce kaj lahko presenetijo želodčni krči in driska, saj naši na njihovo hrano občutljivi želodci ne prenesejo vsega, kar domačini sicer pojedo brez posledic. Zato je še kako dobrodošlo upoštevanje nasvetov, da mora biti vsa hrana prekuhana ali pečena. Da to še kako drži, so občutili trije fantje naše 8-članske ekipe po Braziliji, saj sojih želodčni krči za en dan dobesedno priklenili na posteljo. "Mo je postala previdnost naša zvesta spremljevalka, ki nas je kar se hrane tiče, vodila v sicer znano nezdravo verigo restavracij, a v Braziliji za naše želodce očitno najbolj idealno, v McDonaldi. Morda je bila za prej omenjene težave kriva tudi voda, s katero se po navodilih nekaterih ne bi smeli niti umivati zob. Že v hotelih je bila bolj rjavkaste barve, da o tisti v Canoa Ouebradi ne govorim, saj se je vaški vodovod napajal iz kapnice. In prav zanimivo je bilo “nastajanje” pitne vode v tej vasi. Vodo tamkajšnji ljudje skozi filter nalijejo v nekajlitrsko lončeno posodo, potem pa vanjo brez merjenja zlijejo nekaj kapljic klora, kar se okusu vode še kako pozna. In prav neprijeten občutek dobiš v gostilni, sok z ledom bolj okus po kloru kot po sadju. In natakar kaj hitro pojasni, da je led sicer naredil sam, vendar brez skrbi, saj je vodo prej kloriral. Ni torej čudno, da je v Braziliji, ki se sicer ponaša z največjim porečjem na svetu ali kar s petino svetovne sladke vode, pitna voda zelo cenjena. Za dvo-decilitrski lonček vode, ki je embaliran tako kot pri nas jogurt, smo ponekod plačevali celo po en dolar, medtem ko velja v trgovini takšna cena za litrsko steklenico. In tiste, ki v gostilni naročijo vodo, teh pa je zelo veliko, natakar ne pogleda prav nič začudeno, saj je cena pitne vode v gostilni precej podobna ceni soka ali coca-cole. V treh tednih potovanja po Braziliji je bilo možno to eno največjih držav sveta le delno spoznati. Dežela je namreč po velikosti primerljiva s 420 Slovenijami, v njej pa kljub petkrat redkejši poseljenosti prebiva več kot 150 milijonov ljudi. In kljub številnim lepotam te južnoameriške države, neskončnim razdaljam, ki prinašajo številne različnosti, so mi bili prav ljudje najbolj všeč. Kljub revščini uživajo V Salvadorju, ki je bil tri stoletja prestolnica Brazilije, v družbi domačink s kokosom v roki. Prav kokosovo mleko iz še neposušenega kokosa je zelo popularna pijača, s katero ti za en dolar postrežejo v številnih kioskih, ki so posejani ob obali. življenje. Pa ne zaradi dobrin, ki jih je mogoče kupiti z denarjem, pač pa zaradi radosti, ki jo lahko pričara že glasba. In kaj lahko rečeš človeku, ki je z roko posegel v tvoj avto le zato, da je prižgal radio in daje zaplesal na ulici? Odgovoriš mu lahko z dvignjenim palcem, kar je v Braziliji splošno znamenje za zadovoljstvo, z nasmeškom in dobro voljo. Kajti vse to ti dajejo tudi tamkajšnji ljudje. Pa čeprav morda niti ne vedo, kje bodo zvečer spali ali kaj bodo večerjali. TANJA GAZVODA NAGRADI V NOVO MESTO IN BRESTANICO Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Kristino Progar iz Novega mesta in Darinko Čučnik iz Brestanice. Progarjeva bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Čučnik pa knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 25. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v * naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 24. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PRAGA, RADAR, EBOLA, IVO, BAN, PAL TATE, ŽVALA, SATIRA, AMORET, j EMONA, PLASA, LAPE, PEK, SLA, eter, oromeTer, nekaznovanost ARARAT ALASKA. PRGIŠČE MISLI | - I Blišč in časti z napuhom v navezu se same vlečejo v pogubo. LAO ZI I Slovenstvo bodo (razen samega ozemlja) I predstavljale v glavnem le tri reči: narodna j zavest, jezik in kultura. Če bi to izginilo, bi ] izginilo tudi slovenstvo. JANEZ MENART I Vse skrajno zagnane ideologije so nujno nečloveške. UDOVIČ . I Če se človek zaljubi, se izgubi in ga nič več ' nL IVAN S. TURGENJEV NAGRADNA KRIŽANKA 25 AVTOR: MARKO BOKALIČ PRIPRAVA ZA SEDENJE TEKOČA MAŠČOBA AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (JULES) SESTAVINA BENCINA POMOR, UMIRANJE HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER (TOMISLAV) ČLOVEK Z GOVORNO MOTNJO ALEKSAN- DAR SPOLNI STIK Z ŽIVALJO KOCKA ZA OBLOGO TAL METOD PIRIH > > HRVAŠKA IN NAŠA ČRKA DIKTAT OBALA ZA KOPALCE PLANINA NAD SEVNICO BOJAN DROBEŽ V V ALAIN JUPPE KARTING TIROLSKA REKA 3 OSEBA SREDNJEGA SPOLA JANKO PRUNK SUHA PUŠČAVSKA STRUGA FRANCOSKI PISATELJ (LOUIS) PLANOTA V BOSNI MENIČNO JAMSTVO KRALJEVO POKRIVALO očala Z DRŽAJEM V MOLZNA ŽIVAL HITER PREMIK OČI SOBA V KMEČKI HIŠI KRAJ PRI ZAGORJU OBŽALO VANJE DRISKA OTROŠKA ROKA ČASOVNI PRISLOV • VRSTA HRASTA SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ) ^Salomonov'' UGANKAR PIESAVKA PAVLOVA ZID Nasmeh in obleka izdajata človeka Če je kaj podvrženo spreminjanju, je to moda; kar je danes moderno, j je jutri že pozabljeno. Kljub temu ji sledijo mnoge ženske pa tudi moški. Predvsem pa mora slediti modnim zapovedim tekstilna indus-j trija. Neprestano mora biti na preži, kaj bo naslednjo sezono najbolj “in ”, to pa vsekakor ni lahka naloga. Nemški pregovor namreč pravi, da kdor služi modi, ima strogo gospodarico. V Italiji pa velja: nasmeh in obleka izdajata človeka. Tega se zavedajo tudi v novomeškem Labodu, kjer izdelujejo moška in ženska oblačila v skladu s svetovnimi trendi, vendar s prepoznavnim lastnim stilom, predvsem pa s po-' udarkom na kvaliteti. “Labod” ljudje najbolj poznajo po kvalitetno izdelanih moških srajcah in ženskih bluzah, oba kosa oblačila sta tudi njihova najbolj prodajana artikla. Poleg tega pa izdelujejo tudi ženska vrhnja j oblačila, od kril, hlač, blejzerjev do plaščev dveh blagovnih znamk Labod style ! in Ella Vivaldi, ter moška vrhnja oblačila znamke Peter Bensen, letos pa so začeli izdelovati tudi kravate. Vodja kreacije v Labodu Tamara Juvan je povedala, da pri kreiranju oblačil blagovne znamke Ella Vivaldi najbolj sledijo modnim trendom. Sicer pa v Labodu oblikuje kolekcije sedem kreatork; del kolekcije se oblikuje v Novem mestu, del pa v Ljubljani. Za , oblačila Ella Vivaldi je značilna velika ’ niožnost kombiniranja. Suknjiči, krila, hlače in bluze so oblikovane tako, da se dajo poljubno kombinirati. “Ella Vivaldi ; je namenjena poslovni ženski, ki ima svoj stil in zahteva kvaliteto,” pravi Juvanova, i V Sloveniji je na prodaj le na 40 izbirnih Prodajnih mestih. Kolekcija oblačil z imenom Labod style pa je namenjen širšemu krogu porabnic, čeprav so tudi znotraj te blagovne Znamke tri različne skupine; od klasične, ki predstavlja oblačila, primerna za več sezon, modne elegance, kjer sta pomembni kvaliteta, stil, dobra izdelava in modna aktualnost, do trenda, kjer so modna oblačila z modnimi dodatki in iz modnih ' tkanin za mlajše ženske ali ženske, ki se tako počutijo. V kolekcijo Labod style sodi tudi širok program bluz. “V eno 1 samo kolekcijo sodi od 120 do 150 različnih bluz, kolekcije pa pripravljamo eno I leto vnaprej, zato je včasih težko pred-1 videti, kaj se bo naslednje leto najbolj prodajalo,” razlaga Juvanova. V program Labod style pa sodijo tudi srajce, s katerimi je Labod najmočnejši na slovenskem trgu, saj ima že dolgoletno tradicijo. Prav gotovo se je tudi zaradi tega prijel rek: Srajca iz Laboda, te naredi gospoda. Tilko kot ženskih oblačil je tudi srajc več vrst: klasične bele srajce s podznamko Amadeus za svečane priložnosti in ostale klasične srajce, ki so klasične po kroju in tudi po tkanini; teh srajc proda Labod največ, sledi modna klasika, to so srajce blagovne znamke Peter Bensen, ki so primerne za poslovneža in so v bolj modnem trendu. Ponovno pa so razširili in definirali blagovno znamko Prestige, kamor sodijo srajce, izdelane iz visoko kvalitetnih bombažnih tkanin, ki so tako obdelane, da se lažje likajo. V Labodu pa zadnja leta izdelujejo tudi moške obleke, suknjiče in kravate pod blagovno znamko Peter Bensen. Moda v stilu 70-ih let In kakšne so modne zapovedi za letošnjo zimo? Tamara Juvan pravi, da so linije še vedno oprijete, le nekoliko manj kot do sedaj. Moda pa se vse bolj nagiba k linijam 70-ih let. “Najbolj popularna modna hiša, ki trenutno narekuje trend, je milanska Prada, ki je prva povzdignila modni trend 70-ih let. Ponovno pa je aktualen tudi Missoni s svojimi pleteninami, ki so letos zelo moderne, še posebej daljše jope,” pravi Juvanova. Novost je uniformiran vojaški stil z epoletami in z rahlo bolj poudarjenimi rameni. Zelo modne so ženske obleke brez rokavov ali s kratkimi rokavi, ki se kombinira z jakno, medtem ko klasičen kostim ni več tako aktu-alen.Letošnji plašči so lahko dolgi in kratki, čeprav je trend k vedno daljšim plaščem, oprijetih linij, z večjimi ovratniki in dodatki, kot je na pr. umetno krzno. Zelo modna pa je tudi elegantna bunda iz “tehno” materialov, po možnosti z dodatkom krzna, s pasom in v črni ali rjavi barvi. Ker je športno elegantna, se lahko nosi tudi na krilo. Ženske hlače so ozke, od kolen navzdol pa se rahlo širijo, lahko so spuščene na boke, prav tako je lahko spuščeno na boke tudi krilo, tako kot v 70-ih letih. Najbolj modna barva to zimo je čokoladno rjava, ki nadomešča črno, modna je tudi kamel rjava, od ostalih barv pa so modne žive barve: rumena, zelena, oranžna in vijolična. “Nasploh so v trendu nenavadne barvne kombinacije in v stilu 70-ih let; geometrijski vzorci in živalski vzorci z dodatki, npr. z ovratniki iz umetnega krzna. Pri tkaninah pa je zelo veliko bukleja, ponovno je tu pliš, tvid, pletenine in seveda elastične tkanine. Tehnologija izdelave blaga je tako napredovala, da je vse več visoko kvalitetnih mešanic s posebnimi poobdelavami. Juvanova pravi, da sta v svetu zelo močna dva trenda: ekološki, ki prisega na naravne materiale, ki je v manjšini stalno prisoten in konstantno narašča, in trend sintetičnih tkanin, nad katerim se navdušujejo predvsem mladi. V stilu 70-ih let so spet moderni razni jerseyi in visoko tehnično obdelane tkanine. V Labodu izdelujejo tudi oblačila iz na novo obdelanih poliestrov, vendar kljub temu bolj prisegajo na naravne materiale. Letošnjo zimo so zelo modne vzorčaste nogavice. Nič več pa ni tako pomembno, da se barva torbice ujema z barvo čevljev. Vse to je prinesel trend 70-ih let, ki včasih ponuja povsem neskladne stvari. Pri moških srajcah vse bolj izginja meja med elegantno in poslovno srajco. Za modno srajco je značilen mikro vzorček, naj bo karo ali črte. Te srajce se lahko kombinirajo na obleke iz strukturiranega blaga. Trenutno je najbolj modna srajca v intenzivno modri barvi, zelo modne barve pa so žive barve, kot je zelena, oranžna, rumena in črna. Srajce se nosijo s kravato ali brez nje, tako da so odpete, z ovratnikom preko reverja suknjiča. Zadnja leta se uveljavlja suknjič z višjim zapenjanjem in v kombinaciji s telovnikom, ki je prav tako visoko zapet. Tudi moške hlače so postale ožje, z manj gubic. Kako se obleči na Silvestrovo Juvanova predlaga oprijeto obleko brez rokava ali s kratkim rokavom, ki je lahko iz satena, tigrasto vzorčastega blaga, usnja ali iz letos zelo modnega pliša in enostavnega kroja. Povrhu se lahko oblečete jakno ali bolero. Pomembno je, da kažete gole roke. Zelo modno boste oblečene tudi, če se boste oblekle v satenaste hlače z bluzo, kjer naj bi bili gumbi precej odpeti, zelo modne pa so tudi zadrge. Če se ne morete odločiti za kaj od naštetega, oblecite dolgo črno krilo in čipkasto bluzo. JOŽICA DORNIŽ praktični K „ praktični KRSŽ praktični Praznična svetloba K čim bolj slavnostno okrašenemu domu ob božično-novoletnih praznikih lahko veliko prispevajo tudi sveče in lučke, ki jih ne prižigajte le v stanovanju, ampak tudi na okenskih policah, na pragu, na drevesih ob hiši in še kje. Tako lahko na okensko steklo nalepite zvezdice iz zlate folije, na notranjo okensko polico pa postavite svečnik in prižgete sveče. Ali pa na strop balkona obesite suho vejo, nanjo pa sveče v lončkih ali električne lučke. Lahko pa na okenski okvir ali balkonska vrata napeljete dolg niz električnih lučk. Čim bolj gosto so napeljane lučke, tem bolj čaroben je pogled na razsvetljeno okno. Nič manj praznično ni okno, na katerega notranjo stran obesite kito smrečja z okraski, medtem ko na zunanjo okensko polico postavite sveče in jih prižgete. Drevo ob hiši pa polepšajte z množico električnih lučk, med katere obesite zvezde iz srebrne folije. Ko boste prižgali lučke, se bo svetloba odbijala od zvezdic. Čokoladna potica Potrebujemo: za testo; 40 g kvasa, 600 g moke, 3 rumenjake, 120 g masla ali margarine, 100 g sladkorja, 2 žlici ruma, 2,5 do 3 mlačnega mleka, naribano pomarančno ali limonino lupinico, sol; za čokoladni nadev: 200 g masla ali margarine, 4 jajca, 200 g sladkorja, 250 g jedilne čokolade, po želji 250 g mandljev, 50 g sladkorja. Iz kvasa, 2 žlic mleka, 2 žlic moke in žličke sladkorja zmešamo gladek kvaseč. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. V skledi penasto umešamo maslo ali margarino, sladkor in rumenjake. V mlačno mleko zamešamo sol, rum in naribano limonino lupinico. Iz moke, vzhajanega kvasca in iz mleka zamesimo gladko, ne preveč gosto testo. Testo postavimo na toplo, da vzhaja, ko se podvoji, ga razvaljamo in namažemo z nadevom. Za nadev penasto umešamo maslo ali margarino, sladkor in rumenjake, dodamo nad soparo zmehčano čokolado. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga zamešamo v nadev. Razvaljano testo potresemo z mandlji, ki jih prej prepražimo s sladkorjem, nato namažemo čokoladni nadev. Zvijemo in pus-timo v pomaščenem pekaču vzhajati. Spečemo. Borovnice na vrtu? Ameriška, kanadska ali tudi po univerzi Berkeley imenovana borovnica je lahko izjemno zanimiva vrtna rastlina tudi v naših razmerah - če je le posajena v zanjo primerna tla. Kot sorodnica gozdne borovnice uspeva le v kisli in vlažni zemlji. Ljubljansko barje je kot nalašč zanjo, zato so se tam uveljavili prvi tržni pridelovalci. Če želimo ameriške borovnice pridelovati na vrtu, je ponavadi treba rastišče v celoti zamenjati s kislo gozdno zemljo, na kateri rastejo gozdne borovnice. Da se sčasoma kisla zemlja ne premeša s sosednjo nekislo, je še bolje ameriške borovnice posaditi v širok čeber in ga zakopati v vrtno zemljo. Ob saditvi ne dodajamo mineralnih gnojil, pač pa zastirko, ki ohranja vlago in varuje pred zmrzaljo. Ameriške borovnice v času rasti in rodnosti ne potrebujejo kake posebne nege. Hitro zarodijo in imajo dolgo življenjsko dobo. Debele in mesnate sladkokisle jagode pa ne teknejo le ljudem, temveč tudi pticam, pred katerimi jih je običajno treba zaščititi. Vzdrževanje dimnika Dimnik je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Pri kurjenju na trdna in tekoča goriva je potrebno dimnik čistiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni. Dimnik naj čisti usposobljeni dimnikar, ki opravi tudi pregled dimnika in opozori na morebitne poš? kodbe. Več in obširnejše informacije ter nasvete o racionalni rabi energije v vašem domu lahko dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, telefon 0608/62-050, int. 202, v Črnomlju, 068/53-135, in v Novem mestu, 068/28-866. . ■OTO: T JAKŠE Pet Jurijev in ena Julijana Težke in goste snežne krpe se že oprijemljejo cestišča na vzpetini pred Starim trgom, ko pa zavijem na levo na še ne dograjeno cesto, ki vodi proti Vinici, se sneg spet spremeni v dež. Dež me spremlja tudi v Dolenje Radence, v dolino Kolpe. Petletni Aljaž, najmlajši iz Kmetovega rodu, je vesel mojega prihoda. Predvsem zato, ker vidi snežne sledove na avtomobilu, in ko mu povem, da bo sneg verjetno kmalu prišel za mano v dolino, mu zasijejo oči v pričakovanju. Nemir ga ne zapusti niti potem, ko posedemo kuhinji in ga njegov oče Jurij Kure vzame v naročje. Kmalu se mu velika želja uresniči in veselo vzklikne, ko skozi okno uzre prvo belo liso, ki se utrne od svinčenega neba. Debele deževne kaplje se druga za drugo pred njegovimi očmi spreminjajo v bel kosmičast ples in dolina počasi potone v tiho zimsko pravljico. Aljažek presrečen strmi v ta ples, ki celo odrasle nekoliko vznemiri. Le njegova prababica Julijana zaradi snega ne kaže vznemirjenja. V svojem devetdesetletnem življenju je videla že mnogo takih prehodov. Malo pa je vendarle vznemirjena zaradi novinarjevega obiska pa tudi zato, ker se bo popoldne udeležila srečanja starostnikov v Starem trgu, kjer bo kot najstarejša udeleženka deležna posebne pozornosti. Te pa prej ni bila vajena. In njen odgovor na prvo moje prvo vprašanje, kakšni so njeni spomini na mladost, je kratek in odločen: “Nič lepega ni bilo!” Skoraj osupel sem nad takim odgovorom. Pričakoval bi vse kaj drugega, ko jo takole gledam ob pravnuku, vnuku, sinu in snahi v toplem domu, medtem ko zunaj naletava sneg in toplota in domačnost kar puhti iz vsakega kotička Kuretove kmečke kuhinje. Pa počasi le razvozlamo, od kod ti grenki spomini na mladost. Julijana pojmuje kot mladost obdobje, ko je rojevala otroke. “Devetkrat sem rodila. Od leta tisočdevetsopetindvajset do enainpetdeset sem rojevala,” pravi Julijana, in to obdobje je močno zaznamovalo njeno življenje. A ženička ima še dober spomin. Le pobrskati je treba globlje po njem in na dan pridejo tudi stvari, ki so se zgodile v njeni rani mladosti. Iz sive preteklosti se prikaže s soncem obsijana dolina in brezskrbna bosonoga deca, ki jo s tablico pod pazduho ubira proti vaški šoli. Ih krat je bila šola še v vasi, učitelji pa so bili edina inteligenca v dolini. Avstrijska šolska oblast jih je pošiljala sem, Baričeva gospodinja Marija, Julijanina mati, pa je zanje kuhala. “Učila nas je učiteljica, doma iz Orehovice pri Šentjerneju. Jakše se je pisala, mislim pa, da ji je bilo ime Silva. Zapišite to, morda ima še kje svoje potomce.” Tako pripoveduje Julijana. Vsa čast njenemu spominu, kajti v šolskih klopeh je sedela takrat, ko so še grmeli topovi na frontah prve svetovne vojne. Julijana je bila rojena pri Baričevih v Srednjih Radencih. Imela je dva brata in tri sestre. Njen brat Jože je odšel v Kanado, Jurij pa je ostal doma in prevzel Baričev mlin na Kolpi. Življenje v Radencih pa je bilo vseskozi eno samo poslavljanje. Ljudje so tu odraščali, potem pa so se izselili iz doline in le redki so bili, ki so se še vračali. Julijanin brat Jože je na primer za vedno ostal v Kanadi, v Ameriki pa njen tast Jože Kure. Zasulo ga je v rudniku zlata. Doma je zapustil petero otrok. Jurij, ki se je pozneje poročil z Julijano, je bil eden od njih. Vendar je tudi njega zmamila tujina, saj v domači dolini zanj ni bilo zaslužka. A ga tudi v Argentini, kamor ga je vodila pot, ni bilo bogvekaj.-Po dveh letih se je vrnil domov. Takrat je bilo njegovemu sinu Juriju, ki je sedaj najstarejši moški pri Kuretovi hiši, tri leta. Že skoraj prirojeni nagon videti svet in v njem iskati svojo usodo, pa se je nadaljeval tudi v njegovem rodu. Temu, da so kar trije Julijanini sinovi odšli v svet, pa ni botroval le ta nagon, ampak čisto preprost račun, saj dolina ob Kolpi lahko preživi le omejeno število ljudi. Niko in Janez sta odplula celo v daljno Avstralijo. Janez še sedaj živi tam, Nika pa je že pokrila zemlja. Jurij ni odšel tako daleč. Dolga leta je delal v Nemčiji, a je pogosto prihajal domov, kjer si je z Anico iz Dečine ustvaril družino. Ko je pred leti stopil v pokoj, se je za stalno vrnil. Sedaj si je poleg njegove hiše postavil lasten dom njegov sin Jurij, čigar dve deklici že hodita v osnovno šolo v Stari trg, najmlajši, Matjaž, pa iz varnega naročja šteje prve snežinke. Medtem pa midva z Julijaninim vnukom Jurijem poskušava prešteti, koliko otroškega drobiža je nastalo iz dolgotrajnega rojevanja, ki mu Julijana pravi “ena sama muka”. Devetnajst vnukov še nekako naštejeva, a pri pravnukih se že zatakne, saj njihovo število še vedno narašča. Odočiva se, da jih je nekaj deset. Občutno lažje delo pa imava, ko prideva do najmlajše generacije: le eno pravnukinjo, in sicer v bližnjem Predgradu, ima Julijana. Sicer pa so sadovi Baričevega in Kmetovega rodu raztreseni skoraj po vsej Sloveniji in širom te zemeljske oble. Ko se poslovim od Kuretovih, je dolina že povsem zasnežena, iz sivih oblakov pa še vedno siplje. Le reka sredi doline je kot črn pas. To je Kolpa, ki tiho odteka iz doline, a nikoli ne odteče. Tako kot tukajšnji rodovi ne. TONE JAKŠE Jurij Kure s sinom Matjažem in njuna babica in prababica Julijana. Voda za dober vid L/ 89-letna Ivana Sega svoj še vedno bistri vid pripisuje zdravilni vodi. Vraževernost je bila in je še značilna za Potočane. Oddaljeni, vedno odvisni le od lastne iznajdljivosti, so svoje težave in zdravje iskali v različnih luninih obdobjih, zaupali so raznim urokom pa tudi naravi, ki hrani v svojem naročju zdravilne zeli pa tudi zdravilne izvire, kot je studenček v Zahlevih. Pomagal naj bi k boljšemu vidu, po pripovedki, ki je še živa med okoličani, pa naj bi celo ozdravil neko slepo deklico. Pred dnevi sem se oglasil pri Ivani Šega in njenemu sinu, ki poletne mesece preživljata v zaselku Matevljekv Loškem Potoku. Ivana ima 89 let in se dobro spominja, da so ljudje prihajali po vodo k studenčku še, ko je leta 1927 prišla za “ta mlado” k tej hiši. Studenec je od njene hiše oddaljen le streljaj. Sama pravi, da si je često izpirala oči, in prav temu pripisuje, da ima še danes izreden vid. Tudi sin Anton, ki je izobražen človek in ni vraževeren, večkrat pelje vodo iz tega studenca v Ljubljano Za ženo in prijatelje. Ko je nekoč pozabil dalj časa na zaprto steklenico, je kar bušknilo iz nje, kar daje slutiti, da nekaj je v vodi, čeprav pri pitju ni zaznati kakšne posebnosti. Po tej vodi menda radi posegajo tudi lovci za boljši pogled, dobra pa je tudi za uživanje. Anton sklepa, da voda teče preko kakšne zdravilne rudnine. Shojena stezica priča, da ljudje še vedno prihajajo k studencu. To je malo večji tolmun pod leskovim grmom. Iz njega je speljana nekaj metrov dolga struga, na koncu pa voda ponikne v rušo. Ko sem se pozneje pogovarjali z vaščani Šegove vasi, se je izkazalo, da nekateri za vodo vedo in jo tudi stalno uorabljajo za izpiranje oči, živa pa je tudi zgodba o tem, kako je voda ozdravila slepo dekle. Ker je v ljudskem izročilu vedno zrno resnice, bo že nekaj na tem, da je studenec dober za oči. Voda iz izvira je sicer bila bolj cenjena v prejšnjih časih, ko ljudje niso poznali drugačnega zdravljenja, a tudi danes najbrže ni prevelik greh, če jo kdo poskusi, če drugega ne, ga bo odžejala. Deklica je spregledala V zvezi s studencem je med ljudmi še vedno živa sledeča pripovedka. Neke jesenske noči sta Oglarjeva, oče in sin Jernač, visoko gori pod Jazbino kuhala oglje. Tisto noč, ko je Jernač pazil na kopo, je kopa zagorela in celoletno delo je šlo v nič. Ze tako revni družini je zapretila lačna zima. Fant se je najbrž zelo ustrašil in je neznano kam izginil. Vsa soseska ga je iskala po skalnih kraških previsih, a o njem ne duha ne sluha. Tfekla so leta in Jernač je bil že pozabljen, ko se je nekega dne pred vaško krčmo ustavila kočija. Iz nje pa je stopil plečat, gosposki človek z ženo in s kakih deset let staro deklico. Možje so strmeli vanje. Le kaj dela gospoda v njihovi vasici? Starejši vaščani pa so v gospodu prepoznali Jernača. Ko je stopil v krčmo, so utihnili, da bi bilo slišati miš teči. Vsem je naročil pijače. Nobenemu ni ušlo, daje zapitek plačal z zlatom iz mošnje, kar je dalo slutiti, da ima Jernač več cvenka, kot ga premore vsa srenja. Po kraju je zašumelo, iz zgodbic so nastajale zgodbe, denarja v zlatu so videli polno skrinjo, a. kje se je klatil Jernač deset let, ni vedel nihče. Jernač se je začasno nastanil v napol porušeni bajti, v kateri je še živela stara Oglarica, ki pa so jo še tisto leto odnesli k večnemu počitku pri sv. Barbari. Jernač je z družino ob nedeljah zahajal v cerkev in ženske so kmalu opazile, da njegova žena ne zna slovenskega jezika, deklica Jerica pa je kmalu čebljala z vaškimi otročaji. Se tisto leto je Jernač pripeljal tuje zidarje, ki so mu sezidali mogočno napol kmečko, napol gosposko hišo z velikimi hlevi. Kupil je okoliški svet, velik gozd in kar tri pare konj, ki so bili v tistih časih velika redkost. Najel je hlapce in sekače in kmalu so dan za dnem po poteh škripali težki vozovi, naloženi z lesom. Pobočje hriba je uredil v pašnike za govedi, še više gori v gričih pa so se belile črede ovac. Veljal je za poštenega plačnika, zato so se pri njem udinjali najboljši delavci in dninarice, gospodinja pa je slovela po jedeh, ki jih vaščani niso še nikoli okusili. Mala Jerica je zrasla v jjostavno črnolaso dekle. Fantje so često uporabili pesti zaradi nje, a je bilo le malo upanja, da bo kateri od njih dobil bogato neve-sto.Tisto pomlad je Jernačeva žena umrla, kot bi ugasnila sveča. Odraščajoč hči je prevzela gospodinjstvo, Jernač pa ni kazal zanimanja za nobeno drugo žensko in življenje je teklo naprej po ustaljenem redu. Jernaču sicer ni ušlo, da se Jerica rada vidi s hlapcem Tončkom, ki je bil pri hiši, kot bi bil njegov sin. Ni mu bilo ravno po volji, ko pa je tuhtal svojo mladost, si je zamrmral v košato brado: "Zakaj pa ne, saj tudi sam nekoč nisem nič imel.” A hčerki so se začele dogajati čudne stvari: zdaj ji je padel lonec z burkelj, potem je skledo postavila na rob mize, da se je jed razlila po tleh, vse pogosteje se je spotikala ob prag. Med nekim pogovorom z njo je Jernač z grozo ugotovil, da njene lepe oči ne slede njegovim. “Slepa!” je kriknil, ko gaje preblisnila kruta resnica. Hči pa se je jokajoč zgrudila v njegovo naročje. Ljudje, ki niso vedeli za nesrečo, so se čudili, kam Jernač vse pogosteje odhaja s kolesljem. Prekrižaril je vso deželo, iz mest je prinašal vse vrste maž in vodic, toda deklici se vid ni izboljšal. Popolnoma je oslepela in ni videla niti plamena OBIČAJI leščerbe. Jernačevi hlevi so se praznili, nič več ni bilo vriskanja po senožetih in pokanja z biči. Gospodarstvo je šlo navzdol, vse manj hlapcev je bilo na domačiji. Zvest mu je ostal le hlapec Tbnček, ki je opravljal nujna dela, medtem ko je gospodar iskal čudežna zdravila in kos za kosom prodajal posestvo. Ljudje so de-jali:”Kakor je prišlo, tako bo odšlo!” A strašne nesreče mu ni nihče privoščil. Jernač je čez čas ostal brez denarja, prehitro je ostarel in postal zagrenjen. Ko se je neko noč pogreznil v nemiren spanec, se mu je sanjalo, da je v bližini stu denec z zdravilno vodo, ki bo storila, da bo hči spregledala. Ko se je ves prepoten zbudil, se je spomnil besed vedeževalke, ki mu je nekoč dejala: “Voda iz studenca bo hčeri povrnila vid. Išči ob polni luni!” Jernač je bil poln upanja, a tudi skrbi: “Le kje naj iščem?”