fteu. 29.
O MIlani»sototo, dne 6 februarja 1909.

Velja po poŠti:
31 celo leto naprej	K 26'—
sa pol leta „	„ 131—
v* ietrt leta „	h 6 50
en mesec „	„ 2-20
V upravništvu:
Sil celo leto naprej	K	22 40
sa pol leta „	„	1V20
sa četrt leta „	„	5-60
sa «n mesec „	„	190
Ha poSIIJ. na dom 20 h na mesec
!%samezne Stev. 10 h.
(Uredništvo ie v Kopitarjevih uilcah Si. 2 (vhod Jez
-■-—-- dvorlSJe nad tiskarno). — Rokopisi sr
«« 'iraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
J** Današnja številka obsega 16 strani.
Mor no dve jtrani.
Slovenska Ljudska Stranka stoji danes kakor močan breg, v katerega se od vseh strani zaganjajo valovi, a ti valovi se med seboj pobijajo in onemogli padajo od brega nazaj, odkoder so se dvignili v onemoglih penah. V časopisju se čitajo različne stvari, ki nam kažejo mišljenje v nam nasprotnih vrstah. Na besno zabavljanje majhnih žurnalističnih bevskarjev se seveda niti ne oziramo, le dva značilna pojava potegnimo na dan!
Odgovor Nemcem!
Nemška liberalna stranka, ki ji je sedaj pred vsem pred očmi oslabljenje sla-venskega življa, a ki kot izrazito liberalna stranka z največjo zavistjo gleda vsak napredek Slovenske Ljudske Stranke, katero sovraži približno tako, kakor dunajski Salzgries krščanske socialce, je v dunajski »Zeit« z velikim veseljem naznanila, da se bo »razdrla koalicija med obema slovenskima strankama, ki se je bila sklenila v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora«. To je popolnoma napačno umevanje položaja.
Najprej moramo konštatirati, da ni Slovenska Ljudska Stranka z nobeno drugo stranko sklepala nikakega kompromisa. S slovensko liberalno stranko ni Slovenska Ljudska Stranka imela nobenega pakta, ni stvorila nobene koalicije, zato tudi ničesa ne razdira, ampak, zvesta svoji stari tradiciji, ostane to, kar je bila. Vsakomur na Slovenskem je dandanes jasno, kaj hoče S. L. S. Kdor dela tako, kakor ona, ta hodi s S. L. S. tudi brez koalicije, kdor dela proti nji, tega stranka pobija, pa bodi potem kdorkoli. Ako so poslanci S. L. S. in narodno napredni poslanci v mnogih stvareh izrekali iste misli in skupno glasovali, izvira to Ie iz tega, da so v tistih slučajih liberalni poslanci spoznali, da je stališče S. L. S. edino pametno. Takrat smo bili edini. Kadar so pa liberalci naredili kaj nespametnega, jih je S. L. S. brezobzirno preglasovala. Tako je bilo doslej in tako ostane. Nemško časopisje nima torei povoda, niti da bi govorilo o kaki razdrti »koaliciji«, niti da bi se veselilo, da nastane nov boj med slo-
venskima strankama. Slov. Ljudska Str. bo moško vsikdar branila interese slovenskega naroda!
S tem smo Nemce odpravili. —
Mnogo so se pa bavili s S. L. S. — mnogo več, nego sami s seboj — liberalci na svojem zaupnem shodu. Tu so se slišale trditve, ki se morajo najodločneje zavrniti.
Da je šla narodno-napredna stranka beračit k odpadlemu socialističnemu uči-teljstvu, da so premišljevali težko vprašanje, ali je Gangl socialni demokrat ali liberalec, in podobne stvari, to prepustimo njim! Pribiti pa moramo sledeče:
Volitev v trgovsko in obrtno zbornico.
Najodločneje moramo zavračati trditev, ki se je izrekla proti S. L. S. glede volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Tu je liberalna stranka postopala nelojalno, ker ni hotela priznati Slovenski Ljudski Stranki njeni moči primernega zastopstva v trgovski zbornici. Krivda za vse posledice pade torej na liberalno stranko. V volivnem razredu veleobrti je zmagal vsled žreba Nemec. Kdo pa je tega kriv? Ali ne oni gospodje v trgovski zbornici, ki so vse uprizorili? Govorimo čisto jasno! Ves aparat trgovske zbornice je delal za te volitve. Uradništvo je imelo preštete vse glasove v vseh razredih in je temu primerno delovalo. Ali niso vedeli gospodje Lenarčič, Windischer in Murnik. kako stoji v volivnem razredu veleobrti? Proti Slovenski Ljudski Stranki so šli v boj, in zato so veleobrt Nemcem prepustili. Ker Slovenska Ljudska Stranka ni imela vpogleda v volivni aparat, niti ni mogla vedeti, kako stoji razmerje v tem razredu. Macherji cele stvari so bili imenovani liberalni agitatorji, in nanje pade vsa odgovornost, da zastopa zdaj veleobrt — Nemec. Nihče od Slovenske Ljudske Stranke ni oddal svojega glasu za Nemca. Da pa ni zmagal Slovenec v tem razredu, je edino le krivda imenovanih liberalnih agitatorjev. Kajti cela volitev se je vodila iz pisarne trgovske zbornice. Tu so uvrščali volivce v razrede, tu so se odpošiljale ali ne odpošiljale glasovnice, odtod so prišli liberalni agitacijski manevri, in ti gospodje so morali vedeti do pičice natančno, kako stvar stoji. Ce bi bili oni hoteli biti pravični proti S. L. S., bi bilo prišlo do kompromisa za ta slučaj.
a oni so rajši hoteli, da zmaga Nemec v veleobrti, nego da bi dali skromen mandat v majhni trgovini pristašu S. L. S. Samo enega koraka, samo ene besede bi bilo treba in mi bi bili dobili še en glas, in veleobrt bi bila pokazala slovensko lice. A ne!" Samo bojna strast proti Slovenski Ljudski Stranki jih je vodila, in zato so oni' krivi, da zastopa veleobrt — Nemec.
Trillerjev izraz o narodnem izdajstvu vračamo torej nazaj s pozivom, da oni. ki ga je rabil, pokliče na odgovor liberalni agitacijski odbor za te volitve, tisti odbor, ki je volitve vodil in ki je za vse odgovoren!
Liberalci in deželni zb6r.
O deželnem zboru kranjskem se je govorilo na liberalnem zaupnem shodu marsikaj neumnega. Iz govorov sploh se vidi, da so liberalci hoteli pravzaprav deželni zbor razbiti, a zadržavalo jili je lc dvojno: Pred vsem skrb za ljubljansko mestno gospodarstvo. Istina je, da tiči mesto Ljubljana globoko v šlamastiki. Hribarjeva umetnost je pripravila mesto tako daleč, da bi se cela mašina ustavila, ako ne bi najelo mesto 2 in pol milijona kron posojila. I11 če bi bili liberalci onemogočili delovanje deželnega zbora, bi sc bilo to zgodilo, tako da Hribar še Ribni-karja ne bi mogel več plačati. Potem jih je bilo nekoliko sram, kajti kar je pametnejših poslancev v liberalni stranki, so se res sramovali prizorov v deželnem zboru, ki niso bili vredni slovenskega naroda, slednjič so se pa bali, kajti deželnozborska večina je hotela rešiti nujne stvari in bi bila proti razgrajačem nastopila z vso strogostjo.
To je bilo še edino, kar je liberalni klub premišljeno naredil, a kakor se vidi, niso poslanci našli za to zahvale v stranki. Proti liberalnim Kramarjem se dvigajo Fresli, Klofači in Kalini, da rabimo primero s Češkega, odkoder je slovenski liberalizem dobil doslej še vse svoje vzorce.
Z absolutnim pomanjkanjem vsake politične inteligence je graščak Rudež iz Ribnice ostro grajal, da niso liberalci razbili deželnega zbora. Neverjetno! Mladi Zcriav je prepovedal liberalnim poslancem vse kompromise. O tem velikem generalu povemo le to, da ni nihče večkrat nego 011 in Lenarčič hodil še pred kratkim v deželnovladno palačo k baronu Schwar-
zu . . . Ravno tako mladi Ribnikar, na mestne stroške liberalen agitator, je bil pa tako predrzen, da ga je moral dr. Tavčar, ki res ni zaslužil, :da bi moral vse požreti, kar mu zdaj »mladi« očitajo, kreniti po zobeh. Ti »mladi« so seveda za vsako resno politično delo nesposobni. Poulične demonstracije, kričeče fraze, krvave inanšete in podobne stvari so jim vzor narodnega delovanja. To bo liberalna stranka bodočnosti, čc jih ne bodo razumni elementi še o pravem času vzgojili.
Hribar se pritožuje.
Zavrniti moramo posebno, kar je govoril ljubljanski župan Hribar. Ta Hribar, ki je kriv, da ni prišel kranjski deželni zbor že pred leti do miru in do volivne reforme, ker je svoji stranki kot njen voditelj naznanil, da ni sklenjen kompromis, dasi so se voditelji strank pri posvetovanju že 1. 1905. zedinili za kompromis, ta Hribar, ki torej nosi odgovornost za to, da je skozi toliko let zaostalo deželno gospodarstvo, se jc drznil zdaj celo kritikovati. A kar je govoril, ni bilo resnično. Ta Hribar je govoril o 14 milijonih kron dolga iji slikal strašno obremenitev kranjske dežele, češ. da bo obremenjena vsega skup za 880.000 K. In patetično je vzkliknil: »Kje dobiti denar?«
Ubogi Hribar, ubog na duhu, ali ga je pa zopet zapustil spomin, kakor glede dogodkov 20. septembra, saj se mu sicer ni smilil nikoli deželni denar, če ni šel iz njegovega žepa!
Pojasnimo! Prvo posojilo 4 miljonov kron je bilo najeto zlasti z ozirom na osuševanje ljubljanskega barja in je torej v prvo korist ljubljanskemu mestu, ki tudi prispeva s četrt milijona kron, veliko večino pa država. Bil je Hribar sam, ki je predlagal to svoj čas. Zdaj je pa zopet pozabil. To posojilo še ni izčrpano in iz njega se bo še mnogo koristnega dalo narediti, tako da je Hribar lahko brez skrbi.
Glede novega posojila pa je stvar treba jasno povedati, kajti s temi desetimi milijoni liberalci že po celi deželi sleparijo. Niti en vinar se še ni najel, in deželni odbor bo pooblastilo, ki ga ima od deželnega zbora, rabil po potrebi z največjo previdnostjo. Tega pooblastila se bo deželni odbor posluževal, da ljudstvu izvrši najnujneše naprave, po katerih hrepeni
LISTEK.
0. Ivan Strsieu KronJtoiskl.
Baš ob času, ko se je zgodila grozna nesreča na Laškem, je tiho in mirno umrl v Kronštatu na Ruskem preprost skromen pravoslavni svečenik, protojerej Ivan lljič Sergiev. Žalostno poročilo o njegovi smrti je pretreslo celo pravoslavno verno Rusijo ter je vzbudilo solze pri milijonih njegovih častilcev. Umrli je bil znan celi Rusiji in je slovel kot svetnik. Na tisoče, da, stotisoče ljudi ga je obiskovalo, zatekajoč se k njemu s prošnjami za svet in pomoč v svojih raznovrstnih zadevah. Sam car Nikola ga je ne enkrat k sebi poklical. Kako je bil spoštovan in priljubljen, priča okolnost, da se je poročilo o njegovi smrti takoj brzojavilo v Car-skoje Selo, Gatčinu, Peterburg, ministrskemu predsedniku Stolipinu, senatorju Rogoviču iu vsem ruskim visokim dostojanstvenikom. Umrli je bil pokopan po svoji želji v joanovskem samostanu v Pe-terburgu in na stotisoče ljudi ga je spremilo k grobu. Židovski tiskovni uradi, ki so podrobno in z orijentalsko domišljijo poročali o vsakem podlem zločinu ruskih revolucionarjev, razposlali so v svet poročilo o pogrebu o. Joatia polno ciničnih
opazk. O nedavno umrlem rabinu nekje na ruskem Poljskem, o katerem se je pripovedovalo, da je čudodelnik, so isti tiskovni uradi poročali z največjim spoštovanjem.
O. Joan Kronštatskij je zares izreden pojav v celem krščanskem svetu in zasluži, da mu posvetimo današnje vrstice ter s tem izpopolnimo kratko poročilo, ki ga je že »Slovenec« prinesel.
O. Joan se je porodil dne 13. oktobra leta 1829. v samotnem selu Sura v arhan-geljski guberniji; njegov oče je bil nižji psavoslavni svečenik in je zgodaj umrl. Deček Joan je bil zmirom slab in bolehen. »Kdo izmed tistih, ki so me poznali v mladosti, bi bil mislil, da doživim 80 let«; tako je sam o. Joan vzkliknil v enem svojih zadnjih spisov. (»Pravda o Boge, o Cerkvi, o mire i o duše čelovečeskoj«.) A deček jc rastel in polagoma se je njegovo zdravje utrdilo. Izpočetka se je učil zelo slabo: dolgo si ni mogel zapomniti azbuke in številk. Šele potem (po njegovem lastnem priznanju), ko je iskreno prosil Boga, da razsvetli njegov um, šlo mu jc učenje lažje in jc celo prekosil vse svoje tovariše. Ko je vstopil v duhovno semenišče, razločeval se jc od svojih dru-gov po svoji naklonjenosti k premišljevanju. Kot eden najbolj sposobnih gojencev po dovršeniu seminarskega kurza je bil sprejet v peterburško duhovno akademijo.
In tu pri študiranju bogoslovnih predmetov se je njegovo goreče versko čustvo šele razvilo tako, da je sklenil postati misijonar, da bi mogel oznanjevati sv. evangelij dalekim tujim narodom. Ali božja previdnost jc določila drugače. Leta 1855. je bil posvečen za duhovnika in je bil poslan v Kronštat, kjer je leta 1870. postal protojerej sobora sv. Andreja. Vse svoje delovanje je o. Joan posvetil Bogu in skr-bem za stradajoče in stiskane. Izpočetka je večji del svojih dohodkov razdelil med uboge in sam je živel s soprogo v revščini. Za to izredno dobrotljivost so kmalu izvedeli prebivalci Kronštata, in ko so se prepričali, koliko premore molitev mladega dušnega pastirja, hitro se jc to razširilo daleč izven mej malega mesteca.
In k o. Joanu so jelc od vseli strani prihajati neštete množice vernikov s prošnjo »poinolitsja za njih«. I11 veliko izvenrednih ozdravljenj katerih zdravniki niso mogli razumeti, se je po molitvi o. Joana zgodilo. O takšnih dogodkih se jc napisala cela vrsta knjižic, ali dozdaj šc niso zagledale svetlo svetli, radi skromnosti o. Joana. O teh dogodkih je ruski »Kraj« v nckrologu napisal: »Moglo bi se verjeti v posebno poslaništvo ranjkega. ko bi se obožavanje rajnika nc bilo iz-preobrnilo v praznoverje in sumljiv fanatizem razkolnikov takozvanih »joanitov«, ki so kronštatskega svečenika obdali z ne-
zdravo atmosfero goljufije in dobičkaželj-nosti. O. Joan zoper nje do zadnjega časa ni nastopil, znabiti radi tega, ker jih je smatral za trumo »prenapetežev« ali zvestih braniteljev pravoslavne cerkve in državne ideje, kateri je sam zvesto služil.
Spoštovanje o. Joana je rastlo vsako leto bolj in v isti meri so prihajali tudi gmotni darovi za dobra dela. Mnogi dobrotniki niso niti natanko določili namena, za kaj pošiljajo denar. Pošiljali so darove samo »na dober namen batjuške«, dobro vedoč, da o. Joanu je dobro znano, komu naj se da podpora. Le-ti darovi so o. Joanu omogočili razviti ogromno dobrotljivost. Vsi reveži in siromaki so dobili podporo. Vsak v resnici potreben revež se jc zatekel k batjuški s trdnim prepričanjem, da dobi podporo, ki jo je v resnici tudi dobil. Zase o. Joan ni skrbel; navajen revščine od mladosti, je v revščini živel do smrti. Skozi njegove roke je šlo na milijone rubljev podpore in ni zapustil po smrti ničesar; zapustil je samo 80-letno soprogo, kateri sta bili pred nekoliko leti po težki operaciji amputirani obe nogi.
V Kronštatu samem se nahaja cela vrsta raznih dobrodelnih zavodov, ki jih je rajnik ustanovil in sezidal. Nahaja se tu prenočevališče, ljudska kuhinja, v kateri se zastonj naje vsak dan na stotine rcvc-žev, bolnišnica, hiralnica, brezplačna knjižnica, brezplačna ljudska šola. siroti-
že skozi desetletja, pa zaradi liberalne politike se ni moglo nič izvršiti. To bo v veliko korist ljudstvu, tistih novih bremen, o katerih je fantaziral Hribar, pa nikjer ni! Naj Hribar skrbi za mestno gospodarstvo ljubljansko, katero bomo enkrat bližje osvetlili!
Hribar in ljubljanski hišni posestniki.
Hribar tse je spravil nad S. L. S. zaradi takozvanih potresnih doklad. Nagla-šati moramo, da to ni nobeno politično vprašanje, kajti med prizadetimi hišnimi posetniki so pristaši vseh strank, izmed novih velikih zgradeb v Ljubljani jih je več zgrajenih od naše nego od nasprotne stranke, ki bi jim oprostitev od deželnih doklad bila velika dobrota. A naši ljudje so razumni in dajo deželi, kar je deželnega. Ne tako Hribar, posestnik nove hiše na Dunajski cesti!
Zgodovina te davčne afere je znana. Prvih pet let po potresu je tudi dežela dajala ugodnost 18- oziroma 25-letne oprostitve od doklad na hišnorazredni in hišno-najenminski davek. Zmešnjava je nastala nato pri davčnih uradih, ki so od nekaterih doklade pobirali, od drugih pa ne. Hribar, ki je hotel za svojo hišo dobiti davčno prostost, je leta 1905. stavil predlog v deželnem zboru, ki je bil sicer v naglici sprejet, ne da bi bil finančni referent mestni uradnik! kaj zinil, in že prejšnji deželni odbor, v katerem je bila liberalna večina, tega sklepa ni hotel izvrševati, ker je videl, da je naravnost blazno to, kar je Hribar hotel. Po pravici se pritožujejo ljubljanski hišni posestniki, da so bili zapeljani hiše zidati, ker so verjeli v vsemogočnost Hribarjevo. Dolžnost tega moža. ljubljanskega župana, bi bila, da bi bil to stvar spravil ua jasno, pa tega ni storil, ampak je ljudi tiral v vedno večjo zmoto. Pomanjkanje pametne politične organizacije in brezmejna zatelebanost v Hribarja in v liberalno stranko, se je začela maščevati, kajti deželni zbor ni mogel slediti špekulacijam Hribarjevim, ampak se je postavil na realno stališče, ki ga zahteva cela dežela.
Oni ljubljanski hišni posestniki, ki so zopet izrekli Hribarju svojo brezmejno vdanost, ne da bi se upali preštudirati tega mnogostranskega politika, se bodo pač morali pripraviti še na različna presenečenja, ki jim bodo vzrastla iz Hribarjevega gospodarstva.
Dovoli za enkrat! Ozrli se bomo še na razne neresnice, s katerimi so začeli liberalci po kratki dobi premirja nov boj proti nam. Oni so ga začeli, to bodi pribito!
llelekorupcilo.
RUSKA POLICIJA ORGANIZOVALKA ATENTATOV.
V Rusiji se odigrava zdaj škandal, ki dokazuje brezmejno korupcijo, ki vlada v Rusiji med najvišjimi vladnimi krogi, pa tudi med revolucionarci. Ruska politiška policija ima svoje agente-provokaterje. To ni nič čudnega; ima jih vsaka država in malodane vsaka vlada. Toda ruski agenti-provokaterji so prav posebne vrste tiči. Po naročilu vlade ali policijskega vodstva, velikokrat pa tudi le v službi kake posamezne visoke osebe se vtihotapijo med revolucionarce, ki jih, ako so spretni, imajo kmalu za svoje. Potem provocirajo
ti agenti atentate iu jih, ker vedo za njih posameznosti ah pa jih celo sami aranžirajo, ovadijo policiji, ki v zadujeiu trenutku prime zločince m pobe si. Večkrat pa nalašč provoctranega atentata ni moč preprečiti in stvar se konča žalostno, kakor n. pr. pri velikem kuezu Sergiju, katerega je bomba raztrgala.
Skrajno nemoralen je namen, ki ga ruska policija s tem zasleduje. Kak višji uradnik »rabi« atentate, da bi sam se višje splezal in se balial z odkritji ali pa kak reakcionarni minister da provocirati zločine, da more potem uvesti strožjo vlado. Je tudi veliko policijskih agentov, ki delajo čisto na svojo roko. Večina od njih igra dvojno vlogo, so polic, agenti in imajo nalogo ovajati revolucionarne načrte, obenem pa so od revolucionarjev najeti, da se vtihotapijo med policijo in izdajo revolucionarjem njene načrte. To jim oniogo-čuje, da večkrat varajo policijo in revolucionarje obenem, ker pri obeh veljajo za zaupne osebe. Pri takem zistemu je seveda kaj vsakdanja prikazen, da tudi revolucionarji od svoje strani policijo korumpi-rajo in dobijo gotovi revolucionarji patent za brezkaznjivo prirejanje atentatov.
Eden najspretnejših politiških agen-tov-provokaterjev je bil
Valerian Filipovič Azev,
ki je bil v Parizu 10 let šef ondotne tajne ruske policije za nadziranje ondi nastanjene osrednje bojne organizacije ruskih revolucionarjev, obenem pa član in zaupnik te organizacije. Azev je prav posebne vrste mož.. Vseh 10 let ga pariški ruski revolucionarci niso spoznaii, bil je pa pravi revolucijski organizatorični talent, kije vprizoril vse večje in senzačne atentate in seveda tudi spravil na ta način na stotine revolucionarjev na vislice oziroma v Sibirijo. Azev je mož železne energije. Njegova tajnostna vloga je še danes nepojasnjena. Toliko je gotovo, da je Azev izdajal načrte revolucionarcev ruski policiji, da je pa najbrž s pomočjo revolucionarcev aranžiral v službi ruske vlade atentate proti osebam, ki niso bile povolji takratni vladi. Zdaj je razumljivo, zakaj pri mnogih atentatih ni policija pravih krivcev nikoli prijela, češ, da so »nezasledljivi«. Te vrste atentati namreč niso bili provoci-rani, da bi policija revolucionarce prijela, marveč so bile od revolucionarcev potoni Azeva naročeni! Seveda revolucionarci niso vedeli, v čegavi službi delajo.
Azev, ki je od ruske policije baje dobival na leto 14.000 rubljev, je povzročil sledeče smrtonosne atentate: proti generalu Bogdanoviču, ministru Plelive in velikemu knezu Sergiju. Poleg teh je provo-ciral atentate proti carju, ministru Stoly-pinu in knezu Obolenskemu, ki poleg drugih »manjših« niso imeli hudih posledic. Azev je tudi dal umoriti duhovnika Gapo-na. Koliko teh atentatov je bilo provoci-ranih v škodo revolucionarcem, koliko in kateri pa naročeni, da se izvestna peter-burška reakcionarna vladna kamarila iz-nebi neljubih ji oseb, se ne da dognati. Tudi se ne ve, ali je Azev bil cel čas svojega delovanja policijski ovaduh, ali pa iz-početka pravi revolucionarec, pa šele pozneje podkupljen. Ravnotaka tajna je, kako je prišla vsa zadeva ravnozdaj na dan in zakaj je ruska vlada posegla vmes. Azev je namreč koncem januarja t. 1. naenkrat izginil iz Pariza, revolucionarci so ga obsodili na smrt, ruska policija pa je v istem
času v Peterburgu zaprla bivšega šeia ruske politiške policije Lopuluna. Baje je Loputun, ki je pristaš kadetske stranke, izual ruskim revolucionarcem vlogo Aze-vovo. Drugi zopet pravijo, da se hoče ruska viada maščevati nad Lopulnnom iz politiških ozirov, tretji vidijo v tem neko liiahinacijo reakcije itd. itd. Značilno je, da se je izvršila preiskava tudi pri knezih Urusov in Dolgorukov.
Podrobnosti, v kolikor so se dozdaj doznale, so sledeče:
Kaj sodijo revolucionarci? — VVitte aran-žer atentatov?
Kakor hitro je Azev izginil iz Pariza, je neki socialistiški član dume izjavil nasproti nekemu časnikarju, da se mu ne zdi verjetno, da bi bila ruska policija od leta 19U2 do 1905 vse atentate provocirala le za to, da se polasti nekaterih revolucionarcev, marveč, da je atentate proti Ple-veju, Sipiaginu in Bogdanoviču najbrž naročila neka jako visoka oseba. S tem je mož namignil očito na ministra Witta. Drugi pa sodijo, da je ta kombinacija le plod prestrašene domišljije revolucionarcev, ki so vsled odkritja Azeve vloge čisto iz sebe.
Kaj sodi neki vladni uradnik.
Neki general, še nedavno šef orožni-štva intervievan od nekega žurnalista, je seveda tajil, da bi bila policija v zvezi z revolucionarci, (Ruska viada je tudi že deinentirala, da bi bil Azev njen agent in je vsem ruskim listom, ki so prinesli tozadevne vesti iz inozemstva, naložila globo 2700 rublov ter jim ukazala, da jih de-mentirajo. Najbolje vesti o celi stvari so ruski listi posneli iz londonskih »Times«, v katerih je bivši šef ruske policije Lopuhin Objavil odprto pismo na min. predsednika Stolypina.) Ko pa je žurnalist generala opozoril na nekatera neutajljiva dejstva, je toliko odnehal, da je Azeva označil za »dobrega provokaterja«, ki si je znal celo pridobiti zaupanje glasovitega revo-lucionarca Geržunina. Tajil pa je, da bi bil Azev kdaj na svojo roko vprizoril kak atentat.
Azev soustanovitelj revolucionarne stranke. — Smrt Gapona.
Azev je, kakor se je dognalo (omenjeni general to tudi potrjuje), obenem z | Geržuninom ustanovil pred 14 leti, ko je še | bil dijak na nemški politehniki v Peter-I burgu, socialsitiško-revolucionarno stran-! ko ter jo vzorno organiziral. Organiziral j je izvrstni revolucionarni nadzorovalni odbor, ki je pazil nad člani organizacije ter sodil izdajavce. Kot tak je izvršil mrtvo obsodbo nad izdajavcem, duhovnikom Gaponom. Nekateri pa trdijo, da je že takrat bil v službi policije in Gapona umoril po njenem naročilu. Kar je bolj ve-rojetno. Pripoveduje se, da je Witte, pri katerem je bil pop Gapon, znani revolucionarec, ki je organiziral manifestacijo za ustavo pred carjem, v avdijenci, poklical istodobno k sebi tudi Azeva. Azev je ta- i krat sklenil spraviti Gapona s pota in ga je denunciral revolucionarcem, ki so ga na znani grozoviti način umorili.
Panika med revolucionarci.
Osrednji odbor ruske socialistiško-revolucionarne stranke je zdaj obsodil Azeva na smrt. Kam je Azev pobegnil, nihče ne ve. Gotovo je, da smrti ne bo mogel ubežati; kogar revolucionarci obsodijo na smrt, tega ne skrije zemlja. Re-
šče i. dr. Oče Joan je bil prvi na Ruskem, ki je izumil in ustanovil nov tip dobrodelnih zavodov, takozvanih »domi trudo-ljubja«; to so zavodi, v katerih si vsak revež s svojim fizičnim delom zasluži denar in zavetišče. Leta 1882. je o. Joan otvoril prvi »dom trudoljubja« v Kronštatu brez vseh sredstev, in v petih letih je že sezidal velikansko poslopje s tremi nadstropji, v katerem razni brezposelni rokodelci dobijo delo, hrano in denar. Ob nedeljah in praznikih se za nje prirejajo poučna predavanja in nravstveno-duliovtii govori.
Do svoje smrti je o. Joan deloval z občudovanja vredno energijo. O njem se lahko reče. da celo svoje življenje ni poznal počitka. Vsak dan od ranega jutra do pozne noči je bil preobložen z delom; delil jc podpore, opravljal cerkveno službo, obiskoval osebe, ki so potrebovale njegove tolažbe. In nikomu o. Joan ni odrekel pomoči. Hodil je z vzorno natančnostjo v hiše bogatinov in v borne koče revežev. Razun tega mu je še preostal čas za dopisovanje z neštevilnimi dopisniki in pisanje pretresljivih in prepričevalnih pridig. »Od ranega jutra do pozne noči,« — piše avtor knjižice »Dva dnja v Kronštatč« — »je o. Joan na nogah. Njegovo življenje se ne deli v zasebno in javno, kakor pri drugih liudeh. Pri njem ni zasebnega, svojega življenja... Ko se vrne domu po neumornem delu, najde doma veliko množico ljudi. ki vsi želijo ž njim govoriti, dalje tisoče pisem in prošenj, na katere mora odgo-
varjati. Pri vsakem izmed nas, ki imamo svoj dom, je določen čas za okrepčanje, a o. Joan zajutrkuje, južina in večerja ob ! določenem času samo parkrat na leto. Kje ' pa jč? Povsod in nikjer. Tam sne nekoliko sadja, tu izpije čašo čaja, sne košček žem-Ije ali nekoliko grižljejev mesa. Zelo malo pa tudi spi. Samo tri ali štiri ure. Večkrat te tri ali štiri ure prespi v kupeju železnice, na vozu in včasih niti ne spi. Kakšno delo! ln to delo ne opravlja samo nekoliko dni, temveč cele mesece, cela leta in desetletja . . .«
Pismo Boltatusa Pepelu.

Gespud redehter!
f-y	o
Sicherl, Velikonočne pesmi (Ri-liarjevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. Part. 1 K.
Priprosta Sicherlova skladba je pač popolnoma umerjena močem naših cerkvenih pevskih zborov na deželi, kateri se jo bodo zato zelo radi oprijeli. Poleg tega je pa prav melodijozna, dosti živahna in cerkveno dostojna skladba. Laharnar, Š m a r n i č n e pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. I K 30 h.
Naši pevovodji radi segajo po La-harnarjevili kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh.
=-:	-v;

■ I .7?:
Kdu b s mislu, de sa naš le-beralci tku strašn na-
frigan! Tku t ja pa znaja zavit, de ne-kol tacga. Delaja se pa, kokr de b na znal du pet štet.
Men se je use že
_ |mal sum-
liv zdel, de
zmeri tku poudarjaja, kuku jh veseli, de sma enkat usi Sluvenci med saba tku lepu prjatl; in nism se motu. Tu je bla sam pesem »aja-tu-tu« za Sluvenska Ludska Stranka, de b pr te pesin prou lepu zapan-čkala, med tem cajtam b pa leberalci delal za soja mauha pu dežel; ke b se vuditeli Sluvenske Ludske Stranke zbudi iz nhnga pančkajna, b mel pa že leberalci use pud soja kumanda.
Ta reč pa ni šla tku gladku kokr sa
volucionarci so, kakor poroča dobro informirani »Daily-News« — najbrž so dali to vest listu revolucionarci iz Londona ali Pariza sami na razpolago — izvolili preiskovavni odbor, sestavljen iz kneza Krapotkina, znanega anarhista,. Vere Fig-ner, ki je 20 let pretrpela v ruskih ječah ist Nikolaja Lopatina, vsi zdaj v Parizu. Revolucionarci morajo zdaj izpremeniti vse svoje šifre in psevdonime. Boje se tudi, da ne bi ruska vlada prijela več visokosto-ječih oseb in uradnikov, ki so revolucionarcem izvrstno služili. Iz naznanila, ki so ga pariški ruski revolucionarci objavili v vseh socialistiških listih, posnemamo, da je Azev star 38 let in je kot revolucionarec imel sledeča zaupna imena: Tolstoj, Ivan Nikolajevič in Kuzmič. Azeveva rodbina je ostala v Parizu. Zdi se, da je Azev judovskega pokoljenja.
Kako so odkrili izdajstvo Azevovo.
B u r č e v , zgodovinar, velik' revolucionar, ki tudi prebiva v Parizu, pripoveduje, da je zadnji čas Azeva opazoval. Pravi, da Azev ni bil toliko v zvezi s policijskim šefom Lopuhinoni, ki je bil nasprotnik reakcije, temveč z njegovim naslednikom Račkovskim, ki je bil hud na-zadnjak. L. 1904 — pripoveduje Burčev —- je odšlo več revolucionarjev v Rusijo. Imeli so nalog izvršiti tri atentate, proti diktatorju generalu Trepovu, gubernatorju v Kievu Kleigelsu in velikem knezu Sergiju. Prva dva sta se ponesrečila,.in atentatorji so ju plačali z življenjem, zadnji pa se je posrečil in sicer zato, ker Azev ni pravočasno opozorili policije. Azeva so revolucionarji vsi občudovali, bil je pravi organizatoriški ženij. L. 1905. je n. pr. spravil v Rusijo iz Geneve na tisoče revolucionarnih letakov v škatljah za sardine. Ze takrat je bil Azev izdajavec, toda iz-početka je izdajal policiji le majhne stvari, šele pozneje velike — najbrž se je pola-komnil denarja. Zadnji čas je ruska policija na meji aretirala vsakega revolucio-narca, ki je hotel v domovino. Od tedaj so začeli sumiti izdajo.
Prva zagata.
Nekoč — tako pripoveduje drug revolucionarec, Rubanovič — je policijski uradnik Geršov poklical Azeva k sebi in mu zapretil, da bo, ako bo izdal revolucionarcem ali komu drugemu le najmanjšo tajnost ruske policije, ga spravil na vislice. Azev je zato šel k'šefu policije Lopuhinu in ga z ozirom na svoje velike »zasluge« prosil, naj ga varuje, ker mu na eni strani policija preti z obsodbo, ako izda njene tajnosti, na drugi pa mu prete revolucionarci,. ako jim jih ne odkrije. O tej avdijenci so revolucionarci izvedeli in Azeva poklicali na odgovor, toda premeteni mož je dokazal, da je ob tistem času bil v Berolinu.. Pozneje se je izkazalo, da je v Berolinu takrat bil nekdo drugi,, ki se je od Azeva podkupljen, le izdal za Azeva„ ni pa bil..
Azev in Tatjana Leontijeva.
Kakor znano, je svojčas ruska revo-lucionarka Tatjana Leontijeva dobila nalog umoriti ministra Duniovo. Ker pa je z Durnovom zamenjala v Interlaknu v Švici zasebnika Mullerja, je ta postal njena žrtev. Tudi za ta atentat je vedel Azev. Podkupljen od ruske policije, ki je to reč zavohala, ali kateri je morda namero atentata sam naznanil, zahtevajoč veliko premijo, da ga prepreči, je Tatjano Leontijevo speljal na led s tem, da jo je dirigiral v
s leberalci mislel, ke naš vuditeli na pan-čkaja dost trdnu za leberaln šunder. In za enkat se jm je spet use spakedral. Zdej sm sam ferbčen, na kašna viža uja prho-dnč puskusl, de b pršli spet na vrh. Neki uja že pugruntal, če druh ne ja u pa gespud nutar Plantan na kašna viža vn zviu.
Ta nar preh sa s leberalci puskusl prdubt kredit med Siuvencem na ta viža, de sa dan na dan čez klerekalce zabavial in jh nazaj pustaulal. Pu mesteh sa mel še mal sreče, če že zavle druzga ne, pa zavle tega, ke maja tku skor puluvica vuliucu na sojeh cuglneh, de jh lohka putegneja »les«, kedr jih glih nucaja. Na dežel jm je pa šiu bi use narobe; ke pu dežel sa Ide že tulk pametii, de se na pesteja tisakmo »les» kumanderat in usa leberalna učitelska garda in druh »zavedn« muže niša nč izdal.
Ke sa leberalci iz ta soja tiktaktika ubčičkal, sa napel pa druge strune. Kašna viža sa zapele te strune, se je pa pukazai na zadnein kmečkem shode u »Unione«.
Nehter naš Ide sa res verjel leberal-nem sladkajn in prlizvajn in misl sa, de sa leberalci že soje puške u kuruza zmetal in se puprjel skupnga dela in pusti sa jh med se u »Union« kar teb nč men nč, kulkr jh je mogl not jt in še sucjaldemukratm nisa pukazai urat, ke vnder veja, de nisa kokr še šika. Ke sa pa leberalci vidi. de maja za ena precejšna šuma sojeh gobz-daču pršvercaneh u »Unione«, sa začei pa barufa delat in razgrajat kokr*ha gmajii. Ala, tkula jh uma pa na ena lepa viža