*Okolica je bila sicer polna izvirov, toda kateri je pravi? “Temu se je res zmešalo,” so govorili ljudje, ko so ga videvali ob vsaki polni luni kolovratiti po poljih in obromkih Jazbine. Poskusil je z vsemi izviri, a nobena voda ni pomagala. Od skrbi bi Jernača skoraj pobralo. Noč in dan je premišljeval kje je še kakšen izvir. Neko noč ob polni luni se je spomnil, da je prav na njegovem svetu visoko v gori polzeč izvir. Opotekajoč se je jel vzpenjati z vrčem v roki in v mesečevi svetlobi začel grebsti v mahovi-to zemljo, da je napravil majhen tolmun in zajel vodo. Ves nemiren je hitel domov, zbudil hčer in ji bogsigavedi kolikorat iz- IIP < I' Zdravilni izvir v Zahlevih pral oči. Tb je počel dan za dnem. Neko jutro pa je zaslišal hčer: “Oče, svetlobo vidim!” Jernač je mislil, da se mu sanja. Zbudil je Tončka in ga poklical v čumnato. Dekle je stegnilo roke, rekoč: “Moj Tonček!” Pri Oglarjevih se je začelo novo življenje. Res, da so bili obubožani, a so složno prijeli za delo in že po letu dni so njihovi vozovi ponovno vozili, polno naloženi z lesom. Še tisto leto sta se Tonček in Jerica vzela. Kmalu je bilo slišati tudi otroški vrišč in so še dolgo srečno in v blagostanju živeli. Jernač je šele v poznih letih povedal: “Voda jo je ozdravila, tista na mojem svetu.” ALBIN KOŠMERL O jabolkih in orehih Kaj bi bili adventni čas, Miklavž ali božič brez jabolk in orehov, teh slastnih reči, ki imajo tudi simbolično ozadje? Ne smejo manjkati na krščanskih daritvenih krožnikih niti v božični kuhinji, kajti orehi so bili od nekdaj prispodoba božje, nedoumljive odločitve. Če so pozlačeni, kažejo na to, da ima življenje dve plati, temno, skrito v notranjosti, in svetlečo, zlato v zunanjosti. Sladki, mastni orehi so spadali že nekdaj kot tudi danes v božično pecivo, kajti predstavljali so bogastvo božje milosti. Enako pomembno je bilo tudi jabolko. Adam je bil prvi človek in prebivalec paradiža, ki ga je moral, odet v figov list, zaradi enega samega jabolka zapustiti. Jabolko in Adamova “obleka” sta prinesla pregnanemu pokroviteljstvo nad vrtnarji in krojači. Da ne bi šla ta zgodba v pozabo, so v poznem srednjem veku v božičnem času prirejali rajske igre, ki so se prirejale ob listavcu, obteženem z jabolki. Zaradi tega je bilo, preden je Martin Luther prinesel iz gozda jelko v krščansko izbo, prvo božično drevo paradajzova jelša ali ada-movo jabolko. Ib je bilo malo, golo drevo ali pa nastavek iz štirih jabolk in piramide, sestavljene iz šestih palčk in okrašene s svečo. Rajsko drevo je bilo mešanica drevesa življenja in nesrečne jablane in zaradi tega kombinacija užitnega in neužitnega. Bilo je navešeno z jabolki in orehi, okrašeno s svečami, vejami in pentljami. Do prve nedelje po svečnici je stalo v izbi-Potem so lahko otroci daritveo drevo pospravili. V 18. in 19. stoletju je bila ta vrsta božičnega drevesa okrašena s sladkimi, pečenimi okraski, dokler je ni v začetku 20. stoletja izpodrinila jelka. Ostala pa so jabolka in orehi. VIDA DERGANC Priloga Dolenjskega lista 18 ŽIVLJENJSKE USODE mmmm Kako vojna vse sfiži Naj strategi vojne na Balkanu zadnje čase svetu še tako dokazujejo, kako se konec koncev le dajo ukloniti ljudski volji, dobrih poznavalcev razmer in tistih, ki so na svoji koži občutili zlo, katero so ga razpihovala vojne še nedavno tega sejali naokrog, ne bodo preslepili. Tudi Avda Serdareviča, delavca novomeškega Pionirja, ne. Od junija lanskega leta je Ramiz spet v tuzelski bolnišnici, nepokreten in odvisen popolnoma od tuje pomoči. Razmere Ko se je Avdo pred osemnajstimi leti napotil v Slovenijo za kruhom, seveda ni mogel slutiti, kako usodno se bodo stvari zasukale. Takrat je bil Pionir še pojem uspešnega gradbenega podjetja z delovišči v Jugoslaviji in tujini. Avdo pa je v vasi Brda, občina Kalesija, pri Tuzli imel dom in družino, za katero je bil pripravljen, kot večina drugih Bosancev tisti čas, služiti kruh tudi daleč domačega kraja. Vse je bilo tako rekoč še norma. Zena Aika je doma skrbela za petero otrok, tri hčere in sinova Ramiza in Almira, in jih vzgajala v muslimanskem duhu, ki je bil za okolje, v katerem so odraščali, tradicionalen. Avdo je bil nekvalificiran delavec pri Pionirju in se je selil z delovišča na delovišče, kjer so ga pač potrebovali. Stanoval v samskih domovih, in kadar je le mogel, je odpotoval domov in v družino in dom vlagal vse svoje prihranke. Tedaj jih je še bilo nekaj, kajti Pionir je še cvetel, pa tudi tedanji skupni državi tudi najbolj črnogledi še niso prerokovali hitrega konca. Tudi Avdo je bil tedaj še sorazmerno mlad, rojen je bil leta 1941, in ni mu bilo mar za napore, čezurno delo in neugodne delovne razmere. Važen je bil prihranek in da se je z njim lahko vračal v domača Brda, kjer ga je čakala peterica otrok, žena Aika in prijatelji. A Jugoslavija je bila gnila že v svoji osnovi. Klica mednacionalne mržnje seje hitro razrasla in v nekaj letih je požrla Avdov in mnogih drugih trud. Niihove sanje je na hitro sesula v prah. Najhuje je bilo ravno v Bosni, tem pisanem spletu narodnosti, kultur in ver. Danes živi Avdo v Pionirjevem samskem domu v Bršljinu. Težko bi človek na kratko opisal bolj temno, bolj brezizhodno stanje, v kakršnem se nahaja. Začnimo kar pri njem samem. Danes je s petinpetdesetimi leti že skoraj izločen iz hude konkurence, ki vlada v gradbeni branži. Poleg tega je bolan. Samo letos je bil dvakrat operiran, enkrat za kilo, drugič za žolčnimi kamni. Že štiri mesece je na bolniški. A kdo je večji bolnik, on ali njegova firma? Pionir, kjer je pustil osemnajst najbolj aktivnih let svojega življenja, je v razsulu. Vsak dan lahko spremljamo poročila o njegovem krčenju. Premoženje, ki je zraslo s trudom mnogih žuljavih rok, hitro kopni in odteka. Vprašanje je, če bo Avdo še imel zaposlitev, ko bo ozdravel. A kam naj bi se zatekel? Tukaj je že sam na robu preživetja, še huje pa je v njegovi rodni vasi. Dom je na pol porušen in popolnoma izropan. Njegova družina -kolikor je je še ostalo, vse tri hčerke so že poročene - je našla zatočišče v bližini Tuzle, sedaj pa se je vrnila med puste stene doma, ki stoji ravno v razmejitvenem pasu med muslimanskim in srbskim ozemljem. Na obdelovalno zemljo, ki je že več let v pušči, se ne upajo niti stopiti, kajti nihče še ni preveril, kaj se skriva v njej. Četniški plenilci pogosto zakopljejo vanjo svoje “pozdrave” v obliki smrtonosnih min. Najhuje pa je z Avdovim starejšim sinom Ramizom, ki mu je sedaj triindvajset let. Ko se je vse skupaj začelo, je služil redni vojaški rok v jugoslovanski armadi. Poslan je bil na hrvaška bojišča. Tam je padel v jetništvo, iz njega pa je prišel v bošnjaško armado. Maja leta 1993 gaje sovražni ostrostrelec zadel v glavo. Rana je bila huda, a ne smrtna. Na nevrološki kliniki v Tuzli so ga pozdravili in ga nato v rehabilitacijskem centru prav tako v Tuzli spravili pokonci. Zdaj je Ramiz spet hodil in se normalno pogovarjal. A bolnikovi možgani so na ranjenem mestu ostali nezaščiteni, kajti del lobanjske kosti je manjkal. Zdravniki so se odločili Ramiza poslati v Namčijo, kjer naj bi mu vstavili zaščitni vložek in opravili plastično operacijo. Oktobra leta 1994 je bil Ramiz v Ulmu res operiran, a po operaciji so nastale komplikacije, tako da od takrat mladenič ni več vstal iz bolniške postelje niti spregovoril. Vstavili so mu tudi cevke, preko katerih sedaj diha in se hrani. ka sprememba na boljše. Prej tri leta ni imel nikakršnega stika z domačimi. Sin Ramiz je bil že nepokreten in ni mogel govoriti, ko sta se po tolikem času spet videla v Nemčiji. Le solze so povedale svoje. TONE JAKŠE v bolnišnici so katastrofalne. Posteljnino in obleko morajo domači zanj prati sami, čeprav so precej oddaljeni, hrana je nezadostna, zdravilom, ki jih v Bosno prejemajo preko mednarodne pomoči, je pogosto že potekel rok. Na to, zakaj je pravzaprav prišlo do poslabšanja, ko naj bi operacija pravzaprav prinesla izboljšanje, bi dala odgovor le temeljita strokovna analiza. Ta pa stanja ne more spremeniti niti Avda potolažiti. On ima že zdavnaj svoje mnenje, porojeno iz gneva, nemoči in obupa. Kako naj bi človek pač racionalno razmišljal v tujem okolju, brez sredstev za preživljanje, medtem ko samo vožnja do razbitega in izropanega doma in do nepo-kretnega sina v bolnici stane okroglih sto mark, to pa je polovico njegovega mesečnega prejemka? A že to je za Avda veli- Ramiz Serdarevič je po operaciji ostal nepokreten Avdo Serdarevič v Pionirjevem samskem domu v Bršljinu. Z njim sta še njegova rojaka Mehdin in Majo. RAČUNALNI Knjige za "telebane' V romantičnih časih računalništva so navdušenci za novo tehnologijo sicer prav uvideli, da so računalniki prihajajoča prihodnost, vendar pa so v nadušenju radi preveličevali njihov pomen. Govorilo seje, da bodo računalniki kot za šalo pometli s knjigami, ki bodo postale nepotrebne, saj bo vse mogoče prebrati in dobiti na zaslonih. To se seveda ni zgodilo, lahko bi rekli, da se je dogodilo prav obratno, pohod računalnikov v naš vsakdanjik je pravzaprav dodatno spodbudil pisanje in izdajanje novih in novih knjig, med njimi pravo morje takih, ki so namenjene prav razumevanju te sodobne tehnologije. Med založbami, ki pri nas izdajajo računalniško literaturo, zavzema Pasadena posebno mesto ne samo po velikem številu doslej izdanih računalniških knjig, ampak tudi po tem, da je k nam pripeljala “prijazne” knjige slovite svetovno uspešne zbirke Za telebane. Gre za priročnike, ki na poseben način obravnavajo računalniško strojno opremo in programje, in sicer tako, da z duhovitim, preprostim in vsakomur razumljivim podajanjem, ki pa kljub temu temelji na strokovnosti in izkušenosti, “telebanom” (to smo seveda po svoje prav vsi nestrokovnjaki) omogoča, da zberemo pogum in toliko znanja, cja zagrabimo računalniškega bika za roge, potem pa ugotovimo, da je stvor, ki smo ga gledali s takim strahospoštovanjem, pravzaprav ubogljiva in koristna stvarca. “Jelebanom” so namenjene štiri novitete, ki obravnavajo ta čas vroče računalniške teme. Knjiga Douga Loweja OMREŽJE ZA TELEBANE pojasnjuje skrivnosti v zvezi z delom v računalniških omrežjih, ki so že, še bolj pa bodo standardna postavitev računalnikov. Uporabniki omrežja vedo za programski jezik Java, ki se z Internetom in spletnimi stran- mi hitro uveljavlja, zatorej je prevod knjige Aarona Walsha JAVA ZA TELEBANE prišla kar pravi čas na naš knjižni trg. Prav tako nič ne zamuja priročnik Andyja Rath-bonea in Sharon Cravvford W1ND0WS NT 4 ZA TELEBANE, saj si ta najnovejša omrežna inačica priljubljenega operacijskega sistema zelo hitro utira pot in s svojo veliko stabilnostjo in omrežno usposobljenostjo obeta postati splošen operacijski sistem jutrišnjega dne. Program Autocad je sicer že dolgo v uporabi in z njim dela že veliko ljudi, je pa še vedno dovolj “telebanov”, ki potrebujejo dobrega in zabavnega vodiča v najnovejšo verzijo tega zmogljivega programa za izdelavo tehniških in drugih strokovnih risb, prav njim pa je namenjen prevod knjige Buda Smitha AUTOCAD ZA TELEBANE. V zbirki Za telebane pa so začeli izdajati tudi žepne priročnike, ki so za večjo uporabnost in priročnost manjšega formata in vezane s spiralo. Prvi trije žepni priročniki zajemajo tri najbolj pogosto uporabljane programe: Word, Excel in Access, se pravi Microsoftove programe za pisanje besedil, urejanje preglednic in skladišča podatkov iz paketa MS Office za Okna 95. Priročniki upoštevajo izrazje poslovenjenega Worda in Excela, navajajo pa tudi angleške izraze in so primerni za uporabnike izvirnih in poslovenjenih programov. Izvirna slovenska novost pa je knjiga Mihe Manzinija UKROTITE WORD!. v kateri je avtor nanizal vrsto koristnih in zanimivih podrobnosti o tem zelo razširjenem besedilniku. Knjiga je bolj kot za začetnike primerna za tiste, ki so Word že nekoliko resneje potipali, niso pa še odkrili številnih prednosti, ki jih ta program vsebuje. MILAN MARKELJ til KMJIŽMA POLICA Kronika človeštva Zgodovina je učiteljica, pravi star rek, v čigar verodostojnost sicer nihče ne dvomi; če drugega ne, nas poznavanje zgodovine nauči vsaj to, da se človeštvo v več tisoč letih civilizacijskega razvoja in vzpona iz lastnih preteklih izkušenj m' xaj prida naučilo, kako se ogniti vojnam, tiraniji, krivicam in uničevanjem vseh vrst. No, morda bo z današnjimi generacijami bolje in bodo dovzetnejše za govorico magistral historic. Zanimanje za zgodovino je menda kar precejšnje. Ob zgodovinskih filmih in televizijskih oddajah po vsem svetu izhaja še ogromno strokovnih in poljudnih knjig, ki na najrazličnejše načine poskušajo posredovati zgodovinsko izkušnjo. Med založniškimi podvigi je prav gotovo zanimanja vreden mednarodni projekt Kronika človeštva, ki ga je zasnoval in potem uredniško vodil Bodo Harenberg, speljala pa muenchenska leksikografska založniška družba Bertels-mann. Izdaja je bila zelo uspešna, saj se je projektu s svojimi izdajami pridružilo že 23 evropskih, ameriških in azijskih držav, kot 24. tudi Slovenija. Po zaslugi Mladinske knjige smo pred kratkim dobili zares zajetno in bogato KRONIKO ČLOVEŠTVA tudi v slovenski izdaji. Gre za 1147 strani obsežno kroniko, ki prikazuje, kot so zapisali, “zmage in poraze, blišč in bedo zgodovine, dejanja cesarjev in kraljev, dela genijev in šušmar-jev, pa tudi slasti in trpljenja ljudi v petih tisočletjih. Kronika je hkrati leksikonski priročnik in zanimivo branje, slikovna dokumentacija in podatkovnik obenem”. Kronika je zasnovana tako, da bralcu omogoča kar najlažje in hitro odkrivanje pomembnih zgodovinskih podatkov in mu hkrati nudi dovolj osnove za nadaljnje iskanje in premislek. Pet tisoč let zgodovine človeštva je v knjigi razdeljenih na več poglavij. Uvaja jih zgodovinski koledar, ki po časovnem zaporedju navaja pomembne zgodovinsek dogodke, urejene po celinah. Vsebinsko in slikovno dopolnilo koledarskemu prikazu so obsežnejši opisi pomembnih dogodkov, osebnosti ali smeri, besedilo pa dodatno osvetljuje še obilje barvnih ilustracij. Ob vsem tem pa je v knjigi še trideset sintetičnih pregledov, ki strnjeno obravnavajo pomembna obdobja v zgodovini človeštva in razgrinjajo medsebojne povezave. Za lažje iskanje podatkov je na koncu knjige natisnjeno imensko kazalo, v njem pa so ob osebnih imenih navedene letnice rojstva in smrti in strani, na katerih so posamezne osebe omenjene ali upodobljene. Slovenska izdaja Kronike človeštva je dopolnjena z najnujnejšimi podatki iz dogajanja na Slovenskem. Za dopolnitev in tudi popravke nekaterih nejasnosti v izvirnem besedilu ter za priredbo zemljepisnih kart sta poskrbela Dušan Voglar in Martin Ivanič. MILAN MARKELJ Atlas Slovenije Pred enajstimi leti je Mladinska knjiga izpeljala zahtevno založniško nalogo, ko je v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije izdala Atas Slovenije, prvo knjigo zemljepisnih kart v merilu 1:50.000, s katerimi je bilo prikazano celotno ozemlje Slovenije, tedaj še “dežele” v Jugoslaviji. Karte so nastale na osnovi nekaj let starejšega temeljnega geodet-sko-kartografskega projekta “pokritja” vse Slovenije. Že takrat se je porodila zamisel, da bi izdali tudi javnosti dostopni atlas, vendar so bili časi nenaklonjeni takim pobudam. Po tedanji prevladujoči miselnosti, zapisani tudi v ustreznih zakonih, se na karte marsikaj ni smelo vrisati denimo nekaterih stavb, daljnovodov ali vrtač in jam, kar vse naj bi menda s pridom uporabil sovražnik pri napadu na našo domovino. Kljub vsem oviram pa je Atlas Slovenije leta 1985 le izšel in takoj se je pokazalo, da je bila to prava poteza, saj je bila izdaja hitro pokupljena, doživela pa je še več ponatisov. Knjiga je postala nekakšen slovenski družinski priročnik in hkrati potrdilo slovenstva. Po osamosvojitvi je izšla prenovljena 2. izdaja s posodobljenimi kartami in dodanimi načrti 12 večjih slovenskih mest ter iz- boljšanim slikovnim ilustrativnim gradivom. Tudi ta izdaja je šla dobro v prodajo. Atlas Slovenije je z obema izdajama in vsemi ponatisi dosegel zavidljiv tržni uspeh, saj je bilo prodanih več kot 135.000 izvodov. Z novimi meritvami in topografskimi snemanji, s številnimi spremembami uličnih in drugih topografskih imen ter s polno svobodo objavljanja vseh podatkov pa je zorela že tudi 3. izdaja, ki je ugledala beli dan pred kratkim. Zdaj imamo Slovenci kot eden redkih narodov na svetu ozemlje svoje države prikazano v eni knjigi, s pravimi topografskimi kartami v merilu 1:50.000. Temeljna novost novega atlasa je namreč ta, da so vse karte opremljene z geografsko stopinjsko in pravokotno kilometrsko koordinatno mrežo, kar pomeni, da je vsaka točka prostorsko natančno določena, s tem pa atlas omogoča orientacijo in navigacijo ne samo s kompasom in drugimi pripravami, ampak tudi z najsodobnejšim satelitskim sistemom GPS. Ob tej temeljni spremembi je bilo opravljenih še 20.000 drugih vsebinskih posegov, pregledana in dopolnjena je bila cestna mreža, odpravljena okrajšava krajevnih imen, dopolnjena so doslej manjkajoča imena cerkva, domačij in drugih objektov, kartirane so jame, daljnovodno omrežje ipd. Prejšnjim 12 mestnim načrtom seje pridružilo še 32 novih, tako da so v Atlasu zdaj načrti vseh slovenskih mest, ki imajo več kot 5.000 prebivalcev. Ustrezno je bilo popravljeno in dopolnjeno tudi obsežno kazalo imen na kartah. Besedilo, ki je dodano katografske-mu delu in ki bralca vodi po slovenskih pokrajinah, pa je obogateno z nekaterimi novimi barvnimi posnetki. MILAN MARKELJ Prijazne poti “Svet je čudovit in ljudje so v vsej svoji različnosti enkratni,” je trdno prepričan svetovni popotnik Zvone Šeruga, doma iz okolice Novega mesta. In kar verjeti mu moramo, saj ima za seboj že tisoče in tisoče kilometrov popotovanj po vseh celinah sveta. Najprej je potoval sam, potem s svojim dekletom, ki je lepega dne postala njegova žena, ko pa se jima je rodila hči in prerasla pleničke, seje na pot po svetu odpravila kar celotna mlada družina: oče Zvone, svobodni novinar, mama Romana, novinarka pri Delu, in štiriin-polletna Kaja. Če se je Zvone poprej klatil tudi po divjinah, brezpotjih in nevarnih poteh ter obiskoval krizna območja tega nemirnega sveta, je za družinsko potovanje okoli sveta izbral prijazne poti, take, ki so mu potrdile misel o lepoti sveta in enkratnosti ljudi. Družinska trojka je na poti okoli sveta obiskala štirinajst držav na štirih celinah, s potovanj pa sta se Zvone in Romana, kot se za novinarja spodobi, pridno oglašala za Delo in Nedeljski dnevnik. A časopis je časopis, danes je pri roki, jutri ga že ni. Knjiga je nekaj čisto drugega. Thko sta Romana in Zvone popotne zapise s tega družinskega popotovanja pripravila še v knjižni obliki in v samozaložbi spravila na svetlo knjigo PRIJAZNE POTI s podnaslovom Z malo Kajo okoli sveta.Nastala je lepo in pregledno oblikovana knjiga, ki bralca popelje preko Velike luže v Brazilijo, na sloviti otok Galapagos, potem v Ekvador in na Castrovo Kubo pa v Združene države Amerike in nato proti zahodu na tihomorska otočja ter v države Indokine in nazadnje še v veliko Kitajsko. Pisanje ni obremenjeno s podatki o tujih krajih in običajih, ampak mimogrede seznanja s pomembnejšimi podatki o posamezni deželi in o razmerah, poglavitna nit pripovedi pa je osredotočena na osebne izkušnje in na srečanja z ljudmi, kar potopisu daje mikavnost in bralnost. Posebno poglavje so fotografije, ki so zares dobre in daleč od običajnih potopisnih razglednic. So več kot Samo dopolnilo besedilu, saj pripovedujejo tudi same zase. Zvone Šeruga je iz gradiva pripravil tudi knjigo INDIJANCI BREZ PERJA, ki pripoveduje o istem potovanju, a primerno otrokom. MILAN MARKELJ fGjjpigettelfegflSft 8» 120 LET GASILSTVA V NOVEM MESTU - Organizirano gasilstvo se je začelo razvijati v drugi polovici prejšnjega stoletja. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno pred ISO leti v Durlachu v Nemčiji. V Novem mestu so stekle prve priprave za ustanovitev društva že leta 1875, naslednje leto so bila potrjena predložena pravila in 19. marca 1876 je bil ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva v Novem mestu. V prvih letih so gasilci delovali ob finančni pomoči občine in prostovoljnih prispevkih občanov ter seveda s prostovoljnim delom članstva. Za opremo niso imeli lastnega prostora. V društvu je prihajalo do ostrih trenj med slovensko in nemško usmerjenim članstvom, predvsem so se kopja lomila v zvezi s poveljujočim jezikom. Do leta 1890 do povejevali v nemščini, potem pa v slovenščini. Na sliki so člani odbora društva leta 1886. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar) Kakšni so Dolenjci - Dolenci slabo žive, zadovoljni da le za pečjo duhan puhajo, zato slabi, suhi, mršavi, ker ni dosti in dobre hrane. Rekruti mali, slabotni le za lovce dobri. Verjamo D-i le starim ljudem, plovanom, zdravilom nasvetovanim od starih ljudi. Odvetnikom ne zaupajo, če prav rajtajo tod malo po razmeri. Zato dajo se v roke zakotnim pisačem, n.pr. Vekliču, ki popularno z njim ongavijo, v krčmi z njim pijo, vpijejo, s palico po mizi bijejo in se bahajo s svojo oblastjo in znanjem. Sicer pa je D-ec, če je trezen, kaj pohlevna, servilna duša; če se ravna z njim lepo, ne bo razsajal, če mu se vzame tudi grunt. V pijanstvu se zelo pretepa. Sleparji mu so naj bolj nevarni, ker ga lahko ujamejo. Pozdrav - “Bog žegnaj” pravi se tod povsod i pivcem. iu fk SPRAVA AA SMRTIH POSTAJI Moževa mati je močno zbolela in obležala. Kap jo je do kraja priklenilo na posteljo in postala je popolnoma odvisna od tuje pomoči za celi dve leti. Zdravstveno stanje seje spreminjalo, včasih seje počutila bolje, včasih slabše, nekajkrat pa je bila že čisto na koncu. Bolj ko se je bižal njen konec, večkrat sem se spomnila na njen spor s sosedo, po katerem nista več spregovorili niti besede. Pomislila sem, da bi stopila do sosede in jo prosila, naj pride k bolnici in se spravi z njo. Tbda zbala sem se, da bi bilo moje posredovanje neuspešno, kajti predobro sem jo poznala. Vse bolj se je približevala velika noč. Bolnici so pojemale še zadnje moči. Spet sem začela razmišljati o tistem sporu. Tokrat z večjo vnemo. Nek večer sem svoje misli razodela možu in njegovemu očetu ter ju vprašala za svet, ali naj stopim k sosedi ali ne. Mož mi je dejal, da to ni moja stvar, ampak dolžnost sosede same. Oče pa je skomignil z rameni in rekel: “Stori, kakor hočeš.” Tisti večer dolgo nisem zaspala. Drugi dan zjutraj sem pohitela z običajnimi opravili v hiši, svinjaku in hlevu, nato pa sem stopila v sobo, kjer je oče skušal nahraniti bolnico. Videla sem, da mu ne gre od rok. “Malo popazite v hiši, jaz nekam grem, bom kmalu nazaj,” sem mu dejala in odšla ven. Z negotovimi koraki sem stopala proti sosedovi hiši. Bila sem zadovoljna, da sem sosedo dobila doma. Po nekaj nepomembnih besedah sem prešla k stvari. Srce mi je močno razbijalo, ko pa sem opazila, da imajo že moje prve izbrane besede učinek, se mi je srce pomirilo in v meni pa je rasel pogum. Med drugim sem ji dejala: “Vem, da to, kar počenjam, ni moja naloga, ampak tvoja dolžnost, kajti bolnica ne more do tebe. Njeno življenje visi na nitki in morda čaka samo še tebe oziroma spravo s teboj, da bi potem razbremenjena mirno odšla... Zatorej, lepo te prosim, pridi in se spravi z njo. Sicer pa je sedaj še posebno primeren čas za take reči, kajti v velikem tednu smo...” Očitno so bile moje besede ganljive, saj so privabile solze v oči njej, njenemu možu in meni. Soseda, vidno ganjena, se je odločila in odšla kar z menoj. O kako lahkih korakov in veselega srca sem stopala pred njo proti domu! V sobi, kjer je ob peči sedel tudi oče, sem sosedi razkrila nekatere do kraja izpite dele materinega telesa, da jih je soseda lahko videla. Pogled na izpito telo jo je do kraja pretresel. Obupno je pričela sklepati roki in ganjeno govoriti:” Ojoj, ojoj! Ja kakšna pa je? Saj jo je čisto izpilo. Pa tako debela je bila. O Bog, o Bog! Saj to ni mogoče, ni mogoče...” Solze soji kar tekle po licu. Stopila je bliže k njeni glavi, jo z eno roko prijela za desnico, kije negibno ležala na odeji, z drugo pa jo je pričela božati po obrazu, govoreč: “Teta, teta, me slišite? Teta, zaradi mene... lahko v miru... umrete... jaz...jaz nisem nič jezna na vas,” Glas se ji je tresel, besede trgale, solze so ji polzele po licih in kapalc na odejo. Govorila je dalje: “Teta, teta, me razumete?... Dajte mi vsaj en znak, da bom vedela, da me razumete. Prosim, vsaj malo poglejte!” Prizor je bil ganljiv. Z očetom sva sc spogledala in oba sva imela solzne oči. Soseda je še naprej prigovarjala materi in jo prosila odpuščanja ter za kako znamenje, da jo sliši in razume. Kar precej časa je bilo treba, da smo vsi trije hkrati opazili, kako je delno odprla oči in jih spet zaprla. Soseda je ganjena povedala, da ji je bolnica rahlo stisnila roko. Vsi trije smo si oddahnili in po kratkem molku obrisali solzne oči. Sprava je uspela. V sobi je zavel val veselja nad nečim velikim, jaz bi rekla, nad nečim odrešujočim. Tir se je dogajalo ob deseti uri dopoldne, popoldne ob štirih pa je mati zaspala za vedno. Pretreslo me je, a v veri, da sem storila dobro delo, sem dahnila: “O Bog, kako skrivnostna so tvoja pota!” T. S. PLf S Sedi na razmajanem stolu v šolski avli, okrašenimi s smrekovimi vejicami. Polmrak je, le tu in tam po posveti oranžna, rdeča, zejena, rumena ali modra žarnica. Sedi med ostalimi novopečenimi prvčki, vse polno sošolk je okrog nje in skupaj zrejo na plesišče. V prebliskih svetlobe išče znan obraz v množici plesalcev in plesalk. Najde ga in pri srcu jo stisne: “Le zakaj sem šele prvčka? Ne bo se zmenil zame. Starejši je.” Vroče si želi, da bi zaplesala z njim. Počuti se tako majhno, neugledno. In čeprav je trmasta in zelo vztrajna, da je celo malo zoprna in vsiljiva, je zdaj nemočna in plaha. Th trenutek sovraži ljudi. Zdijo seji hinavski in priliznjeni, lep obraz samo kažejo. Ne mara tudi drugih deklet, ki se delajo pred fanti tako nebogljene in iščejo pri njih zaslombe in zatočišče. Sama ni taka, zato se težko vživi v tak način druženja. Ni jim nevoščljiva, a ni ji tudi vseeno. Njeno pravo zavetje niso fantje, ampak posteljna blazina. Gleda dekleta, kako se narejeno smehljajo, da bi čim bolj ugajale. Opazuje, kako se sprehajajo od stola do stranišča, da bi pokazale svoje negovane postavice. Opazuje tudi njega, kako poskakuje v ritmu, potem pa se zazre v tla in čaka. Čaka, da bo minil mučni čas. 'Bko rada bi plesala, pa se nihče ne zmeni zanjo... “Bi rada plesala?” se oglasi nekdo. Dvigne pogled in zagleda njega. Komaj verjame, da je res, zato jo mora še enkrat vprašati, če bi plesala. Vstane, odideta na plesišče. Molči. Srce ji razbije in vriska obenem, da je v obraz podobna zrelemu paradižniku. Pleše. Pleše z njim. Samo ta misel jo preveva. Pleše in uživa. Pogovarjata se in se smejita, nenarejeno veselo. Preda se glasbi in roki soplesalca, sledi mu in pazi, da bi plesala dobro in elegantno. Rada bi mu ugajala... Potem spet sedi v poltemi. Drugi plešejo. Lepo je bilo. Malo prej mučen večer se ji je spremenil v čudovitega. Plesala je z njim. Šolska avla se je iz mračnega prostora spremenila v veselega, ljudje okoli nje pa v srečna in vesela bitja. Thko malo je bilo potrebno za vse to, le ples z njim. Rastafarijci so za razliko od nekaterih vsiljivih Jamajčanov v svojem pristopu do J tujcev veliko bolj umirjeni in sproščeni, najbrž zaradi bogatega duhovnega življenja in marihuane, ki jim pomaga doseči duhovne višave. Pravi rastafarijci vsak dan prebirajo biblijo in so z mislimi pri bogu, kadarkoli se jim pač zazdi. Pri stikih s tujci za razliko od mnogih domačinov nimajo v mislih le zaslužka, temveč tudi širjenje svojega kulta, ki se je od iskanja črnih korenin in poudarjanja črne rase spremenil v strpen odnos do ljudi vseh ver, ras in prepričanj. V njihovi zavesti še vedno živi Marley in pogoste so besede: “Jah (Bog) živi, Bob živi, njegova glasba živi, rastafari živi - za vedno!” Na rastafarijce me vežejo lepi spomini, saj sem med njimi preživel najbolj zanimive dni. Dobil sem občutek, da živijo pošteno, spoštujejo vsakogar in skušajo uživati prav v vsakem dnevu življenja, pač v skladu s svojimi možnostmi. Edini “greh”, ki bi jim ga morda prisodil, je kajenje marihuane, ki pa jim najbrž ne more škoditi, saj jih naredi le še bolj mirne, zadovoljne tudi z najbolj preprostim življenjem. Seveda so nekateri med njimi tudi zelo podjetni, drugi skušajo pomagati okolici. Poroke so bolj formalnost Po zapuščeni peščeni plaži, kjer sem užival v prijetnem hladu kokosove palme, seje prismejal Steve. Sledil je spontan pozdrav s pestmi, ki pri rastafarijcih pomeni več kot formalnost. Glasno ali zgolj v mislih želijo poudariti enakost vseh ljudi: vsi smo enake krvi, naj nas združujeta ljubezen in enotnost (one blood, one love, unity). Mimogrede mi je prodal kaseto z vročo reggae glasbo in podaril izkupiček fantiču, ki je priracal za njim. “Moj sin,” ga je ponosno predstavil in v isti sapi priznal, da trenutno živi z mamo pri novem izbrancu. “Poroka na Jamajki res ne pomeni veliko, lepo pa je, če potem skrbiš za otroke,” je nadaljeval, ko je mali že izginil na poti do vaške trgovine. Kot mnogi rastafarijci se tudi Steve ukvarja z glasbo, ljubiteljsko sicer, a očitno je dovolj dober, da vsake toliko časa za nekaj mesecev z reggae skupino odide v Evropo. Zaslužek z igranjem je dober in mu zadošča za mesece ali celo leta lenarjenja na Jamajki. Že kar na začetku je poudaril, da ni eden tistih rastafarijcev, ki še vedno hrepenijo po vrnitvi v Afriko in po boljšem posmrtnem življenju. Steve hoče uživati življenje že na tem svetu, a za to ne potrebuje gore denarja. Zaenkrat si želi le terenski motor, ki bi bil primeren za luknjaste jamajske ceste. Kar predstavljal sem si ga, kako drvi naokrog s plapolajočimi kačastimi lasmi, rahlo omamljen z marihuano. “Pri vas v Evropi je lahko. Imate dobre ceste,” je začel obujati spomine na zadnji obisk stare celine. Lahko sem mu le prikimal, saj so celo slovenske ceste odlične v primerjavi z jamajškimi, ki so praviloma ozke in ovinkaste ter še posebno zunaj turističnih krajev luknjaste, kot bi jih čistil najhujši orkan. “Kako sem letel rahlo zadet od hašiša po teh krasnih, ravnih cestah... Ja, v Evropi se res nimaš česa bati. Ah, saj sem pazil. Pri vas je res varno,” se je Steve kar naprej smehljal ob spominu na nore vožnje po širokih avtocestah. V vasi pri Black Riverju sem spoznal rastafarij-ca, ki je organiziral športna srečanja, da bi bili mladi s čim zaposleni in ne bi zašli na kriva pota. Slednje pri nadpovprečno visoki stopnji nezaposlenosti (preko 30 odstotkov) niti ni tako težko. Zaprosil je za kakršnokoli pomoč in bil zadovoljen tudi s simboličnim prispevkom. “Daš, kolikor pač lahko pogrešaš,” je hvaležno dejal. “Spoštujem to!” Na koralnem grebenu Žal vse lepe stvari hitro minejo in če sem hotel spoznati še druge obraze Jamajke, sem moral oditi tudi v turistično bolj razvite kraje. Eden izmed prijetnejših je Negril, ki obiskovalcem nudi vse, kar obljubljajo barviti jamajski prospekti: sonce, neskončne peščene obale, senco kokosovih palm, toplo morje, celodnevno zabavo in še več: marihuano, dekleta in postavne fante za denar. Hotelskih gigantov k sreči v Negrilu ni, je pa obala na gosto posejana z bolj ali manj privlačnimi bungalovi. Nekaj kilometrov brezhibno bele peščene obale je dovolj velik magnet za množico turistov. Tbda Negril ni namenjen le najbolj petičnim gostom, saj so cene čisto dostopne tudi za običajne smrtnike in popotnike z nahrbtniki. Cene ne posebno razkošnih dvoposteljnih sob se začenjajo pri 20 ameriških dolarjev na noč, seveda zunaj sezone. V zimskem času, ko Jamajko obišče največ turistov, cene v turističnih krajih narastejo za več kot sto odstotkov. Ob obali se vrstijo številne restavracije in barčki z obvezno reggae glasbo ali vsaj karibskimi ritmi. Tbda tudi tu ni miru pred vsiljivimi prodajalci. Nekaj sto metrov od peščenih obal Negrila se razprostira koralni greben. O pisanem življenju med koralami sem vedel dovolj, da sem se za 15 ameriških dolarjev pustil prepričati v “nepozabno” vožnjo do opevanega grebena. Korale ležijo le meter ali dva pod gladino, toda žal je greben v hudo žalostnem stanju. Večina koral je polomljenih ali pa ne kažejo več znamenj življenja. Najbrž so bili za greben usodni hurikani, ki s svojo rušilno močjo sem in tja dosežejo tudi Jamajko. K sreči se pisane tropske ribice še vedno zadržujejo v bližini varnega zavetja, tako da je potapljanje vseeno kar privlačno. Pod vodo lahko občuduješ fantastične oblike in čudovite barve koral. Thko lepih in nenavadnih rib ni nikjer drugje kot le na koralnih grebenih. Rumene s črnimi pikami, progaste, vijolične z rumenimi plavutmi, pisane pa-pagajevke in številne druge ribe vseh mogočih barvnih kombinacij se dvigajo kot bleščeči cvetovi in ob nevarnosti bliskovito izginejo za koralne vejice in v varne kotičke koralne džungle. Med ribjimi lepoticami so nekatere tudi strupene, zato je najpametneje, če se ničesar ne dotikaš! Naslednja jutra sem spoznaval, da se lahko sprehod po udobni peščeni obali Negrila kaj hitro spremeni v pravcato moro, če se le za trenutek obotavljaš ob klicih domačinov, ki v najbližji senci ponujajo to in ono. Med razno kramarijo, sadjem, ponudbami za masažo, vožnjo s čolnom, kolesom ali motorjem je še najbolj pogosta marihuana ali še kaj močnejšega. Po nekaj dneh sem dobil vtis, da se večina tujcev tod okoli drogira, pa ne s pivom, ki vsebuje le dobra dva odstotka alkohola. Očitno mnogi prihajajo na idilične plaže zaradi droge, kije tu, sredi tihotapskih poti med Južno Ameriko in ŽDA, poceni. Policija