1. priloga ,v8lovenoa!i itev. 29« dnč 6« februarja 8809«
Interiaken pet dni pozneje, ko Durnova že ni bilo več tam. Slučaj je hotel, da je prismojena babnica ustrelila Miillerja. Azev je rešil življenje tudi generalu Trepovu. Bombe so bile že pripravljene v hiši Tatjane Leontijeve, kar jo obkoli policija. Tatjani Leontijevi se je posrečilo zbežati v Švico, kjer jo je potem Azev še enkrat speljal na led, kakor smo že povedali.
lzpovedbe drugih agentov-provokatorjev.
Neki Bakaj, ki je bil svojčas tudi agent ruske policije, pa so mu revolucio-narci prizanesli, ker se je zopet »pokesal« in zdaj v Parizu marljivo dela za »sveto stvar«, pripoveduje, da ima ruska policija špijonstvo čudovito organizirano. Deloma so v službi policije kot take, deloma v službi posameznega uradnika ali v službi kakega ministra, deloma delajo čisto na svojo roko, večkrat tudi policijo samo ogoljufajo. Policijski šef Kruševič je izdelal program za agente »v velikih potezah«. Centrala tajnega agentovstva je Pariz, druga v Londonu. L. 1906. je tajni šef detektivov v Nikolajevu, neki Levdi-kov, pripravil ondotne anarhiste do tega, da so ustanovili tajno tiskarno in jim dal za to celo na razpolago denar, seveda iz državne blagajne. Ko so jo napravili, jih je dal vse zapreti. Za to zaslugo so mu poklonili višje mesto v Odesi. On je tudi tisti. ki je aranžiral atentat proti odeškemu gubernatorju Kaulbarsu, ki je spravil veliko revolucionarcev na vislice.
Azev v visokih državnih službah.
Azev je bil I. 1901. državni pravdnik v Harkovu. Tu ga je spoznal minister Ple-hve kot moža »velikih zmožnosti«. Poklical ga je v Peterburg, kjer je posta pri policiji oddelni predstojnik. Pomagal je Pleli-veju preganjati liberalce. Vzlic temu je najbržeje 011 sam organiziral umor ministrov. Igral je vedno dvojno vlogo. Tako n. pr. je vedel za zgodovinsko manifestacijo popa Gapona za ustavo pred carjevo palačo, kakor tudi za atentat na velikega kneza Sergija. Gapona je pozneje dal od revolucionarjev umoriti; zakaj ni preprečil atentat na Sergija, se tudi ne ve. Bil je pozneje neke vrste gubernator v Revalu, odkoder je po neki aferi zbežal na torpe-dovki v Helsingfors.
Odkritja v »Humanite«.
Ze omenjeni revolucionarec Burčev nepobitno dokazuje v »Humanite«. da je umor ministra Plehva čin šefa policije Račkovskega v zvezi z Azevom. Račkovskega, naslednika Lopuhinovega, je Pleh-ve 1. 1903. odstavil. Račkovski je odšel v Varšavo in organiziral umor. Azev sam je ostal v Varšavi, da bi imel alibi. Račkovskega je general Trepov zopet vpostavil na prejšnje mesto. Burčev dokazuje, da je tudi umor Sergija delo Azeva in Račkovskega. Azev je baje zbežal na Japonsko, 4. t. m. pa poročajo, da so ga na Ruskem vjeli in pride pred vojno sodišče.
odličnih osebah, je tajnost. Lopuhm, Uru- j sov in Dolgorukov so pristaši kadetske j stranke, tudi je dognana stvar, da je Lopu- I hin bil nedavno osebno v Parizu in revo-lucionarcem izdal dvojno vlogo Azeva; zakaj je to storil, je neznano. Reakcionarci trdijo ,da je Lopuhin v zvezi z Azevom aranžiral vse atentate in da ga je razkrinkal ministrski predsednik Stolypin. Raztrosili so izpočetka tudi vest, da je Lopuhin nameraval carja umoriti in povzročiti veliko revolucijo. Drugi pa trdijo, da temu ni tako, marveč da se hoče reakcionarna kamarila, ki je sama vse te atentate itd. aranžirala, iznebiti Lopuhina ter njegovih prijateljev, ki o njej vedo marsikaj neprijetnega. Saj je knez Urusov tisti, ki je v knjigi »Resnica o "pogromih« odkril, da pogrome dela policija in knez Dolgorukov je 1. 1906. rotil osebno carja, naj ljudstvu da reforme. Aristokracija pošilja Lopuhinu v ječo izjave simpatij. Oblast z Lopuhi-nom milo ravna. Jedi dobiva od doma v zapečatenih posodah, ker se boji, da bi ga zastrupili.
Kaj pravi duma.
Duma je 2. t. m. obravnavala o interpelaciji socialnodemokraške in delavske stranke glede na afero Azev. Ministrov ni bilo. Interpelantje so vprašali, ali je vladi znano, da so Račkovskij, Azev in drugi policaji provocirali atentate in kaj misli minister notranjih reči ukreniti, da se ruski meščani varujejo pred takim delovanjem policije. Socialista Pokrovskij in Bulat sta pretiravala, trdeč, da policija namenoma ni preprečila atentata na velikega kneza Sergija. Kadeta Pergament in Rodičev sta krasno govorila. Povdarjala sta, da, če vlada zadeve ne pojasni, se bodo omajali docela nravstveni temelji ruske družbe. Oktobrista, vladinovca An-rep in Lerche sta napadla socialiste in predlagala, naj se interpelacijska debata za deset dni odloži, da se da vladi čas, da se pripravi na obrambo! Duma je predlog sprejela, galerija pa je bija skrajno ogorčena. Značilno je, da državni pravdnik Lopuhina ne toži zaradi veleizdaje, kakor je prej nameraval, marveč le zaradi izdaje tajnih dokumentov.
Afera je pač silno umazana. Izvan-redna pa za Rusijo ni. Pred 25 leti je bil revolucionarec Degajev v službi policije in umor velikega kneza Vladimira se pripisuje njemu in tedanjemu šefu policije. Nedavno pa smo čuli, da je gubernator Rein-| bot v Moskvi bil v zvezi z morivci in ple-I nivci, ki so svoj plen pri železniških in poštnih ropih delili s policijo. Afera Azev-Lopuhin seveda presega vse dosedanje. Prav piše Kuzmin-Koravajev v »Slovu«, da je nedopustno, da vlada svoji tajni policiji, ki je morebiti potrebna, dovoljuje in da na razpolago zločinska sredstva. Taka korupcija se mora maščevati. Maščevala se bo najprej in v prvi vrsti na ruski državi sami.
Kaj je z Lopubinom?
Policija v Peterburgu je v zvezi z Azevovo afero zaprla bivšega šefa ruske policije Lopuhina. Stvar je skrivnostna. Lopuhin je s cesarjevo rodbino v sorodu, njegovo plemstvo je staro, saj je bila prva žena Petra Velikega rojena Lopuhrnova. Lopuhinova žena je sestra kneza Urusova, Lopuhin je velearistokrat. ki ima silno veliko protektorjev, kot šef policije je imel pravico nadzirati celo ministre in odpirati njihovo korespondenco. Zakaj so ga zaprli in obenem izvršili preiskave pri knezih Urusov in Dolgorukov ter še pri drugih
ugnal, pa še kuštal na u dost, sa s mrslel. Pa kokr se leberalcem usaka reč pufrtič, kera u roka primeja, tku se jm je tud ta pufrtičla in iz dougmo nusam sa se te leberaln apostlni spet razkropi pu svet. De sa pa bli tist, ke sa tli pr kmečkem shode u »Unione« zgaga nardit res leberaln apostlni, pa ni nubenga dvoma, če prou jm Buh ni dau daru ush jeziku, jm je pa dau dar douzeh jeziku in tu je tudi neki; za današne cajte še neki prou pusebnga; sej dondons se iz dougem jezikam die naprej pride, kokr pa če znaš velik jeziku.
'No, kokr sm reku: iz ta soja špekulacija sa leberalci tud ubčičkal in zdej jm druzga na kaže, kokr še na kašna druga viža ta reč vn spelat in soja stranka, ke pa ni stranka, kokr leberalci sami prauja, u luft spraut. Kuku misija leberalci zdej ta reč vn spelat, sa pa že na Svečnca u Mestmno dome« na glas puvedal.
Gespud dohtar Zerjau je biu tega amejna, de b biu ta nar bi pametn use ta stare puslance u penzjon djat in je pr te priožnast gespude nutarje Plantane še pu-sebn neki na ušesa puvedu. Gespud nutar Plantan je mou pa h usi sreč glih ta dan ušesa iz bata zamašene, ke ga že zdej ene ;>ar dni neki zavle mestne hranilnee pu ' glideh trga in tku mende ni dobr slišu. kua mu je gespud dohtar Zerjoii prpoudvou.
Ali ni to narobe svet: Policijski pod-uradnik, zaupnik revolucionarcev, ovaja slednje svojemu šefu, šef sam pa je z revolucionarji v zvezi, dopisuje z revolu-riarnim zgodovinarjem Burčevom itd.?
Z druge strani pa se povdarja tudi, naj bi inozemske države ne dajale ruskim revolucionarjem zavetišča. Na ta način se omogočuje, da izvršuje nekažnjeni atentate. To golazen treba spoditi v Rusijo, naj ondi »deluje« in se s policijo prereka. Taki bacili spadajo k telesu, na katerem so se rodili.
Tud druh. sevede bi ta mlad, kerm še leberalna stranka bi tenke koščke kruha reže, sa bli glih tega mnejna, kokr dohtar Zerjou. Ta star sa začel pa spet na pumuč klicat use kar leze in gre, kokr de-laja punavad usi tist, kerm voda u grl teče, pa če sa drgač še tku kurajžn in šnajdik.
Pusebn gespudm učitelem sa tku lepu vorglal, de je biu res vesele za puslušat, ker ma kej talenta za taka muska. No, le-beralen učiteli ga že maja, tu je pukazu prec gespud Luka, ke mu je ta vorglajne tku dobr djau, kokr de b ga eden iz trepe tinuva smola pu trebuh mazu in nazadne je u tem rajskem vesel use ublubu, kar sa tli leberaln vnbaciteli.
Kokr zdej leberaln barumeter stuji, s uja iz nouga usi leberalci u roka plunl in začel na use kriple delat, da b se vn sku-bacal. Leberaln učiteli sa začel sojga »Tuvarša« clu 11 dveh jezikeh (sevede ta peru nemšk pol šele sluvensk) vn dajat, de b se tku nemškutarjem prkepil in jh na soja plat dubl. Če uja nemškutari leberal-nem učitelem in drugem leberalcem kej zalegi, je pa druh uprašajne. Jest mislem, de sa se že preglubok zabeleštral rn de jh druh na more več rešt iz tega životarejna 1 kokr sam gespud deželn puslanc Turk iz i sojmo pugrebnmo zavodam.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Parlament jnRllučen.
D u n a j, 5. svečana.
Casus belil.
Od 1. 1897 smo doživeli v poslanski zbornici mnogo grdih škandalov, frivolnih izgredov in sramotnih prizorov. Vendar še vedno človeka zgrabi gnev, spreleti opravičen gnus, ako opazuje tajne spletke, ki povzročajo parlamentarne krize. Res je sicer, da te krize niso znamenja razpada Avstrije. Sramota pa je le za državo, ako v šestih desetletjih ni rešila jezikovnega vprašanja. Svet se nam roga, ko hočemo Bosno in Hercegovino osrečiti z ustavnim življenjem, dočim nam sek-cijski šefi razbijajo avstrijski parlament in ustavne pravice.
(Da so jasne moje trditve, treba razumeti tudi zadnje dogodke. Javnosti je znano, da je v poštnih uradih na Češkem vladala popolna anarhija. Kar je ukrenil poštni ravnatelj v Pragi, Kraus, to je razveljavil njegov namestnik Svvoboda. Trgovinsko ministrstvo je nato izdalo znani poštni ukaz, ki z eno potezo uniči polovico čeških pridobitev v poštnih uradih. Vendar pa ukaz določa, da morejo poštni uradi tretjega razreda ravnateljstvu dopisovati v češkem jeziku in dobivati tudi češke rešitve v notranjem poslovanju. Kaj pa napravi birokraška glava v trenotku, ko baron Bienerth zbornici predloži načrt jezikovnega zakona in hoče doseči premirje med Čehi in Nemci! V Prago pošlje brez Bienertove vednosti tajen ukaz, naj poštno ravnateljstvo odgovarja v nemškem jeziku vsem uradom tretjega razreda, katerih voditelji so napravili prometni izpit in torej morajo znati nemški. To je naravnost frivolen čin v trenotku, ko je rdeči petelin že na strehi, vlivati še olje v plamen. Ne trdimo, da je dr. Mataja, voditelj trgovinskega ministrstva, to učinil iz zlobnosti ali sovraštva do Čehov. Ne, pač pa pribijemo to dejstvo kot nov, kričeči dokaz birokraške zaletelosti. Slepe miši igrajo otroci, ne pa zreli možje, ki morajo vedeti, da tajnosti v uradih ni mogoče varovati.
Včeraj pa se je dr. Mataja izgovarjal, kakor političen otrok. Naglašal je namreč, da ni izdal tajnega ukaza, ampak le p o u k kako naj se izvršuje poštni ukaz. In ta »pouk« ravno določa, naj poštno ravnateljstvo odgovarja v nemškem jeziku onim nižjim uradnikom, ki so napravili prometni izpit.
To je bil včeraj povod, da so razni češki poslanci pričeli kričati proti dr. Mataji in vrhovnemu poštnemu ravnatelju dr. Wagnerju. Odkrito naglašam, da je bil odgovor dr. Mataje skrajno neroden. Vendar pa po naši sodbi ni bil zadosten povod za »casus belli«, za parlamentarni boj na smrt in življenje. Češki radikalci so se prenaglili, ko so iz navedenega dejstva vsaj na videz hoteli izvajati skrajne posledice. Saj bi bila prilika, da v razpravi o načrtih jezikovnih zakonov govore resno besedo. Toda nakopičenega je bilo že toliko netiva, da je najmanjša iskra morala zanetiti požar.
Nemški veto.
Navzlic temu bi se bila čez noč stvar še poravnala. Mož a la Beck bi bil brez dvoma našel rešitev iz precepa. Baron Bienerth pa nima potrebne zgovornosti in diplomaške spretnosti, da bi rešil situacijo. O11 naj bi bil kot ministrski predsednik danes vstal takoj začetkom seje ter pojasnil praški slučaj. Češki radikalci bi bili nekaj časa kričali, gotovo pa ne uprizorili mačje godbe, ki je dala povod zaključenju parlamenta. Davno pred sejo so šli k baronu Bienerthu zastopniki »Češke zveze« dr. Pacak, Šilinger, Masaryk, Udržal, Stanek in Choc, naj dr. Mataja danes v zbornici pojasni, oziroma popravi včerajšnjo svojo izjavo. Baron Bienerth je bil že pripravljen to storiti. Takoj za češko deputacijo pa prideta k Bienerthu dr. Chiari in dr. Sylvester, katera v imenu »Nemške zveze« zapretita ministrskemu predsedniku, da stopijo nemške stranke v najstrožjo opozicijo, ako se vlada kakorkoli opraviči Čehom. Z drugimi besedami: Nemška zveza je vložila svoj »veto«, katerega se je vstrašil baron Bienerth ter v zadnjem trenutku pred sejo češkim poslancem odrek,el vsako pojasnilo, oziroma opravičevanje.
Vihar in pretep.
Hitro se raznese v zbornici glas, da vlada vpošteva nemški »veto« in da se bliža huda ura, nevihta z gromom in treskom. Češki radikalci pripravijo svoja godala, bobne in pihala, nemški »junaki« pa se zbero pred ministrskimi sedeži, da odbijejo mogoče napade na ministre. Bili so to nepopisni trenutki, ko je mraz spre-letaval človeka, ko so sc krčile pesti in se je že čulo votlo bobnenje bližajoče se vihre. Trenutki so bili cela večnost, ker mi-! nistri so odlašali skoraj tričetrt ure. Šele
ob 2. uro stopi v zbornico predsednik dr. Weiskirchner, v istem hipu pa od desne baron Bienerth z voditelji raznih ministrstev. Ministra-rojaka Abrahamovicz in dr. Začek sta se pomešala med poslance. Komaj češki radikalci in agrarci zapazijo barona Bienertlia in dr. Matajo, zaženo divji krik in prično s svojo godbo. Vršili so se prizori, ki jih niti približno ni mogoče opisati.
Ker se vihar ne poleže, izroči baron Bienerth zaprto pismo predsedniku dr. NVeiskirchnerju ter z vsemi člani vlade zapusti zbornico. Dr. Weiskirchner pozvoni, vihar za trenotje utihne. Z močnim glasom čita predsednik: »Na podlagi Najvišjega pooblaščenja, izjavljam, da je 18. zasedanje državnega zbora zaključeno.«
Seja je s i c e r končana, a sedaj šele se odpre poklensko žrelo ter blju-je žveplo človeških strasti, jeze in sovraštva. Nemci ploskajo za ministri in kriče proti Čehom: »Vi ste krivi! Sedaj imate, kar ste hoteli.« Češki poslanci začno peti narodne pesmi, radikalec Lisy pa trobi na rog. Prošli socialist Stark pa dobi korajžo in se zakadi med češke radikalce. Kakor bi trenil, so si v laseh češki in nemški poslanci, ki se obdelujejo s pestmi. Vse kriči in tuli. razbija in ropota, galerija hruli in rezgeta, kakor zdivjani konji v pustinji. Češki agrarec Spaček je v vrvežu pustil svoj ovratnik in gotovo tudi nekaj las.
Petje.
V tej nevarni situaciji prične nekdo »Hej Slovani!«, in takoj zagrmi po zbornici stara, a vedno nova pesem, ki vzdigne najdolgočasnejšo človeško klado. Soc. demokratje prično peti v zboru »Delavsko pesem«, krščanski socialci cesarsko pesem, trojica Malik, Iro in dr. Jager pa »Wacht am Rhein«. Le fotograf bi mogel ujeti pristne prizore v zbornici.
In sedaj?
Parlament je zaključen, vsi nujni predlogi in vladni načrti zakonov so padli pod mizo, ž njimi tudi načrt soc. zavarovanja. Odsekov ni, imuniteta je ugasnila, ostalo je le predsedstvo. Vladi ne pre-ostajc druzega, nego da ali takoj prične zopet pogajanja s strankami za sostavo parlamentarne vlade ali pa se pripravi za § 14. Do konca sušca mora vlada imeti vojaške novince in novo pooblastilo za pogodbo s Srbijo. Danes je težko proro-kovati, kaj se bode zgodilo. To pa vemo, da je večina slovanskih in nemških poslancev že do grla sita češko-nemških prepirov. Poslanci s Češkega že desetletja kot oligarhi vladajo v državi in provzročajo vedne krize, katerih posledice pa morajo trpeti tudi vsi ostali narodi in dežele. Naj se vlada enkrat osokoli. Načrta naj pravičen jezikovni zakon ter*ga brez pomisleka »oktroira«. Sicer ne pride država nikdar iz krize. Prepričani smo, da si to tiho žele mnogi poslanci s Češkega.
Zakllučenje Mesa zbora.
Zaključenje državnega zbora pomenja vse kaj drugega nego »odgoditev«.
»Odgoditev« nima druge posledice, nego da se zamore državni zbor zopet siliti le s cesarjevim dovoljenjem in da poslanci med časom odgoditve ne dobe di-jet. Drugih posledic pa ni, osobito poslanci tudi še naprej uživajo imuniteto.
Zaključenje pa ima poleg zgoraj navedenih posledic: prenehanje plačiia dijet in pa, da se zamore sniti državni zbor le po cesarjevem ukazu, še nadaljnje dalekosežne posledice, ki so: Imuniteta poslancev preneha.
Vse dosedanje delo državnega zbora izvzemši že sklenjenih postav, je uničeno.