prodaje drog ne preganja prav zagrizeno, čeprav kar pogosto zalotijo koga z večjo količino mamil. Tbda to je le kaplja v morje, saj so organizatorji razpečevalskih poti praviloma nedosegljivi za jamajsko roko pravice, ki ima že tako dovolj preglavic z nasiljem doma. Brezposelnost je zelo visoka in treba je nekako preživeti. Najlažje pa je zaslužiti z naivnimi turisti. Morda je še najtežje črnčku s kitaro, ki med raztegnjenimi ležalniki prepeva stare in nove hite, ki naveličanim, pordelim turistom žal ne sežejo do srca. Precej več uspeha imajo prodajalci jamajske specialitete - na posebnem žaru pečene svinjine ali piščancev (jerk chicken), pri katerih se lahko čisto spodobno naješ za dobra dva dolarja. Pestro okrašeni vozički z žarom v sodu so prava popestritev živahne ulice, ki jo z obeh strani obdajajo bungalovi, trgovinice in izposojevalnice motorjev. Stojnica “Jerk chicken” seveda ne bi mogla prav zaživeti brez črnega domačina z bisernim nasmeškom in belo kuharsko kapo na glavi. Čvekave prodajalce je treba sprejeti mirno, na jamajski način, brez razburjanja, naglih kretenj ali povzdigovanja glasu. Treba si je vzeti čas, da občutiš pravi utrip življenja na otoku sonca. Tu se prav nikomur nikamor ne mudi, pa naj gre za prihod na delo, kjer so odvisni od nerednih prevoznih sredstev, čakanje na avtobus ali taksi. Nočno življenje Večeri v Negrilu so namenjeni posedanju v preprostih resavracijah in barih, ki so še posebno polni ob nastopih lokalnih muzikantov. Reggae party na plaži napovedujejo domačini z megafonom in smislom za čvekanje v stilu najboljših radijskih napovedovalcev. V času lenarjenja na neskončnih plažah sem bil deležen le ene zabave na obali. Žal je bila skupina z obveznimi kitkami in rastafarijskimi simboli zanimiva le na prvi pogled. Začetek je še nekoliko spominjal na reggae, kakršnega poznamo pri nas, potem pa so se izgubili v karibskih ritmih in starih uspešnicah. Zadeva s pijanim zabavljačem je zelo smrdela po hotelskih večerih v Dalmaciji. Tudi nekaj modernih reggae vložkov me ni moglo več navdušiti. Nasploh so mi bili najnovejši dodatki, ki spominjajo na rap, prav zoprni. Prijetni ritmi se namreč kar naprej izgubljajo v kričanju in kruljenju, ki še najbolj spominja na riganje. Sledijo eho efekti in podobna navlaka sodobne elektronike. Vse skupaj bi težko imenoval reggae, toda takšna glasba je med domačini nadvse priljubljena. Najbrž tudi zato, ker razumejo patois, neuradni jamajski jezik, od katerega sem uspel razvozlati le nekatere angleške popačenke. Kot se spodobi, so zabavo na plaži popestrili še požiralec ognja in plesalci karibskega plesa limbo. Bolj kot dogajanje na odru me je pritegnilo vzdušje za šankom, med mizami, polnih pijače, in ležalniki, ki jih turisti niso uspeli pospraviti čez dan. Dogajanje je pritegnilo pisano druščino, od rdečeličnih turi- : stov, temnopoltih domačinov in rastafarijancev pa do mešanih parov, pri katerih so bile v večini primerov dekleta belke. Priloga Dolenjskega lista 20 ! TEŽKO DO KOŠA - Košarkarji novomeške Krke so se tokrat pošteno namučili, da so se prebili do koša kranjskega Triglava, tako kot si je Primož Samar (z žogo) le stežka izboril prostor za met. (Foto: I. V) REKREATIVNA LIGA V KOŠARKI NOVO MESTO - Agencija za Šport Novo mesto razpisuje rekra--tivno ligo v košarki, ki se bo v novomeški športni dvorani začela 5. januarja. Informacije o prijavah in druge pomembne podatke o tekmovanju lahko zveste na Agenciji za šport in po telefonu 322-267. PREDSTAVITEV ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE STOPIČE - Društvo Podgorski zvonovi bo v sodelovanju z osnovno šolo v prostorih šole danes, 12. decembra, ob 16. uri priredilo javno predstavitev škofijske klasične gimnazije v Šentvidu (Ljubljana). Vabljeni! Interier se je razšel z Jelovcem Premalo denarja za trenerja ■ S Slovanom tudi brez Jeklina ■ Novomeščani so komaj premagali mlado moštvo kranjskega Itiglava - Brežičani enakovredni vodilni Loka kavi KRŠKO, NOVO MESTO, BREŽICE - Košarkarji krškega Interierja bodo v nadaljevanju sezone vadili in iograli pod taktirko včasih prvega, zadnja leta pa drugega trenerja Ranka Duriča, saj je klub zapustil tudi Vinko Jelovac. Še dodatno oslabljeni se Krčani niso mogli dolgo časa upirati Litostroju Slovanu. Novomeščani so si zmago nad THglavom priigrali v zadnji minuti, medtem ko so Brežičani doma morali priznati premoč vodilnih Škofjeločanov. Dosedanji trener košarkarjev krškega Interierja Vinko Jelovac je za obubožan klub postal predrag in so se v Krškem z njim po dogovoru razšli, tako da je krmilo prevzel dosedanji drugi mož klopi Ranko Durič. V Ljubljano so na tekmo z Litostrojem Slovanom Krčani prišli še dodatno oslabljeni, saj je ob poškodovanem Evericku Sullivanu manjkal še dirigent krške igre Wal-ter Jeklin, ki so mu Krčani dovolili. VODSTVO JE BREME ČRNOMELJ - Vodstvo na prvenstveni lestvici zahodne skupine C lige je za Črnomaljce težko breme, saj so imeli kar nekaj težav, da so premagali zadnjeuvrščeni anhovski Salonit. Po prvem polčasu so Črnomaljci vodili s 46:30, ko pa je domači trener poslal na parket mlade, so se jim gostje v zadnji minuti približali na 2 točki, potem pa so Črnomaljci le rešili zadevo in zmagali z 71:64. (B. F.) PRVIČ V PARASKUU GAČE - V soboto, 7. decembra, so se jadralni padalci na Gačah nad Črmošnjieami prvič pomerili za pokal Dolenjske v parskim. V skoku na cilj je zmagal Marjan Štubler nad Igorjem Podmiljšakom in Dragom Avguštinom, v veleslomu pa Peter Rogelj nad Dušanom Gorencem in Slavkom Senico. V skupnem seštevku je bil najboljši Štubler nad Gorencem in Rogljem. daje šel svoje znanje pokazat turški ekipi Meysu Spor, ki se očitno resno zanima zanj. Kljub temu so srečanje v dvorani na Kodeljevem začeli sorazmerno dobro in so bili domačemu moštvu večji del prvega polčasa enakovredni, potem pa so si Ljubljančani pri-grali občutnejšo prednost in jo z dokaj brezkrbno igro do konca še povečali. S tem porazom so Krčani zdrsnili na 5. mesto in imajo le še dve točki prednosti pred zadnjimi štirimi moštvi, ki se bodo morala v končnici z drugoligaši boriti za obstanek. Tekma v Novem mestu med Krko VETERANI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 14. decembra, se bo ob 9. uri v športni dvorani v Loki v Črnomlju začel veteranski rokometni turnir, posvečen spominu na Bojana Novaka. Nastopala bodo moštva Sviš iz Ivančne Gorice, novomeška Krka, Semič, Ilirska Bistrica, gostje z otoka Hvar in domači veterani. SKRIVNOSTI JADER NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo nocoj ob 19. uri v novi sejni sobi Zavarovalnice Triglav na Novem trgu v Novem mestu pripravil zanimivo predavanje znanega jadralca, jadralnega trenerja in vodje slovenske olimpijske jadralne reprezentance v Atlanti Ivana Štravsa. Govoril bo predvsem o jadrih, pa tudi pogovoru o čem drugem se najbrž ne bo mogel izogniti. in kranjskim Triglavom ni zadovoljila še vedno številnih gledalcev, čeprav je bilo ves čas napeto in razburljivo. Že v prvem polčasu so Kranjčani, ki v povprečju komaj presegajo 19 let, po zaslugi 207 cm najvišjega in z 29 leti daleč najstarejšega igralca v moštvu Slobodana Beniča ter 19-letnikov Dragiše Drobnjaka in Gregorja Jankoviča ves čas držali ravnotežje na igrišču in domačinom pred odmorom pobegnili za 4 točke. V 7. minuti drugega polčasa je bil izid nazadnje izenačen, v naslednjih treh minutah pa so Kranjčani naredili delni izid 10:0. Srečni Novomeščani so jih ujeli šele v 19. minuti. Že po pisku sirene pa je imel ob novomeškemu Spličanu Leonu Stipaničevu najboljši igralec srečanja Gregor Jankovič pri izidu 83:80 za Krko na voljo še tri proste mete, a je na srečo Novomeščanov zadel le zadnjega. Brežičani so proti prvouvrščeni Loki kavi klonili šele prav na koncu srečanja, saj so še tri minute pred, koncem vodili s 53:50. Prav v zadnjih minutah se jim je najbolj poznala odsotnost poškodovanih oziroma bolnih članov prve peterke: Franca Rozmana, Tineta Ogorevca in Siniše Krivokapiča. V naslednjem krogu bodo Brežičani gostovali pri zad-njeuvrčeni Slivnici, ki še nima zmage, tako da si lahko obetajo dragocene točke v boju za obstanek v A-2 ligi. I. V. Na sejem, potem pa v tečaje Novomeški smučarski sejem bo 14. in 15. decembra - Smučarska šola društva Krka Rog vpisuje v tečaje Čeprav se je na Dolenjskem zima že dobro začela, pa še vedno ni prepozno, da bi si obnovili smučarsko opremo. Prav tako je dobro, če si tudi tisti smučarji, ki že kar vešče vijugajo po belih strminah, pod vodstvom izkušenih vaditeljev in učiteljev smučanja obnovijo tudi smučarsko znanje. Za oboje bodo v naslednjih dneh poskrbeli prizadevni člani smučarskega društva Krka Rog iz Novega mesta. Datum sejma so letos določili glede na izkušnje iz prejšnjih let nekoliko prepozno. Svoja vrata bo smučarski sejem v novomeški športni dvorani odprl v soboto, 14. decembra, ko bo trajal od 9. do 19. ure, in v nedeljo, 15. decembra, ko bo odprt od 9. do 16. ure. Vstopnine tudi tokrat ne bo, največ poslov pa bo kot ponavadi sklenjenih pri trgovanju z rabljeno smučarsko opremo, predvsem s smučmi, čevlji in palicami. Svojo rabljeno opremo boste lahko sami prodajali, ali pa zaupali članom smučarskega kluba, ki bo pripravil komisijsko prodajo. Vaditelji in učitelji smučanja za pultom pa vam bodo pri nakupu opreme tudi brezplačno svetovali, saj ni vseeno, kakšne in kako dolge smuči bo imel otrok in če bodo vezi primerne smučarjevi teži, moči in znanju. Poieg trgovanja z rabljeno opremo bodo na sejmu po ugodnejših cenah prodajali opremo znane športne trgovine Alp Šport, Čižman šport, Alpina in drugi, svojo stojnico bo imela tudi Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (ZVUTS); znani serviser smučarske opreme Toni • Na sejmu bodo klubski trenerji in učitelji smučanja vpisovali v različne tečaje in šole smučanja, kijih nameravajo organizirati letošnjo sezono na smučišču Rog Črmošnjice. Prvi tečaj, namenjen tako otrokokom kot odraslim, začetnikom in tudi bolj izurjenim smučarjem, bo od 23. do 27. decembra. Cena tečaja je le 2.000 tolarjev, saj razliko do polne cene krije mestna občina Novo mesto. Sicer pa Šola smučanja SK Krka Rog na Gačah delujtTvsak dan, učitelja smučanja pa lahko najamete tudi na Ravbar bo svojo delavnici z glavnega trga z dva dni preselil na sejem, kjer vam bo lahko pričvrstil vezi na nove ali rabljene smuči, zakrpal in namazal poškodovano drsno oblogo, nastavil vezi in postoril še marsikaj. I. V Akripol je bil v Krškem pred zmago V posavsko-dolenjskem derbiju bi si TVebanjci proti favoriziranim domačinom zaslužili zmago - AFP Dobovi proti Rudarju manjkal motiv ■ Težave Lisce z menjavami s Preventom Šentjernej je bil središče rokometa Slovensko žensko rokometno reprezentanco sta prevzela Dolenjca - Marta Bon je kot trenerka in selektorka za sodelavca izbrala svojega nekdanjega trenerja Janeza Štruklja ŠENTJERNEJ - Za Dolenjsko lahko mirne duše rečemo, da je poleg Ljubljane zibelka ženskega rokometa v Sloveniji, a danes v državnem merilu ne pomeni prav dosti, saj je že nekaj let brez prvoligaške ekipe. Da bi dali nov zalet prizadevanjem, da bi se šentjernejski pa tudi novomeški in škocjanski ženski rokomet čimprej vrnil na svoje nekdanje mesto, je bila konec minulega tedna v Šentjerneju v gosteh oziroma na krqjših pripravah slovenska državna reprezentanca, Šentjernej pa je obiskalo tud predsedstvo rokometne zveze, ki je imelo tu svojo sejo. Zakaj kar naenkrat taka pozornost vrha slovenskega ženskega rokometa do Dolenjske in Šentjerneja? Pred kratkim je namreč vodstvo slovenske ženske reprezentance prevzela najuspešnejša slovenska rokometna trenerka Marta Bon, ki je svoje prve rokometne korake naredila na Mirni, nadaljevala v Novem mestu ter vrhunec igralske kariere končala v Olimpiji v njenih najboljših časih. Tudi kot trenerka je bila zelo uspešna, saj je Krim iz popolne anonimnosti popeljala na sam slovenski vrh in ga Zasidrala v mednarodnih vodah. Ko so Marti ponudili mesto trenerke in selektorke, je postavila svoje pogoje, med katerimi so bili tudi njeni najožji sodelavci, ki ji bodo pomagali uresničiti smelo postavljene cilje. Tako kot je on pred leti v rokomet potegnil Marto, je sedaj ona tako rekoč iz naftalina potegnila Janeza Štruklja, ki je po nekajletni odsotnosti iz rokometnih vod hočeš nočeš moral prevzeti mesto direktorja reprezentance. Njene načrte je prejšnji teden predstavil na novinarski konferenci, ko je novinarjem zaupal, da je v svojo delovno skupino vključil tudi šcnl-jernejskega župana Franca Hudoklina in novomeškega podjetnika Rudija Gerbca. Predvsem novo dolenjsko vodst- Šport iz Kočevja in Ribnice PTUJ - Močno pomlajena ekipa Lik Tilie je izgubila prvenstveno tekmo proti ptujskemu Marselu, vendar so bile igralke in trenerka Brigita Klun zadovoljne. Malo slabše so se odrezale v napadu, nekaj napak pa so naredile tudi pri sprejemu žoge, in zmaga je ostala v Ptuju. Klunova meni, da bo zamenjava igralk naredila i svoje, zato letos še ni mogoče pričakovati boljših izidov. Odbojkarji Kan Kovinara so v pomembni tekmi druge lige premagali 1 Prvačino in še naprej vodijo na ) lestvici. j KRANJ - Pomembno gosto- vanje v Kranju se je za rokometaše Inlesa klavrno končalo. Domača Besnica jih je povsem zasluženo premagala in jih zdve-. ma novima točkama spodrinila z drugega mesta. Inles je igral slabo v obrambi, edini svetli točki sla ‘ bila vratarja, ki sta skupaj ubra- , nila 25 strelov. Do 44. minute je kazalo, da bo srečanje negotovo, | saj so se lesarji enakovredno kosali z domačini. Besnica je nato izkoristila svojih pet minut in V I zasluženo zmagala s 32:26. RIBNICA - V predzadnjem krogu 2.A lige sla se pred 100 gledalci v Ribnici pomerili ekipi Kočevja in Nove Gorice. Gostitelji so po pričakovanjih dosegli visoko zmago 26:12. Rokometaši Prizme iz Ponikev so gostova-Ji v Kopru in izgubili s 26:19. POPRTOROŽ - Košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke so nesrečno izgubili tekmo prve B lige v Portorožu. Lahko bi rekli, da jim tokrat športna sreča ni bila naklonjena, saj so še dve sekundi pred koncem vodili s 79:78, a srečanje žal izgubili. RIBNICA - Tradicionalni turnir v malem nogometu “Ribnica 96”, bo 21. decembra v dvorani športnega centra. Prijave sprejemajo do 18. decembra, ko bo ob 18. uri žrebanje. Prijavnina znaša 10.000 tolarjev. Če bo prijavljenih več ekip, bodo turnir podaljšali do nedelje. RIBNICA - Letos bodo v Ribnici pripravili še zimsko malo-nogometno ligo, ki se bo začela to nedeljo. V ligi bodo igrale ekipe: Agaton, Avtocenter Prestige, Grafit, Elin Kot, Biba Market T, Gostilna Murn in Optik Poznič. M. GLAVONJIČ' vo reprezentance želi postaviti njeno vlogo na trdnejše temelje, saj je bila reprezentanca v zadnjih letih popolnoma podrejena klubskim interesom. Zlasti bo treba postopno bistveno zmanjšati število tujk v slovenskih ekipah, da bi prišle do veljave tudi slovenske igralke, ki v klubu sedijo na klopi, v reprezentanci pa morajo potem prevzeli odločilno vlogo, kar je nemogoče. Novi štab reprezentance z Benovo in Štrukljem na čelu je že pripravil obširen načrt priprav in raz- * Poleg povsem uradnega dela priprav ženske rokometne reprezentance in seje predsedstvu zveze v Šentjerneju je reprezentantke in vodstvo sprejel šentjernejski župan Franc Hudoklin, pripravili so obisk pleterskega samostana in vinoteke, v nedeljo pa sla se med sabo pomerili reprezentanca in izbrana vrsta Šentjerneja, kjer si močno prizadevajo spet postuviti na noge klub, ki bi se moral čimprej uvrstiti v prvo ligo. Izid srečanja je bil 30:11, o zmagovalcu pa seveda ni bilo dvoma. voja v naslednjih letih, ko slovenske rokometašice čaka nekaj pomembnih nastopov, že naslednji mesec pa se začnejo predkvalilikacije za svetovno prvenstvo. V Šentjerneju se je zbralo kar 27 od 30 poklicanih igralk, tako da sije strokovna skupina lahko ogledala, kaj je v Sloveniji sploh na razpolago in katere so tiste igralke, ki bodo v prihodnjih letih imele glavno vlogo. I. V. Janez Štrukelj KRŠKO, DOBOVA, SEVNICA - Pred tekmo drugouvrščenih Krčanov z rokometaši Akripola so verjetno le redki pomislili, da si bodo domačini v leskovški dvorani, kjer sta za pravo vzdušje posavsko-deolenjskega derbija poskrbeli tudi skupini IVebanjskih levov in domačih Nuclear Povver Bojsev, šele v zadnjih sekundah tekme “reševali kožo”. Zgodilo seje ravno to! Trebanjci so vodili skoraj ves čas tekme (Krčani so izenačili le pri 5:5), 17 minut pred koncem tekme pa je Akripol po zanesljivih obrambah Torla in zadetkih Čopiča, nerešljive uganke za tokrat presenetljivo razredčeno krško obrambo, vodil že s 5 zadetki razlike (16:11). Če ne bi Trebanjci ostali v kgpčnici le s tremi igralci v polju, bi verjetno Krčani težko 40 sekund pred koncem dosegli zade- NOVO MESTO - Tako v ženskih kot v moških prvih ligah je tako rekoč že vse odločeno, vsaj kar se moštev z Dolenjskega tiče. Zaradi precej nesmiselnega sistema prvenstva so odbojkarji novomeške Krke izpadli iz l.A lige že po prvem krogu, Novonteščanke so bile proste, zaostalo tekmo z vodilnimi Mariborčankami pa so gladko izgubile, a jih obstanek zagotovo ne skrbi. Enako je z Žužemberčani, ki sedaj lahko igrajo tudi le z mlado ekiposkorajbrezpomoči izkušenih veteranov. Zal pa je vse odločeno tudi v Kočevju, saj so še pred kratkim stalne članice prve lige Kočevke s tako prazno klubsko blagajno obsojene tudi na izpad iz 1.13 lige, kjer so že sedaj trdno usidrane na zadnjem mestu. Novomeščani si v Mariboru niso prav veliko obetali, a na parketu dvorane Tabor niso bili ravnoo nebogljeni. Mariborčanom, nekdaj daleč najboljšemu odbojkarskemu moštvu v Sloveniji, so se dobro upirali predvsem na začetku vseh treh nizov, v tretjem so že vodili celo z 12:9, a so na koncu le izgubili z 0:3. Žužemberčani so si na tekmi pri zadnjeuvrščenih Črnučah lahko privoščili stopiti na parket z močno pomlajeno ekipo, v kateri je namesto kaznovanega Aleša Smrketa vlogo podajalca odigral Samo Gotenc, od mož prve postave pa je glavno vlogo tokrat igral le Novak, medtem ko so ostali vstopili le po potrebi. Mladi so upravičili zaupanje trenerja Brulca. Naslednjo tekmo, ki jo bodo odigrali doma z Žirovnico, pa si bo ogledal tudi trener članske reprezentance Slovenije prof. Vladimir Jankovič, nekdanji učitelj večine starejših žužemberških odbojkarjev. 'K tek, s katerim so srečno rešili vsaj točko. Dobovčani očitno še niso preboleli zadnjih porazov, zlasti visokega v pokalni tekmi proti Akripolu v gosteh, za nameček pa so tekmo z zadnjeuvrščenim trboveljskim Rudarjem odigrali zelo nemotivirano. Trener AFP Dobove Stane Ostrelič upa, da bodo njegovi varovanci zimski premor dodobra izkoristili, igralci in gledalci pa upajo, da bodo do nadaljevanja le zakrpali streho ko- Novomeščanke so bile to soboto proste, tako da niso mogle vplivati na zdrs na lestvici, ki so jim ga s sedmo zaporedno zmago pripravile Koprčanke. V ponedeljek so v Mariboru odigrale zaostalo tekmo z vodilnim Infondont Branikom, kjer so bile domačinkam enakovredne le v tretjem nizu, ko so vodile z 8:5. mg f maj 2 leti stare dvorane, da ne bo več močila parketa kot tokrat v tekmi z Rudarjem, ko seje tekma zaradi brisanja poda močno zavlekla, parket pa je bil še vedno nevarno spolzek za igralce. Navkljub temu da so rokometaši Lisce proti favoritu Preventu nastopili brez poškodovanih Čatra in Rantaha, je sevniško “operetno” občinstvo lahko spremljalo eno boljših predstav domačih. V začetku sta se moštvi menjavali v vodstvu, ko pa so Slovenjgrajčani dosegli zadetek z igralcem manj v polju, Sevni-čani pa nobenega, je razlika prvikrat narasla na 3 zadeteke (8:11) in gostje so dobili polčas z 11:9. V 2. polčasu so “lisjaki” ves čas lovili Prevent in kar petkrat izenačili, nazadnje na 19:19, predvsem po zaslugi zelo razpoloženega Blago-jeviča, ki je tokrat pokazal najboljšo igro na domačem igrišču. Sevničani so novinci v 1. ligi, a takih napak si vseeno ne bi smeli privoščiti, če nočejo v ligi le vedriti. Ob izključenem igralcu sta pri menjavi naenkrat stopila na igrišče dva domača rokometaša. Sodnika sta seveda napačno menjavo kaznovala s še eno izključitvijo in do konca je bilo Preventu lažje spet povečati razliko na tri zadetke, kot pa domačinom ublažiti neizbežen poraz. PR SVETOVNE MEDALJE VJU-JITSU - Slovenska reprezentanca v borilni veščini ju-jitsu je pred kratkim izredno uspešno nastopila na svetovnem prvenstvu v Parizu, kjer so se izkazali člani in članice krškega kluba Policist. Slovenija je bila na prvenstvu med 18 državami ena od treh s popolno ekipo. V ponedeljek se je reprezentanca, ki jo pretežno sestavljajo policisti in kadeti, predstavila na Čatežu, kjer so domače tekmovalke povedale, da jih uspehi s svetovnega prvenstva obvezujejo tudi vnaprej. Na sliki (z leve) zgoraj:'domači trener Damir Drek in svetovni prvak Jure Pignat; sedijo: članice krškega Policista Vanja Preskar, kije v mešanem paru z Gorazdom Kostevcem osvojila 5. mesto, ter Mojca Škof in Anita Strgar, ki sta se med ženskimi pari uvrstili med najboljših deset na svetu. Dekleta se ukvarjajo z ju-jitsujem dve leti in vadijo trikrat tedensko, v času pred prvenstvom pa so trenirale vsak dan. (Foto: I. V.) V odbojki že vse odločeno Krka seje dobro upirala v Mariboru, a kot TPV-jevke izgubila z 0:3 - Žužemberčani tokrat z mladimi Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... ] Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Ibvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisati žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Internet v šolskih klopeh Dol. list št.48, 28. novembra Spoštovani gospod Branko Lavrenčič, veseli me, da kritično spremljate pisanje v Dolenjskem listu in da ste se s svojimi pripombami javno oglasili. Thko nam, novinarjem, pomagate pri objek-tivnejši presoji lastnega dela. Mislim, da imate načelno prav, ko očitate, da podatkov, ki jih dobimo od svojih sogovornikov, ne preverjamo dovolj. Vendar prav vseh in vedno le ni potrebno preverjati, saj ne bi potem nikamor prišli. Kadar imamo opravka s temami, ki same po sebi niso sporne in po svoji naravi ne zahtevajo preverjanja druge plati (tak primer ie prispevek o Internetu v šolskih klopeh), takrat pač navedb sogovornikov ne preverjamo. Vendar kot vi meni tudi jaz vam lahko očitam, da stvari, o katerih pišete, niste preverili, kar pa je pri kritiško zasnovanem prispevku, kot je vaš, verjetno potrebno, če ne celo nujno. Očitek, daje bilo o Insertu v Dolenjskem listu napisanih le nekaj vrstic, ne drži. Kar prelistajte časopis, pa boste videli, daje bil o tem podjetju napisan kar obsežen prispevek, da manjših sploh ne omenjam. O tem, katero podjetje je bilo na Dolenjskem prvi komercialni ponudnik internetskih storitev, pa je pač tako, da je to bila Infotehna, nekaj dni za njo pa Insert. Enako je z izobraževanjem za uporabo Interneta. Pišem, da je Apros kot prvi ponudil tovrstno izobraževanje na Dolenjskem, in to drži, saj je beseda o izobraževanju, ki je namenjeno vsem in vsakomur, medtem ko so ostali ponudili internetsko izobrževanje le svojim strankam. Da pa Krško, kjer domuje vaše podjetje, ki tudi izobražuje za Internet, ni na Dolenjskem, ampak v Posavju, tako veste. Kadar novinarji želimo poudariti, da gre za Dolenjsko v njenih nekdanjih mejah, ko so geografi pod ta pojem uvrščali sedanji regiji Posavje, Belo krajino in Kočevsko, pišemo o širši ali geografski Dolenjski. Mislim, da smo na uredništvu pravi čas zaznali pomen Interneta in naše bralce seznanjali z novostmi na tem področju, kolikor je pač možno v okvirih vsebinske zasnove časopisa, kakršen je Dolenjski list. MILAN MARKELJ novinar Darilo Slovenije Svetemu sedežu Dol, list št. 49, 5. decembra * v Smo v času, ko poteka vračanje po vojni odvzetega premoženja tistim, za katere komisije ugotavljajo, da so do vračila upravičeni oziroma da za premoženje niso že dobili kakršnekoli odškodnine. Največje zahteve prihajajo od Cerkve, kije imela pred denacionalizacijo veliko več zemlje, kot je ima sedaj. Glavno bogastvo Cerkve so bili prav gotovo gozdovi, za katere se še posebej zavzemajo, da bi jih dobili nazaj. Pred časom pa je poslancem, ki vztrajajo, da gozdovi ostanejo pod vodstvom in v lasti posameznikov oziroma podjetij, ki so strokovno usposobljena za vzdrževanje in ohranjanje le-teh, uspelo doseči začasno prepoved vračanja zemlje. Očitno pa so v Sloveniji ljudje, ki so se odločili, če že ne morejo dobiti vrnjene zemlje, podarimo tujcem vsaj tisto, kar na njej raste. Lahko le upamo, da je smreka, ki je morala zapustiti svoje stoletno prebivališče v kočevskih gozdovih, le osamljen primer, ki bo krasila tujo zemljo nekaj dni, nato pa izpuhtela. Le kako je mogoče za nek simbol zbrati tako hitro toliko denarja, ko nekateri državljani stradajo, matere rojevajo v starih porodnišnicah, življenja ugašajo na nevarnih cestah in ostareli čakajo pred vrati domov toliko časa, da jih nekateri sploh ne utegnejo prestopiti. Ali smo res tako slepi, da ne vidimo, kako se nam še tujina smeji? ALEŠ BLATNIK Soteska Nedostojno obnašanje do pacientov Dol. list št. 49, 5. decembra V demokraciji je dovoljeno skoraj vse, dovoljeno je, da si nekdo o nekom izmišlja, kar hoče, in to tudi objavi v časopisu, prizadeti se naj pa, ko je oblaten, pere, kakor ve in zna. Tilko je v Dolenjskem listu št. 49 gospod Jakob Asani iz Črnomlja oblatil medicinsko sestro v Zdravstvenem domu Črnomelj go. Julijano Bek-taševič in na koncu svojega pisanja tudi celoten kolektiv zdravstvenega doma. V delu sestre Julijane je opazil njeno nedostojno obnašanje in mutiranje pacientov. Žal g. Asani ni navedel niti enega konkretnega primera, s katerim bi argumentiral svoje trditve. Trdi, da je bila sestra Julijana ustavljena in kontrolirana z alkotestom, ki je pokazal toliko in toliko promilov alkohola, ne pove, pa kdaj in kje je bilo to in od kou njemu ti podatki. Julijana Bektaševič se je zaposlila v Ždravstvenem domu Črnomelj kot medicinska sestra 7. 4. 1994. Ves čas je svoje delo opravljala vestno in natančno v zadovoljstvo njenih sodelavcev in nadrejenih. Vedno je pripravljena pomagati sodelavki ali jo zamenjati, kadar je to potrebno. Na njeno delo in na odnos do pacientov ni bilo nobenih pripomb razen pripomb g. Asanija. Celo obratno: pacient, kije bil zadovoljen z njenim odnosom, je to pismeno sporočil ministru dr. Voljču in mu predlagal, naj sestro Julijano Bektaševič in dr. Igorja Bostiča javno pohvali, in ju dal za vzor vsem zdravstvenim delavcem v Sloveniji. Gospod minister je to pismo poslal v Zdravstveni dom Črnomelj z željo, da oba imenovana javno pohvalimo. Zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu Črnomelj in v vseh zdravstvenih zavodih v Sloveniji niso štrajkali zato, ker jim je zmanjkalo denarja za alkohol, ampak zato, da bi bilo njihovo delo pravilno ovrednoteno, tudi delo s takšnimi pacienti, ki jih javno blatijo. Na koncu naj še dodam, da niti Julijana Bektaševič niti kdo drug od zaposlenih v zdravstvenem domu ni bil nikoli na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Kaj vse se dogaja v Zdravstvenem domu Črnomelj, lahko vidijo in presodijo pacienti, ki jih vsak dan pride v naš zavod nekaj sto, gospod Jakob Asani pa je bil kot pacient v Zdravstvenem domu nazadnje 17.6.1989. ANTON MARENTIČ, dipl. inž. za Zdravstveni dom Črnomelj Zakaj poroča Radio Sevnica samo o nečem? Dol. list št. 49, 5. decembra Gospa urednica je na moj prispevek v Dolenjskem listu kar obširno odgovorila, vseeno pa bi rad še nekaj dodal. Znano mi je, da Radio Sevnica poroča o delu RK in njegovih akcijah, in to brezplačno, za to pa je dobil tudi zahvalo in priznanje. Vse to mi je znano, ker sem že preko 40 let član odbora, nekaj časa pa sem bil tudi predsednik in tako sodeloval pri podeljevanju teh priznanj. Omenjeni radio je tako kot Dolenjski list obširno poročal, vendar šele osem dni po proslavi, čeprav je bil na njej navzoč tudi novinar. Proslava je bila 16. novembra, obširno poročilo pa 24. novembra. Morda je k temu pripomogel tudi moj zapis. Sploh se v Dolenjskem listu ne bi oglasil, če bi o dogodku na martinovo nedeljo poročali vrednem poročilu ob 13. uri, ne pa v humorni oddaji “Vse v enem košu”. Da je tu hvaležna tema “obdelati” župana in župnika, je stvar vašega programa. To akcijo na Martinovo mi prirejamo že vrsto let v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo Lamperčanov. Vsak se nam lahko pridruži. Mogoče bi bila zadeva za bralca razumljivejša, če ne bi bil moj zapis objavljen v nekoliko okrnjeni obliki. Ne mislim biti noben županov advokat, ker ga ta ne potrebuje, sva samo dobra soseda in med seboj sodelujeva. TINE KLEMENČIČ Sevnica Nedostojno obnašanje do pacientov Dol. list št. 49, 5. decembra Rada bi povedala, da se strinjam s prispevkom g. Asanija glede Julijane Bektaševič, kije zaposlena v Zdravstvenem domu Črnomelj. Na lastne oči sem jo videla vinjeno v Adlešičih in v Gribljah v gostilni Pezdirc, naslednji dan pa je zjutraj bila v službi. Spominjam se, da meje napodila v zdravstveni dom, tako da nisem vedela, kam s svojim bolnim otrokom. Nad njenim obnašanjem sem bila zgrožena in zdi se mi zadnji čas, da o tem spregovorimo, ker se je grozno obnašala. Jakobu Asaniju se lepo zahvaljujem za prispevek, ker je z njim opogumil tudi mene. Upam, da se bodo v ZD Črnomelj poboljšali. MARIJA MIHELIČ Adlešiči V Štiri vprašanja izdelovalcu UZNM Dol. list št. 49, 5. decembra Gospod Jože Slak iz Mirne Peči je v Dolenjskem listu z dne 5. 12. 