Uničeno je vse delo odsekov, uničeni so odseki sami. Uničene so vse vladne predloge, uničeni so vsi drugi predlogi. Vse je — makulatura! — Uničeno je predsedstvo.
Ko se bo na cesarjevo povelje državni zbor znova sestal, moral bo voliti novo predsedstvo, nove odseke in sploh vse delo se bo moralo pričeti znova.
mr Ceno posteljno perje.
1 k(? »iTOffa akubljcneR* perju K S, polbeleffa K S 80, bo-loga K 4, Bnega K (i, najbolj Jenu skubljenega K 8, siroma puh« K 6, bfll(!K» K 10, praneRa puhu K 1«, od S k* nadalje poiitnino prosto.
Dovršene postelje
KoitTK«, jako trpoine|(a. rdere^a, modrec belega ali rumenega nanking-blnga, 1 pernica Tolikoat 17UXHI> cm 7. S bla-zinnma, Tolik.>at 80X5", napolnjena > {ako lepim mehkim porjem K IB, a polpuhnm K 80, a puhom K 84. poaumezno pernico K 12. 14, 16, blazino K 3, K 3 50, K 4. 1'roU p.v-Ttetju ra;.p«f'lljn poštnine pro.to prinaroiilu od 10 K nadalje.
Maks Bepger v Dč&enici iL 222.
čeiki les.	2599-59
Za nenirajajo^« (Un.f natsj. Ceniki ssstoaj in poŠt. prolU.
Idrijske novice
i Nesramnost. Dne 1. februarja je idrijski dopisnik v »Slovenskem Narodu« objavil naslednjo vest: »V sobotnem »Slovencu« obljublja c. kr. katehet Oswald, da »bo prihodnjič v pravi luči pojasnjeno, kako je Gangl zavijal« v svojem govoru v deželnem zboru o idrijskih razmerah. C. kr. katehet Oswald bo to gotovo pojasnil, toda kako, to je drugo vprašanje. Najbrže se utegne ugrizniti v lastni jezik. V Idriji mirno čakamo na ta »pojasnjenja«; potem se pa utegne pripetiti, kar se c. kr. kate-hetu do danes še ni, kajti vsaka stvar ima svoje meje!« — Izjavljam kratko, da se »Narodov« dopisnik laže, ko podtika zgoraj navedeno notico sobotnega »Slovenca« meni. Do danes, ko mi je prišel po posredovanju »Obrambnega društva« v roke dopis v »Narodu« z dne 1. februarja, nisem bral niti enega stavka Ganglnovega govora, kakor je objavljen v »Slovenskem Narodu«. Kako naj torej obljubljam v »Slovencu« kaka pojasnjenja? Kdor je pojasnila obljubil, bo že izpolnil svoj obet, ni pa treba, da bi bil ravno jaz, ker je »Slovenec« v Idriji glede dopisnikov že toliko na trdnem, da ni navezan na mojo osebo.
V Idriji, dne 2. februarja 1909. Franc Oswald.
i Vsemu prebivalstvu in vsakemu posamezniku bi bil na razpolago od občine sezidani »Narodni dom«, meni Gangl v svojem deželnozborskem govoru. Morda je o tem osebno prepričan, a potem ne pozna svojih ljudi, kar je seveda čudno od poslanca. Gospod Gangl, ali res niste še opazili, da še sedaj redno vsakikrat, kadar kako društvo naše stranke napravi veselico, prirede naprednjaki ob istem času kako protiveselico. Da bi res dobili kdaj na razpolago prostore, nad katerimi bi imeli odločilno besedo naši nasprotniki, sicer pa tudi Gangl ne verjame, ker je gotovo že izvedel, kaj se je zgodilo svoj čas v čitalnici in drugod. Podprl je svojo trditev, kako bo dom vsem prav prišel, s sklepom mestnega zastopa, da bo hiša vsakemu na razpolago. Morda bi kje drugje držal tak sklep, a v Idriji nam nasproti gotovo ne. Svoj čas ie občinski odbor sklenil, da bo na obrtni nadaljevalni šoli tudi verouk učni predmet. Zato so glasovali za podporo šoli tudi vsi odborniki naše stranke. Ko se jc šola otvorila, so kljub občinskemu sklepu črtali verotiaiik. Taki rnož-beseda so idrijski liberalci, gospod Gangl! S čitalnico so se lepo pobotali z notarsko pogodbo, ki bi je ne mogel nihče prelomiti dvajset let. Za nas in socialne demokrate je pa mestni zastop »sklenil«, kar lahko prcmenč vsak dan. Kar čudno je, da socialni demokratje tako slepo zaupajo ter ne uvidijo, kako jih rabijo naprednjaki le za privesek proti nam, ki hočemo varovati davkoplačevalce. Ko jih ne bodo več potrebovali, se jih bodo otresli in lepo sami gospodovali v lepih, za 20 let naprej z notarsko pogodbo zagotovljenih občinskih prostorih. Saj smo imeli »Narodni dom«, zakaj so ga pa oddali tudi z notarsko pogodbo kar za celih 25 let ? Dvorana je bila prav lepa in dosti prostorna za shode in druge javne priredbe. To poslopje naj bi bil župan ohranil prebivalstvu v splošno porabo. Vsak davkoplačevalec naj bo prepričan, da se gre napred-njaškim frakarjem le za to, da dobč lepe prostore, ki so si jih z notarsko pogodbo zagotovili, še predno so sezidani. Ko bi bili enkrat sezidani, bi trebalo samo enega sklepa občinske seje, pa smo mi in socialni demokrati na cesti. Gostilna se odda strastnemu liberalcu ali liberalki, da ne bo zaželel nenaprednjak niti mimo hiše iti, eno sobo dobi stara čitalnica, eno pa Sokol, ki bo skrbel, da bo vedno zasedena dvorana, kadar bi jo neliberalen delavec potrebo-vr.l. Delavec bo dobil prostor kvečjemu, če bo pripadal liberalni »Narodni delavski organizaciji«, ki se bo osnovala. Davkoplačevalec S. L. S. ali pa socialno-dcmo-kraški bo pa pridno zakladal občinski liberalni »Narodni dom« z visokimi doklada-mi. Sodrugom socialnim demokratom svetujemo, da dobro shranijo to številko »Slovenca«, če nameravajo še nekaj časa liberalcem tlako delati. Sicer pride po starem pregovoru čez sedem let vse prav, a tu sc bo preje pokazalo, da smo resnico pisali.
i Moti se poslanec Gangl s svojim računom, kakšne dobičke bi donašal občini »Narodni dom«. Za restavracijo bo dobivala občina 1000 K na leto, društvene prireditve bi znašale 800 K, »Čitalnica« bi dajala 200 K, hišnikovo stanovanje 60 K, javna knjižnica in čitalnica 400 K ali pa mestna hranilnica ravno toliko. Poslopie bi občino stalo 40.000 K. Po odbitku 4V2'% obresti za posojilo, ki bi je bilo najeti," bi ostalo občini na leto čistili 6f)0 K dobička, je preračunal Gangl in dal ta svoj račun raztresti v obilnem številu po Idriji, zlasti med davkoplačevalci, seveda z namenom da bi pri volitvah šli v boj za liberalce
A da bi le res bilo, kar je Gangl govoril in dal v »Narodu« natisniti. Bil jc nepreviden, da je to storil, ker je pokazal s svojimi besedami, da sam ni hišni posestnik, in zato nesposoben zastopati idrijske volivce, ki so v večini davkoplačevalci. Od 40.000 K znašajo res letne obresti 1.800 K, po njegovem računu pa bi hiša nesla občini na leto 660 K. A prijatelj Gangl naj pomisli, da je treba vsako leto poslopje tudi popravljati. Ze država, ki ima silno rada denar, to upošteva ter zato odšteva od na-jemščine, ki jo dobiva gospodar od gosta-čev, 30 odstotkov. Pri letnem dohodku 2460 K, kakor je preračunil Gangl, že država odšteje za popravila 30 odstotkov, to je znesek 738 K. In popravil pri nameravanem »Domu« ne bi bilo malo, če bi imel res vsakdo dostop, ali pa tudi le frakarji, ki še zlasti niso zadovoljni s priprostostjo. ampak zahtevajo, da mora biti vse fino, elegantno, in to stane. Gospod poslanec, kje dobite za obresti potrebnih 1.800 K, če odštejete od dohodkov 2460 K stroške za popravila, davke in drugo, česar je treba pri hiši. Sicer pa pač tudi poslanec Gangl vkljub temu, da ni hišni posestnik, ne bo toliko naiven, da bi ne vedel, koliko bi stala približno nova občinska stavba. Proračunjena je bila res na 40.000 K, a v resnici bi stala do 60.000 K, ako bi se tako izvršila, kakor je bilo delo zastavljeno. Od 60.000 K bi pa znašale obresti 2700 K, torej nad 200 K manj, nego bi hiša nesla brez stroškov za popravila in davke. Kdo bo ta primanjkljaj doplačal? — Občina. — Komu bo prišlo v prid? — Liberalni fra-kariji. Še nekaj! Gangl je rekel, da bi nesla »javna knjižnica in čitalnica« občini na leto 400 K. Ali vč Gangl neki, kaj je iavna knjižnica in čitalnica, ki jo ustanovi in vzdržuje občina? Šepetavec je predlagal že kar prvič 20.000 K za napravo take čitalnice in ni navedel v proračunu nobenih dohodkov, kar je bilo pravilno. Gangl pa pride z neumnostjo, da bi občinska javna knjižnica in čitalnica občini nesla letnih 400 K. Kako je to mogoče? Občina bi morala preskrbeti opravo in knjige, ki jih ne jo dobivala zastonj, ampak drago plačevala. Nastaviti bi morala uradnika, ki bi cnjižnico oskrboval, ter slugo. Za začetek bi imela občina najmanj 20.000 K stroškov, potem pa vsako leto 5.000 do 6.000 kron najmanj, za prostor bi pa sama sebi plačevala 400 K! To bi bil dobiček! In Gangl še računstvo poučuje! Davkoplačevalci, vzemite mesto »Naroda«, v katerem je Ganglnov govor, v roko svinčnik, pa pre-računite, kakšna bremena vam hočejo naložiti liberalci na rame. Zato tako hite in zahtevajo takoj volitve!
i Zakaj res nekateri ne marajo gerenta ? Ravnokar se veliko govori o vodovodu. Prej so vedno zabavljali, da v nekaterih hišah ni vode, a so obljubili, da bodo plačali in tudi brezplačno kopali, da se vodovod celo pod »gore« izpelje. Sedaj je dovršeno, stane 2400 kron, a prispevke so res plačali večinoma naši ljudje, liberalci so pa na te pozabili. Gerent sedaj tir-ja prispevke od interesentov. Eden si je napravil ka štiri pipe, drugi osem, a za nobeno nič plačal, ker je bil mnenja, saj ne bo treba plačati, sem itak pristaš liberalne stranke. Sedaj pa ko se ne pusti, da bi tudi o Idriji veljalo pravilo: Mica Kovačeva, pila, nič plačava, je pa ogenj v strehi. Pravični ljudje so hvaležni gerentu, ker pravično ravna.
Madžarska agrarna banka v Bosni
Za Bosno in Hercegovino se je osnovala bogato privilegirana poljedelska in trgovinska banka z docela političnimi nameni. Onfi bi spravila bosensko prebivalstvo v gospodarsko odvisnost od Madžarov. V načelstvo te hanke je vstopil vodja »Hrvatske Nar. Zajednice«, sarajevski podžupan dr. Nikola Mandič. On je te dni odložil svojo čast v načelstvu banke in svojo čast kot predsednik H. N. Z.
Ti dogodki so za nas tem zanimivejši, ker se je pri njih opisovanju večkrat imenovalo tudi ime našega rojaka msgr. Karla Cankarja. Njega je namreč napadla mo starska »Radnička Obrana«, ko je branila vstop dr. Mandiča v omenjeno banko, češ, da je on sam v neki brzojavki pozival dr. Mandiča, naj »dodje u kontakt sa We-kerlom«.
To reč msgr. Cankar pojasnjuje v »Hrv. Dnevniku« prav obširno ter izvaja sledeče misli:
Kdor je zasledoval razvoj stvari v Bosni in Hercegovini zadnja tri leta, mora priznati, da se je v tem kratkem času marsikaj spremenilo v prilog bosenskim Hrvatom. Bosenska državna uprava je pobijala hrvatsko državnopravno iu nacionalno misel; ž njo so bile kakor dogovorjene razne stranke v Banovini, ki iin je bilo vsako gibanje Hrvatov v Bosn neprijetno. Vsled osebnih koristi, vslec borbe za vlado, vsled obveznosti do Srbov in nekoliko tudi do srbske
vlade se je hrvatski narod odrekel a priori dela svojega zgodovinskega ozemlja in odbijal od sebe milijon bratov iste krvi, istega imena. Favoriziralo se je srbsko idejo in pozdravljalo muslimane, ki so sc dali zapeljati, da so se pridružili vele-srbski ideji.
Avstrijski Slovani so sanjarili o nekem breztniselnem jugoslovanstvu, ker niso vedeli, da so v Bosni in Hercegovini Hrvatje in da sta ti deželi od starih časov hrvatski.
Na Ogrskem je bil položaj še slabši. Srbska propaganda je dobila pristop v ministrstva; najodličnejši zastopniki neodvisne stranke so bili v stalnem stiku z bel-grajskimi in bosenskimi politiškimi voditelji in so si gradili skupaj načrte o bodočnosti teh dežel, dočim se na Hrvaškem ni našel nihče, ki bi ta vpliv srbskih politi-čarjev paraliziral. Tak je bil položaj, ki ic bosenske Hrvate prisilil, da so nastopili samostojno lastno pot. Osnovali so »Hrv. Nar. Zajednico«, ki bi imela popraviti, kar so banovinski politiki zamudili ali zagrešili. Izjemni položaj dovoljuje izjemno taktiko. Stopilo se je v dotiko z dunajskimi odločilnimi krogi, kar je imelo dobrih posledic. V Pešti je bilo to znano.
Prišla je aneksija. Ogrska je enakopraven činitelj, ki ima skupaj z Avstrijo odločiti o usodi priklopljenih dežel. Vmes je prišla afera zavoljo velesrbske propagande, v katero so zamešani tudi madžarski politiki. Upoštevati je bilo treba tudi občutljivost madjarskih politikov, ki bi bili razžaljeni, če bi jih bosenski Hrvati prezrli. Prilika je bila najlepša, da se mad-jarskim vodilnim krogom zagreni simpatije do Srbov. Odtod tista brzojavk a , in sicer še le na prošnjo dr. Mandiča, ki je bil v Pešti, naj ga msgr. Cankar obvesti o položaju po aneksiji. Dr. Mandič je šel k Wekerlu, morda iz lastne iniciative.
Msgr. ponavlja besede iz svojega članka pred aneksijo: »Sva naša sadašnja politična taktika mora da sastoji u izrab-ljivanju položaja«. V interesu tega načela, in tu mu popolnoma pritrjujemo, — pa ni prav, da se take stvari razpravlja v javnosti in da se odkriva karte pred nasprotnikom, ki se ga hoče izrabiti.
Malo čudno je pač po našem mnenju, kako je prišla »Radnička Obrana« do do-tične brzojavke, ki jo je poslal msgr. Cankar dr. Mandiču. »Es ist etwas faul im Staate — Bosnien«.
Po svetu.
SodnijskI proces radi 50 milijonov. Iz
Frankobroda pišejo: Dobro znani »Suk-zessionsstreit« grofa merenberškega proti dedni kneginji nasauški, dedni veliki voj-vodini Mariji Luksemburški, je sodnija v VViesbadnu že tretjič prerešetavala. Proces se vrti okolu premoženja, ki je vredno 50 miljonov mark. Tožiteljev zagovornik je stavil dve novi dokazili. Sodnija, ki je že vsega sita, je svetovala poravnavo. Obravnava pa bo preromala najbrže še dosti instanc, ker dedna velika vojvodinja luksemburška ne mara poravnave, ampak razsodbe.
Redka ženitovanja. Neverjetno je, v kaj vse morajo amerikanski protestantski duhovniki privoliti. Pred nekaj meseci se je poročil Georg Fairman z Alberto Mit-chel, doma iz Brooklyna v potapljaškem zvonu. Vsi svatje, priče in celo protestantski duhovnik so nastopili v kopalnih kostumih, po končanih ceremonijah so se svatje in duhovnik spustili v vodo in priplavali na površje, mladi par pa se je v zvonu počasi vzdigoval proti površini. V istem mestu je poročil lansko leto neki protestantski duhovnik Rajmonda Barrett in Suzano Pearse. Oba poročenca sta bila strastna ljubitelja športa, ki obstoji v tem. da ima oni, ki se mu podvrže, na čevljih koleščke. Zato se je tudi poroka vršila na ta način; vsi svatje, med katerimi duhovnik ni smel delati izjeme, so bili obuti v čevlje s koleščki, kar pa je seveda precej nevarno. — V neki vasi ob Temzi je soprogo stotnika Margana spremilo pred oltar veliko Cowboy-spremstvo, ki je z revolverji na vso moč streljalo; in ko je nevesta cerkev zapuščala, so jo sprejeli s strahovitim amerikanskim Co\vboy-kriča-njem in požiganjem starih klofernic. — Neka druga nevesta v Brightonu ie želela zopet, da se jo pelje v cerkev s kočijo, v katero bodo vpreženi artilerijski konji; njeni želji se je seveda ugodilo. — Eno, izmed redkejših ženitovanj pa sta obhajala v Birminghamu Hetiry Norris in Amy B rov n. Oba sta bila slepa in sta že od otroških let živela v šoli za slepce, k'er sta sc seznanila. K njihovi poroki so prišli slepi prijatelji in prijateljice z zavoda, kjer sta preje poročenca živela in jima iz lastnega žepa preskrbeli poročni pir.
ZalCItuk znamka ,.Sldro"
Lmiment. Capsici cm.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expellar
jc splošno prlzn.no kot Izvrstno bol blniujoi« In odvodno mazilo pri prehlalenju Itd. i cena 80 v.; K 1*40 In K II — e« doblvs v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju lega povsod prlliuhl|enega domačega sredstva, naj ee |i ml|c|o le originalne steklenice v škatljah z naSo zaiittno ?namko ,.Sidro" potem a« |« gotovo pre|.l originalni Izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlattm levu" v Pragi Elizabethgasse Stev 8 nova.
MV* Dnevno razpošiljanje.
«357 42—I
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah ?drav ničko priporočana i-	3» 12 II.
alkali&Mi hlmBmm
katera se z vspetiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče oevt-žujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicab in trgovinah i jest vi nami n vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlku-Ljubljaaa.	11« 52-49
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in Cm tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER-ja
a s ; ■» M-*
S S
rumeno, steklenica K 2 — ,, 3-
12- 8
Viljema Maager-ju
na Dunaju.
J Od 1869 uvedeno splošno ?v avstro-ogrski monarhiji.
f Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
/I**«*
K/trFUO* mmt mtutrtnmat
t**mmrt»u Setn
Vt Mr Kum.Hasgtr'
i Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogisko monarhijo:
W. Nlaager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
Najboljša krma za pse je ln ostane
Fattingerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen In najbolj redilen. 50 Kg K 23.—, 5 kg poštn. prosto K 3'20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 k(r K 26.—, 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za pse In krmo za perutnino Wiener-Neustadt. Nad 2 .0
prvih cen. FaHingerjeva kitnim se izdelujejo pod 1 živinozdr. nadzorstvom.	467 26 -25
II« priloga ^Slovenca" štev« 29 dne 6. februarja 1909
Jeseniške novice.
j Lekarna se še to spomlad zgradi na Jesenicah. Stala bo blizu kolodvora zraven Krivčeve gostilne.
j Železniško osobje so po otvoritvi turške železnice na Jesenicah podvojili, tako da bo nad .300 železniških uslužbencev na Jesenicah. Ob državni cesti nasproti kolodvora se bo zgradila zanje še ena hiša, dolga nad 60 m. Razširili bodo tudi še letos kurilnico, da bo prostora za 20 strojev; dosedaj je bilo le za 11 strojev prostora. Skozi Jesenice bo vozilo potem čez 20 vlakov več kot sedaj.
j Meščansko šoo bi za Gorenjsko rada dobila Radoljica. Ce dobimo na Jesenicah osemrazrednico, bi iz Bohinja in Doline gotovo bolje kazalo pohajati jeseniško osemrazrednico kot meščansko šolo v Radoljici, meščanska šola v Radoljici bi izgubila svoj pomen. Gotovo je taka šola bolj potrebna na Jesenicah. Ker smatrajo Nemci šolsko vprašanje na Jesenicah za politično vprašanje, bilo bi dobro, da vsaj občine iz Bohinja, blejskega kota in Doline podpirajo Jeseničane v njihovem stremljenju po osemrazrednici, oziroma meščanski šoli.
j Veseloigro »Občinski tepček« priredi Katol. delavsko društvo v »Delavskem domu« na Savi, v nedeljo 7. t. m._ Začetek ob pol 8. uri zvečer, vstopnina' navadna. Med dejanji in pri prosti zabavi igra društveni orkester.
Tedenski pregled.
Kmečki stanovski shod, na katerem je bila zastopana vsa dežela poleg sosednjih se je vršil v nedeljo v Ljubljani. Liberalci so prej begali ljudstvo z raznimi lažmi, da bi spravili S. L. S. ob zaupanje na deželi. Na shodu pa so se ljudje prepričali, kako grdo da so lagali liberalni kričači. S. L. S. stoji na stališču, da brez volje kmetov ničesar ne priporoča in ne sklepa. Načelnik stranke je povdarjal, da v taki obliki kakor je vlada predložila načrt za zavarovanje ni sprejemljiv. Shod se je izrazil zoper zavarovanje po vladni predlogi. Dr. Krek je priporočal, kaj naj se stori v pomoč kmetu. Spremeni naj se poselski red, kmečke zveze naj preiščejo, koliko poslov manjka, naj se napravijo gospodinjske šole.
Dr. Šusteršič je sklep kmečkega shoda naznanil ministrskemu predsedniku, ki mu je odgovoril, da si je bila vlada sama v svesti velikih težav. Dr. Šusteršič je stopil v stik z voditeljem poljskih kmetov, ki bodo zavzeli podobno stališče kakor kranjski kmetje. V teh razmerah ni misliti, da bi vladni načrt postal zakon.
Delavski shod o zavarovanju se je vršil 2. februarja. Pečal se je z zavarovanjem industrijskega in obrtnega delavstva.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke se je vršil v mestnem domu. Dr. Tavčar se je izjavil, naj se dela tudi po deželi. Sprejela se je resolucija, naj ima v Ljubljani vsak okraj svoje politično društvo'. Izvolilo se je vodstvo 30 zaupnih mož. Tudi poslanci so v vodstvu. Med mladimi in starimi liberalci je sicer nekaj pokalo, a sovraštvo do verstva sploh in posebej do kršč. zavesti našega ljudstva jih je zopet taktično združilo. Svoj program imajo v »Svobodni Misli«, ki priznava, da so kranjski liberalci pospeševali njeno gibanje. Povdarjalo se je, naj cerkev pusti politiko v miru.
Pri občnem zboru slov. osrednjega čebelarskega društva, ki se je vršil v ponedeljek, se je stavil važen za korist čebelarstva pomemben predlog: naj se na žel. ministrstvo pošlje prošnja, da naj žel. uradniki sprejmejo bučelne panjove tudi izven uradnih ur tedaj, ko se pošiljajo bu-čele iz paše ali na pašo, in naj se vozovi, ki prevažajo bučele. pripenjajo osebnim vlakom, ker je ta vožnja za bučele varnejša.
S. L. S. je zasnovala poseben vseučiliški odbor. Podrobne priprave vodi prof. odbornik Evgen Jarc.
Za slov. vseučilišče je sprejel resolucijo obč. odbor višnjegorski. Obenem pa je protestiral zoper laško vseučilišče v Trstu. Isto je storila občina Draga. Slovenske občine! Posnemajte!
XXX
— Godovi prihodnjega tedna: 7. febr. nedelja: Romuald, 8. febr. ponedeljek: Janez Mat., Juvencij; 9. febr. torek: Ciril Aleks., Apolonija; 10. febr. sreda: Šola-stika, Viljem; 11. febr. četrtek: Adolf, Dc-ziderij; 12. febr. petek: Humbelina, Evla-lija; 13. febr. sobota: Katarina od Riči, Jordan.
AVSTRO-OGRSKA. Zaključenje državnega zbora in stranke.
Najbolj veseli so zaključenja avstrijskega državnega zbora — Mažari, ki pravijo, da lahko zdaj avstrijska vlada ugodi mažarskim zahtevam glede na bančno vprašanje z uporabo § 14. Sicer pravzaprav ni bil nihče presenečen o zaključku državnega zbora. Dr. Šusteršič in dr. Krek sta na shodih S. L. S. napovedavala, kar se je tudi resnično zgodilo. Da se zdaj
0	tem veliko govori in tudi veliko piše, je sainoobsebi umevno. Nočemo preiska-vati, kdo da je povzročil sedanji konec. Glavna krivda je morebiti nerodnost in nespretnost sedanje začasne birokraške vlade. V času demokraške splošne in enake volivne pravice je pač nekaj ne-nravnega, da ima birokracija — skoraj da več moči in pravic, kakor ljudska zbornica. Sedanja zaključitev drž. zbora bo pač razbistrila položaj in morebiti povzročila, da zadobi ljudska zbornica več moči, kakor jo ima. Na razpust državnega zbora menda ne mislijo. 'Pač se pa trdi, da dobimo definitivno uradniško ministrstvo z Bienerthom na čelu. Bienerth ima obširna vladarjeva pooblastila. Iz vladnih krogov prihaja govorica, da bomo brez parlamenta le nekaj tednov, kake tri ali štiri_ tedne. Nemci zvračajo vso krivdo na Čehe. Krivi so seveda Nemci sedanje brezparlamentarne dobe ravno tako in še bolj kakor Čehi, ker hočejo zase vse, Slovanom pa kratijo njihove pravice, kjer le morejo. Sploh pa Nemci tudi sodijo, da državni zbor ne bo razpuščen. Verujemo, da bi razpust drž. zbora osobito svobodomiselnim nemškim strankam ne bil osobito všeč, ker bi mnogo nemških kričačev ne zasedlo več poslaniških sedežev.
Zveza nemških svobodomiselnih strank je izdala »avstrijskemu nemškemu ljudstvu« oklic, v katerem zvrača vso krivdo za zaključenje državnega zbora Čehom. Nemške svobodomiselne stranke bodo postopale v vseh narodnih vprašanjih skupno s kršč. socialci. Vsenemci so tudi izdali izjavo, v kateri pripisujejo krivdo za sedanje razmere prejšnjim vladam, češ, da so preveč odnehavale Čehom. Socialni demokrati so pa zelo vzne-voljeni na nemške svobodomislece, ki jim očitajo, da so oni krivi, kar se je pripetilo, ker so po svojem vetu jproti Matajevi izjavi poostrili položaj. Cehi izjavljajo, da so vsega krive nemške stranke, ki niso dopustile, da Mataja popravi svojo, Čehe žalečo izjavo. Res je, da je hotel Mataja popraviti svojo nerodno izjavo, a da so to preprečili Nemci.
Vlada in zaključeno državnozborsko zasedanje.
Vlada izda glede na zaključek držav-nozborskega zasedanja izjavo, da je le po skrajni sili prisiljena, zaključila 18. zasedanje. Sklicuje se, da je storila vlada vse, da bi državni zbor normalno deloval in je zato predložila predlogo o socialnem zavarovanju, o podržavljenju, o javni prometni politiki in mnogo drugih gospodarskih predlog. Ko so pa burni prizori v zbornici povzročili neutemeljene napade in vihar, se je to moralo končati, da ne bo popolnoma izpodkopan ugled parlamenta doma in v inozemstvu. V tem trenutku šele je zaključila vlada državni zbor, da se omogoči treznost in premišlje-uost. Vlada hoče vse storiti, da se izboljšajo razmere. Stranke imajo usodo zbornice v rokah, da zagotove obstoj ljudske zbornice, če se povrnejo k svoji dolžnosti.
Poslovnikova izprememba.
Neki zbornični podpredsednik je izjavil, da bi bilo najpametnejše, ako bi vlada po § 14. izpremehila tako poslovnik, da bi bila onemogočena obstrukcija.
Spaček toži.
Spaček, ki so ga potem, ko je predsednik Weiskirclmer zaključil zasedanje, pretepali Nemci, je sklenil, da toži svoje napadalce. Ker je v trenutku, ko je bilo zaključeno zasedanje, prenehala poslani-ška imuniteta, bi bilo jako primerno, da bi vsi tepeni in razžaljeni poslanci tožili svoje napadalce in razžaljivce. Seveda bi se morala sodišča požuriti, da bi prišli krivci prej v luknjo, predno bo državni zbor zopet sklican.
Koliko stane češke radikalce obstrukcija?
Viharna obstrukcija čeških radikal-ccv, kakor je bila resna, je pa le vzbudila v parlamentarcih mnogo smeha. Radikalci so gledali na to, da jih obstrukcijsko orodje ni preveč stalo. Stroški so bili: 7 patentiranih parlamentarnih ragel po 15 K znaša 105 kron, 7 piščalk po 1 krono je 7 kron, 1 zvonec 3 krone, I rog 5 kron,
1	trompeta 5 kron; skupaj 125 kron. Popoldne so si posodili še harmonike, za kar jim ni bilo treba plačati pristojbine.
Postaja podmorskih čolnov v Pulju.
Dne 24. m. m. je došel v Pulj prvi podmorski čoln »III.« naše vojne mornarice. Ob tej priliki se je ustanovila v Pulju »postaja podmorskih čolnov Pulj«. Letos še dobi naša mornarica pet podmorskih čolnov. Enega preizkušajo zdaj v Kielu, dva izdela tvrdka Whitead v Reki, dva pa puljski arzenal. Poveljnik puljske postaje podmorskih čolnov je linijski ladjin poročnik Erik Heyssler, ki mu bo podrejeno potrebno moštvo in častniki. Za službo k podmorskim čolnom bodo koman-dirani prostovoljci, ki je jih je že javilo veliko število. Dnč 9. t. m. pa izroče svojemu namenu prvi podmorski čoln, zgrajen v arzenalu v Pulju, ameriški sestav »Leeck«. Stroj na stisnjen zrak, ki ima namen izprožiti torpede, dovajati v notranjost ladje, ko je pod vodo, zrak za dihanje in dvigniti čoln, ko je torpedo iz-prožil, zopet v višino, je iznajdba Slovenca, g. Cotiča, brata urednika »Edinosti«. Ta stroj uporabijo tudi na podmorskih čolnih, ki jih grade za našo mornarico v Kielu in ki bodo gotovi v tre! tednih.
Oklic češkega narodnega sveta.
Praga, 6. februarja. Češki narodni svet in češki poslanci so sklenili, da izdajo oklic, ki poziva praško prebivalstvo, naj ostane mirno in naj se ne pusti zapeljati do izgredov.
Nemci proti praškim Čehom.
Praga, 6. februarja. »Bohemia« poroča, da so zastopniki vseh nemških strank zahtevali od Bienertlia, naj varuje praške Nemce, ker se boje protinemških demonstracij. Bienerth jim je odgovoril, da so mu njegove dolžnosti znane in da bo vse ,kar je potrebno, storil v obrambo Nemcev in se ne bo bal tudi resnih sredstev, da vzdrži mir in red v Pragi.
Z BALKANA.
Bolgarsko-turški sporazum.
Sofija, 6. febr. PoJuslužbieni list »Dnevnik« poroča, da je bolgarska vlada prejela obvestilo, da je porta sprejela ponujeno odškodnino 82 milijonov frankov. Uradno potrditev pričakujejo danes.
Izpremembe v srbskem ministrstvu.
Belgrad, 6. febr. »Pravda« zagotavlja, da finančni minister dr. Popovič in naučni minister dr. Nikolič izstopita iz kabineta. Finančni minister postane bivši notranji minister Protič, ki pripada najvplivnejšim pristašem Pasičevim. Naučni minister postane bržkone sedanji predsednik narodne skupščine Jovanovič. Nikolič pojde v London kot poslanik.
Nova afera kraljeviča Jurja.
Z e m u n , 6. febr. Ko je prišel prestolonaslednik 4. t. m. v vojašnico polka, v katerem služi kot 'častnik, ga je poveljnik, podpolkovnik Zivanovič vljudno prosil, naj bi opustil sirovosti napram vojakom, ki so mu dodeljeni v službo, ker bi se sicer moral pritožiti pri kralju in pri vojnem ministru in morda tudi odložiti poveljevanje. Na to je prestolonaslednik kar zbesnel in opsoval poveljnika z besedami: »podli za-rotniški intrigant«. Pozval ga je, da takoj poda ostavko, ker da on kot prestolonaslednik ne bo trpel, da bo polku poveljeval »notoričen zarotnik in morilec«.
Turčija mobilizira.
Carigrad, 6. febr. Avstroogrsko poslaništvo je prejelo iz Monastira več brzojavk, ki potrjujejo mobilizacijo tamošnje redifske divizije.
Črnogorske grožnje.
Carigrad, 6. febr. Tukajšnji zastopnik Crnegore je izjavil, da želi, da bi izbruhnila vojna med Črnogoro in Avstrijo še pred konferenco. Avstrija bo rabila proti Črnogorcem četrt milijona vojakov, proti Srbiji pa najmanj 300.000 mož. Le potoki krvi pripomorejo jugoslovanski misli do zmage.
Bolgarija in vzhodne železnice.
S o f i j a . 6. febr. Bolgarska vlada izjavlja, da družba vzhodnih železnic vsled ruskega predloga ne bo trpela nobene škode, marveč da dobi odškodnino, za katero sc vlada in družba pogodite na podlagi povprečnih letnih dohodkov.
Bolgarska politika — realna.
S o f i j a , 6. febr. Ministrski predsednik Malinov je izjavil pri tajnem posvetovanju vladi prijaznih poslancev, da bolgarska vlada nc dela niti avstrijske niti ruske, ampak realno politiko. Ker se zdaj koristi Bolgarije krijejo z interesi Rusije, Anglije in Francije, gre Bolgarija ž njimi. — Poluradno »Vreme« pobija strah, da bi Bolgarija nc zašla v rusko varilstvo. Bolgarija jc dokazala v preteklosti, da ne dovoli nobeni državi, da bi sc vmešavala v njene notranje zadeve. Rusija noče pro-tektorata nad Bolgarijo, marveč se ž njo pogaja kot s samostojno državo. Za to morajo biti Bolgari Rusiji hvaležni.
Bosanski Srbi proti madžarski agrarni banki.
Sarajevo, 6. februarja. »Srpska Riječ« piše ostro proti nameravani ustanovitvi madžarske agrarne in hipotekarne banke v Bosni, ker hočejo Madžari ž njo širiti madžarizacijo. List zahteva, da Avstrija omogoči ustanovitev domače bosanske hipotekarne banke ali pa uvede kak avstrijski zavod.
Nov srbski vojni kredit.
B e I g r a d , 6. februarja. V včerajšnji seji narodne skupščine je finančni minister predložil zakonski načrt glede izrednega kredita 33,500.000 dinarjev za oboroževanje in zakonski načrt o dodatnem kreditu 7 milijonov dinarjev za leto 1909. Obe predlogi so odkazali finančnemu odseku.
Carigrad, 0. februarja. Francoski list »Stambul« izvaja, da srbski tisk in srbsko oboroževanje Avstro-Ogrsko od oktobra meseca I. I. neprestano žali in vznemirja. Javno mnenje v Avstro-Ogrski želi mir, zahteva pa tudi rešitev srbskega vprašanja.
Avstrijsko-turški sporazum.
Carigrad, 6. februarja. Danes konča ministrski svet posvetovanje o av-stroogrsko-turškem sporazumu.
Dnevne novice.
+ Starostno zavarovanje — vladni predlog pokopan. Vsled zaključenja dr-žavnozborskega zasedanja izgube vsi dosedanji vladni predlogi svojo veljavo, tako, kakor da sploh ne bi nikdar bili vloženi. Vladni predlog o starostnem zavarovanju je torej pokopan, t. j. dotični predlog nima nobene veljave več. — Vlada ima le še pravico, da vloži nov predlog, kadar se državni zbor znova snide. Ce in kdaj se bo to zgodilo, je pa zelo dvomljivo.
+ Prevzvišeni gospod knezoškof se
odpelje jutri na Dunaj, kjer bo sprejet v avdijenci pri cesarju.
+ »Kmečka zveza« za kamniški okraj
priredi shod v nedeljo, dne 7. februarja t. i., ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Mengšu. Poročal bo gospod deželni poslanec Lavrenčič o zadnjem zasedanju deželnega zbora. -Pristaši »Kmečke zveze«, pridite v obilnem številu na shod!
+ Za naše mladeniče! Zadnji »Škofijski List«, ki obsega dvajset strani temeljite apologije (obrambe svete vere) in pobija vse ugovore brezbožne »Svobodne misli«, bo »Zveza telovadnih odsekov« razdelila na vaditeljskem tečaju med mladeniče, oziroma ga po »Mladosti« razposlala vsem odsekom in drugim društvom. Voditelje telovadskih odsekov, zlasti gg. duhovnike, prosimo že zdaj, da na podlagi teh apologetičnili izvajanj prirejajo mladeniške večere, kjer naj jih fantom razložijo. Tako bo zopet preskrbljeno za izvrstno izobraževalno delo-, oziroma za zistematične tečaje v naših odsekih! Našemu tako vnetemu prvemu duhovnemu pastirju pa, ki je pri sestavi svoje apologije v »Škofijskem Listu« gotovo v prvi vrsti mislil na versko izobrazbo vrlih naših mladeničev, bodi v njih imenu prisrčna hvala!
+ Govor dr. Kreka o aneksiji Bosne, ki ga je imel v kranjskem deželnem zboru, je v hrvatskem prevodu priobčil splitski »Dan«.
+ Volitev v trgovsko in obrtno zbornico ne more pozabiti »Slovenski Narod«. Je res hudo, da se ni posrečilo izriniti iz trgovske in obrtne zbornice naše somišljenike in da je njihovo število n a r a s : -1 o ž e ja k o n e v a r n o o d 4 n a 7. Kljub temu, da izvestni liberalni gospodje namenoma niso hoteli kompromisa, bi radi imeli, da bi naši somišljeniki v veleindustriji kar glasovali za Kotnika. Nerodnost iz-vestne gospode, da se ji v tako važni stvari ni zdelo niti vredno odbor »Uniona« kot tak prositi za glasove, jc »Narod« v četrtek sam priznal. Tako jc kakor smo mi rekli: ošabnost in nerodnost gotovih oseb je kriva poraza! Še enkrat tudi ponavljamo, da sc jc dr. Windischcrju dve uri pred koncem volitve reklo, naj stopi po glas h kanoniku Šiški. VVindischer je dejal, da pojde, pa ni šel. Če je mislil, da bo kdo drugi letal okolu kanonika Šiške s prošnjo, naj kanonik pride k dr. Windi-scherju, sc je pač zmotil. In tako je tudi ta krivda na nasprotni strani! Siccr se pa liberalni stranki kot taki tudi ni zdelo vredno pogajati sc za kake glasove z velein-dustrijo. Uradnika trgovske iu obrtne zbornice dr. Windischerja ne smatramo za zastopnika liberalne stranke, ampak za zastopnika tiste gospode, ki bi si hotela ohraniti sedanje življenje v pisarni trgovske in obrtne zbornice. Dr. Windischer kot uradnik trgovske in obrtne zbornice ni oseba, ki bi mogel pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico predstavljati liberalno stranko in tudi ni pokazal, da bi bil