1996 podpisal 3 vprašanja izdelovalcu urbanistične zasnove Novega mesta, ki jih je pospremil s podnaslovom Zakaj ni bilo ustrezne razprave po javni razgrnitvi urbanističnih zasnov Novega mesta. Podnaslov verjetno ni bil mišljen kol dodatno ali uvodno vprašanje, ker je pisec že takoj na začetku povedal svojo (seveda neulemeljno) trditev, da “...do razprave ni prišlo...". Gospod Slak je prezrl nekaj daljših zapisov v knjigi pripomb, predvsem pa -odlično organizirane m dobro obiskane (ter kar zavzete - in magnetofonsko posnete) razprave po krajevnih skupnostih in v Društvu Novo mesto. Omeniti je tudi treba, da je bilo še pred uradno dvomesečno (!) razgrnitvijo in razpravo nekaj ožjih strokovnih razprav o delovnem osnutku dokumenta. In končno, vsebina dokumenta je bila v povzetku Bogdane Dražič objavljena na dveh celih straneh Dolenjskega lista... Gospod Slak si je izmislil tudi “vzrok, zakaj do razprave ni prišlo”, ki je, po njegovem v tem, da “...javnosti niso bile predstavljene nikakršne strokovne podlage za predlagane rešitve...” Ta vsekakor nenavadna in neresnična trditev terja kratko pojasnilo. Javnosti, vsekakor pa strokovnjakom, kakršen je, sodeč po njegovem članku, g. Slak, je znano, da je urbanistično zasnovo prvotno izdelovalo podjetje Sava-projekt Krško, ki je z določenimi pomanjkljivostmi izdelalo tudi vse z zakonom in navodili zahtevane strokovne podlage. O teh je v letu 1992 tekla obširna in dobro dokumentirana javna razprava. Urbanistični inštitut RS je po naročilu takratne Skupščine občine Novo mesto v maju 1993 izdelal 36 strani obsegajočo recenzijo, ki vključuje tudi komentar k pripombam k javni razpravi in podrobno primerjalno analizo vsebine strokovnih podlag oz. zasnove in zakonskih zahtev. V tekstualnem delu naše sinteze urbanistične zasnove, ki je bil tudi razgrnjen v Kulturnem centru Janez Trdina, so bile te strokovne osnove povzete in dopolnjene skladno s prvotnimi papombami in z novimi spoznanji, (Jo katerih smo prišli v zadnjih letih. To pa še ni vse. Že v Predlogu za nadaljevanje dela na urbanistični zasnovi Novega mesta z dne 3.6.1993 je bilo pojasnjeno, da bodo strokovne osnove dopolnjene zlasti na področju problematike prometa oz. vzporedno z razvojem projektiranja nove avtoceste. Thko je tudi bilo, saj smo bili v to delo ves čas vključeni. Na novo je bila preverjena de- mografska prognoza, sodelovali smo s strokovno organizacijo, ki je pripravila obsežno študijo optimizacije kanalizacijskega sistema, bili vključeni v koncipiranje bodočega visokošolskega, raziskovalnega in razvojnega centra, v razprave o lokacijah vseh pomembnih objektov in naprav, ki so se vršile v času izdelave končnega osnutka, kije sinteza dolgoletnega dela zelo dolge vrste strokovnjakov... Posebno pomembno pa je dejstvo, daje vzporedno z zadnjo fazo dela na urbanistični zasnovi potekala .urbanistična delavnica’, ki je imela za cilj podrobnejšo preveritev in obdelavo glavne razvojne smeri Novega mesta in pripravo osnov za izvajanje zemljiške politike v mestu kot kritične prvine vsake urbanistične zasnove in vsake smotrne urbanistične politike. V tem Novo mesto prednjači pred drugimi slovenskimi mesti! Ne nazadnje: naročena je bila prometna študija, ki bo nove in (še vedno variantne) rešitve poteka nekaterih cest preverila z vidika nove strukture rabe tal in razporeditve dejavnosti v mestu. Upam, da vsa ta pojasnila zadoščajo kot odgovor na prvo vprašanje g. Slaka. Drugo vprašnje, na kakšen način urbanistična zasnova rešuje notranjo preobrazbo mesta, ima dve podvprašanji, najprej o razmerju do starega mestnega jedra in nato o notranji preobrazbi “ občutljivih sklopov bivših vasi Bršljin, Žabja vas, Mačkovec ipd.”. V odgovoru moram najprej poudariti značaj .planskega dokumenta', kakršna urbanistična zasnova je. V njej je podana strategija dolgoročnega prostorskega razvoja in ustrojit mesta, namenska raba površin, organizacija prostora itd. Obravnavana je celota mesta oz. njegovo .ureditveno območje’, ki ga je občina zamejila s posebnim sklepom. Vsi kompleksi, ki jih navajajo g. Slak in drugi, kijih ima v mislih, so opredeljeni po namembnosti, njihova preobrazba v podrobnejšem smislu pa bo opredeljena z izvedbenimi akti. Tudi to je bilo (celo po fazah) v smislu izvajalske strategije razgrnjeno javnosti in neštetokrat pojasnjeno na javnih obravnavah. Za staro mestno jedro moram omeniti tudi Prostorske ureditvene pogoje (UIRS, november 1991), ki so bili v občini sprejeti in objavljeni v uradnem biltenu (DL) pod številko 12/91. Podrobne smernice varstva, prenove in revitalizacije so še danes aktualne in skladne z vsebino urbanistične zasnove. Nekaj podobnega velja tudi za PUP za ostalo mestno območje, ki pa so se v praksi izkazali za zelo restriktivne (in neraz-vojne) in jih bo zaradi tega potrebno čimprej novelirati. Za posamezna območja, med njimi tudi za Bršljin, Žabjo vas z Drgančevjem in Mačkovec z Ločno in širšim prostorom, ki "je v vplivnem območju priključka na novo avtocesto, bodo postopno izdelani ureditveni načrti, ki bodo opredelili "notranjo preobrazbo občutljivih sklopov'- in predstavljali osnovo za izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor. V tretjem vprašanju zanima g. Slaka naš odnos do “notranjih rezerv mesta”. Menim, da smo bili glede tega v zasnovi in v razpravah, povsem jasni. Prikazali smo zaokroževanje in intenzifikaeijo razpršene ca, ki so postala središča novih občin... G. Slak ima prav, ko v zadnjem odstavku svojega članka ugotovi, da je “...urejanje prostora ... kompleksen proces, ki mora kompleksno in strokovno relevantno upoštevati razvoj in realnost v konkretnih ulicah, parkih ali hišah, tovarnah...”, vendar mora tudi vedeli, kaj od tega je mogoče zajeti v urbanistični zasnovi in kaj v podrobnejših izvedbenih načrtih. Ce bi g. Slak temeljiteje pogledal obravnavani načrt in si vzel čas, da bi poslušal katero od naših razlag, bi moral videti, da razmeroma dobro poznamo prostorsko realnost Novega mesta in da s precejšnjim pogumom razmišljamo o njegovem razvoju v novem tisočletju. Na koncu članka je g. Slak odprl še četrto, za nas nekoliko nenavadno vprašanje: “Kakšno je strokovno Stališče izdelovalca osnutka urbanističnih zasnov do vrste preteklih prostorskih dokumentov, še posebej do urbanističnih zasnov Novega mesta iz 70-ih let?” Urbanistični načrt sva tedaj pripravila novomeški rojak arh. Miha kos in podpisani, zalo je to vprašanje nekoliko nenavadno. Tega načrta žal niso dosledno izvajali, sosesko Irča vas-Brod so načrtovali drugače, onemogočili koridor obvozne ceste, drugače locirali šolski center, pokopališče in še kaj. Vzroke za to naj raziskujejo drugi. Menim pa, daje bil UN izleta 1972 prvi v Sloveniji, kije opredelil sistem zelenih in zavarovanih površin ter s tem podal tudi krajinske osnove za urbanistično oblikovanje. Vse glavne in še preostale prvine naravne in kulturne dediščine, ki določajo samobitnost našega mesta, pa so tudi ogrodje nove zasnove. VLADIMIR BRACO MUSIČ ŠTUKLJA ZA SLOVENCA LETA! Tli čas potekajo akcije izbiranja osebnosti oziroma Slovenca leta. Mislim, da bi se morali ob tem zavedati, da ni dovolj le sodelovati, ampak se tudi odločati za tako osebnost, ki n^j bo vzor in v ponos vsem Slovencem ter naš ponos v svetu. Predsedniki države, parlamenta ali vlade torej ne morejo biti osebnosti leta ne glede na to, kakšni ljudje so, ker njihova dejanja izhajnjo iz plačane funkcije, in ne Iz njihovih izrednih dejanj. Drage sodržavljanke in sodržavljani, nagovarjam vas, da se odločimo za ljudi, ki so za Slovenijo, njeno promocijo in sloves v svetu res nekaj storili. Med takimi osebnostmi se mi zdi primeren naš večkratni in ta čas najstarejši živeči olimpijski zmagovalec 98-letni Leo ŠtUkelj' MARKO ZAJC absolvent Ekonomske fakultete iz Novega mesta predmestne in obmestne pozidave ter bili s tem po mnenju nekaterih razpravljalccv (zlasti na razpravi v Regrči vasi) celo preveč restriktivni. Nove, zlasti kmetijske površine smo načeli le tam, kjer bodo nove ceste višjega reda odprle razvoj. Na notranje rezerve računamo tudi v historičnem jedru in zlasti vzdolž Ljubljanske (med Bršljinom in Ka-mencami) in Šentjernejske ceste (m'ed Žabjo vasjo in Cikavo) pa uidi vzdolž Belokranjske ceste ob Go-tenskem borštu in drugod. Mimogrede: pričakujemo, da bo bodoča prometna infrastruktura (nova AC s priključki, preobrazba ceste Mlin dr.) pospešila razvoj naselij, ki gravitirajo na Novo mesto kot regionalni center, npr. Mirna Peč in Otočec pa tudi obe bližnji zdravilišči in meste- “SLOVENCIV 20. STOLETJU” LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure na ogled razstava “Slovenci v 20. stoletju”, ki je postavljena v osmih dvoranah in prikazuje zgodovino Slovencev v mejah današnje Slovenije od začetka prve svetovne vojne, prvo vojno, čas t.i. stare Jugoslavije, drugo svetovno vojno, obdobje nove Jugoslavije, slovensko gospodarstvo v tistem času ter osamosvojitev Slovenije. Razstava je zasnovana sodobno muzeološko. Boleč odhod predsednika Dol. list, št. 48, 28. novembra V zadnjem času beremo o “bo- jr' lečem odhodu predsednika” sve- ^ ta KS Stopiče. Ti dogodki, o kate- fc rih pišejo, so novejši, ob njih pa se P01 spomnimo še na druge stvari, npr. izpred 20 let, v krajevni skupnosti Stopiče. V mislim imam vodo- JjP vod ob Badovinca v novo naselje ™ in medkrajevno cesto Stopičc-Mali Orehek. Člani sveta krajevne skupnosti, ki so bili bolj ali manj dejavni v letošnjem razvpitem zaključnem pretepu članov sveta KS Stopiče, se hvalijo, koliko ima kateri od njih zaslug za napredek krajevne P1 skupnosti. Ne trdim, da niso dela- r li, vendar so pred sedanjimi člani r sveta KS delali v dobro posamez- *r‘ nih krajev tudi drugi ljudje. Raz- 00 lika je v tem, da (fobijo sedanji člani sveta za svoje delo v krajev- P ni skupnosti “nagrade”, pa smo e' pred dvajsetimi leti delali vse s/1 brezplačno. Celo več, dajali smo JJ* denar. Tilko je bilo npr. pri gradnji omenjenega vodovoda. Za ta vodovod smo leta 1978 dali po 300.000 takratnih dinarjev. Torej: krajevni skupnosti smo plačali, ob tem pa smo vse organizirali sami, brez pomoči krajevne skupnosti. Krajani imamo torej zasluge za P razvoj tega dela Stopič, če že ™ naštevamo, kdo je zaslužen. Glede vododa še. to. Gradili smo ga na lastno pobudo in s svojim denarjem. Zato bi bilo lepo, ko bi krajevna skupnost, občina ali kdo drug vprašal nas, ali lahko na “našo” vodovodno cev priključi omrežje za druge, višje ležeče kraje, npr. Zajčji Vrh, Dolž itd. Nihče nam ni niti omenil take priključitve in tako obnašanje se zdi za malo nam vsem, ki smo pred skoraj 20 leti krampali za cev. Mimogrede: takrat so nam ukazali, da moramo položiti v zemljo tako debelo cev, da bodo nanjo lahko priključili še nove . in te so dozdaj že H porabnike, priključili. Cesto, ki sem jo omenil, smo začeli delati od Stopič do Malega Orehka 1980. leta. Delali smo jo f. udarniško, zgodila se nam je 0lj nesreča, toda niti pri delu niti na i zdravljenju po nesreči nas ni nihče (J, 'A 1 nju, kaj je pomembnejše, as-|j ‘himna cesta ali izposojeva- tie knjig vedno potegne kraj-j' 'konec slednje, kajti občinski a toniki so bolj praktični kot k e 'tietnosti nagnjeni ljudje. Podobno je tudi s kadri, ki 1 j Pj bi delali v družbenih dejav-s Pstih. Nikoli ni dovolj denar-g ‘ta zaposlitev strokovno us-> dobljenega in prepotrebnega |j Ptjižničarja (če ostanem samo v 1 tem in ne razpredam dalje e delavcu za zvezo prijateljev l 1ladine pa Zvezo kulturnih c 'ionizacij itd.), za kakšnega c bninistrativnega molja pa se g ‘‘iro najde tako pisarna kot a 'Mi plača. TONI GAŠPERIČ IN a Kočevsko padla atomska Domna; Najvišja koncentracija radona v Sloveniji - Povečano sevanje v tleh in v zraku - Zanimivo poročilo o radioaktivnosti na Kočevskem v Poročevalcu državnega zbora zahodnem delu jezera so bile izmerjene vrednosti hitre doze do 330 do 400 nanoGy na uro. Poročilo navaja še, da izmerjene vrednosti predstavljajo 2- do 3-kratno sevanje naravnega ozadja v okoliei Kočevja. Analize tal so pokazale, da vsebujejo vsi vzorei premoga in mešanice premoga ali pepela z zemljo znatne količine urana, Čeprav smo imeli pred časom menjavo starih in novih poslancev v Državnem zboruje mirno izhajalo njegovo glasilo “Poročevalec” z bolj ali manj duhomornimi poročili preiskovalnih komisij. V 50. številki je bilo priobčeno poročilo Uprave za jedrsko varnost in sorodnih ustanov za leto 1995. V njem ne najdemo le podatkov o delu naše edine nuklearke v Krškem, temveč o radioaktivnosti nasploh v državi, industriji in bolnišnicah. Človek ne bi pričakoval tako visoko ugotovljenih vrednosti za tako celinsko območje, kot je Kočevska. V nekaterih krogih je bilo sicer znano, da je bila izmerjena povečana radioaktivnost zaradi dejavnosti rudnika v Kočevju. Tamkajšnja radioaktivnost je svoje čase celo privlačevala iskalce uranove rude. Zaradi natančnosti povzemamo cel odstavek zaključkov poročila v Poročevalcu: “V mestu Kočevje so ugotovljene doslej najvišje koncentracije radona na prostem v Sloveniji, ki jih pa na podlagi dosedanje študije ni mogoče pojasniti z emisijami iz bližnjega jalovišča rudnika. Zato bodo potrebne še nadaljnje raziskave,” pravi objavljeno poročilo na strani 129. Samo poročilo na prejšnjih straneh pravi, da leži Kočevska pač v zaprti kotlini, zato naj bi bile v stabilnih vremenskih razmerah pogoste močne temperaturne inverzije. Take razmere pa precej povečujejo koncentracije radona na prostem. “Thko je bila v centru mesta na prostem izmerjena v dnevnem povprečju okoli 80 be-kerelov na kvadratni meter, z jutranjimi maksimalnimi vrednostmi celo preko 150 Bq/m~. Podobna vrednost kot pozimi je bila izmerjena tudi v poletnem času. Te presenetljivo visoke koncentracije so bile še enkrat višje, v v • oferji smo brez zaščite Jhje zaskrbljujoče, zato potrebno takojšnje ukrepanje Italijo. Še posebej smo zaskrbljeni zaradi vse hujših razmer, s katerimi se slovenski šoferji tovornjakov srečujejo na cestah nekdanje Sovjetske zveze. Nepisano pravilo v teh državah je, da meje med njimi ne moreš prestopiti brez podkupnine, nad šoferji stalno prežijo roparji, da o nehumanih postopkih policijskih organov pri Kontroli cestnega prometa ne 4 novo leto 1997 ' Zvezi združenj šoferjev in a Mehanikov Slovenije ves čas , *9tljamo težave, s katerimi se • jujejo šoferji na mejnih pre- l(‘|h z Madžarsko, Hrvaško in I' li li rf ^ ‘spet nas v slutnjo novega oblači, \ "%« upe in nam sne razpreda, ‘‘ 'te sreča, drugim bo ujeda, a Nogar po svoje le novači. ?' I^temic življenje razkazuje *' ffem, mnogim hkrati grob zapira, ’’ jrfe noč, od jutra do večera, >' vtežem pa znova dokazuje, ‘to usode svoje gospodarji, P tio berači ali kot vladurji. ',ristopetinšestdeset na leto 0 ‘eh kaj dano bo in kaj odvzeto?! ,a J® nas neskončnost brezčasovja j; 'ezprostorja in v to zasajeni tji za milijarde let rojeni: j. tbnja - nepreplezana gorovja j"1 in vid, vprašanja nedognana t Po usmerja pot lega čolniča? [7 “jami v tem, nas vodi um Vodiča -ytran so zavesti le dognana. 1tisto petinšestdeset na leto 1 'Wi - kaj dano bo in kaj odvzelo ? '">0 ve bogate in mogočne fostitutke, nune in poslance umetnike, izbrance, ‘‘‘jene in kruto krvoločne. _ 'tinjamo naravo v zabavišča °<>nke in tovarne, žilna polja, _ jjoi nas zdaj slaba, dobra volja, p . i ftoselij so * pokopališča. [- tr}sto petinšestdeset na leto -h “N njem novega bo razodeto? 6 (Ji majhnem vse - kako vse raznoliko! e. “tarkovja kaj vsakdd razžarja! j I phdo se s prihodnjim pogovarja, 0 K tpa, da razdrobil bo verigo: ,j ‘tpoto, vklenjeno v naključje, ( “m tam, kjerkoli kaj?ga čaka, / tistonj ni enega koraka, ! ?sakdo ve; a v temi kje - res luč je? D tisto petinšestdeset na leto a PŠ račun prišteto, kaj odvzeto? 0 tutjhni smo, obenem smo veliki, t nemočni, skoraj vsemogočni t pOr kaplje v strugi smo razločni &h milijonih raznolikih. h k 5(110' VSaA v lutnjah doumeli, tličasti nas, kaj ponižuje, e ‘ te bili bitje si le tuje, ,j ‘hlastali ne, ampak živeli! 1 j Jo, ki nam morda bo prišteto, •o kot Življenje doživeto. K JANEZ KOLENC omenjamo. Zelo bledo zvenijo izjave predstavnikov pristojnih resornih ministrstev, da so v konkretnih primerih pač storili vse, kar je v njihovi moči. Menimo, da bi vse te težave lažje reševali, če bi imela Slovenija v njih veleposlaništva ali konzulate, na katere bi se lahko obrnili slovenski šoferji v stiski ali pri njih poiskali konkretno pomoč. Zato ponovno opozarjamo vlado RS, da so težave, s katerimi se srečujejo slovenski šoferji v omenjenih težavah, zaskrbljujoče in zahtevajo takojšnje ukrepanje, pristojna ministrstva pa naj v okviru svojih pooblastil izdelajo konkretne programe zaščite naših šoferjev v teh državah. Iz pisma STANETA INKRETA, sekretarja Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije VAŠČANI OBNOVILI ZVONIK BREG - Vaščani vasi Breg so potrebovali pol leta, da so z zbranimi sredstvi h vaseh Tenetiše, Zagorica pri Šmartnem in Breg ter s pridnimi rokami domačin obrtnikov obnovili zvonik na cerkvi sv. Katarine na Bregu. Je ostanek stavbe iz leta 1526, v njej pa je baročna oprema iz srede 18. stoletja, oltar v stranski kapeli iz leta 1749 in prižnica iz 1738 leta. Obnovitvena dela si ie ob svojem obisku v Litiji ogledal tudi državni sekretar za kulturo Silvester Gabršček. Proslave in blagoslo- če jih primerjamo s tistimi, ki so bile istočasno izmerjene na ožjem območju Rudnika urana Žirovski Vrh,” navaja poročilo. V nadaljevanju ponuja razloge kot posledico več dejavnikov: povečano vsebnost urana v zemlji, neugodnih vremenskih značilnosti, nedvomno pa tudi milijonov ton odložene premogovne jalovine in pepela v bližini mesta”. Nato je objavljena tabela z grafikonoma koncentracij radona v središču Kočevja in okolico Rudnika urana Žirovski Vrh pri Gorenji Dobrovi. Navedeno je še, da je radioaktivnost Kočevskega jezera precej višja kot v ostalih površinskih vodah, in to najmanj za en velikostni razred. Radona so izmerili 30 Bq na kubični meter, urana pa 160 Bq na kubični meter. Koncentracija v jezeru je povečana (več kot 100 Bq na kubični meter) glede na normalni razred za površinske vode, to je 30 Bq na kubični meter. V tabeli so prikazane povečane vrednosti za izcedne vode iz Kočevskega jezera, reko Rinžo pred dotokom v jezerske vode in isto reko po tem dotoku. Poučna je naslednja tabela, ki prikazuje svetovno povprečje radona (6 Bq/m', svetovno povprečje nad celinam (10 Bq/nv\ okolica RUŽV od 8 do 20 Bq/m\ na odlagališču istega rudnika (od 60 do 70 Bq/m'. v okolici Ljubljane (15), odlagališču pepela pri šo-štanjski termoeentrali le od 10 do 12, v Kočevju pa kar od 80 do 150 Bq/m', kjer znaša letno povprečje za Kočevje kar 40 Bq/m\ Najvišje vrednosti so v Kočevju merili ob dnevnih povprečjih ob stabilnem vremenu in najvišje vrednosti ob jutranji inverziji. Pohvalno je navedena tudi pilotna študija, kije bila izvedena v sodelovanju s kočevsko gimnazijo in odsekom za jedrsko kemijo na Inštitutu Josef Stefan v letih 1992. V tej raziskavi so merili zunanje sevanje gama v odloženem materialu v okolici, analize na vsebnost radionuklidov, koncentracijo radona v bližnjih hišah, koncentracije radonovih potomcev na prostem in delno tudi radioaktivnost jezera. In kje so bile izmerjene najvišje vrednosti? Na točkah na zahodni strani jezera, ob starem jalovišču in na mestih z odloženim pepelom vzhodno od jezera. Naravno ozadje (skupaj s černobilsko kontaminacijo) v okolici je bilo večinoma od 100 do 150 nanoGy na uro. V hišah iz opečnih zidakov je bilo večinoma izmerjeno okrog 150 nanoGy na uro! V osrednjem radija v obsegu od 400 do 1.200 Bq/kg, izjemoma celo več kot 4.000 Bq/kg. Navedeno je še, daje bila običajna vsebnost torija in kalija v normalnih razponih (50-70 Bq/kg torija, od 250 do 350 Bq/ kg za kalij). Morda je kdo od vzornih kočevskih dijakov, ki so nekdaj sodelovali pri meritvah, že kaj napredoval v stroki, da bo someščanom lahko pojasnil, na kakšno bombo jih je postavilo nekdanje nenadzorovano rudarjenje in kurjenje tega premoga. Medtem namreč v sami nuklearki radioaktivnost merijo v znatno manjših enotah severtih. Seveda jih vseeno ne merijo šolar- j' ALFRED ŽELE/.NIK TOMAŽ KRUZNAR PREJME PRIZNANJE LJUBI JANA- AIDSfon-dacija Robert kot prispevek k humanim prizadevanjem proti nevednosti in brezbrižnosti tradicionalno podeljuje originalne strukture Robert. Letošnje priznanje je v ponedeljek, 9. decembra, na pobudo Rdečega križa Slovenije prejel Tbmaž Kružnar za izvedbo številnih delavnic in predavanj na osnovnih in srednjih šolah z namenom širjenja informacij, ki so povezane z AIDS-om in prizadevanjem za dosego bolj kvalitetnega življenja. ZAHVALA Učenci in kolektiv OŠ Dragotin Kette - Novo mesto se zahvaljujemo ge. Alenki Budna, ki nas je obiskala v prednovoletnem času in nas obdarila z večjo količino igrač. Popoldnevi, ki jih naši učenci preživljajo v domu šole, bodo prav gotovo tudi zaradi njenega darila lepši. Iskrena hvala. BREDA OKLEŠEN ravnateljica stiški opat Anton Nadrah, ki je vodil mašo in zvonik blagoslovil. Litijski dekan je štirim najzaslužnejšim domačinom podaril zahvalne križe. Obnova cerkve na Bregu poteka postopno. Najprej je bila obnovljena notranjost, sedaj so zaključili obnovo zvonika, spomladi pa bodo pričel z deli na strehi in fasadi. M. Š. Poldrugi teden bo že, odkar ga je temota povlekla na svoje grede večne tišine in neskončnega miru. Odšel je z njo, čeprav še ni vsega postoril. Pustil je nekaj nedokončanosti in prgišče zamisli. Zvonil bi v prazno, če bi ga hotel seznaniti, kako bo prav drevi v hramu Janeza TVdine v knjižnem ogledalu mesto zagledalo svojo podobo, zrlo v svojo preteklost, zdajšnjost in prek njiju za obzorja pričakujočega novega tisočletja, in potlej povabiti v prve vrste, kamor bi brez dvoma sodil. Zakaj bil je eden tistih, ki Novemu mestu spletajo knjižna gnezda, iz katerih vznikajo prelepe knjižne ptice in noletajo h krošnjam človekove duhovnosti. Z njim je tor _ , ložništvo nekdaj pri listu, Dolenjskem muzeju in zdaj v Tiskarni Novo mesto. Samo odpreti je treba knjige Dolenjske založbe izpred desetih let in še malo nazaj ali pa še do nedavnega, na že oči bero uredniško ime Janka Sajeta. poslanstva in odgovornosti do 'ljenja tukaj, vzdolž Kolpe in irej prepleteno za-Jaj pri Dolenjskem Res, Janko Saje v desetinah knjig, zapisan ali nezapisan, pod mnogimi letnimi založniškimi programi, Janko Saje za besedili in avtorji, za ilustracijami in fotografijami, pod računi in izračuni knjižnih stroškov, avtorskimi pogodbami, prodajnimi potezami, za knjižnimi predstavitvami in, nenazadnje, Janko Saje tudi kot avtor ali soavtor nekaj vodnikov po Novem mestu in Dolenjski. Rad je imel uredniško delo. Posvečal se mu je scela in ves. Ničkoliko večerov in pozno v noč je pretičal sklonjen nad teksli, lovil v njih grafične spodrsljaje - napake, da bi bile knjige neoporečne, še in še je premišljeval in odbiral dela za založbo, iskal in vabil avtorje k njej, še zlasti Dolenjce, Belokranjce, zavedajoč se njenega po ' življe Krke. Veselje bil vsake izdane knjige, pa naj je bila le drobcena pesniška zbirka - prvenka ali pa zahtevna, obsežna monografija. Z njim so nastajale in rasle vse zbirke Dolenjske založbe: Siga, Utva, Seid-lova zbirka, Gorjanski škrat, Na mejah z neznanim, Monografije, Vodniki in zborniki, a bilje tudi na samem začetku pobude, naj se ve, da se iz trebanjske revije Samorastniška beseda ustanovi vsedo-lenjska revija Rast. Žadnja knjiga Dolenjske založbe, ki jo je ta mož držal v roki in ljubeče ter kritično listal, pa je bila monografija Novo mesto. Skoraj toliko časa, kot se je ukvarjal z založništvom, je to imenitno delo tudi nastajalo. Zdaj ta knjiga skupaj z drugimi sameva na njegovih policah, zdaj so tudi knjige njegovega urednikovanja same - vendar z njegovim uredniškim imenom. In to ime bo v njih večno, se pravi, dokler bodo slovenske knjige dokler bo njih ljudstvo živelo. FRANCI ŠALI BAKRENE JEDKANICE ALEKSANDRA KEČKEŠA - Znani graver Aleksander Kečkeš iz Šentjerneja se v zadnjih petih letih ukvarja s posebno vrsto umetnosti, ki je zelo blizu njegovemu poklicu. Lotil se je izdelave bakrenih jedkanic, kjer slika tare motive. Najraje slika motive iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki mu daje največji navdih. Gre za lepe spominke, po katerih ljudje radi segajo. Na sliki: Aleksander Kečkeš z bakreno jedkanico, na kateri vrag žene polhe na pašo. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) OBNOVA ŠKRABČEVE ROJSTNE HIŠE - Pred dvema letoma je bila v Ribnici osrednja priredite ob ISO. obletnici rojstva jezikoslovca patra Stanislava Škrabca. Da bi rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici ohranili v nekdanji podobi, se je Škrabčeva družina odločila, da staro domačijo preuredi v sodoben muzej. Na njihovo pobudo so pred nekaj meseci stekle priprave za izdelavo vse potrebne dokumentacije, ki bo temelj za celovito ureditev domačije. K sodelovanju so povabili etnologe, arhiktekle, zgodovinarje, slaviste in druge kulturne delavce. Denar za obnovo domačije, ki se bo predvidoam začela spomladi prihdonje leto, bodo prispevali člani Skrabčeve družine, ki bodo tako na Slovenskem ohranili še en pomemben kulturni spomenik. Na fotografiji: rojstna hiša patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca v Hrovači. (Foto: M. Glavonjič) DA RILO ZA POSEBNO ŠOLO - Zadnji petek je Miklavž prinesel darila r novomeško šolo Dragotina Ketteja. Firma Budna, d.o.o., ki se ukvarja s prodajo baterij in ur, je igrače in video kasete, ki so jih dobili namesto gotovinskega plačila, podarila šolarjem te šole s prilagojenim programom. Praga na pragu tisočletja Hladen veter, ki piha s severa in se vali čez ruske stepe, je še edina vez med Češko in nekdanjo SZ Tridnevni poldelovni obisk Prage ne dovoljuje reportažnega pristopa, zato tukaj le poskus kratke analize dogodkov in nekaj vesoljno priznanih resnic. Ib rej: za povprečnega Slovenca je Praga še vedno zelo poceni, čeprav je mnogo dražja od lastnega podeželja (tukaj seveda mislim na hrano in ostale življenjske potrebščine). Državljan podalpskega sveta ie tudi neprijetno presenečen, ko ga hladen veter uščipne globoko do kostnega mozga. Vse to pa odtehta dejstvo, daje Praga še vedno eno od najlepših evropskih mest. Zavetišče popotniku je ponudil Borut Peterlin, Stražan, ki že tretje leto obiskuje slovito praško akademijo za film in TV (FAMU), in sicer oddelek za fotografijo. No, prvi pogled na akademijo pokaže, da ni več tako slovita, saj z zidov odpada omet in je stavba potrebna temeljite obnove. Diplomant režije iz Ljubljane pa je povedal, da tudi profesorski kader ni več tako eliten, kot je bil v najboljših letih akademije pred desetletjem in več. Morda je posledica nezmožnosti transformacije prestižne evropske akademije tudi močan vdor zahodnih “vetrov”, proti katerim še ni videti prave alternative. Ameriški študentje, ki prihajajo v Prago v okviru izmenjave študentov, prinašajo s sabo svoj način življenja, ki ga sprejemajo tudi nekateri Čehi. Vse skupaj je seveda povezano tudi z vdorom ameriškega kapitala, ki suvereno zaseda vse več objektov v samem centru mesta (avtor članka iz protesta ni govoril angleškega jezika in se je, kot z znakom pripadnosti Slovanom, posluževal (e slovenščine). Pogled na kulturno “dno” oz. na subkulturo, ki se dogaja v velikem številu praških klubov, priča o dekandentnem času. Težke poetike, ki mejijo na depresijo, vendar vseskozi ohranjajo točke pozitivizma, spominjajo na reško sceno, ki je v celoti temeljila na industrijskih ritmih. Člen, ki ju ločuje, je velika multikulturalnost glavnega češkega mesta, kar verjetno povzroča tisti delček pozitivne energije. Svetovni problem narkomanije je viden tudi v Pragi. Predprodajalci opojnih snovi so v glavnem Arabci, ki poleg hašiša in marihuane, katerih vonj se svobodno širi po ulicah in lokalih, imajo v rokah tudi trgovino s heroinom. Policistov, ki naj bi ukrepali proti kršiteljem zakona, v treh dneh obiska ni bilo videti. Zaključek pripada državljanom nekdanje nam skupne domovine, ki so v Pragi poiskali zavetišče. Enakovredno so zastopane vse narodnosti, dela ki jih opravljajo pa so naslednja: natakar, prodajalec robe iz Nepala, D. J., prodajalec lutk... Skratka, raj za jugonostalgike, BORIS PETKOVIČ s®* PRIZNANJE ZA UREJENE DOMAČIJE - Turistično društvo Škocjan in Dolenjska turistična zveza sta letos organizirali natečaj za najbolj urejeno domačijo, lokal in naselje. 