n.cn pooblaščenec. Pri tako važnih stvareh se ne postopa na tak način, zato nerodnost in krivda ni na naši strani! S tein je zadeva za vsakega trezno mislečega dovolj pojasnjena.
+ Razmere v »Siidmarki«. Na ustanovnem občnem zboru graškc podružnice »Siidmarke« za notranje mesto so se vršili podobni prizori, kakor jih je vpeljala liberalna stranka v slovenski družbi sv. Cirila in Metoda. Prišli so na ustanovni shod tudi krščanski socialci, ki so hoteli pod vodstvom urednika Neunteufla doseči izjavo, ali je sploh krščanskim socialcem mogoče sodelovati v tem bojnem narodnem društvu. Dasi so krščanski socialci svoje narodno nemško mišljenje najodločneje povdarjali, jih je neinškonacionalna večina sirovo žalila in jih popolnoma prezrla pri volitvah v odbor. Krščanski socialci so nato izjavili, da ne pristopijo k »Siidmarki«, ampak da bodo delovali za svoj narod izven tega društva.
+ Nezgodna zavarovalnica v Trstu ima v četrtek, dne 11. februarja ob pol 7. zvečer v Trstu sejo. Spored je: Konstitu-cija uačelništva, volitev načelnika, njegovega namestnika in članov upravnega odbora. Zapisnik zadnje seje. Obvestila. Posvetovanje o zakonskem načrtu glede na socialno zavarovanje. Izprememba S 11. in 17. pravil. Predlog za izpremembo S 11. in 20. poslovnika. Slovenskim odbornikom svetujemo, naj bodo skrajno previdni pri izprcmcmbah pravil in poslovnika. Nastopajo naj skupno. S 11. pravil slove: Načelništvo voli iz svoje srede za dobo dveh let načelnika in načelnikovega namestnika. Načelnikov namestnik zastopa načelnika, kadar je le-ta zadržan ali pa po njegovem naročilu. § 17. pravil pa določa: Tekoče zavodove posle preskrbuje upravni odbor, v katerem so načelnik, njegov namestnik in štirje člani načelstva in mora pripadati en član skupini podjetnikov, eden skupini zavarovancev, eden iz kategorije po notranjem ministrstvu v načelništvo pozvanih članov. Načelništvo voli navedene štiri člane za dobo dveh let. Predloge o stališču, ki ga namerava zavzeti zavod nasproti socialnemu zavarovanju, še objavimo.
+ Odlikovanje. Blag. gospod Eduard Outtman, višji nadzornik južne železnice, je odlikovan od sv. očeta z redom »Pro Ecclesia et Pontifice«. Gospodu nadzorniku, ki je znan po svoji neustrašeni možatosti, ki svojega katoliškega prepričanja tudi v javnosti ni zakrival, čestitamo na tem visokem odlikovanju kar najiskreneje.
+ V Istri se giblje! .31. januarja se je ustanovilo v Pazinu hrvaško katoliško izobraževalno društvo »Hrvatsko pučko sijelo« po zgledu slovenskih. Predsednik je č. g. Ladavac, vpokojeni dekan, prvi predavatelj je bil č. g. prošt Kalac. V odboru so 3 duhovniki, 1 jurist, 2 kmeta. Izobraževalno društvo v Dolini pri Trstu ima vsako nedeljo predavanja. Dne 31. januarja je bilo pri predavanju 300 mož in žena. Govorili so mladenič Gašpar Slavec, ki je toplo priporočal »Mladost«, mladenič Križmančič in mladenič Tul iz Mač-kolj. Mislijo prav resno na telovadni odsek. Prihodnje predavanje bo 7. t. m. Pretečeno nedeljo se je ustanovilo izobraževalno društvo »Zvroček« v Bezovici v rižanski dolini, občna zbora pa sta imela izobraževalno društvo v Skednju in v Loki. Slednje ima že oder in »Čebelico«. Škof Malmič iz Krka snuje v Pazinu »Dijaški konvikt«, katerega bodo vodili hrvaški salczijanci. — Z Bogom za istrsko ljudstvo !
+ Osebne vesti. Namestili učitelj na kn. šk. gimnaziji v Št. Vidu č. g. Frančišek Pengov jc imenovan stalnim učiteljem z naslovom profesor. — Začasni pokoj je dovoljen č. g. Ivanu Podboju, župniku v Toplicah, in č. g. Frančišku Vilfanu, kapelami v Postojni. — Premeščen je č. g. kapelan Fr. Gaberšek iz Vipave v Postojno. — Nameščen je bil absolvirani modroslovec č. g. dr. Josip Sever za kaplana v Vipavi. Imenovan je bil č. g. Martin Pečarič, kapelan v Križih pri Tržiču, za župnega upravitelja istotam; č. g. Engelbert Berlan, župnik v Zagradcu, za so-upravitelja v Šmihelu pri Žužemberku; č. g. Alojzij Kralj, kurat ua Gočah, za so-upravitelja na Erzelju.
+ Od državne železnice. Premeščeni so: adjunkt Zigoj Viktor iz Trsta proste luke k ravnateljstvu oddelek V., adjunkt Wagnest Rudolf obratno, strojni adjunkt Hofmann Josip od kurilnice v Trstu k ravnateljstvu oddelek IV., adjunkt Hauer Franc iz Trsta c. kr. drž. žel. k postajnemu uradu Trst lesno skladišče drž. žel., strojni asistent Slaus Henrik od kurilnice iz Trsta v Gorico, aspirant Syha Franc od ravnateljstva oddelek VIII. k obratnemu uradu v Gorico, aspirant llijič Ivan od postaje Gruž k obratnemu vodstvu v Spljet: na novo je sprejet kot volonter Herman Kun\vald pl. Kunenhorst za ravnateljstvo oddelek VIII.
—	Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis Jesu za dekanijo Ribnica bo v sredo, dne 10. svečana, v Velikih Laščah. Začetek ob 10. uri.
—	Podelitev patenta. C. kr. patentni urad na Dunaju je podelil gg. Zorn-Ravni-harju v Ljubljani patent na jako praktične salonske ure z nastavno električno budil-uo ploščo, kakor tudi na daljno budilno pripravo za hotele, signalne ure, za tovarne, šole, zavode itd.
—	Kako daleč se baje pride z nemščino, pripoveduje skoro v vsaki številki ptujski »Štajerc«. Zdaj pa nam naj še pove, zakaj se v zadnjih mesecih tako pridno uče slovenščine nemški visokošolci v Gradcu. Tudi »Siidmarka« priporoča Nemcem, naj se uče slovenski. Seveda: kruh med Slovenci je dober!
—	Srebrno poroko praznujeta 9. t. m. postojinski župan g. Gregor Pikel in njegova gospa soproga rojena Kalister.
—	Šolske vesti. Za učiteljico na šoli na Viču je imenovana gdčna Hermina Peče. Za pomožno učiteljico na mestni nemški dekliški šoli je imenovana gdčna Marija Ramovš.
—	Romanje v Rim priredi zagrebška nadškofija letošnjo pomlad. Romarji odpotujejo iz Zagreba 23. aprila.
—	Glediška koncesija je vzeta vodji gledališke družbe Tobiji Iličič, ki je imel od leta 1870 dovoljenje prirejati gledališke predstave v Hrvatsko-jSlavonski. Ob enem se mu je naložilo, da čim preje zapusti hrvatski teritorij.
—	Predpustno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih v nedeljo, dne 7. februarja t. 1. v gostilniških prostorih gospoda Iv. Novaka v Vižmarjih. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. — Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje dolga gasilnega doma, se prostovoljni darovi najhvaležnejše sprejemajo.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi svojo predpustno veselico dne 7. t. m. ob 6. uri zvečer pri g. Jožefu Oražmu na Selu v prid gasilnega orodja. K tej veselici vabi se slavno občinstvo k mnogobrojnemu obisku. — Odbor.
—	Ponesrečeni Slovenec v Ameriki tožil rudniško družbo. Iz Ely Minn. se poroča: Tu se je v rudniku ponesrečil rojak France Gračar. Eksplodiral je v rudniku dinamit in Gračarju je bilo eno oko uničeno, drugo pa tako pokvarjeno, da razločuje samo dan od noči. Gračar je tožil rudniško družbo in sodišče je razsodilo, da mu zavarovalna družba mora plačati 18.700 dolarjev odškodnine. To je prvi Slovenec, ki je ondi radi poškodbe postopal proti rudniški družbi.
—	Samoumor. V Koroški Beli so našli v sredo dne 3. t. m. Antona Markoviča, 34 let starega zasebnika, mrtvega na obrazu ležečega, v roki je držal izstreljen revolver. Pri telesni raziskavi se je našlo pri njem 147 kron gotovine, dve oporoki in nekaj drugih listin. Kot dedinjo navaja v oporoki svojo ženo Marijo. Kaj da ga je do tega čina privedlo, ni nikomur znano.
—- Še žrebljev ni maral v steni pustiti. Neki zidar se je preselil iz svojega stanovanja v Spodnji Šiški v Zgornjo Šiško. Ko je svoje reči že odpeljal, vrnil se je zidar v svoje nekdanje stanovanje ter jel žreb-1 ie iz praznih sten ruvati, kar je gospodinjo M. B. tako ujezilo, da ga je pričela s posodo za mleko udrihavati ter ga je precej izdatno poškodovala. Potrt na duhu in na telesu šel je zidar k tamošnjim orožnikom pomoči iskat ter zahteval, da se ga z rešilnim vozom popelje v deželno bolnico. Njegovi želji se je v toliko ustreglo, da so ga tja z nekim drugim vozom pripeljali.
—	Ciganska nadloga. Okoli Ajdovščine je lazil cigan 241etni Valentin Levako-vič. Ko ga je orožnik prijel, se mu je zo-perstavljal, pa ga je vendar aretiral ter prignal v goriške zapore. — Okoli mosta pri Barki in okoli Rojic tik Gorice je vedno polno ciganov. Te dni so aretirali tri ciganske fante, ki so stari 18, oziroma 22 in 25 let ter se vsi imenujejo Levakovič, in pa dve ciganki, mater in hči, Katarino in Josipino Hudorovič, ker so kradli kokoši pri kmetih tam okoli. Ujeli so vsak po 48 zapora. Potem pojdejo zopet lepo na Rojce — krast. Ali res ni mogoče pregnati od tam nevarne ciganske zalege?
—	Dunajske Slovence opozarjamo na predstavo »Rokovnjačev«, ki jo priredi jutri slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« v češkem »Narodnem domu«, XV., Tumergasse.
—	Na kolodvoru v Šiški se še sedaj nc dobe v trafiki vžigalice za obmejne Slovence. Somišljeniki, zakaj ne zahtevate naših vžigalic? Slabo spričevalo za gorenjsko zavednost!
—	Zanimive prodaje posestev v Gorici. Bratje Loser v Gorici so prodali bivšo Cecconijevo vilo na Solkanski cesti za 1,200.000 K nekemu dunajskemu profesorju za sanatorij. Bratje Loser so to vilo kupili pred kratkim 'baje za 300.000 kron. Brata I vos. lastnfka hotelov »Union« in
»Tirolerhof« v Gorici sta za 100.000 kron kupila bivšo Staničevo vilo na Solkanski cesti, kjer menita napraviti »penzijon«. Ta vila je bila svoj čas last nesrečnega avstrijskega poveljnika pri Magenti leta 1859, Gyu!ai-ja, ki je živel v Gorici v pokoju. Vila se imenuje še danes »Vila Gyu-lai«.
—	Električni tramvaj v Gorici bo izročen javnem prometu jutri, dne 7. t. m. Danes ima priti v Gorico komisija. Ogled se je zavlekel radi mostu čez Korenj.
—	V goriški bogoslovnici se prično teološki izpiti 8. t. rn.
—	Razpisano je mesto matematika na goriški gimnaziji. Prošnje je vlagati do začetka marca.
—	Pozor pred agenti! Iz Gorice: Po deželi se klati okrog duhovnikov in drugih ljudi neki agent monakovske tvrdke Wolf. Ta agent zna tako pregovoriti ljudi, da pri njem naroče blaga, spodnje obleke, perila itd. Na naročilnem listku, ki ga podpišejo, se zdi, kakor da bi naročilo veljalo ie za toliko in toliko komadov. A naročilni listek nosi čisto majhno opazko, da naročilo velja za tucate. Tega agent ne pove. Ko pride blago, se razume, da vsakdo začudeno povprašuje, odkod toliko blaga. Ce blaga noče sprejeti, dobi od tvrdke lito-grafirano pismo, ki naročniku grozi, da mora sprejeti blago, sicer bo tvrdka postopala proti njemu. Litografirano pismo kaže, da je še mnogo takih ljudi, ki so naročili tucate, misleč, da naročajo komade. Pri sodišču je težko kaj opraviti. Dotični agent je bil v soboto poklican na goriško policijo, a se zdi, da se mu ne bo zgodilo nič. Edina pomoč proti temu zlu je, da takega agenta vržete skozi vrata, ne da bi se spustili ž njim v pomenek. Kdor se je še spustil ž njim v razgovor, se je kesal.
—	Predsednik goriške trgovske in obrtne zbornice je postal trgovec Orzan iz Gorice. Prejšnji predsednik Venutti je podpredsednik. Orzan je pred dvajsetimi leti pričel trgovino v hiši, kjer je hotel »Tri krone« s kapitalom 100 kron. Danes pa je najbogatejši laški trgovec v Gorici. To so storili slovenski groši.
—	Govorica, 'ki je pa nočemo komentirati, ampak jo samo registriramo, kroži po Gorici, da namreč poreški škof F 1 a p p zapusti svoje mesto in da pride kot škof v Poreč goriški prošt Faidutti. Kakor rečeno samo zabilježili smo, kar se govori. Ce je govorica resnična, v to se ne spuščamo.
—	Slovenskim enoletnim prostovoljcem v prevdarek. Ker je prišel čas, da si naši enoletni prostovoljci volijo polk, pri katerem da hočejo v jeseni odslužiti svojo enoletno aktivno službo, jih je treba opozoriti na nekatere razmere, ki vladajo tu-intam v posameznih polkih. Prav lahko se namreč zgodi, da prostovoljec ponesreči, če pride k polku, v katerem nekateri postopajo v nemško - nacionalnem duhu. Razmere za enoletne prostovoljce so v Trstu, Gorici, Pulju in Zagrebu še dokaj ugodne, gotovo ugodnejše kakor v Ljubljani, kjer so lani pri častniškem izpitu vrgli skoro vse Slovence, čeprav so v vseh ozirih daleko prekašali svoje nem-škonacionalne tovariše.
—	Krščanska strokovna društva v Avstriji. V zadnjih dneh je bil na Dunaju kongres avstrijskih krščanskih strokovnih društev. Med tem ko je leta 1907. štela organizacija 63.000 članov, je štela koncem leta 1908. 90.000 članov v svojih vrstah. V organizaciji so zastopani skoro vsi delavski sloji, kakor: železničarji, tekstilni, tobačni, lesni, kovinski, špedicij-ski delavci, hlapci raznih vrst in peki. — Socialno-demokraška strokovna društva pa so izgubila 1908. leta 8.000 čianov, kr-ščansko-socialna strokovna društva so pa dobila v istem času 27.000 članov več. Zadnji čas so krščansko-socialna strokovna društva ustanovila nove stike s papirnimi, kemiškimi in usnjarskimi delavci.
—	Dvobo; v Gorici. Te dni je Gorica imela svojo dvobojno afero. Občinski oče znani laški radikalec dr. Venier in uradnik »banke Friulane« (furlanske banke) Or-setti sta se med seboj sporckla in psovala na prav radikalne načine. Vsled tega je dr. Venier poslal Orsettiju svoje priče in ga pozval na dvoboj. Orsetti je dvoboj sprejel. Nasprotnika sta se šla dvobojevat v Videm na Laško, kjer pa se nista bila, ampak si izrazila svoje spoštovanje. Tako je končana ta dvobojna afera za dr. Ve-nierja, nc pa za Orsettija, ki je bil kot uradnik katoliškega zavoda takoj suspendiran.
—	Živinske bolezni na Goriškem. V
Prvačini pri Gorici iu v Štijaku na Krasu vlada med prešiči svinjski tišen. Na Bovškem v Logu pa imajo smrkavost.
—	Pri,et tat. 'Tat, oziroma tudi nje- ' | govi sod r ugi, ki so kradli v Rudolfovem i j in okolici, so prijeti. Glava je neki Prein-
! rov, mož babice, ki je pa pri stvari popol- i ! noma nedolžna. Nekaj zlatnine ko je baje ' dobilo m Hrvaškem v Krapini. Tat je
pravi. Iščejo se še njegovi pornagači. — Uboga žena s takim možem!
k Nagla smrt. V Spodnjem Dravogradu so našli dne 4. t. m. mrtvega v njegovem mlinu pridnega posestnika Jesenični-ka, p. d. Becl-a. Ležal je mrtev pri velikem kolesu. Bržkone ga je zadela kap. N. p. v m.!
Štajerske novice.
š Promoviran je bil danes na graški univerzi 6. t. m. za doktorja filozofije cand. phil. V i n k o Z u p a n.
š Slovensko ljudskošolsko vprašanje v Celiu še, kakor vse kaže, dolgo ne bo ugodno rešeno. Krajni šolski svet je za to. da se naj začne brž ko mogoče zidati vsaj deška šola na stavbenem prostoru, za katerega mora okoliška občina plačevati že sedem let visoke obresti. Okrajni šolski svet pa je mnenja, da naj se tako dolgo počaka s stavbo, dokler ne bo dovoljena javna dekliška šola. za katero Slovenci že tako dolgo prosjačijo. Mi smo prepričani, da bo to čakanje trajalo še dolgo časa. Tužna nam majka! — V Celiu imamo toliko slovenskih »prvoboritetljev«, ki pa nam ne morejo izvojevati niti ene javne dekliške 1'udske šole. Seveda, ker jim da boj zoner »klerikalizem« toliko opraviti.
š Okrajni šolski svet celjski prosimo, naj se vendar zgane in protestira proti imenovairu nemškega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer. Tudi občine in krajni šolski sveti v tem oziru na noge!
š Nemcem se reže kruh. Realka v Fiirstenfeldu se bo še to leto otvorila.
š Umrl ie v Grižah gostilničar Valentin Nanrudnik.
š Nevarno je obolel v Mariboru bo-goslovski profesor č. g. dr. Franc Feuš.
š Agrarno banko si ustanavljajo nemški agrarci na Štajerskem. Na svečnico se je imel vršiti prvi občni zbor, pa niso mogli doseči sklepčnosti in so se zborovalci brez uspeha razšli.
CERKVENI VESTNIK.
Shod gg. dekanov sklicuje prevzvi-šeni knezoškof ljubljanski dr. Anton Bo-naventura Jeglič v sredo po Veliki noči (14. aprila) ob osmih dopoldne v knezo-škofiisko palačo. Razven dekanov so vabljeni k shodu tudi kanoniki arhidiakoni, zastopniki obeh kapiteljnov in predstojniki raznih redov in redovnih hiš.
Birmovanje in kanonična vizitacija bo letos v vseh župnijah dekanij Vipava. Trnovo, Postojna, Moravče in v nekaterih župnijah dekanij Idrija, Radovljica in ljubljanska okolica. — Meseca aprila: Trnovo v soboto in nedeljo 17. in 18. aprila. Harije v ponedeljek 19. aprila. Podkraj v petek 23. aprila. Col v soboto 24. aprila. Vipava v nedeljo 25. aprila. Vrhpolje v ponedeljek 26. aprila. Budanje v torek 27. aprila. Slap v sredo 28. aprila; obisk šole v Ložah. G oče v četrtek 29. aprila; obisk šole na Erzelju. Planina v petek 30. aprila. — Meseca majnika: Ustje v soboto 1. maja. Šturije v nedeljo 2. maja. Podraga v ponedeljek 3. maja. Št. Vid v torek 4. maja. Vrabče v sredo 5. maja. Lozice v četrtek 6. maja. Razdrto v petek 7. maja. Senožeče v soboto in nedeljo 8. in 9. maja. Vreme v ponedeljek 10. maja. Suhorje v torek 11. maja. Prem v sredo 12. maja. Košana v četrtek 13. maja. Zagorje v petek 14. maja. Knežak v soboto in nedeljo 15. in 16. maja. Hrenovice v četrtek 20. maja. Slavina v petek 21. maja. Postojna v soboto in nedeljo 22. in 23. maja. Stu-deno v ponedeljek 24. maja. — Meseca junija: Moravče v soboto in nedeljo 5. in 6. junija. Ihan v ponedeljek 7. junija. Dol v torek 8. junija. Sv. Helena v sredo 9. junija. Tomišelj v ponedeljek 14. junija. Ze-limlje v torek 15. junija. Brdo v četrtek in petek 17. in 18. junija. Peče v soboto 19. junija. Romanje k sv. Valentinu v nedeljo 20. junija. Krašnja v ponedeljek 21* jutiiia. Zlatopolje v torek 22. junija. Blagovica v sredo 23. junija. Cešnjice v četrtek 24. junija. Sv. Ožbald v petek 25. junija. Št. Go-tard v soboto 26. junija. Cemšenik v nedeljo 27. junija. Kolovrat v ponedeljek 28. junija. Vače v torek 29. junija. Sv. gora v sredo 30. junija. — Meseca julija: Begunje v soboto in nedeljo 3. in 4. julija. Mošnje v ponedelek 5. julija. Dobrava v sredo 7. julija. Kamnagorica v nedeljo 14. julija. Idrija v soboto in nedeljo 17. in 18. julija. Hotedršica v ponedeljek 18. julija. — Kjer bo prihod v župnijo v drugem, kakor na določenem času, se bo pravočasno naznanilo.
izpred soflKčn.
Ubijalec. Dne 21. novembra m. 1. popivali so fantje France Gaber, bajtarja sin; Janez Kristan, hlapec; Janez Narobe, kovača sin; Janez Rozman, tovarniški delavec in France Rozman, posestnika sin. vsi iz Podreč v domači vasi. Hodili so iz hleva do hleva in prinašali tjakaj pijačo iz
gostilne. V Burgarjevem hlevu so zopet zložili nekaj denarja ter je Janez Šusteršič iz Rozmanove gostilne prinesel nekaj steklenic piva, nekaj kruha in liter žganja. Prišel je pa po cesti mimo tega hleva Franjo Šusteršič in zaukal. Vsi obtoženci so se vsuli na cesto in ga začeli pretepati, a se mu je posrečilo pobegniti. Pozneje je prišel v ta hlev fant France Weithauser. vihal ovratnik suknjiča ter začel obdolžence izzivati, češ, da ima tacega tiča, da se nikogar ne boji. Vsled tega izzivanja je prišlo do besedovanja, tekom katerega ga je Janez Rozman z ušesom sekire tako po glavi udaril, da se je ta nezavesten zgrudil, Rozman pa je ves preplašen pobegnil. Gaber, Kristan in Narobe so potem na tleh ležečega Weit-hauserja suvali z obutimi nogami, ga vlekli na zelo surov način iz hleva, ter ga pustili tik ceste ležati. Po izvedeniškem izvidu dobil je Weithauser ne samo na glavi smrtnonevarno okvaro, marveč tudi v trebušni votlini ter so mu bila jetra raztrgana; pa tudi na glavi je zadobil več udarcev, kajti na večjih krajih so se našli krvavi podplutki in so bili možgani čez in čez s krvjo obliti. Obdolženci so v preiskavi tajili, končno pa pri razpravi vse priznali. Obdolženci so vsi mladi fantje v starosti od 17 do 23 let. Sodni dvor je obsodil Janeza Rozmana na dve leti, Janeza Narobe na 10 mesecev, Franceta Gabra na 8 mesecev in Janeza Kristana na 7 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem, vsak mesec poojstrene ječe.
Človeška propalica. Anton Poznik, 30 let star, iz Kamne gorice, bil je že 21-krat kaznovan. Leta 1907. je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe, ker je svojemu gospodarju konja ukradel. Dne 5. novembra m. 1. je prišel Poznik iz kaznilnice ter 4 dni kasneje vstopil v službo za hlapca pri tovarnarju Fass v Perovem. Dne 10. novembra ga je poslal gospodar z vprego po neki vijak. Poznika pa ni bilo več domov, temveč je enega konja v vrednosti 150 K z opravo vred prodal neki konjaški za 20 K, drugega konja in voz je pa pustil v Zavrlevi krčmi v Zgornjih Bitnjah, ker ni vedel, kaj naj počne s konjem in vozom, ter si tudi mislil, da ga že orožniki zasledujejo. Nato se je podal v Kranj, kjer je za dobljenih 20 K popival. Obdolženec, prebrisana buča, je v Engelmannovi gostilni vprizoril simulirani epileptičen napad, to pa radi tega, ker je kakor praktičen kriminalist dobro vedel, da ga zamore to rešiti kazni, če dokaže, da ga je za časa tatvine napadla taka bolezen. A poklicani zdravnik ga je takoj spoznal za simulanta, kar ga je tako vje-zilo, da je zagrabil na mizi stoječo steklenico ter jo zagnal proti zdravniku, ne da bi ga zadel. Se tisti dan je prišel h ko-njaču Šimnu Bolha v Počenk, pri katerem je prenočil. Izdal se je za konjača iz Bleda, in konečno trdil, da nima denarja pri sebi in na ta način izvabil 4 K posojila in tudi 3 K za prenočevanje je dolžan ostal. No, sedaj bodo imeli ljudje precej časa mir pred njim, kajti za kazen je dobil dve in pol leti težke ječe.
STOLETNICA.
Dne 7. t. m. poteče sto let, kar se je porodil v Goričah v Ziljski dolini Matija Majar Ziljski. Njegovo truplo počiva v Pragi. Slava njegovemu spominu!
Liublianske novice.
lj Predavanje »Slovenske krščansko-socialne zveze«. 'Prihodnji torek, 9. t. m., ob pol osmih bode predaval prof. dr. Gruden o »Francozih na Slovenskem«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike, katere je »Slovenska krščansko-soc. zveza« v ta namen nabavila. Ker je društvena dvorana za take prireditve pretesna, se bode predavanje vršilo v veliki dvorani »Uniona« (dohod iz Frančiškanskih ulic). Udeležniki telovadskega tečaja in drugi somišljeniki so uljudno vabljeni. — Vstop prost.
Ij Jutri zvečer na »Pravljično noč«! Še enkrat opozarjamo občinstvo na krasno predpustno priredbo glasbenega društva »Ljubljana«, ki se pod naslovom v »Pravljični noči« vrši jutri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Vsakdo, če tudi pomotoma ni dobil vabila, je vaibljen, da se pridruži iskreni zabavi. Za nemaskirane je obleka promenadna. — Predprodaja vstopnic jc v hotelu »Union«, jutri zvečer se pa otvori blagajna ob 7. uri zvečer.
Ij Pust z vsem svojim veseljem je došel danes zvečer v Ljubljano in se nastanil v veliki dvorani hotela »Union«. Jutrišnji večer bo torej njegov večer, poln veselja in smehu. Kakor se čuje, so Pu-stovi apartementi uprav laksurijozno opremljeni ter bo pod šumečim slapom Savice, pod kralj Matjaževim čarobnim domom in v čarobnem parku pričakoval ljubljansko občinstvo, ki naj pohiti jutri zvečer na to najzabavnejšo prireditev le-
tošnjega predpusta. Veselje udeležencev naj bo toliko, da vzbudi iz sna navzočega kralja Matjaža!
ij Spominsko kolajno za 40-letno zvesto službovanje je podeljena 'računskemu ravnatelju c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani g. Antonu Sveteku. Tem povodom se je zbralo danes uradništvo finančnega računskega oddelka z gospodom dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem Alojzij Klimentom na čelu ter pričakalo gospoda slavljenca v njegovi sobi, ki je bila s cesarjevo' soho in cvetlič-jem svečanostno ozaljšana. 'Prvi je nagovoril gospod dvorni svetnik Kliment z iskrenimi, do srca segajočimi besedami gospoda jubilanta, spominjajoč se šest-desetletnega jubileja Nj. Veličanstva, prvega vzor-uradnika naše države, ki je. časteč delo, ustanovil spominsko kolanjo za štiridesetletno zvesto službovanje in ki mu kliče trikratni »Slava!«. Povdarjajoč, da s>i šteje v posebno čast, da je ravno njemu dana prilika izročiti današnjemu jubilantu častno znamenje neumornega dela, ter proslavljajoč slavljenca kot vsikdar najzvestejšega uradnika, ki je bi! vedno dobrohoten in odkritosrčen šef svojemu oddelku, in želeč mu še mnogo let neskaljenega življenja, mu zakliče: »Bog živi!« Nato se je zahvalil jubilant v prisrčnih besedah na počaščenju g. dvornemu svetniku in uradništvu računskega oddelka. Slika v kratkih potezah svoje službovanje pod šesterimi raznimi finančnimi ravnatelji ter povdarja, da je bilo njegovo službovanje pod sedanjim dvornim svetnikom Klimentom, ki je prišel v našo sredo kot pravi odkritosrčni prijatelj uradništva, najprijetnejše izmed cele 40-letne dobe službovanja. Nato častita še imenom uradništva računskega oddelka svetnik Mrak jubilantu, na kar se le-ta prav tako iskreno zahvali. S tem je bilo to redko slavlje končano, ki je marsikoga vsled prisrčnosti prireditve ganilo do solz.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, popoldne ob 3. uri se poje ob znižanih cenah Bizetova opera »Car-men« izven abonnementa za posetnike z dežele; ker zvečer ni na razpolago godba — celotni orkester »Slovenske Filharmonije« igra na maškaradi »Ljubljane« v »Unionu« — se igra V. Stechova satirična veseloigra »Vroča tla« (Oliniva zeme). V. Stech je češki romanopisec in plodovit dramatik, tajnik društva čeških beletristov in dramaturg novega češkega gledališča v Kral. Vinogradih (Praga). — V torek, dne 9. t. m. se poje opera »\Verther«. — četrtek, dne 11. t. m., se uprizori prvič francoska burka_ »Sladkosti rodbinskega življenja«. — Še ta mesec se uprizori Schillerjev »Viljem Teli«.
lj Huda peka. Včeraj sta se na Sv. Petra cesti zaradi medsebojnega prepira spopadla dva pekovska pomočnika. V tem, ko je prvi mahal po svojem nasprotniku z železno palico, se je drugi poslužil noža, s katerim je branečega se tovariša po rokah in obrazu znatno oklal. Poravnala se bodeta pred sodiščem.
lj V Pnsteurjev zavod se je včeraj odpeljal revizor električne cestne železnice Erklovc, katerega je bil pred 14 dnevi ugriznil doiru/č pes, ki je imel znake stekline.
lj Koncert na južnem kolodvoru. V
včerajšnji tozadevni oglas se je vrinila neljuba pometa. Glasiti se mora: Vstopnina prosta.
Razne stvori.
Vseučiliški profesor ustrelil dva vojaka. V Budimpešti sta v neki gostilni dva vojaka 76. pešpolka psovala vseučiliškega profesorja Bakonyja. Naposled sta potegnila sablje in skočila proti profesorju. V tem hipu je profesor potegnil revolver in oba vojaka smrtnonevarno obstrelil. En vojak je že umrl v bolnišnici. Profesorja so aretirali.
Dražje pravde. Dunajska odvetniška zbornica predlaga justičnemu ministrstvu naj z ozirom na splošno draginjo in na zboljšanje plač uslužbencev zviša odvetniške tarife. Čim dražji bodo odvetniški tarifi, bolj bodo ljudje pametni, da se ne bodo ponepotrebnem pravdaii.
Velik vihar so imeli predvčerajšnjim na Dunaju. Zažgalo se jc 49 dimnikov, Vode na Nižjem Avstrijskem so silno na-rastle. V Modlingu ie vihar jubilejni park popolnoma opustošil in 15 metrov visoko soho sv. Trojice, ki je na Franc Jožefo-vem trgu stala 200 let. prevrnil. Nižje ležeči deli T)un. Novega mesta so pod vodo. Na Severnem Češkem so bili pa taki snežni viharji, da je mnogo krajev popolnoma izločenih od prometa.
LOPUHIN NEDOLŽEN?
(Glej članek »Velekorupcija«).
Pariz, 6. februarja. Govori se, da je ruska vlada šefa policije Lopuhina zato zaprla, ker je odkril zločinsko početje agenta-provokaterja Azeva. Azev jc nam-
reč zahteval od Lopuhina, naj ga pred re-volucionarci ščiti, ker so ga ti spoznali za izdajavca, Lopuhin pa je v odprtem pismu v listu »Times« na ministrskega predsednika Stolypina slednjega pozval, naj stori konec sramotnemu počenjanju političnih agentov, kakršen je Azev. Treba je namreč vedeti, da ti agenti-provokaterji ne poročajo o svojem delovanju pristojni oblasti m Lopuhin baje dolgo ni vedel za njih početja, čeprav je sumil, da prirejajo saj pogrome. Zdi se pa, da je Lopuhin Azeva res izdal sani revolucionarjem v Parizu in jim dal dokaze, da je Azev lopov. Lopuhin je žrtev reakcionarne dvorne kamarile, posebno ker je svoj čas prijel diktatorja Trepova pri organizaciji judovskih klanj. Bivši policijski šef Račkov-ski, intimen prijatelj Azevov in aranžer atentatov, je še zdaj uradnik pri ministrstvu notranjih zadev in poročevalec policijskih zadev za carjev dvor, oziroma predstojnika dvora, generala Djedulina. Res čedno!
Gospodarstvo-
POMOŽNA AKCIJA.
»Gospodarska Zveza« je te dni pričela z razpošiljanjem preglednih (razdelilnih) listov za drugo razdelitev krmil iz državne podpore in prosi tem potom hranilnice in posojilnice odnosno županstva, naj ji obratno naznanijo vsako eventualno odpoved naročbe kakega prosilca. Povdarja se pa, da se na želje za zvišanje količin ali premetnb kakovosti pri županstvu naprošenih krmil nikakor ne more ozirati! Ponovno tudi naznanja »Gospodarska Zveza«, da ona absolutno ne more prevzemati nikakih naročil, ker vsled sklepa vladne konference dne 17. prosinca pridejo pri drugi razdelitvi v poštev edinole prosilci, ki so se pravočasno zglasili pri županstvu, vsled česar prosi, da se ji ne pošilja nikakih naročil, ker je izključeno, da bi jih mogla izvršiti. Tiskovine za drugo razdelitev dobe organizacije, oziroma županstva vseh glavarstev brez izjeme.
Telefonsko In brzojavno poročllr.
RAZPUST DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 6. februarja: Baron Bienerth je bil danes eno uro pri cesarju v avdienci. Bienerthovo ministrstvo ni demisijoniralo. Bienerth se bo pogajal s strankami, kedaj bi bilo mogoče sklicati državni zbor. Baje zasedanja državnega zbora en mesec ne bo.
Dunaj, 6. februarja. Na demisijo Bie-nertliovega ministrstva ni misliti. Med časom, ko ne zboruje državni zbor, bo Bienerth poizkušal provizorično ministrstvo izpremeniti v definitivno. Ako se ponesrečijo poizkusi za redno zasedanje državnega zbora, bo državni zbor razpuščen.
NOV OSEBNI VLAK LJUBLJANA-TRST.
Dunaj, 6. februarja. Med Trstom in Ljubljano bo vozil nov osobni vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 9. uri 45 minut dopoldne, iz Trsta bo pa odhajal nazaj v Ljubljano popoldne pričenši s 1. majem.
ZASEDANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 6. februarja. Zasedanje češkega deželnega zbora, ki je bilo odgodeno, je bilo danes zaključeno. S tem poslanci izgube imuniteto.
KRALJ LEOPOLD PROTI SVOJIM OTROKOM.
Bruselj, 6. februarja. Kralj Leopold zopet namerava svoje otroke pustiti brez zapuščine in svoje imobilije darovati državi.
VOJNE PRIPRAVE.
Bukarest, 6. februarja. Tu skozi se je danes zopet peljalo mnogo vojnega materiala za Bolgarijo, med drugim trije vozovi z 20.000 kg dinamita in 217 bomb. Ta vojni material je bil takoj odposlan na turško mejo.
RUSIJA IN TURČIJA.
Carigrad 6. februarja. Turški ministrski svet je sprejel ruske pogoje.
TURČIJA IN BOLGARIJA.
Carigrad, 6. februarja. Po »Ikdamu« sta dve angleški banki ponudili Turčiji za slučaj, da sprejme ruski predlog, 125 milijonov frankov posojila, za katero bi tre-balo zastaviti turške obroke na vojni odškodnini. Neki listi pišejo, da je pogodba z bankama že sklenjena in da je Turčija sprejela že pol milijona na račun. Po drugih vesteh je Rusija ponudila plačati na račun Bolgarije 120 milijonov frankov ter sc zato odpove vojni odškodnini za dobo 16 let. Turška vlada bi rada o tej priliki poravnala ves svoj vojni dolg napram Rusiji, deloma z najetjem posojila, deloma z milijoni, ki jili dobi od Avstrije. Položaj še ni jasen.
RUSIJA ZAPUSTILA SRBE.
Moskva, 6. februarja. Na tabli srbskega konzulata v Moskvi je nabit razglas: Prostovoljci za Srbijo sc več ne sprejemajo.
NOV HUD POTRES.
Rim, 6. februarja. Iz Catenzara poročajo, da je bil tam in v okolici zopet hud potres. V Mammoli se je podrlo šest hiš; mnogo drugih je poškodovanih. Tri osebe je padajoče zidovje težko ranilo, tri so vojaki rešili iz razvalin. Ti trije so le lahko ranjeni.
USMILJENKA ZBLAZNELA VSLED STRAHU.
Neapolj, 6. februarja. S parnikom »Krištof Kolumb« sc je pripeljala usmiljena sestra Irma Fell, doma iz Badena, ki se ji je vsled strahu, ki ga je prestala ob potresu, omračil duh. Spremljala sta jo zdravnik dr. Kopp in neka usmiljenka. Ne-srečnica je neozdravljivo bolna in so jo oddali v blaznico.
MLADOTURKI DOBE NOBELOVO NAGRADO.
London, 6. februarja. Na mednarodnem shodu za mir se je predlagalo, da se podeli letos Nobelova nagrada mladotur-škemu odboru »Ediustvo in napredek«. — Predlog je vzbudil splošno pozornost, kajti zasluge mladoturkov za vzdržanje svetovnega miru so nesporne.
Opozarjamo na današnji oglas manu-fakturne tvrdke Franc Ks. Souvan mlajši, ki otvori tekom prihodnjih dni na Mestnem trgu št. 22 in 23 novo trgovino. Oddelek na debelo se nahaja začasno Pred škofijo 1, II. nadstropje.
Opozarjamo cenjene naročnike in či-tatelje na današnjo prilogo » S a m a t o -g e n «, katerega zdravniki zelo priporočajo. Pojasnila daje tvrdka B a u e r A. Spol, B e r 1 i n SW. 48, F r i e d -richstrasse 231.
Hudo prehlajenje
in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati navadnega ribjega olja, Scottovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo. Vrhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1 Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
- Dobi se v vseh lekarnah. -
Pristna le b to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scol-tovega ravnanja.
I Poglejte .
kadar kupujete „KUNEROL", da vam	I
1" ne dajo pod podobnim ovitkom zavito	H
00 rastlinsko mast. Ime »KUNEROL" je	fl
^	razvidno na vsakem ovoju.	f®
POZOR 1 j
Ostanki
izredno fini, 40 m K 22-— dobro rabnl, 40 m „ 17-— : UGODEN NAKUP :
Ifc«r Vzorci ostankov se n« poSIljnjo. -fcjj.
Specialno | blago