5. decembra so podelili občinska in regijska priznanja. Komisija je občinsko priznanje dodelila 24-im najbolj urejenim domačijam, podeli! pa jih je predsednik turističnega društva Škocjan Franci Kocjan. Štiri regijska priznanja je podelil predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini. Ogledali so si tudi urejenost gostinskih in drugih lokalov. Najbolj urejeni kraj v občini so Hrastulje, novo naselje in zgornji de! Škocjana. Ob tej priložnosti je Slavko Zgonc predaval o oskrbi okenskih in balkonskih rastlin. V kulturnem programu je nekaj pesmi zapel Upokojenski pevski zbor iz Škocjana. Na sliki: priznanje prejema Milena Smrekar iz Stare Pučke. (Foto: J. Hartman) POVALE VREDNA ODLOČTEVZVNKD NOVO MESTO Pirši Auerspergov hlev v Soteski, zgrajen istočasno s soteškim gradom leta IbSO r baročnem slogu, ki ga je že Valvazor opisoval kot enega najlepših na Kranjskem, je več desetletij sameva. Ker je to območje varstveno zaščiteno, je Zavod mnogim prosilcem odbil prošnjo upravljanja. Pri natančnem ogledu skupaj s predstavniki Slovenskega tehničnega muzeja iz Ljubljane pa so ugotovili, da bi notranjost ustrezala namenski uporabi (stavba je dolga nekaj manj kot 50 metrov), da bi v stavbi ohranjali starinske stroje in orodja. Kdaj bo zamisel uresničena, je odvisno od denarja, povedati pa so, da se bodo za to trudili. Tako bi bil na desnem bregu Krke pred propadanjem obvarovan drugi projekt - znani Hudičev turn je že rešen propadanja. Tako la nekoč pretepa dolina ne bo "umrla", kar je spodbuda tudi za zeleno alternativo. (Tone Virant) ZLA TOPOROČENCA SINUR - 25. novembra pred 50-imi leti sta na skupno življenjsko pot stopila Frančiška in Aloz Sinur z Drečjega Vrha pri Trebelnem. Svojo zaobljubo sta obnovila v cerkvi si: Antona na Hlečjem Vrhu. Zlato poroko sta praznovala i’ krogu svojih domačih - hčerke Vide, Slavice in Fani ter sinov Alojza in Rudija z družinami. Pesmi mu polnijo dušo Gustelj Cvelbar izdal pesniško zbirko - Pesmi nosijo pečat sedanjosti in preteklosti ŠENTJERNEJ - Globoko in usodno rez v življenjski poti Avgusta Cvelbarja iz Šentjerneja je začrtala prometna nesreča, ki jo je doživel pred tremi desetletji. Zaradi poškodbe glave in možganov je bil cel mesec v nezavesti, z operacijo glave pa seje stanje izboljšalo. Po prebujenju iz kome se je znova učil živeti. Ni znal hoditi, misliti in ne govoriti. Bilo je potrebne veliko volje in truda, da se mu je v dveh letih stanje za silo izboljšalo. Kot se spominja Gustelj, tako mu namreč pravijo v domačem kraju, je imel po mnenju dr. Otona Bajca srečo, da je sploh ostal živ. “Živ sem ostal, posledice, ki se ne dajo odpraviti, pa tudi, zato so me invalidsko upokojili,” pravi Gustelj. Šentjernejčan, sicer rojen v Čad raža h, je začel pisati pesmi že v 8. razredu, občutek za rime in lepoto izražanja pa si je pridobival z recitiranjem, igranjem na odru, petjem v cerkvenem pevskem zboru, kjer je bil aktiven kar 14 let, in vmešanem pevskem zboru Vlaste Ttvčar. In prav pisanje pesmi mu je posebej pri srcu. “To mi polni dušo, in ko sem izvedel, da so mi pri Dolenjski založbi v zbirki pesnikov začetnikov pripravljeni izdati pesniško zbirko, je Gustelj Cvelbar bila moja sreča na vrhuncu,” ripovedujc. Tako je v zbirki entjernejske zbral pesmi o šentjernejskih posebnežih, o vinu, svetiščih in še o čem, tri pesmi pa so tudi uglasbene. Avgust rad pove katero od svojih pesmi na kulturnih prireditvah v kraju, saj poskuša tudi na tak način ljudi zbližati. V letih ponovnega vračanja na tirnice življenja je namreč doživel marsikatero grenko izkušnjo in prestregel kar nekaj pikrih. To je sprejemal mirno, čeprav “se je vreča polnila in potrebno jo je bilo prazniti.” Tote počel preko poezije in tako plemenitil sebe in ljudi, ki mu prisluhnejo. TG. Dom Krajanov je Končno ozivei Regrča vas le dobila primerno vaško središče - Pogovor z Aldom Šinkovcem - Večina mestnih krajevnih skupnosti po prenehanju samoprispevka le životari brez denarja Vsakdo ima rad svoj dom, kotiček, v katerega se zateče k miru in počitku. Nič čudnega, če so si tudi v Krajevni skupnosti Regrča vas že pred leti zaželeli imeti svoj dom krajanov. Vendar se je dograditev začete stavbe, namenjene druženju krajanov, zaradi perečih komunalnih potreb odmikala. Napol dograjena stavba je samevala, zdaj pa so le našli rešitev z najemnikom, ki jo je pomagal oživiti: Regrča vas je končno dobila primerno športno, sprostitveno in kulturno središče. Sobesednik v Regrči vasi je Aldo Šinkovec, dolgoletni predsednik sveta KŠ. Prvo, kar pove, je, da že komaj čaka, da bo ob bližnjih volitvah razrešen. V časih, ko so območje še urejali, je bila neverjetna enotnost in pripravljenost za delo. Zadnje čase je moral člane Sveta KS vabiti na seje s pisemskimi povratnicami. Zato, da je onemogočil izgovore. Krajevna skupnost Regrča vas je na zahodnem robu Novega mesta med KS Šmihel, Težko vodo in KS Golna vas. Pred dobrimi tremi desetletji je bilo tu le nekaj kmečkih domačij, nato pa se je začela zazidava. Danes šteje KS kakšnih 700 duš v okoli 200 gospodinjstvih. Za ustanovitev KS so se odločili, ko so številne mlade družine tu začele graditi hiše. Krajani so bili pripravljeni sodelovati. Kar šiirikrat so si naložili krajevni samoprispevek. Danes so asfaltirane vse glavne ulice, po vsej KS je napeljan telefon, na javno kanalizacijo so priključene vse razen treh hiš, javno razsvetljavo bi bilo treba še razširiti, dosedanjih 26 javnih luči je namreč premalo za obsežno območje. Ker je zmanjkovalo denarja iz samoprispevka. Počastili dan slovenske knjige v Karlovcu Tokrat že četrtič KARLOVEC - 12. decembra so v Karlovcu v Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča že četrtič počastili dan slovenske knjige. Gost letošnje prireditve je bil slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik Boris A. Novak. Ob tej priložnosti je bila predstavljena Novakova knjiga pesmi Sveta Svjetlost, ki je letos izšla pri zagrebški založbi Durieux. Pesmi so prevedli Željka Čorak, Jadranka Matič-Zupančič ter Anamarija in Luko Paljetak. V programu so poleg avtorja Borisa A. Novaka nastopili Karlovški oktet, zagrebška igralka Ljubica Jovič ter Jadranka Matič-Zupančič. Poleg številenga občinstva. predstavnikov slovenskih drušlev iz Zagreba in Karlovca so se prireditve udeležili tudi slovenski svetovalec na Ministrstvu za kulturo RS Silva Novljan, svetovalka splošnoizobraževalne knjižnice v NUK ter predstavniki karlovških mestnih oblasti. Oddelek slovenske knjige v karlovški knjižnici je bil tudi letos bogatejši za več kot 200 knjig, denar za nove slovenske knjige sta prispevala Ministrstvo za kulturo RS in Zavod za odprto družbo. Nove slovenske knjige so bile tudi razstavljene na priložnostni razstavi. Kaže, da je začeto sodelovanje med karlovško Mestno knjižnico in Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto že obrodilo bogate sadove. J. MATIČ-ZUPANČIČ OBISKALI OSTARELE ČLANE V društvu upokojencev Velika Loka smo se spomnili na svoje člane, ki so stari nad 80 let, pa tudi nepokretnih in bolnih. Teh je petintrideset. Obiskali smo jih na njihovih domovih in jim poleg dobrih želja prinesli darila. Denar za obdaritev smo upokojenci sami zbrali s prispevki in srečelovom na svojem letnem srečanju. Darilo je bilo sicer skromno (po 1.000 tolarjev za vsakega), veliko več pa je bilo vredno to, da sc starih ljudi še kdo spomni in jim zaželi zdravja in sreče. Obiski in obdaritve so bili isji dan, ko se je okoli potikal tudi Miklavž. S takšnimi obiski se bomo v društvu upokojencev Velika Loka še spomnili svojih starejših in bolnih članov. F G. so si pomagali s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki na gospodinjstvo. S lem dvojim so zbrali še veliko več kot s krajevnim samoprispevkom. Pri gradnji kanalizacije je bila dogovorjena obveznost 90 delovnih ur na gospodinjstvo, pri telefonu 50 ur. Nekateri posamezniki so pri kanalizaciji opravili tudi po 250 do 300 ur dela. V Novem mestu je leta 1994 potekel zadnji samoprispevek, hkrati pa je propadel referendum z razpisom novega. Mestne KS so od takrat skoroda brez denarja in le životarijo. Člani dosedanjih organov KS so se naveličali svojih dolžnosti. Postopek za volitve organov KS je enako zahteven kot za državne volitve, pristojnost KS pa je po novem zakonu v primerjavi s prej močno spremenjena in omejena. Volitve novih organov KS so bile hkrati z volitvami državnih organov K), novembra. Od 11 mestnih KS je do predpisanega roka vložilo kandidature le 7 KS, v Gotni vasi, Regrči vasi, na Mestnih njivah in v Žabji vasi pa jim kandidatur ni uspelo vložiti in bodo volili nove organe KS 8. decembra. Iz vloženih kandidatur je razvidno, da so si zanje veliko prizadevali dosedanji predsedniki svetov. Kot predlagatelji kandidatov se pojavljajo tudi posamične politične stranke. Ob tem lahko na žalost ugotovimo le to. da stranke krajevnih skupnosti ne bodo rešile, rešitev zanje je le denar za delovanje. Vrnimo se zdaj v Regrčo vas. Dom krajanov je končno oživel. KS Regrča vasje nad delom zgornje etaže postavila brunarico, za preostali del etaže pa so v Jelovici Škofja Loka dobili poceni montažne elemente iz opuščenih programov. Za napeljavo vode, elektrike in za priključek na kanalizacijo je zmanjkalo denarja, prav tako za ureditev centralne kurjave. Stavba je stala prazna in neuporabna, KŠ pa ni imela niti denarja za tekoče vzdrževanje. Zadevo so uredili tako, da so jo dali v najem. S podjetjem LAK (Trgovina, arhitektura, kultura) Novo mesto, d.o. (lastnica je Dušanka Cilka lllavaty), so sklenili pogodbo o najemu. Najemnica je krajevni skupnosti zagotovila v stavbi zanjo potrebne prostore in opravila dograditev. V spodnji etaži je prostor s fitnis napravami in okrepčevalnica, v zgornji pa prostor za aerobiko, borilne športe ter kulturne dejav- V Človeški odnos Vreden javne pohvale V petek, 6. decembra, sem spremljala M. Rozalijo na kontrolni pregled v Ljubljano. Morala bi bila priti že oktobra, vendar je zaradi gripe ostala doma. Naročila sem jo za december in dan mi je bil gornji datum. Šli sva s prvim vlakom kljub hudemu mrazu, da bi le prišla na vrsto. Na recepciji pa so nama rekli, da zdravnica ob petkih nima ambulantnih pregledov, pač pa le ob torkih (verjetno je prišlo do nesporazuma ob naročilu). Uslužbenka nama je predlagala, naj poiščeva zdravnico na oddelku v bolnici, kjer ima vizito. Tam sva bili prijetno presenečeni, kajti vse osebje od vratarja in čistilke do zdravnice je bilo prijazno. Našli sva tudi dr. Jakopinovo, ki je belokranjsko bolnico sprejela ne glede na to, da ni imela ta dan ambulantnih pregledov. Počakali sva kake četrt ure, vse formalnosti so bile urejene, čeprav je morala sestra v drugo stavbo po karton. Taki ljudje, kot je dr. Jakopinova z Onkološkega oddelka, so še premalo plačani za svoje delo. Pokazala je pravega človeka, ki razume stisko ženske, ki se je pripeljala od daleč vsa premražena in na tešče. Premnogokrat pa se zgodi, da nam v domačem kraju piše na vratih kakšnega urada “Danes ni uradnih ur!" ali pa nam kakšen birokrat zabrusi: “Pridite jutri!" V. DERGANC Črnomelj nosti in tečaje. KS ima v stavbi pisarno, sejno sobo in skladišče za potrebe CZ in RK. Podjetje TAK je ob stavbi že uredilo balinišče, urejena je ploščad v izmeri 30 x 30 m za prireditve na prostem (na tej ploščadi bo pozimi naravno drsališče), pri Roku urejena smučarska proga z vlečnico (umetni sneg!), uporabnikom je na voljo tudi trim steza. Pri kolesarski stezi, namenjeni tudi tekmovanjem z gorskimi kolesi, se je zataknilo, ker je po obstoječi zakonodaji ta “kot poseg v naravo” prepovedana... V domu krajanov v Regrči vasi in ob njem je tako nastalo družabno in športno središče, ki bo s pestro ponudbo zagotovo privabljalo ne le okoliške krajane, pač pa tudi mnoge meščane in zlasti mladež. KŠ Regrča vasje uspešno premostila svoje težave z denarjem pri urejanju doma. Le upamo lahko, da ob zagati, v kakršni so vse KS, takšno reševanje ne bo postalo edino zveličavni recept! MILOŠ JAKOPEC Izseljenski koledar 97 Veliko zanimivega branja Slovenska izseljenska matica je izdala tradicionalni Slovenski izseljenski koledar za prihodnje leto, namenjen predvsem Slovencem po svetu, vendar je po svoji vsebini zanimiv in privlačen tudi za Slovence doma. Š svojim zunanjim videzom bo gotovo posebej pritegnil dolenjske rojake, saj jena naslovnici lep barvni posnetek Novega mesta. Dolenjska pa se predstavlja tudi na zavihku. Koledarski del je tokrat obogaten s slikami slovenskih domačij, kozolcev, znamenj, stiskalnic, čebelnjakov in drugih stvaritev ljudskega genija. Bralni del prinaša vrsto zanimivih prispevkov o ljudskem ustvarjanju, o škofu Slomšku, o slovenski narodni manjšini v zamejstvu, o starih pustnih običajih, o francoski vojski na Slovenskem, o Slovencih v deželi faraonov in druge. V literarnem delu se predstavljajo izseljenski in domači literati, med njimi tudi Dolenjci, denimo France Papež, Cvetka Kocjančič in Anica Zidar. Ivan Cimerman je pripravil sprehod po Sloveniji z vrsto barvnih fotografij, o življenju in delu Slovencev po svetu pa govore prispevki: Kratek oris Slovencev v Avstraliji od začetka do danes, Kanadski Slovenci v znamenju obletnic, Pisatelj, esejist, umetniški fotograf dr. Evgen Bavžar, O Slovencih na južnem Koroškem v Avstriji in drugi. Kot običajno je v koledarju dodan tudi del, napisan v ang- ČAKA KC JANEZ TRDINA NA PRVO NESREČO? Tako kot smo veseli prenove velike dvorane v Kulturnem centru J. Trdine in prvih prireditev v njej, tako se mnogi obiskovalci tega hrama kulture zaskrbljeno vprašujejo, kdaj bo urejena še razsvetljava pred domom. Ko ljudje zvečer iz razsvetljene velike veže stopajo skozi steklena vrata na stopnišče pred poslopjem, se začno muke in težave. Zlasti starejši meščani s tipajočimi koraki iščejo opore na stopnicah, ki jih tema pred domom nevarno skriva. Bilo je že nekaj padcev, a ne zavoljo poledice ali snega! Ljudje zavoljo teme ne vidijo stopnic in njihove globine, pa se spotikajo in jezijo. Se v Trdinovem hramu zavedajo nevarnosti nesreč, ko ljudje zapuščajo prireditve? Baje so kabli za razsvetljavo že nekaj časa v zemlji, osvetlitev prostorov pred domom pa le še m v redu. Doklej? -ek NOVOMEŠKI UPOKOJENCI IMAJO LIKOVNI KROŽEK NOVO MESTO - Novomeški upokojenci smo ustanovili novo interesno skupino - likovni krožek. Dobivamo se vsako sredo v likovni delavnici OŠ Grm. Vabimo vse, ki vas veseli skikanje, da se nam pridružite. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 212-14. KZ. AA AAV/V1|#K V/ I * knjigi spominov “Kar sem živel’ _________________________ Mojc mnenje o njej in njeneu avtorju, Rupnikovem propagandnem ministric Prelistal sem knjigo domoMjj skega propagandnega minisl® Stanka Kocipra ‘Kar sem živel•; Med listanjem so mi misli nazaj v leto 1944. V zvezi s N* gospodom sem se spomnil našle*; njega dogodka: Nekje sredi leta 1944 jo je udarna brigada NOV zaseoj položaje med IVebnjem in Dol*; ničem v okolici vasi Krušni V|tj Ko sem si v neki hiši pripravil* prostor za krajši nočni počil® sem opazil dva kosa papiC’ očitno iztrgana iz neke revije.^ zorno sem si ogledal dve sliki. prvi sliki: na nekem odru znaši* ko odprtimi usti in naprej nek«1 ko navzgor iztegnjeno rokoajji žak, v ozadju nekaj nemških C cirjev. Na drugi sliki taisti gosp elegantno oblečen v nemško formo, v družbi generala Ru| ka in visokih nemških SS oficirji' 'Ihkrut niti nisem prav razumeli kaj gre. Zaznal sem le, da je J gospod visok belogardistični vn ja. Vse skupaj sem oddal sekre?, ju SKOJ-a. Pozneje (v Gorjam*' so v štabu zvedeli, da ta šef N? gardistične propagande tekniepj propagandi s propagandnim nnf sirom tretjega raj ha GoebbchJ in da presega no sposobni ruske in angleške propagan1 ministre. Štab brigade je sk: preko novomeških domobral Kocipru čestitati in zaželeti usC v tekmovanju z Goebbelsoo lažeh. V Slovenijo se je vrnil “tih r junak" Kociper, dvakratni izd1 lec. Prvič je izdal slovenski n;>r ko je prisegel, da se bo kot p1’* gač okupatorju boril proti lasi' mu narodu - proti NOG; dr* ko se je tik pred koncem požvižgal na svojega tasta ia1 mandanta vseh belogardč Rupnika, na svoj narod in ni’ zadnje na svojo vojsko - belo! diste, češ naj se rešijo, kakor" in znajo. Vrnil se je pod ok1 nekdanjega zvestega domobr* Antona Drobniča, danes pn1 moža, ki uspešno popravlja “k1 ce”, ki so se zgodile zvestim p? gačem italijanskega in nemšk okupatorja. Vrnil seje človek napiše knjigo, človek, ki je sol da je šlo veliko slovenskih fa* v smrt, in ne nazadnje človek zopet dela na tem, da se nak rod ponovno spre. Veliko knjig sem prebral.1 veliko neresnic z ene in d*1 strani, vendar toliko neresni*' jih je v knjigi Stanka Kocipr* ne! Po božji zapovedi "Ne I* naj mu bog oprosti! VILI DOL^j Majerjeva 12, Mar'1 ZAHVALA DRUŠTVA NOVO MESTO NOVO MESTO - Druš0* Novo mesto se po uspešno * peljanem simpoziju “Mesi-vloga, pomen in razvoj No'* ga mesta v prihodnjem tis0 letju” in po izidu zbornik11 enakim naslovom iskreno 'le valjuje vsem, ki so omog0| tako organizacijo in izved* simpozija kot izdajo zbornik Zahvala velja avtorjem: * Stanetu Grandi, doc. dr. Ja zu Gabrijelčiču, Joži Miki* prof. dr. Bogomiru Kova*; Marjanu Osolniku, mag. V rinki Miklavčič, prof. dr. Joe tu Gričarju, dr. Juliju Nema* ču, Vladu Petroviču, prof. * Mihi Japlju, doc. dr. Jane* Useniku, Jovu Grobovšku.* Andreju Smrekarju, dr. M* janu Ravbarju.prof. mag. v- j dimim Braču Mušiču, Marja* Lapajneti!, Božu Kočevar! Vladu Stariču, Šimu GogW Branku Vlašiču in Andm Mamiloviču. Zahvaljujemo se s po n z* jem: Krki, Revozu, Dolenjk banki. Mestni občini Na- mesto, Tabakumu, Neapom Snežniku iz Kočevske Rek Bramaeu, Golfu, MiramarH Ljubljane, OZ Hrast, K* Novoterm, Vesni iz M a ribe' G-MiVM iz Grosuplja, Ba* Pionirju MKI, VGP, Dera Ljubljane, Pamu, Mizars? Bobič, Vašemu kanalu in P1 teniškemu listu. Vsem želimo veliko uspel* v novem letu. Društvo Novo me? Knjižna vzgoja že v vrtcih Dodatna spodbuda v Novem mestu: diplome MALČEK BRALČEK in nagrade za najmlajše ljubitelje knjig Že kar nekaj let mnogi pedagogi, knjižničarji in starši pa tudi babice in dedki opažajo, da naši otroci vedno manj bero. Ob tem zlasti starejši ljudje radi povedo, kako so nekoč živeli bolj preprosto, a hkrati bolj zdravo življenje, ko so našli čas tudi za lepo knjigo. Zdaj, v dobi silnega znanstveno-tehničnega napredka (ob katerem pa se narava hkrati vedno bolj duši v smeteh), marsikdo ugaša zanimanje za leposlovno besedo, otroško in poljudnoznanstveno knjigo. “V naše življenje smo sprejeli radio, televizijo in računalnik in vse to je nekako spodrinilo branje. Ker želimo iti s časom v korak, smo vsa čuda tehnike spustili tudi v vrtec, nikakor pa ne želimo zavreči tistih vrednot iz nekega prejšnjega obdobja, ki so se pokazale kot dobre za otrokov razvoj.” S temi besedami je 3. decembra popoldne Majda Kušer-Ambrožič, pedagoška voditeljica novomeških vzgojno-varst-venih organizacij, v vrtcu Pe-denjped na Drski govorila staršem in vzgojiteljicam o pomembnem načrtu zgodnje knjižne vzgoje naših najmlajših. Že drugo leto vodi projekt, ki so mu v VVO namenili prednostno nalogo. Lani sojo začeli uresničevati s tem, da so v vrtcih in njihovih oddelkih vpeljali knjižne kotičke. Večina vrtcev je uvedla tudi izposojo knjig domov, letos pa so starše in otroke dodatno spodbudili: uvajajo diplomo MALČEK BRALCEK, namenjeno tudi otrokom, ki hodijo v vrtec in so stari vsaj tri leta. Če bodo skupaj s starši v tem šolskem letu prebrali vsaj tri knjige in dali o tem kakršnokoli povratno informacijo, bodo dobili diplomo in nagrado. V novomeških vrtcih se dobro zavedajo, kako pomembno je otroku že v predšolski dobi približati prekrasen svet pravljic, mu prek njih bogatiti besedni zaklad, negovati ljubezen in občutek za materni jezik, z vsem tem pa vsajati v razvijajoči se mladi um veselje do spoznavanja prvih, drobnih skrivnosti velikega sveta. S tem otrokom na široko in zgodaj odpiramo vrata do knjig. Sklop zgodnje knjižne vzgoje podpirajo z vzporednimi dejav-nostmi za otroke, starše in vzgojitelje. Pripravili bodo obisk pravljičarja, pesnika, pisatelja, ilustratorja in predavanje knjižničarke za starše. Dodatno bodo izobraževali vzgojiteljice, obiskovali bodo pionirske in šolske knjižnice pa razstave in še kaj. V vrtcu Pedenjped so za ta namen predzadnji torek popoldne pogumno zaorali eno izmed hvaležnih brazd. Povabili so starše in njihove otroke, zapele so članice ženskega pevskega zborčka VVO Novo mesto, ravnateljica vrtca Metoda Turk pa je po pred-stavitvi projekta pozdravila pisateljico Ivanko Mestnik in akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dol. Toplic. Pisateljica je kratko spregovorila o svojih dosedanjih petih mladinskih knjigah, slikar pa je pokazal izvirne ilustracije za knjigo Veseli december, ki so jo obiskovalci srečanja lahko tudi kupili. Vsi so hkrati toplo pozdravili upanje Majde Kuše r-Ambrožič, da bodo "v vrtcu radi natisnili ob koncu šolskega leta vsaj tisoč diplom MALČEK BRALČEK, kar bodo naredili z največjim veseljem!” T. GOŠNIK iril u= m Ci% I Nataša Mihelič gre po maminih in očetovih stopinjah SODRAŽICA - Marca letos je nadarjena pevka Nataša Mihelič iz Sodražice posnela kaseto, aprila pa še zgoščenoko pod nazivom “Naj zapojem”. Izdelek je bil med poslušalci in gledalci zelo lepo sprejet tudi zaradi tega, ker sta nekaj pesmi skupaj zapela z Otom Pestnerjem, ki je tudi avtor več skladb. Pesem “Ostal je spomin” poje Nataša z mamo Bernardo, zato je bila deležna naklonjenosti poslušalcev srednje generacije. Nataša izhaja iz znane glasbene družine Mihelič; oče France je s svojim ansamblom več kot dve desetletji v samem vrhu slovenske na-rodno-zabavne glasbe. Še posebej je zaslovela na mariborski Veseli jeseni, saj je zmagala s pesmijo “Ati, daj, še enkrat zaigraj”. Avtorja pesmi sta Oto Pestner in Ivan Sivec, na harmoniki pa je zmagovalko spremljal oče France. Sedaj se pripravlja za številne prireditve in novoletne nastope. 25. decembra bo v sodraski župnijski cerkvi dobrodelni božični koncert, na katerem bodo nastopili: domači pevski zbor in dekliška skupina, ki deluje v okviru Društva prijateljev mladine iz Sodražice, Nataša in skupina New Swing Quartet. Ves izkupiček s prireditve bodo namenili pred kratkim ustanovljenemu društvu Kresni-ček, ki je že pripravilo izdelovanje adventnih vencev. V portoroškem hotelu Palas nodo snemali novoletno oddajo za TV-3. “Za prihodnje leto imam v načrtu novo zgoščenko in kaseto. Nekaj skladb imam že pripravljenih, druge zbiram, več skladb bom skom-ponirala sama. 'Ihdi tokrat bo imel pri nastajanju kasete in zgoščenke pomemben delež Oto, ki je hkrati tudi producent,” pravi Nataša. M. GLAVONJIČ ZA VESELI DECEMBER V tednu od 1. do 7. decembra so na račun Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: Bcrus, d.o.o., 50.000; KS Otočec 30.000; Mizarstvo Bobič 15.000; Edo Drobnič, s.p., 3.000; Območni odbor ZB NOB Novo mesto 3.000; Ivan Derganc, s.p., 3.000; Spina, d.o.o, 20.000; Marjetka Medvešek, s.p., 1.000; okrepčevalnica Pri Arae-rikancu 4.000; Slavko Pavlin, s.p., 5.000; Simon Radulovič 2.000; Alojz Cvelbar, s.p., 5.000; Anton Ravbar, s.p., 3.000; KMR, d.o.o., 6.000; Gostilna Kolesar-Tekavčič 5.000; Jože Stibrič, s.p., 5.000; Jože Lindič, s.p., 3.000; Darko Golob, s.p., 5.000; Tesarstvo Jože Fabjan 15.000; Ljudmi- la Kapš, s.p., 3.000; Andrej Krme 2.000; Elektromehanika, d.o.o., 5.000; Dekorplast, d.o.o., 7.000; Emil Čimerman, s.p., 5.000; Sophos, d.o.o., 10.000; Mestna občina Novo mesto 500.000; Bogdan Zupančič 2.000; Mizarstvo in trgovina Krajnc Ivan, s.p., 15.000; Eventus, d.o.o., 24.000; SKB Banka, d.d., Glavni trg, 10.000; Matilda Tisovic, s.p., 2.000; Gašper Majzelj, s.p., 4.000; Ljudmila Gorenc, s.p., 2.000; Stane Košljar, s.p., 4.000; Miro Banič, s.p., 3.000; Stanislav Grubar, s.p., 3.000; Tfat-nik, d.o.o., 47.250. V delu in materialu so nam pomagali: Dom starejših občanov 30.000; Dolenjka, d.d., 50.000. Hvala vsem! Na'žiro računu št. 52100-678-80209 se je nabralo že 4.120.500 tolarjev. MODNI KOTIČEK Zakaj jemo siti Hranjenje je človekova osnovna potreba, ki jo mora zadovoljevali, če želi preživeti. Vendar gre tudi za užitek. Kar spomnimo se zavaljenih Rimljanov, ki so dneve in dneve ležali ob bogato obloženih mizah z najrazličnejšimi vrstami okusne hrane! Niso bili lačni, ampak požreSni. Niso poslušali svojega gladu, pač pa apetit. Tega so se seveda tudi zavedali, saj so organizirano gradili tako imenovana “bru-liališča ", kamor so zaužito izločili, in nadaljevali z uživanjem v basanju s hrano. Danes živimo v drugačni družbi in se taki obredi ne dogajajo, toda požrešni ostajamo vseeno. Zakaj jemo, kadar nismo lačni? 1. Dolgčas nam je in začnemo motoviliti po kuhinji, kjer nas premami poln hladilnik. 2. Hrana ima dober okus. 3. “Sami smo in čas je, da nekaj zaužijemo. ” 4. Nekaj pretresljivega se nam je zgodilo, zato zaslužimo prigrizek. 5. Mame so nas vedno silile s hrano. 6. Pogosto hranimo stres namesto lakote. 7. Pomirja nas. 8. Veliko časa preživimo pred televizijo. 9. Ker jo imamo pred seboj. 10. Maščevanje: partner želi, da shujšamo, 11. Življenje ni pravično -nekateri pojejo gore hrane in so suhi. 12. Žejo zamenjamo za lakoto. Glavna znaka za lakoto sta: kruljenje v želodcu in slina v ustili. Če vas med obroki mika hrana, se poskusite zamotiti z aktivnostmi ali pa pojejte kos sadja, jogurt. Vsekakor pa si tu in tam lahko privoščite dan za “požrtijo", saj je to ne nazadnje del našega užitkarstva. In ne pozabite na telovadbo! JERCA LEGAN Za nove občine Iz litijskega občinskega sveta LITIJA - Na podlagi vladnega obvestila za lokalno samoupravo v septembru pa tudi že prej se je na območju občine Litija pojavilo več predlogov za oblikovanje občin. Mestna skupnost Litija predlaga ustanovitev dveh občin: Litija naj bi zajemala območja sedanjih krajevnih skupnosti: Jevnica, Kresnice, Ribče, Vače, Mestna skupnost Litija, Sava, Polšnik, del Jablaniške doline (Breg, Zagorica, Tenet iše) in naselje Moše-nik iz občine Žagorje. Občina Šmartno naj bi zajemala KS Velika Štanga, Štangarske Poljane, Šmartno pri Litiji, Veliko Kost-revnico, Jablaniško dolino (Gradiške Laze, Gradišče, Jablaniške Laze, Jablaniški potok, Cerovica, Bukovica, Selšek, Zgornja in Spodnja Jablanica), Primskovo, Gabrovko in Dole pri Litiji. Vloge za ustanovitev svoje občine so oddale še KS Dole, Šmartno pri Litiji, Kresnice, krajani naselja Kostanjevica za pripojitev k Občini Trebnje. Svetniki so na zadnji seji konec preteklega tedna z zaskrbljenostjo in skrbjo pregledali vloge in ugotovili, tla za bodočnost Litije ne pomenijo nič dobrega, kajti prizadeto bo območje celotne občine, če pride do odcepitve večjega dela. Litija bo postala majhno podeželsko mesto v središču Slovenije. M. ŠUŠTERŠIČ ŠOLI TELEFONSKO GOVORILNICO VELIKE LAŠČE - V osnovni •šoli Primoža Trubarja bo "Klekom v kratkem postavil telefonsko govorilnico. Dela bodo opravili brezplačno. Namenjena bo predvsem šolarjem. Nestrpnost se pojavlja, a ni skrb vzbujajoča Občinski otroški parlament NOVO MESTO - Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto je bila organizatorica občinskega otroškega parlamenta, ki je zasedal 28. novembra v mali sejni dvorani ZavarovalniceTilia. Učenci osnovnih šol novomeške, šentjernejske in škocjanske občine so razpravljali o Pravilniku o pravicah m dolžnostih učencev v osnovni šoli. Razpravo, ki je potekala zelo kritično, je vodil predsednik parlamenta Grega Hudovernik, učenec OŠ Grm. Učenci so menili, da se teorija in praksa pravilnika mnogokje razhajata, krivdo za to pa so iskali tako na strani učencev kot učiteljev. Predvsem so se strinjali s tem, da je zelo velik problem pomanjkanje dobrih učiteljev, nedisciplina, ki ima za posledico slabo znanje določenega predmeta, krivično ocenjevanje nekaterih učiteljev pri ustnem izpraševanju in odnosi učitelj-ucenec, ki so v nekaterih šolah že prav skrb vzbujajoči. Prepričani so, da se težave lahko rešijo brez večjih posledic s sprotnim reševanjem konfliktov najprej v razredni skupnosti in šele nato pri svetovalni službi ali pri ravnatelju. V razpravi so se dotaknili tudi teme nestrpnosti med učenci in ugotovili, da se ta sicer pojavlja, vendar še ni zaskrbljujoča. Na koncu so izbrali še dva predstavnika, ki bosta zastopala njihovo mnenje na otroškem parlamentu v stavbi Državnega zbora, ki bo v sredini decembra. To sta učenec OŠ Grm Grega Hudovor-nik in učenka OŠ Šmarjeta Eva Dunc. jreNA PUGELJ RADA POLSUŠAM RADIO MAX Občina Trebnje ima sedaj svojo radijsko postajo z imenom Max. Ta radio predvaja zelo dobro glasbo. Vsaj jaz mislim tako. Všeč mi je, da predvajajo predvsem lechno glasbo. To pa zato, ker mi domača zabavna glasba ni niti najmanj všeč. Kadar sem sama doma, vedno poslušam radio Max, še posebej pa rada prisluhnem pesmim skupine Caught in The Act. Napovedovalci se prav prisrčno pogovarjajo s poslušalci in se tudi pošalijo. Najbržjih tudi zaradi tega radi pokličejo. Jaz na radio Max še nisem poklicala, bom pa to kmalu storila. ALEKSANDRA KRALJ, 6.r. OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert NARAVOSLOVNI DAN 12. oktobra smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Arboretum Volčji Potok. Videli srno veliko različnih dreves in živali. Najlepši mi je bil labod. Ko smo si vse ogledali, smo se z veseljem odpravili domov. Moj prvi naravoslovni dan mi bo ostal v lepem spominu. IGOR VOGRIN, l.r. OŠ Velika dolina PREMALO ČASA IMAJO ZAME Sedim pri mizi in premišljujem, kako naj začnem. Kako z besedo na dan? Ali me bo mama razumela? Sedim v kuhinji in jo gledam. Bila je tišina, le ropotanje posode se je slišalo, ker je pomivala. Kdaj pričnem. “Veš, mama... Počutim se osamljeno. Oče in ti veliko delata in se obremenjujeta z raznimi deli: ti z gostinstvom, ata pa s kmetijstvom. Ob vsem tem čisto pozabita name. Ni nedelje, da bi šli skupaj na kakšen izlet. Ni in ni. Ali sploh veš, da imam velike in majhne težave? Mislim, da ne.” In mislim naprej. Kako bi ji povedala, da ima psica mladiče. Ati mi grozi, da mi jih bo pobil, in ponoči se mi sanja o tem. Ah, to bom še pustila in razmislila. FANI BOGOLIN, 8.a OŠ Artiče IZLET NA URŠLJO GORO Ati nas je povabil na planinski izlet s sodelavci na Uršljo goro na Koroškem. Že dan prej smo pripravili rezervna oblačila, čokolado, lešnike, sendviče in sokove. Zjutraj smo zgodaj vstali, se oblekli in najedli. V Novem mestu nas je že čakal avtobus. Ker je bilo hladno, je šofer vključil gretje, toda začelo se je ka- BOŽIČNO-NO VOLETNE DELA VN1CE V DOLENJSKEM MUZEJU - November je bil v muzeju posvečen spoznavanju dveh obrti: pletarstvu in tkanju. Ob razstavi Pletarstvo v Topliški dolini je pletar Cveto Kastelic predstavil svoje delo in material, nato pa so učenci tudi sami poskusili opletati steklenice, plesti koške itd. (na sliki). Pri tkanju so se učenci najprej seznanili s pridelavo in predelavo lanu, nato pa so sami na preprosti tkalski napravi stkali okrasno zapestnico. Dolenjski muzej prijazno vabi otroke 18., 19. in 20. decembra od 13. do 15. ure na božično-novoletne delavnice, ko bodo izdelovali razna darila ter okrasje za jelko iz slame in gline. (Ivana Tanko) SPODBUJANJE GIBALNEGA RAZVOJA OTROK-Vvrtcu Žužemberk že vrsto let ugotavljamo, da vzgojno delo brez pomoči staršev in njihovega sodelovanja ne bi bilo uspešno. V letošnjem šolskem letu smo si oddelki WE zastavili skupen prednostni cilj - spremljanje otrokovega gibalnega razvoja na vseh starostnih stopnjah v predšolskem obdobju. V ta projekt so vključeni starši in zunanji sodelavci. Prvi korak k temu je že storjen. S pomočjo vodstva šole in staršev smo s preureditvijo garderobe dobili prostor za vsakodnevna razgibavanja. Janov očka Miha je izdelal dve lestvi, Urški n očka Rafko ju je pritrdi! na steno v garderobo. Na njih bodo otroci preizkušali svojo moč, pogum, zadostili potrebo po gibanju ter imeli več možnosti za razgibavanje z dodatnimi sredstvi. Za pestro razgibavanje je poskrbela še Dominikova mamica Klavdija, ki je izdelala krajše palice za osvajanje preprostih osnovnih gibalnih vzorcev, pri petju, kot ritmični instrument in k večji komunikaciji, saj jim palice služijo celo za mikrofon. (Olga Longar, VVE Žužemberk) diti. Hitro je parkiral avtobus. Odšli smo na svež zrak. Ko se je prezračilo, smo nadaljevali pot. Že čez nekaj časa se je avtobus ustavil, ker je zmanjkalo nafte. Šoferje hitro popravil napako. Po dveh urah smo prispeli na Ledine. Vzeli smo nahrbtnike in se odpravili na Uršljo goro. Na vrhu je planinska koča, cerkev in oddajnik. Najedli smo se, odpočili in odšli nazaj. Na poti domov smo si ogledali rojstno hišo Prežihovega Voranca, Videli smo, kako so včasih kuhali na odprtem ognjišču. Cela kuhinja ie bila črna. Domov smo prišli zelo pozno in bila sem zelo utrujena. JANA BAČAR, 2.r. novinarski krožek OŠ Dolž Z GODBO V NOVO LETO TUDI LIDIJA POLŠAK - novovzhajajo-ča popevkarska zvezda Lidija Polšak bo to soboto ob 20. uri žgo-lela v metliški športni dvorani na prireditvi Z godbo e novo leto. Lidija je pred kratkim izdala svojo piro kaseto, za nastop e Metliki pa jo je navdušilo celjsko podjetje Svagula. Godbeniki pričakujejo gledalce tudi iz sosednjega Črnomlja, saj bo v programu sodelovala tudi tamkajšnja godba na pihala. Obeta se prijeten, vznemirljiv in duhovit večer. PRI SV GREGORJU - V podružnični šoli pri Sv. Gregorju mladi učiteljici Nataša Mihelič in Milena Bracovič poučujeta 19 otrok. Učilnice in drugi šolski prostori so stisnjeni nad trgovino večnamenske stavbe. Čeprav smo ta mali, a zelo zanimivi kolektiv matične sodraške šole obiskali v popoldanskih urah, je v učilnicah kar mrgolelo. Učiteljici sta povedali, da otroci radi hodijo v šolo, po pouku pa ne odhajajo domov, ker se v šoli prav lepo počutijo, saj imajo prijateljev v razmetanih vaseh bolj malo. Prosti čas jim izpolnjujejo številni krožki. Sicer pa se delovne razmere v šoli izboljšujejo. Letos so jim napeljali telefon, uredili sanitarije, do konca leta bo nared še garderoba. Žal imajo učenci telovadbo še vedno v učilnicah, športnih pripomočkov nimajo, poleti pa telovadijo na asfaltu pred gasilskim domom. “Pomembna pridobitev za šolo in starše je kombi za prevoz, ” pravi vodja podružnične šole Milena Bracovič. Na območju “Gregorije" namreč grozi nevarnost medvedov, čeprav v zimskem času ne, saj pravijo, da mrcina pozimi spi. To pa ne drži povsem, kar prav dobro vedo učenci, ki so se z živaljo že srečevali tudi na snežni odeji. (Foto: M. Glavonjič) TELEVIZIJSKI SPORED 'ftlerizjja si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 12. XD. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 OTROŠKI PROGRAM POLICAJ IN CEF1ZEU 10.40 NAJHUJŠI DAN V MOJEM ŽIVLJENJU, avstra. film 11.10 TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, Italij. dok. serija, 19/26 11.40 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, tv igrica 15.30 TEDENSKI IZBOR DOSJE 16.20 ALIČA evropski kulturni magazin 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI. Špan. naniz., 25/26 17.35 HUGO, tv igrica 18.0ffPO SLOVENIJI 18.30 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.35 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 TEDNIK 21.25 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.05 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 11/22 23.50 ELLEN CLEGHORNE. ponuv. amer. naniz, 4/15 SLOVENIJA 2 8.00 'Cilenški izbor: Šolska Iv; 12.05 V žarišču - 10.25 Vil DTsere: Superveleslalom (ž) ■ 11.20 Košarka -12.45 Sarafina, amer. film -14.20 Sodnikova žena, Špan. nadalj., 1/6 -17.30 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 10/22 - 16.00 V slogi je moč, avstral. naniz., 4/50 -16.15 Košarka -18.40 Korenine slovenske lipe. 10/24 -19.10 Ellcn Cleghornc, amer. naniz., 4/15 - 19.35 Izzivalci, franc, naniz., 14/16 - 20.00 Angel, varuh moj, amer. naniz., 3/13 - 20.45 Podoba podobe - 21.35 Tv portret - 23.20 Umetniški večer KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 18. dela) -11.05 Oprah show (ponov. 18. dela) - 11.50 ’Alo ’alo (ponov. 16. dela) -12.20 Očka major (ponov. 18. dela) - 12.45 Nora hiša (ponov. 18. dela) -13.10 Cooperjeva drušina (ponov. 18. dela) -13.35 Princ z Bel Ara (ponov. 18. dela) -14.00 Vfojak naj bo (ponov. 4. dela) - 16.00 Oprah show (19. del) -16.50 Drzni in lepi (19. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (20. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (19. del nadalj.) - 18.10 Očka major (19. del naniz.) -18.40 Nora hiša (19. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (19. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (19. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (20. del naniz.) - 20.30 Roka pravice (3. del naniz.) - 21.15 Nenavadna doživetja (dok. oddaja) - 22.05 Smith in Jones (8. del naniz.) - 22.35 ’Alo ’alo 17. del naniz.) - 23.15 Vitez za volanom (7. del naniz.) - 0.05 Dannyjcve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 80/100) - 13.05 Santa Barbara (serija) -13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Besede, beseda, besede • 17.35 Lepa naša (dok. oddaja) -18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v saboru -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Kulturna krajina - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovanja - 22.50 Filmska noč PETEK, 13. m SLOVENIJA 1 8.45 - 2.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 39/52 9.35 PAJE MESTO, kan. naniz., 28/31 10.00 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE 11.00 ALFRED NOBEL Šved. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.55 P1NCHAS ZUKERMAN V LJUBLJANI, 2. del 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.35 RISANKA 19.00 PODARIM - DOBIM 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 RONDO KVIZ 20.25 PLANET IN 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 12/22 23.45 SO LETA MINILA, ponov. angl. naniz., 18/20 0.15 NIHČE ME NE UUB1, nem. film SLOVENIJA 2 9.00 Euroneivs - 9.25 Val DTsere: veleslalom, 1. tek (ž) -10.35 Tedenski izbor: Poslovna borza; 10.45 V žarišču; 11.05 Korenine slovenske lipe, 10/24; 11.35 Umetniški večer -12.25 Športni film -12.55 Val DTsere: veleslalom, 2. tek (ž) -14.05 La Baule Les Pins, franc, film - 15.45 Sova: Umor, je napisala, amer naniz, 11/22- 16.30 So leta minila, angl. naniz., 18/20 - 17.00 Šport - 18.00 Alpe Jadran -18.30 Koncerti za mlade - 19.30 Izzivalci franc, naniz., 15/16 - 20.00 Umor L stopnje, amer. nadalj., 8/23 - 20.50 New Yack City, amer. film - 22.25 Videošpon KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 19. dela)-11.05 Oprah shovv (ponov. 19. dela) -11.50 ’Alo ’alo (ponov. 17. dela) -12.20 Očka major (ponov. 19. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 19. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 19. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 20. dela) - 14.00 Vitez za volanom (ponov. 7. dela) -15.00 Karma -16.00 Oprah shovv (20. del) -16.50 Drzni in lepi (20. del nadalj.) -17.15 Drzni in lepi (21. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (20. del nadalj.) -18.10 Očka major (20. del naniz.) -18.40 Nora hiša (20. del. naniz.) -19.05 Družinske zadeve (20. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (20. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (21. del naniz.) - 20.30 Ned in Slaccy (4. del naniz.) - 21.1X1 Beg iz Nevv Yorka (film) - 22.40 Karma - 23.40 Ulica ljubezni (4. del naniz.) HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (strija, 81/100) -13.05 Santa Barbara (serija) - 13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Danes v saboru -17.35 Govorimo o zdravju - 18.10 Kolo sreče-18.40 Računalniški virus-19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.45 Lepa naša (shovv program) - 21.3(1 Moja zgodba o Hrvaški (dok. oddaja) - 22.00 Pol ure za kulturo - 21.45 Pol ure za kulturo - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub d.d. - 23.20 "Križari" (dok. serija, 2/4) - 0.15 Poročila HTV 2 13.55 Tv koledar -14.05 Seinfeld (hunt. serija) -14.30 Dobiček (serija 7/8) -15.15 Triler -16.15 Mesto dečkov (amer. film) - 17.55 Smogovci (olr. serija) -18.25 Risanka -18.35 Hugo, Iv igrica -19.00 Divje srce (serija, 78/160) - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Zakon v L. A. (serija, 9/22) - 21.20 Brit. film - 23.10 Jeleni z divjega zahoda (hum. serija, 8/15) - 0.00 Skrivnostne igre (amer. film) -1.35 Košarka SOBOTA, 14. XD. KANALA 8.30 Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka - 10.30 Glasbena oddaja -11.30 Očka major (ponov. 20. dela) -12.00 Palček Tom (film) -13.30 Pol flamingov (35. del nadalj.) -15.00 Cooperjeva druščina (ponov. 20. dela) -15.25 Princ iz Bel Aira (ponov. 20. dela) -16.00 Alf (7. del) -16.30 Mupet shovv -17.00 Mala morska deklica (24. del risane serije); Račje zgodbe (34. del risane serije) -17.55 Disnevvs -18.15 Ta čudna znanost (3. del naniz.) -18.40 Kung Fu (5. del naniz.) -19.35 Življenje v mestu (4. del naniz.) - 20.30 Zapeljevanje (film) - 22.20 Vročica noči (4. del) -13.10 Vroči pogovori (4. del naniz.) - 23.40 Otok jamskih deklet (erotični film) A? uoiifMjSKe H BEl f KKA1IML STU k/io jjc>:i o mi ts -D NEDELJA, 15. XD. SLOVENIJA 1 7.45 - 23.05 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 9.30 SKRIVNOST SEDME POTI. ni-zoz. nadalj.. 2/13 9.55 NEDELJSKA MAŠA I UH) PODOBE NARAVE, kan. serija, 3/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA * 12.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.05 DLAN V DLANI 15.20 KOŠČEK NEBES. amer. film 17.00 DNEVNIK I 17.10 UNICEF 50 Let 18.00 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.15 MOŠKI ŽENSKE 22.15 DNEVNIK 3, VREME. ŠPORT SLOVENIJA i 8.10 Emil in detektivi, nem. film - 9.40 Lahkih nog naokrog • 10.25 Vil DTsere: superveleslalom (m) - 11.45 Tedenski izbor: Videošpon; 12.15 Tv avtomagazin; 12.45 Na vrtu - 13.15 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 12/22 - 14.05 Kinoteka: Ninočka, amer. film (čb) - 16.00 Smučarski skoki -18.30 Smučarski teki - 19.00 Košarka - 19.30 Gracc na udaru, amer. naniz. 1/26 - 20.00 Sodnikova žena. Špan. nadalj.. 2/6 - 20.50 Ameriški prijatelj, nem. film - 22.50 Novice iz sveta razvedrila SLOVENIJA 1 7.45 - 2.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.40 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 9.50 0. J. 9.00 MALE SIVE CELICE, kviz 9.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 10.30 ARGENTINSKI NACIONALNI MLA-v DINSKIZBOR 11.10 SVET DINOZAVROV ponov., 13/13 11.40 ANALITIČNA MEHANIKA, 48/52 12.10 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, tv igrica 14.20 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 5/26 15.05 KINOTEKA: NINOČKA amer. film (čb) 17.00 DNEVNIK 1 17.10 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudno-znan. serija, 8/10 18.00 NA VRTU 18.30 OZARE 18.35 HUGO - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 PAVAROTTI V MODEN1 - otroci vojne 1996 21.40 ZA TV KAMERO 21.50 COUSTENAU PONOVNO ODKRIVA SVET dok. serija, 2/12 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 13/22 0.00 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 25/25 0.25 LOV NA METULJE, franc, film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.25 Tedenski izbor: Planet In; 9.55 Mostovi; 10.25 Vfcl DTsere: smuk (m) • 11 .SJ Podoba podobe -12.45 Tv portret; 14.30 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 13/13 -15.25 V računalniški dobi, amer. dok. serija, 2/13 -15.50 Rondo kviz, ponov. -16.10 Podarim - dobim -16.30 Atletski miting -17.00 Smučarski teki -17.55 Rokomet -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 16/16 - 20.00 Vilika dirka, amer. film - 22.30 Tv avtomagazin - 23.00 Sobotna noč KANALA 8.30 Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka - 10.30 Glasbena oddaja - 11.30 Nora hiša (ponov. 20.'dela) - 12.00 Goljatova vrnitev -13.40 Daklari (15. del naniz.) -15.10 Najstniki proti vesoljcem (4. del serije) - 15.30 Super samuraj (4. del serije)-16.00 Alf (8. del) -16.30 Mupet shovv -17.00 Mesto tigrov (mlad. film) -17.50 Mala morska deklica (2. del. rasanke) -18.15 Korak za korakom (4. del naniz.) -18.40 Miza za pet (4. del naniz.) -19.35 Lovec na krokodile (4. del dok. serije) - 20.30 Phar Lap (film) - 22.20 Vitez za volanom (8. del naniz.) - 23.10 Nenavadna doživetja (ponov. 3. dela) PONEDELJEK, 16. M SLOVENIJA 1 9.45 - 23.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 OTROŠKI PROGRAM RAST lutkovna igrica 11.00 CIKLUS FILMOV WIMA WENDER-SA: AMERIŠKI PRIJATELJ, ponov. nem. filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 14.00 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.15 ZRCALO TEDNA 14.30 ZA TV KAMERO 14.40 FORUM 15.00 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.30 MOŠKI, ŽENSKE 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.20 OČIVIDEC, angl. dok. nadalj., 10/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 RISANKA 18.40 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 1. oddaja 18.50 L1NGO, TV IGRICA 19.20 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 TV KONFERENCA 20.55 ROKA ROCKA 21.45 VČERAJ, DANES, JUTRI 21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA V MOR, JE NAPISALA amer. naniz., 14/22 23.10 NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 18/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.30 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 11.45 Reka upanja, franc, nadalj., 11/18; 12.35 Pavaroli v modeni - otroci vojne 1996; 14.00 Sobotna noč; 16.00 Šport - 16.30 Na robu, ameriška naniz., 17; 17.15 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 13/22 -18.05 Simpsonovi, amer. naniz., 58/92 - 18.30 Sedma steza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz., 19/ 25 - 19.30 Grace na udaru, amer. naniz., 2/26 - 20.00 Konec velikih počitnic, koprod. serija, 4/6 - 21.00 Osmi dan - 21.30 Oddaja o turizmu -22.1X1 Svet poroča - 22.30 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanke -10.45 Rajska obala (ponov. 20. dela) - 11.10 Oprah show (ponov. 20. dela) - 11.55 Korak za korakom (ponov. 4. dela) -12.20 Super samuraj (ponov. 4. dela) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov. 4. dela) -13.10 Miza za pet (ponov. 4. dela) -14.00 Lovec na krokodile (ponov. 4. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show (21. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 21. dela) -17.15 Drzni in lepi (22. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (21. del nadalj.) -18.10 Očka major (21. del naniz.) -18.40 Nora hiša (21. del) -19.05 Družinske zadeve (21. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (21. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (21. del naniz.) - 20.30 Sam svoj mojster (5. del naniz.) - 21.00 Filmska uspešnica: Zdravnik - 23.05 ’Alo ’alo (18. del naniz.) - 23.50 Tihotapci (5. del naniz.) - 0.40 Dannyjcvc zvezde TOREK, 17. XII. SLOVENIJA 1 9.45- UH) TELETEKST KUK) VIDEO S TRANI 10.15 OTROŠKI PROGRAM ZLATI PRAH 10.15 BILO NASJEPET češka nadalj., 2/6 11.25 EMIL IN DETEKTIVI; ponov. nem. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.25 TEDENSKI IZBOR PODOBE NARAVE, kan. serija, 3/13 14.50 OBZORJE DUHA 15.20 KONEC VELIKIH POČITNIC, koprod. serija. 4/6 16.20 MOSTOVI 17.0(1 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj.. 3/13 17.35 O. J. 17.45 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 OTROKOM ZA PRAZNIKE, 2. oddaja 18.50 KOLO SREČE, tv igrica 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 MEDNARODNA OBZORJA 21.15 DRUŽINA, angl. nadalj., 4. zadnji del 22.05 VČERAJ, DANES, JUTRI 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA ' . V TROSTOVEM SLOGU. angl. naniz.. 2/3 0.25 DAVOV SVET ponov. amer. naniz., 21/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euroncvvs - 9.55 Madonna di campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (M) -11.05 Tedenski izbor: Osmi dan; 11.35 Boj za obstanek, angl. poljudnoznan. serija, 8/10; 12.25 Alpe Jadrab -12.55 Madonna di campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (M) -13.45 Euronevvs - 14.20 Zoom, ponovitev - 15.30 Pustolovščine in odkritja, italij, dok. serija, 20./26 -16.00 Tedenski izbor: Angel, varuh moj, amer. naniz., 3/13 -16.45 Sova: Umor, je napisala, amer. naniz., 14/22 - 17.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (M), posnetek iz Madonne di campiglio -18.35 V slogi je moč. avstral. naniz., 5/50 - 19.00 Davov svet. amer. naniz., 21/25 - 19.30 Grace na udaru, amer. naniz., 3/26 - 20.00 Na robu, amer. naniz., 2/7 - 20.45 Studio cily - 21.45 Oči kritike - 22.35 Ger-trud, danski film - 0.30 Studio Cily, ponov. KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 21. dela) - 11.05 Oprah shovv (ponov. 21. dela) - 11.50 ’Alo ’alo (ponov. 18. dela) -12.20 Očka major (ponov. 21. dela) -12.45 Nora hiša (ponov. 21. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 21. dela) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 21. dela) - 14.00 Tihotapci (ponov. 5. dela) - 15.00 Živeti danes -16.00 Oprah shovv (22. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 22. dela) -17.15 Drzni in lepi (23. del. nadalj.) -17.45 Rajska obala (22. del nadalj.) -18.10 Očka major (22. del naniz.) -18.40 Nora hiša (22. del naniz.) - 19.05 Družinske zadeve (22. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (22. del. naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (22. del. naniz.) - 20.30 Ellen (5. del. naniz.) - 21.00 Zgodba o Nancy Ziegcn-meyer (film) - 23.35 ’Alo ’alo (19. del naniz.) - 23.15 Bergerac (5. del. naniz.) -0.10 Živeli danes SREDA, 18. m SLOVENIJA 1 8.45 - 23.50 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 TEDENSKI PROGRAM KARAOKE 10.25 OTROKA GOZDNE JAGODE, norv. nadalj., 3., zadnji del 10.50 ROKA ROCKA 11.40 COUSTEAU PONOVNO OD KRIVA SVET franc. dok. serija, 2/12 12.30SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.45 DLAN V DLANI 15.00 TV KONFERENCA 15.50 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske Iv 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM POD KLOBUKOM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 RISANKA 18.40 OTROKOM 7A PRAZNIKE, 3. oddaja 18.50 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 FILM TEDNA: COLPO Dl LUNA, italijanski film 21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA UMOR, JE NAPISALA amer. naniz., 15/22 23.15 CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 8/24 SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs - 8.25 Tedenski izbor: Poslovna borza; 8.35 V žarišču; 8.55 Oči kritike; 9.45 Gerlrud, danski film, ponov.; 11.40 Košček nebes, amer. film; 13.10 Oddaja o turizmu; 13.40 Svet poroča; 14.10 Umor 1. stopnje, amer. nadalj.. 8/24 - 15.00 Sova: V Frostovem slogu, angl. naniz., 2/3 -16.30 V slogi je moč, avstral. naniz., 6/50 - 16.55 Šolska Iv -19.00 Čarobne v velemestu, amer. naniz., 8/24 - 19.30 Grace na udaru, amer. naniz., 4/26 - 20.1X1 Košarka, kvalifikacije za EP v košarki (M), Slovenija - Makedonija - 21.40 Svet na zaslonu - 22.30 Koncert orkestra slovenske filharmonije: Ajdič Buckner - 0.00 Košarka NBA, posnetek iz Los Angelesa KANALA 10.10 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov. 22. dela) - 11.05 Oprah shovv (ponov. 22. dela) - 11.50 ’Alo ’alo (ponov. 19. dela) -12.20 Očka major (ponov. 22. dela) - 12.45 Nora hiša (ponov. 22. dela) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov. 22. dela) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov. 22. dela) -14.00 Bergerac (ponov. 5. dela) -15.00 S kamero na potepu (ponov.) - 16.00 Oprah shovv (23. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 13. dela) -17.15 Drzni in lepi (24. del nadalj.) • 17.45 Rajska obala (23. del nadalj.) - 18.10 Očka major (23. del naniz.) -18.40 Nora hiša (23. del naniz.) -19.05 Družinske zadeve (23. del naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (23. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (23. del naniz.) - 20.30 Osumljeni (5. del naniz.) - 21.15 Klic dolžnosti (4. del naniz.) - 22.10 Smith in Jones (9. del. naniz.) - 22.45 ’Alo ’alo (20. del. naniz.) - 23.20 Mvjak naj bo (5. del naniz.) - 0.20 S kamero na potepu (dok. oddaja) HELIDONOVA PRIZNANJA /996 - Helidon je nedolgo lega na posebni slovesnosti, kije bila v gostišču Jože Kovač na Količevem, podelil srebrna, zlata, platinasta in diamantna priznanja tržno najuspešnejšim glasbenikom, ki so pri njem izdali svoje albume. Srebrna priznanja so prejeli: Anja Rupel za album Odpri oči, ansambel Slapovi za Po domače malo drugače, ansambel Lojzeta Slaka za Čebelarja in Leteči potepuhi za Zgubo časa in denarja. Zlata priznanja so prejeli: duet M4M za album Straight toyou, Janez Bitenc za Hišo pravljic, Adi Smolar za Bog ne daj, da bi crknu televizor in ansambel Lojzeta Slaka za album 30 diamantnih. Platinasto priznanje je prejel Adi Smolar za album Neprilagojen, diamantni priznanji pa ansambel Slapovi za album Nered nikdar in ansambel bratov Avsenik za 40 let, 40 hitov. Na sliki: ansambel Slapovi z diamantnimi Helidonovi-mi priznanji. POLJUB NA PRVEM MESTU - V slabih štirih tednih je skupina Poljub iz Žužemberka na lestvici Deset domačih na prvem mestu z lastno skladbo Le Krka ve. Besedilo te prijetne pesmi je napisal Matej Kocjančič, uglasbila pa sta jo Matej Kocjančič in Borut Perko. Manager skupine Andrej Perko je povedal, da skupina v tej zasedbi obstaja dobre dve leti. Do sedaj so posneli dve lastni skladbi r studiu Metulj Novo mesto. Prvič se je pesem vrtela na radiu Studio D, ko je harmonikar Borut Perko čestital svojemu staremu očetu Alojzu Perku za 76-letnico na Martinovo nedeljo. Potem se je pesem prijela in so jo ljudje sprejeli. Letos so že nastopili na festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu. Glede na zasedbo ansambla so bili gotovo najmlajši po letih in po stažu igranja. Če želite, da vam trenutno ta hip najboljši narodnozabavni ansambel zaigra na vaši zabavi, čimprej pokličite Andreja Perka (tel. 87-540), da vam popestrijo večer in zaigrajo novi hit "Le Krka ve". Na sliki od leve proti desni: Borut Perko (harmonika), Matej Kocjančič (baskitara, vokal), Darja Štravs (klaviature-vokal), Dušan Sadar (kitara-vokal) in Domen Jaklič (bobni). (S. Mirtič) DESET) >31/* DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožetu Perku iz Žužemberka. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (1) Le Krka ve - ANS. POLJUB 2. (4^ Jesenska žlahra - ANS. TONIJA VERDERBERJA 3. (2) Krojač za dame - ANS. ZUPAN 4. (3) Jesen ihti - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 5. (8) Tetka, povejte - ANS. LOJZETA SLAKA 6. (6) Dobrodošli - ANS. RUBIN 7. (5) Nisem svetnik - ANS. FRANCA POTOČARJA 8. (7) Dobrota je sirota - ANS. CVET 9. (-) Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK 10. (9) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI Predlog za prihodnji teden: To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC ------------------------------------------§>g KUPON ŠT. 50 Glasujem za: Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 8000 Novo mesto j Jakob Nosan Jakobovi okraski za papeževo smreko PRIGORICA - Peta generacija Nosanovih v Prigorici pri Ribnici se ukvarja z lončarstvom. Družinsko izročilo je zadnji dve leti prevzel sin Jakob, ki se je po propadu nekdanjega Rika trdno odločil, da mu bo kruh rezala glina oziroma glineni izdelki. V to ga bo še bolj pritegnila odločitev etnografa Janeza Bogataja, saj Bo letos 150 njegovih okrasnih izdelkov krasilo kočevsko smreko v zasebnih papeževih prostorih za božične praznike. Jakob je doslej izdelal več kot 200 keramičnih ročnih unikatnih skulptur, za katere črpa navdih iz vsakadnjega življenja. Glino išče povosod. Nekaj je dobi iz Italije, iz Gorenjske, iz kočevskega rudniškega jezera, rdečo koplje v Kolp-ski dolini. Je član društva keramikov in lončarjev Slovenije, zato so njegovi izdelki na ogled in prodajo po vseh večjih evropskih in svetovnih galerijah; preko obrtne zbornice Slovenije je bilo tudi pri nas nekaj njegovih odmevnih razstav. Njegove mojstrovine bodo kmalu na ogled tudi v domačem kraju, kjer bo odprl keramično galerijo. “Za izdelavo 150 figur priljubljenih domačih živali, ki bodo krasile papaževe prostore, sem potreboval slaba dva tedna, ko sem bil proti koncu dela, so me začeli “nadlegovati” novinarji. Prihajajo od vsepovod. Poleg domačih so bili pri meni tudi časnikarji iz raaio list, radia Vatikan, tudi drugi pripravljajo reportaže. Lahko rečem, da sem kljub napornemu delu zelo zadovoljen, saj navsezadnje gre za predstavitev moje dejavnosti, Ribni-ško-Kočevske doline in države”, je povedal Jakob. M. GLAVONJIC ZASTAVLJALNICA MONETA Muzejska 3 Novo mesto Tel.: 068/321-751 Vam nudi kratkoročna posojila pod ugodnimi pogoji *********** Raziščite svojo usodo. Linija lepše prihodnosti. Danijela in David spet z vami. 090-41-25 *********** SNEGOLOVI ZA VAŠO STREHO Izdelujemo in montiramo vse vrste snegolovov. Cena ugodna. Tel. 068/79-509. Mobitel: 0609/616-119 ■ SVETUJEJO, • 1 v novi knjigi. Prvih sto 1 1 kupcev prejme knjigo za SAMO 2.500 SIT. Naročila na tel.: ■ , 061/331-575. i l__________- —--------— ■« Najugodnejša izvensezonska ponudba umetnih gnojil INA, PETROKEMIJA, | KUTINA v trgovini ZRNO, Raka. NPK 15-15-15 1349 SIT/vreča NPK 8-26-26 1649 SIT/vreča NPK 7-20-30 1516 SIT/vreča UREA 46% 1346 SIT/vreča KAN 27% 1090 SIT/vreča Posebno vabljeni kmetje, saj je cena za večjo koli-čino.franco — kupec. Poleg tega izredno ugodna ponudba vseh žitaric in krmila EMONA program. KORUZA.kg = 29,9 SIT Informacije: 0608/75-410 0608/70-086 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosto delovno mesto: 1. INŠTRUKTOR V KPZ - V KUHINJI Pogoji: srednja (štiriletna) gostinska šola (smer - kuhar), 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma. Na objavljenem delovnem mestu se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; daje državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC PRIMOŽA TRUBARJA Velike Lašče 123,1315 Velike Lašče razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA ZGODOVINE-SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - VZGOJITELJICE za določen čas (do 31. avgusta 1997) Kandidata morata izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in vrtcu in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nastop dela: 6. januarja 1997. Kandidati naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. i Kandidate bomo po končanem postopku pisno obvestili o izbiri. Iščete resnega' sopotnika? Pri nas vam vsako soboto pripravljamo presenečenje! Člane pa prisrčno vabimo na brezplačno novoletno srečanje. VEDEŽEVANJE 090-41-57 min/156 sit Metulj, d. o. o. VEDEŽEVANJE, odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah. ■ televizija novo mesto« Med RADIO M AX 88,90 Mhz TREBNJE Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Novem mestu št. 9/96-46 GORJANCI - Tovorni promet, d.o.o. - v stečaju, Vavta vas 36, 8351 Straža, razpisuje: JAVNO DRAŽBO ki bo na sedežu družbe dne 23.12.1996 ob 15. uri. Predmet dražbe je kompleks nepremičnin podjetja GORJANCI -Tovorni promet, v stečaju, Vavta vas 36, 8351 Straža, ki obsega: - poslovne objekte v izmer 2.811,34 m2 površines pripadajočim dvoriščem, parkiriščem in zemljiščem in delom opreme. Poslovni objekti so vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novem mestu pod vložnimi številkami 1357, 1507 in 1912, vse k.o. Jurka vas, kot solastniški delež. Izklicna cena v kompletu je 86.877.783,20 SIT; za nepremičnine 85.761.734 SIT in za opremo 1.116.049,20 SIT. Poleg tega kupec plača še prometni davek in vse stroške nakupa. Če ni ponudnika za celoto, se prodajajo posamezne zaključene celote v kompletu z opremo (cena opreme je podana samo informativno zaradi različnih stopenj davka), in to: • Kuhinja z vratarnico za izklicno ceno 8.593.263 SIT. Od tega je vrednost opreme 693.040 SIT • Novi objekt in 2/5 črpalke za izklicno ceno 33.273.885 SIT. • Uprava in stare delavnice za izklicno ceno 34.648.299,20 SIT. Od tega je vrednost opreme 377.689,20 SIT. • Skladišče in park. prostor za izklicno ceno 10.362.336 SIT Od tega je vrednost opreme 45.320 SIT. Ob prodaji po zaključenih enotah morata kupca pod alinejo II in III pristati v pogodbi na dovolitev služnostne pravice neoviranih prevozov in prehodov čez kupljena zemljišča po voznih asfaltnih površinah. Poleg tega kupci po posameznih zaključenih celotah pristanejo na vpis kupljenega premoženja v zemljiško knjigo po sorazmernih deležih, določenih v dodatku delitvenega elaborata, in morebitno delitev opravijo kasneje sami v skladu s skicami v elaboratu. Kupec za celoto oz. kupci posameznih enot morajo dati v najem del prostorov in opreme, ki se uporablja za potrebe stečajnega postopka brezplačno za dobo enega leta oz. do konca stečaja (cca 3 pisarne in del prostorov za arhiv ter neprodano opremo). Na javni dražbi lahko sodelujejo: - pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, če se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije - pooblaščenci pravnih oseb morajo pred začetkom javne dražbe predložiti pooblastilo za licitacijo - osebe, ki najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe položijo kavcijo - varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68380 in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila eno uro pred začetkom dražbe ali sredstva deponirajo najpozneje eno uro pred pričetkom javne dražbe na blagajni stečajnega dolžnika. Varščina se bo uspešnemu kupcu vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v gotovini, deponirana sredstva pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 15 dni po končani javni dražbi in v celoti plačati preostalo kupnino v roku 50 dni po podpisu pogodbe, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Uspešni ponudnik dobi v last in posest kupljene stvari, del za potrebe stečaja pa v posest ob koncu stečaja. V roku 15 dni od končane dražbe je uspešni ponudnik dolžan zagotoviti zavarovanje plačila kupnine z ustreznim instrumentom zavarovanja plačila. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva, sestavo pogodbe itd. plača kupec. Informacijo o javni dražbi in zaključenih enotah ter ogled je možen dve uri pred začetkom javne dražbe oziroma po dogovoru na tel. (068) 84-535 vsak torek in četrtek med 14. in 17. uro. ENKRATNA PRILOŽNOST V MESECU DECEMBRU ZA NAKUP VILIČARJEV CLARK IN DECA ZA VSE MODELE VILIČARJEV VAM NUDIMO 10 % POPUST Generalni zastopnik za Slovenijo: GORENJE TRGOVINA DQQ Bil Prešernova 8, 3320 Velenje I IJS a Telefon: 063/855-150, 864425 jfllO Fax: 063/855-250, 853-968. Vedeževalka Pika k tcl; 090 ^4-62 j jasnovidec Kinaldo DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj l .s (068) 324-377 PASSAT — NOVI VOLKSWAGEN DOŽIVITE MOČ NOVIH IDEJ ** jpr V PETEK, 13. 12. 1996, v Avtohiši BERUS v Novem mestu na predstavitvi NOVEGA PASSATA VABLJENI IZID ŽREBANJA DNEVA ODPRTIH VRAT 1. nagrada: Kovačič Marko, Mokronog 2. nagrada: Mrak Slavko, Dvor 3. nagrada: Saje Anton, Novo mesto NAGRADE DOBITE V AVTOHIŠI BERUS Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto tel.: 068/342-360 in 25-098 Osnovna šola Škocjan, Škocjan 51, 8275 Škocjan razpisuje prosta delovna mesta: • UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • KNJIŽNIČARJA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) • UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas, s skrajšanim delovnim časom • UČITELJA KOMBINIRANEGA RAZREDNEGA POUKA na podružnični OŠ Bučka za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nastop dela: takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Smo eno uspešnejših srednje velikih podjetij na področju proizvodnje kabelskih vezij, predvsem za belo tehniko, v Evropi z dolgoročno pogodbo z renomiranim podjetjem v ZRN. Zaradi stalnega povečevanja obsega proizvodnje in širitve prodaje tudi ostalim kupcem vabimo k sodelovanju: več sodelavk za polaganje kabelskih snopov • zaželene so ročne spretnosti Delo se opravlja v dveh oz. občasno treh izmenah. Posebej poudarjamo, da zagotavljamo samske sobe v Ljubljani. Pisne vloge pošljite v 8 dneh na naslov: Cablex, d.o.o. Selanova 12,1113 Ljubljana Informacije: Kadrovska služba, tel.: 061/374-569 SALON POHIŠTVA NOVOLES Straža, Na žago 6 W 068/321-371 PRAZNIČNA RAZPRODAJA od 5 do 20 odst. popusta! Odprto ob delavnikih od 10. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. *ncf«u Cj d.d. O' ---GRADBENIŠTVO- PIONIR STANDARD -GRADBENIŠTVO d. d. Novo mesto, Kočevarjeva 4 OBVESCA, da pripravlja izgradnjo POSLOVNO -STANOVANJSKEGA BLOKA v Kidričevem naselju, v Metliki in vabi vse zainteresirane k nakupu stanovanj ali poslovnih prostorov. Ker je izdelava projektne dokumentacije v teku, je še možno upoštevati vaše želje že v projektni dokumentaciji. Predvideno dokončanje objekta: jeseni 1997 Informacije dobite: • na sedežu družbe v Novem mestu (tel: 068 321-845) • na občini Metlika tel. : (068 58-135), kjer tudi vpisujemo predprijave za nakup stanovanj in poslovnih prostorov. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 IZKORISTITE PRILOŽNOST! ALTO ALTO 1,0 SVVIFT 1,3 GLS BALENO karavan = >3^6 12.990 OEM 14.990 DEM 26.790 DEM UGODNI KREDITI UPORABNIKOM SLUŠNIH PRIPOMOČKOV Vsako zadnjo sredo v mesecu po 13. uri smo pričeli v Avdiološki ambulanti ORL oddelka Bolnišnice Novo mesto s kontrolnimi pregledi slušnih aparatov, aparatov za govor, FM sistemov ter individualnih priborov, tudi z možnostjo takojšnjih manjših ureditev in ugotavljanjem ustreznosti delovanja vašega pripomočka. Avdiološka ambulanta POPOLNA NEGA KOŽE Čisti gel Aloe vere Losjon in krema z vitaminom E in alojo Losjon s kakavovim maslom in alojo DOBITE V VSEH LEKARNAH PO SLOVENIJI KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Izdelujemo okenske police, stopnice, balkonske obrobe, pulte iz marmorja in granita z možnostjo montaže in brezplačne dostave. Od 1.10.1996 nudimo našim kupcem brezobrestni kredit do 6 mesecev. Informacije na tel.: (068) 52-492 0609/640-830 RADIO 107.3 V/ y y M 107.5 91.2 OGNJIŠČE | Ul. 152-11-26 f«x. 152-13-62 } VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min nnsi Kosmn jcui gozdoui PROPADAJO! Posekan tes boste prodati TA NIN-u iz Sevnice — korist bo tako dvojna — gozd bo očiščen in še zaslužili boste s tem. Če nimate možnosti poseka, vam to napravijo oni. Vse informacije dobite v tovarni v Sevnici po telefonu (0608) 41-044. 41-224 in 41-349. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre ALOJZIJE VRANEŠIČ iz Tribuč pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazli sožalje, pokojni darovali vence, sveče, cvetje ter jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Macanu iz ZD Črnomelj, Visceralnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Šuštaršičevi, družinam Gorše, Gajič, Grahek, Pezdirc, Iskri Črnomelj ter g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi Darinki Prijanovič za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni 5% BOŽIČ N O-NOVO LETNI POPUST ZA VSE NOVE KUPCE OB NAKUPU NAD 10.000.00 SIT • IMETNIKI COMINO KARTICE IMATE V DECEMBRU T% POPUST TV VIDEO HI-FI CENTRI ■ Gospod Co Mmq priporoča IJHHIiH VIDEOREKORDER. 4 video glave, turbo drive. izpis funkcij, incredible picture chip, daljinsko upravljanje. srr 47.406 ali 7x 7.696 * ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA! GLASBENI STOLP. M2, 2 X 25W izhodne moči, ultra bass sistem, radijski sprejemnik s spominom za 30 postaj, dvoji kasetofon. CD player s spominom za 20 naslovov. snr 47.406 ali 7x 7.696* / i IU:IUlU-S TV, teletekst, ekran 55 cm. Black Matrix ekran. 70 programskih mest. visoki S kanali. Izpis funkcij na ekranu, programiran izklop, daljinsko upravljanje, evro A/V. SIT 71.010 ali 7x 11.528* ' V cenah je 5% popust že upoštevan UUBUANA Kongresni trg 12 tel. 061 214-321 Slovenijales Dunajska 20 tel. 061 324-467 BTC hala A Šmartinska 152 tel. 061185-27-70 BTC-hala A Šmartinska 152 tel. 185-2604 VRHNIKA Tržaška cesta 28 tel. 061 752-392 NOVO MESTO BTC Ljubljanska 27 tel. 068 316-157 ii COMING VRHNIKA GARANCIJA 2 LETI • MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE • POPUST ZA GOTOVINO • BLAOO NA PREIZKUS • BREZPLAČNA DOSTAVA IN NASTAVITEV DO 20 km V SPOMIN MARIJA IN JOŽE KRŠTINC iz Dragomlje vasi Danes, 12.decembru, mineva 20 let, kar smo položili v mnogo prerani grob našo mamo, oktobra pa je minilo 17 let, odkar ni več našega očeta. Leta minevajo, pred tremi leti se vama je na pokopališču pridružil še vajin sin Jože. Žalostni smo, ker sta umrla, a ponosni, da smo bili vajini. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet. Otroci z družinami NOVO V NOVEM MESTU CVETLIČARNA VODNJAK Nudimo vam: * novoletni program * aranžiranje daril * izdelavo vencev in ostalih aranžmajev z dostavo OGLEJTE Sl NASE JASLICE! Tel.: 068/324-604 SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1997 Peobtaičen zastopnik i« svetovani«, montažo in M>rvl* mobitel. ŠMARJE 13, M310 ŠENTJERNEJ tel.: 0U/IM1I, fu: 066/I1-119 P.E. Novo metlo ljubljanska 27 • BTC tel.: 068/323-000 Lunin koledar 97, ki ga je za vas pripravila Meta Malus, bo letos še popolnejši od lanskega. Poleg setvenega koledarju, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenja živali, hujšanja, dnevnih opravil ter neugodnega časa za operacije, vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšem času za ljubezen. To pa še ni vse. Koledarju je priložen še kupon, ki ga lahko izpolnete z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno odgovorila, v katerem znamenju je vaša Luna in kaj vam prinaša. Cena koledarja bo 810 SIT, za stalne naročnike pa le 630 SIT (v ceni nista všteta prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, to označite na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vsa naročila sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov ČZD Kmečki glas, Železna c. 14,1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu 061/173 53 79. NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek). Naslov. m Pošta X v m Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja. O „ , . O Datum...................Podpis...................... Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta): *------------------------------------------------------h Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto Naročam_____________izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI avtorja Toneta Jakšeta, in sicer po prednaročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje. Ime in priimek: N 3& s«ae;eh - A 82 W i«1 poz"*"' a\\ ste l'K P Tone Jakše DOLENJSKI OSEMDESETA LETA Naročilnica za DOLENJSKE OBRAZE POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. H PEUGEOT avtohiša DANA Pooblaščeni prodajalec vozil PEUGEOT, Adamičeva 12, Novo mesto, tel.: 068 341400, 24 838 obvešča, daje odprt pooblaščeni SERVIS in prodaja REZERVNIH DELOV v Prečni pri Novem mestu. avtoservis VELKAVRH kleparstvo, ličarstvo ________tel.fax: 068 321 063 V SPOMIN Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imeI. Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si. 13. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast in brat SLAVKO BAJC z Ardrega pri Raki Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob ter mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob težki, nenadni izgubi moža, očeta, brata in sina MLADENA GRABIČA V SPOMIN Ni več nedelj, ni več praznikov... (T. Kuntner) HELENA WEISS (11.12.1994- 11.12.1996) Ljuba mama, pogrešamo te. Stanka in Zmago v imenu vsega sorodstva in v imenu vseh, ki se je spominjajo z ljubeznijo in spoštovanjem ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče JOŽE GARTNER Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za tolažbo in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Plešcu, Rudiju Škofu, družinam Krevs, Lokar, Lubi, Barbo, Novak, Zupančič in govorniku Stanetu Jeraču. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ilona, hči Nataša in sin Andrej V SPOMIN V Splitu je 1. decembra 1996 po daljši bolezni v 68. letu starosti umrl naš dragi brat, stric in svak ALOJZ -SLAVKO GOLOBIČ mornariški oficir v pokoju iz Jurke vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje, vence, sveče in denarne pomoči, za tolažbo in izrečeno sožalje, učencem in učiteljem OŠ Grm, Zdravstvene šole in VGP Novo mesto. Govornici ge. Bernardki Krhin za poslovilne besede prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njegovi Na zadnji poti smo ga pospremili 4. decembra v Splitu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči: sestra Valči in bratje Branko, Jože in Jule z družinami ter drugi sorodniki Jurka vas, Ljubljana, Dobrova, Dragomer ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga teta in sestra JULKA PRIJATELJ roj. Smrekar z Rakovnika pri Šentrupertu Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov iz Šmihela, g. župniku za lepo opravl jen obred, pevcem iz Šmihela, sosedom, prijateljem za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA ’ Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec IGNAC MUHIC cestar v sektorju Trebnje, Področje za vzdrževanje cest Ohranili ga bomo v trajnem spominu! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica monsignora dr. MARTINA STARCA upokojenega župnika v San Andreasu, San Francisco, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje. Najlepša hvala g. župniku za opravljene svete maše. Žalujoče družine Vraničar, Starc, Uljar ZAHVALA V 46. letu starosti seje od nas poslovila naša ljubljena ANICA PRAH roj. Oberč iz Dolenje Stare vasi 34 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali in ji stali ob strani med njeno težko in dolgotrajno boleznijo, posebno osebju DSO iz Novega mesta. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim nekdanjim sodelavcem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše in vso tolažbo ter izraze sožalja. Hvala nosilcem praporov, šentjernej-skim in škocjanskim pevcem ter g. Romanu Celesniku za lepe poslovilne besede. Posebej hvala g.g. župnikoma iz Šentjerneja in Škocjana za topel in tolažbe poln obred, s katerim sta jo pospremila na njeni zadnji poti skupaj s številnimi navzočimi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hči Metka in sin Slavko z družinama, mama Zofija ter ostalo sorodstvo *m- V 64. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric mm ANTON • ŠPEC iz Stavče vasi Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izražali sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter t ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni medicinskemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, patronažnima sestrama Vidi in Dragici za obiske na domu, gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, PGD Dvor in ostalim gasilcem ter gospodu Slavku Mirtiču za besede slovesa pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARTINE PETERLIN roj. Vdovč iz Družinske vasi 62 Težko se je zahvaliti vsakomur posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutku, ko smo izgubili našo mamo. Hvala za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni m TEPEM ms ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI bar 36C tedenski koledar Četrtek, 12. decembra - Aljoša Petek, 13. decembra - Lucija Sobota, 14. decembra - Dušan Nedelja, 15. decembra - Kristina Ponedeljek, 16. decembra - Albina Torek, 17. decembra - Lazar Sreda, 18. decembra - Teo LUNINE MENE 17. decembra ob 10.31 - prvi krajec kino BREŽICE: 12. in 13.12. (ob 18. uri) ter 14.12 (ob 18. in 20. uri) in 16.12. (ob 20. uri) kriminalka Verižna reakcija. 12. in 13.12. (ob 20. uri) kriminalka Nebeški ujetniki. 17. in 18.12. (ob 20. uri) vojna drama Lepe vasi lepo gorijo. 18.12. (ob 18. uri) mladinski film Moj prijatelj Flipper. ČRNOMELJ: 13.12. (ob 20. uri} in 14.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična komedija Striptease. 14.12. (ob 16. uri) in 15.12. (ob 15. uri) pustolovski spektakel Zmajevo srce. 15.12. (ob 20. uri) ameriška romantična drama Mulci. KOSTANJEVICA: 15.12. (ob 19. uri) ljubezenska drama Škrlatno znamenje. KRŠKO: 13.12. (ob 20. uri) in 15.12. (ob 18. uri) akcijski spektakel Ne kliči me punčka. 16. in 17.12. (ob 16. uri) mladinski film Tvvister. METLIKA: 13.12. (ob 18. uri) avanturistični spektakel Zmajevo srce. 13.12. (ob 20. uri) in 14.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična drama Mulci. 15.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična komedija Striptease. 17.12. (ob 16. uri) ameriška komedija Božiček. NOVO MESTO: Od 12. do 17.12 (ob 16. in 18. uri) in 18.12. (ob 18. uri) ameriška risanka Notredamski zvonar. 12.12. (ob 20. uri), 13. in 14.12. (ob 20. in 22. uri) ter od 15. do 18.12. (ob 20. uri) ameriški spektakel Zmajevo srce. SEMIČ: 14.12. (ob 20. uri) in 15.12. (ob 18. uri) ameriška kriminalka Posnemovalec. ŠENTJERNEJ: 13.12. (ob 20. uri) ljubezenska drama Škrlatno znamenje. • TRČENI PROFESOR, komedija (The Nutty Professor, ZDA, 1996, 94 minut, režija: Tom Shadyac) Profesor je zadnja v vrsti ponesrečenih komedij nekdanje zvezde situacijske komike Ed-dieja Murphyja. Namesto da bi zgolj igral in z obešenjaškim humorjem zabaval, kot je nekdaj v Kolesu sreče ali v Policajih z Be-verly Hillsa, ki so ga v začetku osemdesetih katapultirali med največje holivudske kredibilneže, si je Eddie pod vplivom slave zgradil velik ego, zaradi katerega se je nekajkrat šel režiserja, producenta in scenarista. Seveda je kot avtor pogorel, zdaj pa mu vendarle kaže nekoliko na bolje. Pri tem mislim izključno na Profesorjevo finančno uspešnost, saj je film letos vseskozi trdno zasidran med desetimi najbolj gledanimi filmi v ZDA. Učeni profesor je 200-kilski profesor biologije in genetike Sherman Klump, Eddie v zelo obilni izvedbi, ki se zaljubi v seksi kolegico Carlo. Fant mora čez noč shujšati, toda čarobni napitek ga poleg v lepotca, igra ga “normqlni" Eddie, spremeni v napornega, egocentričnega, arogantnega tipa, pravo nasprotje blagega Klumpa. Dvojna osebnost torej, parodija na Dr. Jekyl-la in Mr. Hydea, pravzaprav pa lahko v tem prepoznamo tudi razdvojenega Eddieja. Pardon, ne razdvojenega, pač pa pomnoženega, saj ob pomoči izredne maske in bajne računalniške animacije ne samo zaigra šest temnopoltih likov in enega belega učitelja aerobike, še več, vsi se pojavijo skupaj, v enem kadru. To pa je tudi edina točka, zaradi katere je film atraktiven, saj ga od dobre komedije loči veliko pomanjkanje trdne, dobro izpeljane zgodbe, namesto duhovitosti ali vsaj poštenih gagov ponuja vulgaren ritni humor, zadnji žebelj v kritiško krsto pa si zabije z odvečnim vzgojno-moralnim zaključkom: bodi ponosen, na to, kar si, ne glede na težo in podobne pomanjkljivosti oziroma odvečnosti, in svet bo tvoj. Eddie bi ponovno rad postal temnopolta verzija tega, kar je danes Jim Carrey, za vzor in producenta pa si je vzel Jerryja Le-wisa, katerega vloge so bile prav tako en sam specialni efekt, nervozni, histerični, hiperaktivni, afektirani, disfunkcionalni idioti. Profesor je namreč predelava Levvisove komedije Dr. Jerryja čarobni napoj izleta 1963. Razlika med trojico pa je v tem, da je imel Lewis ob sebi vedno še lepega in pametna Deana Martina, Eddie in Jim pa sta ego-manična psihopata z grbom in cifro na isti strani kovanca. TOMAŽ BRATOŽ OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 DOLENJSKE TOPLICE tel.: 65-610, fax: 65-018 razpisuje prosto delovno mesto - ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA PEDAGOGA ZA DOLOČEN ČAS Pogoj: izobrazba, zahtevana po predpisani zakonodaji. Začetek del. 1.1.1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše. Moica Leskovšek-Svete. Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za druibene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe l cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski Ust, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. bela tehnika STAREJŠI HLADILNIK v dobrem stanju ugodno prodam. ® (068)27-748, popoldan. 12783 kmetijski stroji TRAKTOR Zetor 5211, letnik 1986, 1500 delovnih ur, lepo ohranjen, in kiper prikolico prodam. ® (068)73-337. TROSILEC hlevskega gnoja, nakladalko za seno, balirko za okrogle bale in žitni kombajn MF 620 prodam. ® (068)81-194. 12615 GUMI VOZ, 15 col, prodam za 200 DEM. ® (068)45-193. 12635 SAMONAKLADALKO, 16 m3, kupim ali menjam za 24 m3, nemško. ® (068)22-440. 12638 TRAKTOR Tomo Vinkovič, starejši letnik, v zelo dobrem stanju, in kompletni motor za APM 6 prodam. ® (0608)89-236. 12658 NOV železni gumi voz, 16 col, prodam ® (068)30-235. 12661 TRAVNIŠKO BRANO ter krožno brano ali brano vrtalko kupim. ® (068)49-459. 12675 PAJKA Fahr na 4 vretena prodam ali menjam za tele. ® (0608)59-441, dopoldan. 12702 TROSILEC hlevskega gnoja za 1500 DEM, nakladalno prikolico za seno za 1200 DEM, cisterno za gnojevko, 3200 1, za 1000 DEM prodam. ® (0608)51-094. 12706 TRAKTOR FENDT 24, z manjšo okvaro, ugodno prodam. ® (0608)87-205. 12720 TRAKTOR DEUTZ. 20 KM. s koso, obnovljen, odlično ohranjen, in kosilnico BCS, staro 10 let, prodam. ® (068)68-209. 12749 KARDAN za traktorsko rotacijsko koso s sklopko kupim. ® (068)85-684. 12751 IMT 533, odlično ohranjen, kot nov, prodam. ® (0609)637-277. 12766 TRAKTORSKO PRIKOLICO in 2 prašiča. 140 kg. prodam. ® (068)25-847. 12780 TRAKTOR ZETOR 4911, letnik 1978. prodam. ® (0609)647-416. 12789 SADILEC KROMPIRJA, trosilcc umetnega gnoja Vikon. kompresor Wcst-falia in živinsko prikolico prodam ali menjam za živino. Martin Dular, Anže I, Brestanica. 12803 TRAKTOR ŠTORE 402 super, ohranjen. letnik 1983. prodam. ® (0608)75-539. 12805 kupim motorna vozila Opel kadet, 1,3, limuzina, letnik 1989, metalik, garaži-ran, registriran do 10/97, prodam. ® 068/20-535. DOLENJSKA BANKA Priložnost meseca! Tolarski depozit z valutno klavzulo Znesek Rok vezave Obrestna mera Način obrestovati] a od 10.000 do 100.000 SIT od 31 do 90 dni 4,30 % fiksno od 100.001 do 1.000.000 SIT od 31 do 90 dni 4,70 % fiksno nad 1.000.001'SIT od 31 do 90 dni 5,10 % fiksno od 10.000 do 100.000 SIT 1S1 dni 5,20 % spremenljivo od 100.001 do 1.000.000 SIT 181 dni 5,70 % spremenljivo nad 1.000.001 SIT 181 dni 6,00 % spremenljivo od 10.000 do 100.000 SIT nad 365 dni 7,00 % spremen Ijivo od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 365 dni 7,12 % spremenljivo nad 1.000.001 S IT nad 365 dni 7,25 % spremenljivo Gotovinska posojila z valutno klavzulo do 24 mesecev 11,50 % od 25 do 36 mesecev 12,00 % od 37 do 48 mesecev 12,50 % od 49 do 60 mesecev 13,00 % C/ STARE RAZGLEDNICE, pisma in dopisnico, lahko tudi celo arhive, kupim. S (0608)63-1 II. 12614 DELNICE KRKE kupim po tržnih cenah « (061)127-33-67. po 16. uri. 12660 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 kw, kupim. ® (068)24-557. 12692 DELNICE KRKE odkupujemo /a gotovino po najvišjih dnevnih cenah na vašem domu. ® (064)225-829. 12768 GOLF JX D. letnik 11/90. registriran do 11/97. bel. prodam. ® (068)342-137. R4, letnik 1988, prodam. ®(068)28-209, po 20. uri. APN 6 v okvari in menjalnik za zastavo prodam, a (068)78-136. 12598 126 P. letnik 1988. registriran do 9/97. prodam za 1000 OF.M. a (0608)42-570, popoldan ali zvečer. 12601 SIMCO CHRYSLER. letnik 1979. registrirano do 4/97. ohranjeno, prodam, a(068)21-202. 12602 R 4 GTE. letnik 1987. na novo registriran. ugodno prodam, a (068)79-541. JUGO 45. letnik 1987. bel, ohranjen, prodam, a (068)28-611. 12606 ALFO ROMEO, letnik 1987. registrirano do septembra 1997. svetlo modrc kovinske barve, prodam za 4900 DEM. a (068)79-573. 12610 GOLF JX B 1.3. moder, letnik 9/88. registriran do 9/97, zelo ohranjen. 66.(88) km. prodam za 9000 DEM. a (0602)21-201. 12613 JUGO 55. letnik 1988. registriran, zelo ugodno prodani, a (068)50-009. 12619 Z 64« AN. letnik 1979,41. ohranjeno, ugodno prodam, a (068)57-739. 12633 R 5 CAMPUS. letnik 1991. registriran do 6/97. prvi lastnik, prodam, a (068) 81-474. 12634 AUDI 80 1.8 S. letnik 1989, 110.000 km, kovinske barve, centralno zaklepanje. prodam, a (068)73-335. 12642 LADO 1200. letnik 1987. registrirano do 4/97. prevoženih 64.(88) km. prodam, a (0608)87-417. 12644 /.JUGO 1.1 GX. letnik 1987. registrirano do 11/97, prodam. Ogled po 15. uri. Tatjana Jabuka, Podbočje 64, Podbočje. R TRAFIC. letnik 12/90. registriran do 2/97. 167.000 km. prodam, a (068) 60-357. 12650 126 P, letnik 1988, registriran do 8/97. prodam, a (068)323-497. 12653 GOLFA X D, letnik 1985 in 1987. prodam ali menjam za mlajši golf. a (068)73-177. 12659 Z 750. starejši letnik, dobro ohranjeno, in eirkular za žaganje drv prodam a (068)26-271. po 15. uri. 12666 R CLIO 1.4 RT. star 1 leto. prodam, a (068)73-468. Boštjan. 12669 R 5. letnik 1993. prodam ali menjam za cenejši avto. a (068)42-975. po 18. uri. 12672 Z 128, letnik 1987. registrirano do 12/97. prodam, a (0608)89-133. 12678 KAMION MAN 22-361. letnik 1984.s prikolico, in kamion Henschcl prodam, a (068)52-756. 12680 ŠKODO FAVORIT GLS. letnik 7/93. 50.000 km. belo. prodam, a (068)24-310. 12687 CITROEN AX, letnik 1987, kovinsko siv. zelo ohranjen, prvi lastnik. 85.000 km. prodam, a (068)25-843, popoldan. R 5. letnik 1991, brezhiben, odlično ohranjen, prodam, a (068)22-253. R 19 TS 1.4 c. letnik 19898, 106.000 km. za 9500 DEM in opel kadeti 1.6 i. letnik 1990, 138.000 km, za 10.500 DEM prodam. Drago Brezovar, Belokranjska 38, Novo mesto. 12710 R 5 CAMPUS. 3V, letnik 1993. prevoženih 30.000 km. prodam a (068)75-058. KADETT 1.2, letnik 1977, registriran do 11/97, prodam, a (068)73-104. Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico. n 061/713-494 JAN-S0N, d.o.o. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina glasa (do IS besed) Ime in priimek: ..................................... ; Ulica in kraj: . . .................................. Pošla: .............................................. Naročniška številka: ....................... Podpis: Dalum:............................... GOLF JX D, registriran do 11/97, brezhiben, z. novimi zimskimi gumami, prevoženih 130.000 km, prodam za 11.500 DEM. ® (068)52-085. 12721 R 5 CAMPUS plus, letnik 1992,56.000 km, prodam. ® (068)20-447. po 18. uri. 126 P, letnik 1991, 32.000 km, in Z 750. letnik 1984, prodam. ® (068)76-533. 12731 TOVORNO VOZILO TAM 80 T 3 B. kason s ecrado. 4 x 2 m, dobro ohranjen, registriran do 6/97. prodam. * (068)89-530. 12733 CLIO 1.4 RT, letnik 1991, prodam. ® (068)60-090. 12739 GOLF III D, temno rdeč, 4V, kupim. ® (068)85-698. zvečer. 12741 R 19 kratk. letnik 1993. bčl. 53.000 km, brezhiben, zelo ohranjen, registriran do 7/97, ugodno prodam. ® (068)323-373. 12743 PASSAT limuzina, letnik 1992. bel, 95.000. prodam za 16.500 DEM. ® (068)75-178. 12745 GOSTILNA NA HRIBU NOVO MESTO i € Pri nas lahko silvestrujete in se poveselite na novoletni dan! Pokličite 068/324-450 % CITROEN BX 1.6 TRS, letnik 1986, bel, registriran do 10/97, prodam. ® (068)24-988. 12752 GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 6/97, drugi lastnik, 107,000 km, bel, prodam za 3700 DEM. ® (061)785-181. 12755 GOLF III TD, letnik 1993, registriran do 7/97, črn. prodam. ® (0609)628-851. 12756 MERCEDES 300 E 24 V. letnik 11/90. črn, z vso dodatno opremo, prodam. ® (0609)628-851. 12757 PASSAT 1.8 CL, letnik 1991,žveliko dodatne opreme, zelo ugodno prodam. Tisov. * (0609)612-443 ali (068)89-320. 12759 R 4 GTL, letnik 1989, rdeč. registriran za celo leto. lepo ohranjen, prodam. ® Ciril Kcrmc, Sela 8. Šmarješke Toplice. 12761 ASTRO 1.7 GLD, letnik 1993, 5V. registrirano do 12/97, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (063)806-131. GOLF D, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenejši avto. ®(068)52-246. 12765 JUGO 45, letnik 1984/85, registriran, prodam. ® (068)83-287. 12767 R 4 GTL, rdeč, letnik 4/90, prva barva, kot nov, prodam. ® (068)73-069. JUGO 55, letnik 1988, registriran do 11/97. lepo ohranjen, prva barva, prodam. * (068)42-115. 12771 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 10/97, rdeč, odlično ohranjen, prodam za 2800 DEM ® (068)42-395. 12772 GOLF JGL D, letnik 1985, registriran do 6/97. dobro ohranjen, prodam. ® (068)73-105. 12777 FIAT 126 P, letnik 11/87, registriran do 11/97, prva barva, prodam za 1100 DEM. ® (068)73-626. 12784 PEUGEOT 405 GR, letnik 1990, dodatna oprema, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)65-730. 12786 R 4, letnik 1987, prodam. * (068)42-„651. 12791 ‘P’!? GOLF UNIŠ JGL D, letnik 1984, prva barva, registriran do 7/97, prodam za 3600 DEM. S (068)42-428. 12794 GOLF JX D. letnik 1990, prevoženih M.000 km, prodani. TU (068)60-126. 12796 Z 101, letnik 1986, registrirano do 6/97, prodam. ® (0608)62-754. 12797 FIAT TIPO 1.4 MAQ, letnik 1994, registriran do 5/97, kovinsko siv, prvi lastnik, nekaramboliran, zelo lepo ohranjen, Prodam S (0608)71-555. 12800 JUGO KORAL 45, letnik 1990, regis-Oiran do 4/97, prodam. ® (068)30-064. 12804 MERCEDES BENZ 190 E, letnik 1988/89, odlično ohranjen, vsa dodatna oprema, prodam. TU (068)342-355. obvestila ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662 ali (0609)646-937. 12515 NOVOLETNI PLES 1.1.1997 PRIREDI GOSTILNA PIRKOVIČ, Šmarje-! ta. Cenjene goste obveščamo, da lahko rezervacije sporočijo na ® (068)73-122. Igra ansambel Sandija Povšeta. Za dobro jedačo in pijačo poskrbljeno! 12704 IZDELUJEM ZAKONSKE POSTELJE mere in blago po izbiri. Tapetništvo Balabanič, Krallova 27, * (068)21-212. pohištvo ŠEST novih tapiciranih stolov in raztegljivo sedežno garnituro ugodno prodam. ® (061)853-985, po 18. uri. 12599 KOTNO KLOP, dva stola in mizo ter kuppersbusch štedilnik na drva prodam. ® (0608)81-801. 12723 OTROŠKO POSTELJICO, belo, ohranjeno, z jogijem, in ostalo opremo prodam. ® (068)322-744. 12769 posest V OKOLICI Mokronoga prodam manjšo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 3 ha. ® (068)47-587. 12616 NEDOGRAJENO HIŠO na Dvoru pri Žužemberku prodam. ® (068)87-046. 12625 GRADBENO PARCELO na sončni legi, 25 a zemlje, ugodno prodam. Parcela sega do ceste. Jože Nučič, Osrečje 15, Škocjan. 12641 NJIVO na Krasincu prodam. ® (068)57-872 ali 57-730. 12688 GRADBENO PARCELO, 1400 m2,v Gradcu prodam. Darinka Čemas, Gradac 35. 12719 GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v naslju Dore v Brestanici prodam. ® (062) 771-578. 12781 prodam | ODSESOVALNE NAPRAVE na vre- • če, različnih velikosti in moči, ugodno 1 prodam. ® (061)787-608. 11199 • TRAČNO ŽAGO, premer koles 500 mm, motor 2,2 KW trofazen, prodam. 5 Cena 1.300 DEM. «322-654. 1 PEČ NA DRVA za segrevanje vode v kopalnici ugodno prodam. ® (068)23- > 973. * 12611 31 M2 še zapakiranega lamelnega * parketa v A klasi prodam 15% ceneje. * 1 (068)78-440. 12618 > HRASTOVE PLOHE, stare I leto, dobre kvalitete, prodam. ® (068)87-618. 12622 TRI RADIATORJE, kopalno banjo, 1 dve okni, 120 x 120, z roletami in strešno f okno prodam. ® (068)25-895. 12623 PANCERJE št. 38 prodam. ® (068) 1 46-517. 12629 DELE za Z 101 in 126 P prodam. ® 1 (068)49-347. 12640 KISLO REPO prodam. ® (068)85- - 881. 12649 BOŽIČNO-NOVOLETNE LUČKE, 5 100 kom., v barvah, z melodijami, utripa- < joče, 1600 SIT, brez melodije, 1000 SIT, 7 prodajamo. Pošljem tudi po pošti. ® - (063)772-095. 12651 HIDROFOR, enofazni, s 180-litrskso ) posodo, salonitno strešno opeko, 8- Valno, cca 160 kom., vse novo, ncrabljc- * no, ugodno prodam. ® (068)25-322. > ZASTEKLJENA rabljena okna in vra- ) ta prodam. ® (068)25-960. 12654 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in , delno obžagan les za drvarnico, vrtno uto i ali manjšo brunarico prodam. ® (068) 323-133. 12663 CVIČEK - belo vino, kakovostno, in . jedilni krompir prodam. ® (068)45-542. 1 12664 SUHE češnjeve deske, 2 cm, prodam. ® (0608)32-545. 12677 ŠIVALNI STROJ Bagat, mlin za mletje in ruženje koruze, električni bojler, 80 'litrski in trajno žarečo peč Emo, vse rabljeno, prodam. Marica Rožman, Armeš-ko 44, Brestanica. 12679 AVTOSEDEŽ, zibko z jogijem in kenguru zelo ugodno prodam ® (068) 85-660. 12685 TRAČNO BRUSILKO, krožno žago in vrtalko na 8 svedrov prodam. ® (068)83-683. 12686 PEČ z bojlerjem za etažno centralno Ugodno prodam. ® (068)25-670. 12691 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in 3()-litrski bojler prodam. ® (068)44-126. 12693 SMUČARSKI KOMPLET, smučarske hlače in gorateks čevlje za 3 do 5 let, prodam. ® (0608)32-224 ali (0608)22-794. 12694 BELO VINO, cepljeno, in šmarnico prodani. ® (068)78-073, popoldan. 12708 ODKRIVAMO ANGLEŠČINO, 12 kaset, knjige, zvezki, pojoči svinčnik, slovar, vvalkman, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Štefka HasičcviČ, Zupančičeva 4, Metlika. 12718 JABOLKA idared in glostcr prodam. ® (068)87-224 ali 87-195. 12727 DOMA NAREJENO stružnico za les prodam. ® (068)25-543. 12736 ŠTEDILNIK KUPPERSBUSCH na trda goriva, malo rabljen, prodam. ® (068)52-909. 12746 SLANINO od prašičev,domača krma, prodam. ® (068)73-359. 12760 KANU Novoles za štiri osebe, malo rabljen, ugodno prodam. ® (068)75-191. 12763 KRMNO PESO in jedilni krompir prodam ali menjam za ječmen ® (068)45-039. 12775 SVEŽO svinjsko slanino prodam. ® (068)85-736. 12776 HARMONIKO Kucle*, 3-vrstno, 3 x glašeno, prodam. ® (068)49-163. 12792 KOMPLET SMUČI, 160 cm, vezi Marker ter pancerje št. 41 ugodno prodam. ® (068)50-252. ob vikendih. NERJAVEČ ŠTEDILNIK, nov, in te-lička bikca, frizijca, starega 1 teden, prodam. ® (068)30-242. 12799 SKORAJ NERABLJEN kuppersbusch prodam. ® (068)45-401. 12808 AGREGAT Robert Bisch, 230 VAC/2000 W, bencinski, prenosni, malo rabljen, prodam. ® (068)51-310 ali 57-651. v 12809 TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam. ® (068)23-302. 12811 razno VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Pridemo na dom. ® (062) 836-904. 12273 V NAJEM ODDAM TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM in manjšim bifejem. »068/322-654. STAREJŠI OSEBI ali paru kakorkoli pomagam za dedovanje nepremičnin. Šifra: »ZA NORMALNO ŽIVLJENJE«. NUDIM INŠTRUKCIJE za nemški in angleški jezik ter prevajam. ® (068)85-682. 12624 VARSTVO za 4 otroke na domu nudim. Stanka Jesih, Gradac 21, Bela krajina. 12630 FIZIKO in osnove elektrotehnike inštruiram. ® (068)20-452. 12637 POLAGAMO gips plošče, jih preki-tamo in prebelimo ter opravljamo vsa slikopleskarska dela. Prednost pred drugimi je hitra realizacija, kvaliteta in konkurenčne cene. ® (068)28-555. 12647 OBVEŠČAMO VAS, da pri nas kopiramo in vežemo. Informacije pri Tatjani Kolar. ® (0608)81-210. fax: 41-643, Dom upokojencev in oskrbovancev Im-poljca, Arto 13, Sevnica. 12648 MATEMATIKO, fiziko in angleščino za osnovno šolo inštruiram ob vikendih. ® (068)28-630. 12670 V CENTRU ČRNOMLJA oddam poslovni prostor, 60 m2. ® (064)634-140. 12722 V CENTRU Novega mesta oddam lokal za pisarne ali mirno obrt ® (068) 321-232. 12734 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (068)27-757. v 12735 POMOČ ali družbo starejši osebi ali pomoč v gospodinjstvu (pospravilo, likanje) nudim. ® (068)25-663. 12758 INFORMACIJE o vaših dolžnikih (bivališče, lastništvo motornega vozila, zaposlitvi) nudim. ® (061)334-725. 12807 PROSTOR za vpeljano ročno avtopralnico oddam v najem. ® (068)323-035. 12813 službo dobi NATAKARICO zaposli Bife Rezelj, Kettejev drevored 2, Novo mesto. DELO NA DOMU! Ugoden tedenski zaslužek. Naslovljeno ovojnico z znamko pošljite na naslov: Bojan Slcvcc, C. revolucije 8, 4270 Jesenice. 12596 SODELAVCE na področju zavarovanja Prima iščemo. Uspešnim nudimo redno zaposlitev! ® (068)75-528. 12607 PODJETJE GREGOR, D.O.O., izdelava kovinskih konstrukcij, zaposli za nedoločen čas strojne ključavničarje z znanjem varjenja PIK MIK. ® (068)40-294. 12657 V PIZZER1 JI Sinfony v Novem mestu zaposlimo dele za strežbo. ® (0609)622-268. 12665 AKVIZITERJE za prodajo ortopedskih pripomočkov iščemo. ® (068)24-216. 12668 KUHARICO ali kuharja in natakarico zaposlimo v piceriji v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. ® 637-352 ali (068)342-781. 12690 KV GOSTINKO ali kuharico v bistroju v Birčni vasi zaposlim. ® (068) 28-860. 12711 ROYAL CARIBBEAN cruises, l.t.d., Miami. Direktne prijave za delo na visoko luksuznih ameriških potniških ladjah: RCCL, P.O. BOX 10, 6311 Izola, ® in fax: (066)771-418. 12730 MIZARSTVO LUZAR, Podturn, Dolenjske Toplice, zaposli mizarja s prakso. ® (0609)616-557 ali (068)65-639. 12764 V REDNO delovno razmerje sprejmemo poslovodjo. ® (068)81-111. 12790 DEKLE za delo za šankom zaposlimo. ® (068)321-102. 12812 V POPOLDANSKEM ČASU hono- rarno zaposlim trgovko. ® (068)341 -021. 12815 službo išče V/.AMEM tlelo na domu, oddam pa 2 mala psička. Majda Orešar. Dobeno 7, Brežice. 12620 BREZPOSELNA 42-lctna grem gospodinjit onemoglim starejšim osebam na kmetijo ali brez. Šifra: »PO DOGOVORU. 12626 AVTOMEHANIK-strojni tehnik z izkušnjami išče zaposlitev, lahko tudi prevozi po Sloveniji (izpit B, G, E) ® (068)26-921. 12628 STALNO ALI HONORARNO DELO iščem, vzamem tudi na dom. Možnost trgovske smeri. ® (068)41-228. 12726 ČE POTREBUJETE POMOČ v fri-zerskem salonu nekaj ur dnevno ali več, pokličite na ® (068)342-506. 12774 stanovanja TRISOBNO konfortno stanovanje v Ljubljani zamenjamo za hišo do 25 km izven Ljubljane. ® (061)349-101. 12645 GARSONJERO, 23 m2, v Črnomlju, Moše Pijade 2, prodam. ® (068)26-869, po 15. uri. 12724 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddamo v najem. ® (068)341-758. 12814 v • i • živali SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 11514 KOZLIČKE prodam. ® (068)83-589. 12603 SANSKO KOZO, staro 6 let, z mlekom, primerno za pripust, prodam. ® (068)41-314. 12605 PRAŠIČA, 140 kg, in belo ter rdeče vino, 1000 1, prodam. ® (068)42-747. 12609 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 5 let, dobro čuvajko, oddam. ® (068)27-649. 12612 DEBELE prašiče za zakol prodam. ® (068)73-092. 12621 PRAŠIČA, cca 180 kg, krmljenega z domačo krmo, .prodam. ® (068)75-598. 12627 EN TEDEN staro teličko sivko, s kravo ali brez nje prodam. ® (061)762-612. 12631 KRAVO SIMENTALKO s teletom in eno leto staro kosilnico BCS dicscl prodam. ® (0608)82-250. 12632 NOVOFUNDLANDCE, mladiče, z odličnim rodovnikom, velike prijatelje otrok, prodamo. ® (061)764-589. 12636 KONJA, voznega, starega 4 leta, težkega 650 kg. in kobilo z žrebetom prodam. ® (068)89-070. 12639 14 DNI starega bikca in kobilo prodam. ® (068)89-053. 12643 PRAŠIČA. 130 kg, prodam ® (068)76-373. 12655 TEDEN DNI stare teličke, polovico mlade krave in termoakumulacijsko peč prodam. ® (068)40-005. 12656 RJAVO TELE, staro 9 tednov, in kravo, brejo 8 mesecev, prodani. ® (068)89-251. 12662 PRAŠIČA. 140 kg. prodam. S (068)42-362. 12667 - & 4 * PENT U, 1~10 m Sodobni hišni ti $ ....... jj g zdravnik iti DOBERMANE, stare 7 tednov, čistokrvne. cepljene, oddamo. ® (068)20-402. popoldan. ^ 12671 PRAŠIČA, težkega 130 do 150 kg, ugodno prodam. Dolenšek, ® (068)49-406. 12673 PLEMENSKEGA KOŠTRUNA.solčavsko-rumanovske pasme, s papirji, starega 2 leti, prodam. Anton Gorše. Ručetna vas 18, Črnomelj. 12674 BIKCA SIVCA v petem tednu prodam. a (0608)81-895. 12676 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg. prodam. « (068)78-353. 12681 ŠKOTSKE OVČARJE (Icsijc). stare 2 meseca, prodam. ® (068)45-892. 12683 9 TEDNOV stare pujske prodam. ® (0608)87-337. 12684 PRAŠIČA. 120 kg, prodam. ® (068)42-946. 12689 PRAŠIČA, težkega 120 ali 150 kg. prodam .»(068)41-071. 12695 TELIČKI, sivo-rjavo in črno-belo, stari 10 dni, ugodno prodam. ® (068)75-002. C RNO-BELEGA BIKCA, sivo-rjavo teličko, staro 10dni, prodam. ® (068)44-650. 12698 PRAŠIČE, težke 120 do 180 kg. prodam. ® (068)78-256. 12699 TELICO FRIZIJKO, brejo, in kravo za zakol prodam. ® (068)78-412. 12700 KRAVO, staro 8 let, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)89-377. KRAVO, staro / let, težko 600 kg. za zakol, in teličko, staro 6 tednov, prodam. ® (068)83-336. 12703 PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. ® (068)76-150. 12705 JUNCA, vajenega vožnje, prašiča za zakol in odojke prodam. ® (068)76-395. 12707 BIKCA SIVCA, starega 9 tednov,prodam. ® (068)83-777. 12712 BREJO KOBILO in teličko frizijko, staro I leto, prodam. Teličko menjam za bikca. ® (0608)74-347. 12713 KRAVO, tretjič brejo, in telico simentalko prodam. ® (068)44-765. 12714 KOZO z dvema mladicama prodam in sprejemam naročila za lipove gajbice. ® (068)88-102. 12716 PRAŠIČA, 145 kg. podam. »(068)73-410. 12717 BIKCA, starega 7 dni, prodam ® (068)60-097. 12725 PRAŠIČA, 100 do 140 kg, in mlin za koruzo v storžih prodam. ® (068)40-164. 12728 BIKCA, starega 14 dni, prodani. ® (068)65-017. 12732 PRIKUPNE MLADIČKE, pse mešan-čke, oddamo, mati labradorka. ® (068) 66-259, Zvonka, ali 321-823, Andrej. 12737 PRAŠIČA za zakol prodam. ® (068)83-420. 12738 ČREDO OVAC z mladiči in breje, deske, 5 in 2.5 cm, ter tovornjak, lahko po delih, prodam. ® (068)69-167. 12740 MLADO KRAVO za zakol in pol prašiča prodam. ® (068)89-033. 12742 NEMŠKE OVČARKE brez rodovnika zelo ugodno prodam. ® (068)50-140. PRAŠIČE, 160, 50 in 30 kg, prodam. ® (0608)75-405. 12747 Cenjene stranke obveščamo, da smo knjigoveško dejavnost z Mestnih njiv preselili Pod Trško goro 18 (blizu salona pohištva Kotnik) KNJIGOVEŠTVO PAVEL KELBIČ, a.p. 068/25-545 ISmiNG BIRING, d.o.o., Predstavništvo Novo mesto Jedinščica 27, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/342-625; tel., fax.: 068/324-381 VABI K SODELOVANJU ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA Od kandidata pričakujemo: — komunikativnost, — obvladanje računalnika, — delovne izkušnje. Vloge sprejemamo samo osebno v petek, 13.12.1996, med 7. in 15. uro na sedežu podjetja. Canon PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. ® (068)85-927. 12750 PIŠČANCE za nadaljnjo rejo ali za zakol prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068)42-524. 12753 TELIČKA FRIZIJCA, stara 14 dni, 2 prašiča, 130 do 150 kg, prodsrm. ® (068)73-327. 12754 DVE mladi kozi, visoko breji in mlado kobilo z žrebičkom prodam. ® (068)42-761, zvečer. 12773 DOMAČE krmljene prašiče, težke cca 120 kg, prodam. ® (068)73-208. 12778 PRAŠIČE, težke cca 100 kg, prodam. ® (0608)7v7-292. 12779 MANJŠO količino kokoši nesnic prodamo. Prodaja bo potekala od ponedeljka, 16.12. dalje na farmi v Zalogu. ® (068)84-324 ali 21-279. 12782 PRAŠIČE, težke 100 do 170 kg, prodam. ® (068)76-232, popoldan. 12785 ODOJKE in prašiče, težke cca 60 kg, prodam. ® (068)75-121. 12787 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. ® (068)49-656. 12788 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. ® (0608)62-877. 12793 ČISTOKRVNE škotske ovčarje prodam do 100 DEM. ® (0608)84-901. PRAŠIČE prodam. ® (0608)74-108. PRAŠIČA, 120 do 130 kg, prodam. Vili Žarn, Vel. Mraševo 5, Podbočje. 12806 TELIČKO SIVKO, a- kontrola, staro 10 dni, in krompir frizija, jedilni in semenski, prodam. ® (068)45-562. 12810 ženitne ponudbe 45- IN 50-lctni prijateljici iščeta partnerje za izlete in občasna srečanja. Šifra: »ISKRENOST«. 12795 čestitke METKI COLARIČ in Petru Vrhovšku želi srečo na skupni življenjski poti Mihela s svojimi. 12600 DOLENJSKI UST uaš četrlkou prijatelj • Alkohol krajša življenje: če je na mizi polna steklenica, mine večer kot bi trenil. (Cjuha) •Ni cilj iskati neskončno modrost, temveč narediti konec neskončnim napakam. (Brecht) > VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po » 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU PENT SODOBNI HIŠNI ZDRAVNIK Izdeluje APEL Novo mesto i C 068/28-083, 323-204 Elektrostimulator za lokalno terapijo. Zdravi mesta poškodb sklepov, mišic, hrbtenice. Refleksna terapija preko dlani in stopal za zdravljenje celotnega telesa, Ima dva priključka za 4 elektrode z desetimi programi frekvenc. Trgovine: MEDIŠ, Nm; SANOLABOR, Ij.; SANTA, lj.; JAGER MEDICO Ceje; PUR Žalec; SOČA Medico, Mata INSERT, d.o.o. Računalniški inženiring in svetovanje Šegova 19 B 068/324-310, 324-101 AKCIJA! • AKCIJSKA PRODAJA osebnih računalnikov (5% novoletno ZNIŽANJE CEN) • INTERNET READY osebni računalniki brezplačen priklop na omrežje INTERNET in 10 ur brezplačne uporabe • ob nakupu MODEMA dobite brezplačen priklop na omrežje INTERNET in 5 ur brezplačne uporabe SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 1 goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, s 068/24-791. KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO V 068/322-879, 316-144 POSEBNE CENE ... AKCIJA ... POSEBNE CENE TUŠ KABINA - kvadratna. Dolistiren. 80 cm 13.900 TUŠ KABINA - kvadratna, kalieno steklo. 80 cm 21.400 - Dolkrožna. kaljeno steklo. 80 cm 38.500 TUŠ P0STAVEK - iz keramike, kvadraten. 80 cm 14.450 polkrožen, 80 cm 19.400 Cene so za plačilo v gotovini do razprodaje zalog • NOVOLETNA AKCIJA! GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, ir 061/210-174 in 061/126 20 70. FORD STEPAN Prodajno-servisni center » 068/52-407, 53-120 Vsi modeli Fordovih vozil z dodatnimi ugodnostmi dobavljivi takoj. Vsa vozila imajo serijsko vgrajeno veliko varnostne opreme za osnovno ceno. RAČUNALNIŠKO i IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na •s 068/321-926, g. Zdenko Potočar. VVEBASTO EBERSPAECHER GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN Prodaja, montaža, servis. 0MNIA TRADE SP d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, « 061/159-76-08 VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika ir 068/59-064 Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev SAVA, BARUM, MICHELIN, NOKIA in KUMH0 za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Prodaja in dostava kurilnega olja. Možen nakup na obroke brez obresti! WHISKY CANADIAN C0MPANY W /FAX: 068/78-098 WHISKY CANADIAN C0MPANY po promocijski ceni 2.468 SIT za 0,751 s PD. C.C. je pravo darilo ob bližajočih se praznikih. PODJETJE TRGOVINA N0V0TEKS NOVO MESTO nudi v svojih prodajalnah: Modna hiša Julija, prodajalna v Bršljinu in Krojaču v Novem mestu, Šentjerneju in Metliki ugoden prednovoletni popust. Kmalu tudi nova prodajalna v Črnomlju. PORTRET TECjA TE(Jl\A Tone Fink “Pesem je nekaj čudovitega, kajti ko kdo poje, se mu lahko pridružijo vsi, če pa kdo govori, morajo ostali le poslušati. Pesem ne izključuje, ampak povezuje, "je svoj pogled na prepevanje zanimivo pojasnil prof. Tone Fink, ki je pred dobrim tednom dni na glasbeni akademiji ob 25-letnici svojega zborovodskega dela prejet priznanje župana novomeške občine. Glasbo ima Tone Fink, Topli-čan po rodu, rad že od nekdaj. Najbolj so ga mikale in kasneje osvojile orgle, ki jih je 15 let igral v domači cerkvi. Igrati se jih je naučil sam in nasploh je glede glasbenega znanja samouk, če odštejemo zborovodske seminarje; igra pa še kitaro in sintetizator. Tonetu je zelo pri srcu zborovsko petje in v četrt stoletja je vodil kar tri pevske zbore, dva vodi še sedaj. Leta 1971 je na željo mnogih ljubiteljev petja prevzel vodstvo moškega pevskega zbora Dolenjske Toplice, ki je s petjem sebe in druge razveseljeval 15 let. 10 let pa je, odkar so se pevcem pridružile tudi topliške pevke. Na nedavni proslavi ob Tonetovi 25-letnici glasbenega delovanja je tako po 10 letih moški del zbora spet združil svoje glasove, in želje mnogih so, da bi v Dolenjskih Toplicah spet zaživelo zborovsko petje. Morda pa je to začetek. 1981. leta so se navdušeni pevci zbrali tudi na Malem Slatniku in Toneta prosili za zborovodstvo. Mešani pevski zbor Mali Slatnik vodi še danes, od leta 1981 pa vodi tudi dobro znani moški gasilski pevski zbor iz Šmihela, ki je danes menda edini zbor v novomeški občini, ki poje na pogrebih. Nastopajo pa tudi na drugačnih prireditvah. Prav gotovo je delo z zborom zahtevno in dolgotrajno, saj kot pravi Tone, ki je sicer profesor slovenščine in književnosti ter latinščine na novomeški Gimnaziji in Srednji medicinski šoli, mora vsakega pevca v zboru naučiti za pet, da skupaj potem ubrano zapojejo. Sicer pa Tone meni, da je tako po številu pevskih zborov kot po kakovosti zborovskega petja Dolenjska bolj na repu v Sloveniji in da mora tudi šola vzbujati ljubezen do glasbe. Res je, da če imaš nekaj rad, ti za to ni težko žrtvovati čas. Tone poleg vodstva obeh zborov zelo veliko nastopa tudi sam. Že več kot 10 let dvakrat ali trikrat na teden igra sintetizator in prepeva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Kot sam pravi, malo za šalo, malo pa tudi zares, tako na svoj način prispeva k terapiji zdraviliških gostov. “Ljudje imajo radi glasbo in jo potrebujejo, saj osvobaja, krepi duha in zdru-žuje. Lahko rečem, da sem v 25 letih doživel veliko lepega ravno zato, ker sem vedno med veselimi ljudmi, ” je povedal Tone, ki nastopa, kamor ga povabijo, igra pa predvsem slovenske narodne, evergreene in plesno glasbo. Rad ima vso glasbo, čeprav mu žal za poslušanje sedajpogosto zmanjka časa. Meni pa, aa mora glasba imeti neko sporočilo in velik pomen pripisuje besedilu. V tem se je preizkusil tudi sum, saj je leta 1991 v samozaložbi z ansamblom Fis izdal kaseto, na kateri je osmim od dvanajstih skladb tako besedilo kot melodijo napisal on. Glede na uspešno prodajo kasete je mogoče reči, da so bile te pesmi ljudem blizu -morda ravno zaradi iskrivih besedil. Tone Fink kol pravi Dolenjec poleg glasbe najde čas tudi za svoj vinograd. Na proslavi ob 25-letnici Fin-kovega zborovodstva je eden izmed njegovih pevskih prijateljev povedal lepo primerjavo: zbor predstavljajo orgle, pevovodja pa njihovega uglaševalca. Naj torej orgle prof. Toneta Finka še naprej zvenijo tako lepo! y LIDIJA MURN Boš videl, kaj dela Dolenjec Na božični večer OTOČEC - Ansambel Lojzeta Slaka skupaj s sodelavci in televizijo Slovenija tudi letos pripravlja že 5. tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c. Prireditev bo v soboto, 21. decembra, ob 20. uri v športni dvorani leniške-ga centra na Otočcu. Na prireditvi bomo Dolenjci pokazali, kako smo nekdaj pričakovali božič in kako ga danes. Poleg ansambla Lojzeta Slaka, ki bo vlekel rdečo nit na prireditvi, bodo nastopili še: ansambel Alfija Nipiča, Čuki. Igor in zlati zvoki, ansambel družine Galič, zapel bo oktet Adoramus, otroški zbor frančiškanske cerkve iz Novega mesta, pevka Regina, sopranistka Rebeka Radovan in Edvin Fliser. Nastop so obljubili še nekateri drugi znani izvajalci, med drugimi tudi prva harmoni-karica Amerike, gospa Horvat iz Nashwilla. Po prireditvi, katere avtorji so Lojze Slak, Slavko Podboj in Janez Pavlin, bo ob gostinski ponudbi Hotelov Otočec zabavno vse do jutra. Prireditev bo snemala tudi televizija Slovenija, ki bo posnetek predvajala že naslednji dan v oddaji Po domače. Ponovitev oddaje pa bo v četrtek ob 11.40. J. P. TRANS-FUSION PRI SLONU NOVO MESTO - Danes, 12. decembra, bo ob 20. uri Pri slonu ponovno jazzovski večer, na katerem se bo predstavil kvartet 'Ihtns-Fusion. V njem igrajo Marijan Dovič (violina), Erik Marenče (klaviature), Matjaž Zorko (kontrabas) in Robert Volarič (bobni). Zaigrali bodo širok spekter jazzovskih standardov, od starih svingov do sodobnejših jazzovskih usmeritev. Skupino odlikuje poseben zvok, saj se ob klasičnem jazzovskem triu kot solističen inštrument uveljavlja violina. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Za spomin luknja v zidu - Kdo bo čistil pločnike v Trebnjem? • Policija podatkov ni dala - Denar bi v krajevni skupnosti Hrušica lahko pametneje porabili Na Miklavžev večer je dežurni telefon kar naprej pel. Bralka s Trdinove 5 b v Novem mestu ima na steni svojega stanovanja precejšnjo luknjo, in to že od oktobra, ko so v bloku, kjer stanuje, montirali plinsko napeljavo. Mojstri niso imeli prav srečne roke, ko so napeljevali odvod v dimnik, in so ga zgrešili, odvečne zvrtane luknje pa niso zazidali, kot bi sc spodobilo. Naša bralka je velikokrat klicala izvajalca del, a zaman. Upa, da ji bo ta javni poziv kaj pomagal. Jože iz Trebnjega se je v imenu več občanov zjezil na trebanjsko komunalo, ker ni pospravila snega s pločnikov. Pravi, da so šele v četrtek, teden dni po sneženju, delavci komunale počistili trebanjske pločnike. Se dobro, da prej ni prišlo do kakšne nesreče! Povprašali smo na Komunali Trebnje in vodja tehnične službe Boško Vujasin je pojasnil, da letos pločnikov res niso čistili takoj po sneženju, ker pač niso dobili naročila za to delo. Prejšnja leto je čiščenje pločnikov naročala občina in dela so bila pravočasno opravljena, zdaj pa je to v skrbi krajevne skupnosti, ta pa se je zganila šele pred kratkim in r ' "11 > Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V v naročila čiščenje Cestnemu podjetju, ki je skupaj s Komunalo končno pospravilo sneg s pločnikov. Jože je še povedal, da mu je žal, ker so v Trebnjem izgubili dobrega zdravnika. Dr. Žnidaršič je bil namreč izvoljen za poslanca. Po Jožetovem mnenju zdravniki naj ne bi kandidirali na volitvah, ker so bolj koristni v ambulantah kot v politiki. Bralka iz Črnomlja in S.M. iz okolice Semiča sta se, ne da bi vedela eden za drugega, enako odzvala na zapis o domnevnih nepravilnostih in slabem odnosu do pacientov v črnomaljskem zdravstvenem domu. V to, ali so zapisane nepravilnosti resnične ali ne, se ne spuščata, četudi bralka to močno sumi, oba pa je močno motilo nekaj drugega, namreč, kako je pisec prispevka prišel do natančnih podatkov o opravljenem policijskem alkotestu. Ti podatki so po mrienju obeh take narave, da jih je pisec lahko dobil samo od policije. Prav to pa je najbolj sporno. Kako je mogoče, da policija daje take podatke neuradnim osebam? Za pojasnilo smo povprašali Jožeta Stopra, pomočnika Komandirja policijske postaje Črnomelj, ki je povedal, da podatki, ki so v omenjenem prispevku v Dolenjskem listu, niso popolnoma točni. Točno ni navedena ne ura in ne meritev alkotesta. “Torej ni nujno, daje pisec dobil podatke od policije, možno je celo, da si jih je izmislil. Na policiji praviloma takih podatkov ne dajemo neuradnim osebam. Vsekakor imamo vso zadevo v vidu, in če bi se slučajno kaj odkrilo, bi ustrezno ukrepali.” Krajan iz Hrušice pravi, da so mnogi vaščani ogorčeni, ker si je predsednik krajevne skupnosti privoščil za denar iz krajevne blagajne vesel zaključek svojega mandata. Boli jih, ker se denar tako zapravlja, saj bi ga lahko koristneje orabili denimo za ureditev cest angrč Grm - Hrušica ali Orehek -Hrušica, ki so bolj podobne zjaha-nemu kolovozu kot cesti. Ko se je L.M. iz Jablana prejšnji petek ob 22. uri vračala s prireditve v Zdravilišču Dolenjske Toplice, ni mogla odpeljati s parkirišča, ker je nekdo zapeljal avto prav na sredo poti, ki bi morala ostati prosta, da bi se tudi vozniki z zadnjega dela omenjenega parkirišča lahko odpeljali. “K menije prišla mlada in zelo razburjena ženska, ki se je z istim problemom ubadala že eno uro. Rekla je, daje vsa razgreta prišla iz kopališča in želela čimprej na toplo domov, pa se že eno uro sprašuje, kdo je lastnik belega audija NM 62-74C. Po pomoč je odšla v recepcijo Zdravilišča, pa ji niso znali pomagati. Ker je imela vsega dovolj, je odšla tudi na bližnjo policijsko postajo, pa je bila ta žal zaprta,’' je povedala L.M. Sčasoma so prihajali še drugi vozniki, ki sc tudi niso mogli odpraviti domov. Nekdo je vendarle prepoznal lastnika “nesrečnega” avtomobila in ga šel klicat v Zdravilišče. To je bil novomeški podžupan, ki je bil na prireditvi slavnostni govornik. Njegova opravičila, da je mislil, da se s tistega parkirišča da priti še kje drugje, niso bila prav prepričljiva. Dolgoletni naročnik Dolenjskega lista se je pritožil, češ daje v Dolenjcu televizijski program zelo pomanjkljiv in netočen. Drugače pa je naš list zelo pohvalil in izrazil željo, da bi bila nagradna križanka v vsaki številki. Viktor Rihter s Senovega želi prek časopisa javno pohvaliti lekarno v Vidmu, kjer so mu pomagali v stiski in pokazali veliko mero dobrosrčnosti. Iskal je namreč neko zdravilo na recept, vendar so mu kar v dveh lekarnah, v Krškem in v Brežicah, povedali, da zdravila ni moč dobiti, ker ga ne izdelujejo več. Srečo je poskusil še v Vidmu, tu pa je uslužbenka Alenka vzela telefon v roko in povprašala po lekarnah širom Slovenije, dokler ni našla lekarne, kjer so zdravilo še imeli na zalogi. Čez dva dni je Rihter zdravila prejel po pošti. Pravi, da take do-brovoljne prijaznosti še ni doživel. Alenka Mežnaršiči/ Metlike se v imenu upokojencev javno zahvaljuje podjetju Komet za pozornost, ki so jo vsem Kometovim upokojencem pokazalo z letošnjo pogostitvijo in obdaritvijo. MiM Medvedi vznemirjajo Dameljčane Medvedi so po poljih najjužnejših slovenskih vasi ropali že jeseni, zgodnji sneg pa jih je prignal prav v vasi - Zahteva za zaščito vaščanov pred medvedi DAMELJ - V teh po koledarju sicer še jesenskih dneh, ko je sneg nepričakovano zgodaj prekril polja, prebivalce vasi Damelj na skrajnem jugu Slovenije zjutraj namesto budilke prebudijo rjavi medvedi. Vaščani zatrjujejo, daje v njihovi krajevni skupnosti Sinji Vrh 15 medvedov, ena od med--vedk pa prebiva v okolici Damlja že štiri leta in ima že drugo družino. Letošnji zgodnji sneg je tako kot ljudi presenetil tudi medvede, ki si očitno še niso zagotovili dovolj zalog za zimski dremež, zato iščejo hrano po vaseh. Da je res tako, potrdi tudi Marija Šnedr, saj mu je medved poškodoval osem panjev od osemdesetih. V vasi sc je lotil in izropal tudi enega od koruznjakov, jeseni, ko kmetje še niso pospravili pridelkov, pa so medvedi izropali tudi KAKO NAPRAVITI LJUBEZEN VEČNO NOVO MESTO - Družinska federacija in slovensko žensko društvo za mir v svetu vabita na predavanje z naslovom: Kako napraviti vajino ljubezen večno, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 18. uri v predavalnici zavarovalnice Tilia, v 3. nadstropju. Vstopnina je 500 tolarjev. POTRES NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI LJUBLJANA - Seizmografi observatorija na Golovcu so v sredo pretekli teden ob 12.55 zaznali zmeren potresni sunek 67 kilometrov jugovzhodno od LjubljAne. Magnituda potresa je bila 1.7 po Richteiju, čutili pa so ga v Podgradu in v drugih naseljih pod Gorjanci ter v Beli krajini, l^jer je dosegel učinek 4. stopnje po MSK lestvici. Potres ni povzročil gmotne škode. BOŽIČNI VEČER PO JAPONSKO NOVO MESTO - Slovensko društvo za mir v svetu vabi v soboto, 21. decembra, ob 18. uri v predavalnico zavarovalnice Tilia v 3. nadstropju na japonski božični večer. Japonske prostovoljke bodo zapele japonske pesmi, priredile čajanko, pokazale,'kako se izdeluje ikebana in origami (japonske zgibanke). Pripravile pa bodo tudi japonsko hrano za degustacijo. Vstopnina 500 tolarjev. SNEŽENI PREŠEREN - Malokdo se spomni na rojstni dan našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ker pač Prešernov praznik slavimo na dan njegove smrti. Pri Škofovih v Novem mestu pa pozornost posvečajo tudi pesnikovemu rojstnemu dnevu. Letos sta 3. decembra oče Rudi in sin Matej postavila veliko Prešernovo poprsje iz snega. Snežna podoba še stoji in zbuja precej pozornosti. (Foto: MiM) Gostilna in prenočišča BRUNSKOLE Jp na Hrastu ^ vas vabi # na novoletni ples z začetkom ob 19. uri 1. januarja 1997. Rezervacije na telefon 068/50-125 Matija Šnedr iz Damlja ob čebelnjaku, ki ga je poškodoval medved. (Foto: J. HARTMAN) polja. Dameljčane pa najbolj skrbi za otroke, ki hodijo na šolski avtobus skozi gozd na dva kilometra oddaljenoavtobusno postajo. Zato jih zadnje čase raje peljejo kar sami. Franc Žagar, ki seje že večkrat srečal z medvedom, pravi, da si odrasli ob takšnih neprijetnih srečanjih še nekako pomagajo, zagotovo pa bi bilo veliko huje, če bi mrcina prišla naproti otrokom. Prav zato vaščani menijo, da bi morali medvede odstraniti iz nji- hovega kraja. Vendar lahko lovci odstrelijo na leto le dva medveda, če pa bi se zoper to prekršili, bi jih doletele visoke kazni. Zato bolj v šali kot zares pripomnijo, da sc j medvedov na miren način zagoto- j vo ne bodo znebili, saj ni dovolj, j da jim le svetujejo, naj odidejo, i Ker pa so prepričani, da so med- j vedi bolj zaščiteni kot ljudje, je | vaška skupnost Damelj naslovila na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter na republiškega inšpektorja za lovstvo in ribištvo zahtevo po zaščiti vaščanov pred-j medvedi. Upajo, da bodo tokrat | odgovorni v državi le zaščitili vaščane. Medvedi so zaščiteni žc dovolj. J J. HARTMAN SMUČARSKI SEJEM V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko smučarsko društvo priredi v soboto, 21. decembra, od 10. do 18. ure in v nedeljo, 22. decembra, od 8. do 12. ure v šentjernejski osnovni šoli smučarski sejem. Vabljeni prodajalci in kupci rabljene smučarske opreme, na sejmu pa bo možno tudi servisiranje smuči inI ostale opreme, saj bodo na njem sodelovali: Ski servis Bajc, Alp šport in Čižman šport, vsi iz Novega mesta. r- f Jnt&i&ažvGfia S hitra dostava od vrat libido vrat f] domačega in carinskega blaga po Sloveniji f! f| sprejemamo tovore neomejene teže f vedno točni • zanesljivi - konkurenčni Naši gradovi za naročnike Dolenjskega lista Zadnjič smo rekli, da bo leto 1997za naročnike Dolenjskega lista, ki bodo imeli do konca decembra plačano naročnino za iztekajoče se leto (pa tudi za nove naročnike iz decembra in januatja!) teklo s krasnim stenskim koledarjem, na katerem bodo podobe naših gradov, kakor jih je umetniško podoiivel in na platno spravil slikar Samo Kralj. Dodali smo, da je zanimive podrobnosti o dvanajstih grajskih pričevalcih nekdanjih časov prispeval Andrej Bartelj -koledar podane bo nič manj lep kot Krpanov izpred dveh let. Veliki večini naročnikov se ni bati, da bi ostali brez koledarja, saj so svoj dolg do časopisa te zdavnaj poravnali. Preostali imajo sicer še nekaj časa, da si s plačilom naročnine zagotovijo koledar, a predolgo naj ne odlašajo, saj se leto hitro izteka. Da bo res lep koledar prišel v prave roke, to je k Dolenjskemu listu zvestim naročnikom, so nam pomagali Avtohiša Berus, Intel servis, Radio Krka, Zavarovalna družba Adriatic, podjetje Rextom, v veliko pomoč pa nam bo tudi pošta. Verjemite, z dostavo koledarja akcija še ne bo končana, o tem, kaj čaka najmanj tri naročnike srečne roke, pa prihodnjič! Dolenjske Novice. 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Upanje Mož (časopis prebirajoč): “Tu berem, da se je 75-letna gospodična omožila. To'moram naši stari teti prebrati!” Zena: “O, ona to že ve, takoj se je odpravila in si šla kupit nov klobuk ”, Uradna tajnost Sodnik: “Kako ste mogli tako težko blagajnico odnesti?" Toženec: “To je bilo zelo težko, gospod sodnik. Tega bi vi ne mogli storiti in je moja uradna tajnost!” Neljuba razlaga Peter: “( udno res, moji lasje so še čisto črni, ali brada mi sivi. Vendar pa so lasje dvajset let stareji kakor brada. ” Pavel: “Gotovo ste z možgani prav malo delali, s čeljustmi pa prav veliko!" Dobra ženka (svojemu bolnemu možu): “Glej, stari, tu imaš ključ od vežnih :dra vrat. Imeti ga smeš, dokler ne ozdraviš. ”