Vzoroi zastonj 1
CEFIRI
kanafasi, oks-fordi, postelj«
n>ne in sploh vse
tkanine
lastnega izdelka po najnižji ccni pošilja
|Speoialno blago
5 1
Vzoroi zastonj I
OSIP SUCHANEK,
prva mehanična in roč«a Ik.ilnicn in razpo&iljalnica
na pni«ki mcH, NOVI HRADEK v NOV MtSTU NA METUji.
2 vajenca
■prejme takoj s hrano in stanovanjem Lovro Setina, kovač, Ši&ka štev. 65 pri Ljubljani.	237 10—s

■i«' -3 »Ji

vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 259 156—2
Lancaster od K 26 —, Flobert-pu&ke od K 8'50, pištole od K 2'-, samokresi od K5'—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno Stev. 77
«631	Češko.	31
Sprejme se
311 1-1
mlad moi
zmožen v računstvu lesne trgovine, špecerijske in manufakturne stroke. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo Slovenca.
Uradnik
popolno zanesljiv v slovenski in nemški korespondenci kot samostojen delavec ter dobro izurjen s knjigovodstvom in blagajniškim vodstvom, zgovoren ter zmožen kavcije, se sprejme takoj v trajno službo. — Ponudbe z zahtevo plače na poštni predal 62, Ljubljana. 327 3 -1
Pridna in poštena
dekle
iz boljše hiše, »o sprejme kot učenka v trgovino z mešanim bRtagom.
Pojasnila daje uprava „Slovenca". 297 8—3
Jilavhia
ijdelovatelj h^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Jjandajf,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mr^lo, sterelizirane obveze in pamu^a, k,ak.or tudi nogavic za J^rčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate jar samo/^listiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podloži- Use bandage sc izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čniponi^lovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 6
Službo dobi v poštenem restavrantu na Dunaju zanesljiv
olikan mladenič
od 15 do 25 let star. Plače 25 K na mesec, hrana in stanovanje prosto. Želi se da govori slovenski in nemški.
Pisma s znamko za odgovor in vprašanja sprejema do 12. februarja iz prijaznosti Urftka Okoren, pod Rakovnikom Ljubljana.	298 5 3
lajotntjit
domačega izdelka e
priporoča po najnižji ceni in naJbolJM kakovosti slavnemu p. n. občinstva ki preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
== v Ljubljani =
Pred Škofijo itev. 19. — Stari trg itev. 4 Prešernove ulice itev. 4. H-m m Popravil« točno la oene. m
KAROL DLATNIK
272	čevljarski mojster	10-2
Ljubljana, Škofje ulice 14.
se najvljudneje priporoča gg. čevljarskim mojstrom v izvrševanje gornjin delov ter slavnemu p. n. občinstvu v iziršitev vseh v njegovo stroko spada-jočih del po najnižjih cenah.
Postrežba točna, delo solidno.
» klavirje
; :: prvovrstnih dunajskih tvornic In r
harmonije
»mer. sistema prodaja in irponoja najceneje edina narodna t«rdk.
Grad šče št. II
(blliu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice*, opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoelasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52-3
T
1 Slavnemu občinstvu naznanjam, w da sem otvoril v Sp. Šiški štev. 88
stavbeno in umetno ključavničarsko obrt
in popravljanja voznih koles (bicikiov).
Priporočam se v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del in popravil.	305 3-2 Z velespoštovanjem
Leop. GroSeli
stavbeni in umetni ključar.
L
Alfonz Breznik,
Stanovanje
za majev termin z 2 sobama in kopalno sobo išče zakonski par. Ponudbe takoj na upravo Slovenca pod štev. 318. 318 3- 2
Mladenič, star231et, neoženjen, išče službe	307 3—3
cerkvenika
pri kaki župni ali tudi podružni cerkvi. Nastop takoj. Naročila na upravo Slovenca.
aronnnBBnB
■jujnm
Najbolj varno naložen denar
J «5 Mlo^renNk«
Mestni hranilnici ljubljanski.
H M ■ ■ ........* MM..........* ............ M»
Stanje hranil, vlog:
nad 33 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
fflHJ
O
M
P"
htt\

ton p
rtM
m
'/M
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tndi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot goto? denar, ne da
bi se obrestovaoje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr.pošlne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/.,o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menioe in vrednostne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači v Prešernovih, prej Sionovih ulicah it. 3,
nasproti frančiškanskemu klo&tru.

J.KOREMCAN
I ijll bljuiIH
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno ■a. in na debelo. . ■ .
Velika "^f
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd. 2575
Samo 6dni
3
Mavre New-York
Franooska prekomorskn druiba. Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Ed. imspda
obl. konc. potovalna plBarna LJubljana, Dunajska oesta it. 18, nasproti znan« goitilne pri „Fi{jovciu". 1878 26- 24
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52- 12
F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
v L	• V V
>luzbc i$cc
dobro izurjen strojnik, izučen strojni ključavničar* in strugar, vešč slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	299 3-3
SssmSš" ' ffi BI y	■
5r Učenke
za šivanje kakor tudi gospodične se sprejmejo takoj pri	275 2-2
T. Uessel U/oIfove ulice itev. 1., I. nadstr.
——" Izurjen, izprašan
£ kurjač
za parno napravo se sprejme v tovarni za milo na Glincah
Podružnice Spljet, Celovec in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
	sprejema vloge na knjižice in na te- gsn 1/ 0/ koči račun ter je obrestuje po čistih ^flt /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
- Delniška glavnica -K 3,000.000.	
322 y—1
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
Rezervni fond K 300.000.
III. prilog« ,,WBwnwi" itev. 29. dni 6. februarja 1909
Nova slovenska trgovina -si I
Lenasi & Gerkman, Ljubljana 1
priporoča za pomlad in poletja vsakovrstna sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne cene in točna postrežba.	3490 (26-4)
Prvi Kinematograf Pathč
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA, nasproti
kavarne »Evropa!' vsako soboto ln sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., S., 6.J. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene nrostorom:Lrr^iVsak **trtek ^ ^boto od 3. do 6.ure Pred-1siikese dobwai°8a™* p—<• v«***™?**
| stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. %	ROTODtelJStVO klDeDiaMa ..PtlM'.
2613 24
vojaki do narednika 20 v.
r
A ŽARK A D VUDBL«'"
He Ar O UIIHIV Dunajska cesta 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in ža^e, moderne Franois-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre,
trombe za vodo itd , dalje najraznovrstnejše železne konštrukoije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-3
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska rnta it. «. R. itna.. II. «iart»tr (ft«dl|atova niiai
M priporoča pnri. tmh«vUtrni m
izdelovanj®
c&r&mni/i
para-
y *
—41 ^
lwt*lu)» o«l* ona»t« fe&ftlU« r r«rt tnarjlfoik b*r\mh, plavtjalt., abha-JUlft« bo*«*, itola ID rM u (Inlbo Hot)o polr«hn» •t»»n, priprusit* i* aajflriejt, kukoi •• jlfcni naročilo, » •TllnttHk in slateat <111 »i« - 11 <S 11 a j • tadt btuidar* U fea.ld«Mn« Wi iirrfajc '»tntnlai •• r k v • ■ • paril« » pridnega platna »porablja •anto 4akrt kl*|«, caaa p* not«8aaatl »lika Urija Irpatn«, faatno 1M0 in hitri, poatrakbo. rranovljnnjs nt* rib patamotlov tudua/)* voljno pnviaM«.


Otvoritev trgovine!


Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke Franc Xav. Souvan, kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, g. Franc Ksav. Souvana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih Mestni trg št« 22 itn 23 manufakturno trgovino rsa drobno pod protokolirano tvrdko
159 6-5
Ze 1. januarja 1909 ot^rjeni oddelek na debelo pa se nahaja začasno do preselitve Pred škofijo št. I, II. nadstr.
Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. — Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „Franc Xav. Souvan" izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. — Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno. Nakupil sem samo najnovejše in najboljše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Ksaver Souvan mlajši
lastnik tvrdke Franc Souvan, sin.
II E
i
i1.


W5	—---—r-
, š ,. • ' • . *»».'.. r '...v..". s,-,
S
; v - -; . ■
■HiM r ..........

rejistrovana zadruga z neomoJ«no xa#«zo
t lastnem zadružnem domu \ Ljllbljcifli na Dunaj8ki C88tl štev- 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000'—
obrestuje hranilne vloge po4'|2°|0
brez vsakega odbitka i<entnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Sianje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000*—
Posojuje ni* zemljift&a po 5'/«°/o * l'/a°/o na amortizacijo ali pa po 5 >/, % brez amortizacije | na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga.
URAUft£ URE: vsaki dan od 8.—I2. in od 3.-4. izven 114	nedelj in praznikov.	52—3

Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekori dvanajst let v službi kot šolska babioa pod vodstvom gospoda prof. pi. dr. lfalente, naznanja, da stanuje sedaj
3WT na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Slovenska modna trgovina
> modni salon 511 moderne tfamsKe Mobuke^f
r	__^	2977 r>2_1 ^^
A. VIVOD-MOZETIČ, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu
v^^se najvdanejše priporočal velecenjenimj; damam. ^rN^Klobuke sprejemamn^o^
'V'
Sknpna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikov čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
3418 12
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.',1 ^
Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne In od 3. do 6:popoldne.
HgtTekočTpaiun v Avstro-ogrski|banki v Ljubljani. ^,;
RočaD^oitneStroDilnice^teo.:49086. s ~	Telefon itev/JS.
Stavbeno, ametno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
HIdrallčne vidre in sesaike
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJAHA, Slomškova ulico 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovAini v Izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: iMtao otarefs|e na stroj, obh&JUne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, valv.n vrata, balkoni, veraurte, stolpne križe, štedilnike, atrelo-vode, železna olina, železne atole itd.
Speci, j? I i teta: vailldnt x.n«torl in aolndne ptehte po najnovejšem zistemu a samodvigalnimi — 7 3050	oporami brez vijakov.

Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz S 060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 — 11
Vsa dete so solidno in strokovnjaSko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop. svodov patent „Thrul".
Ii
Fofojrfski umetni zavod=
Bertholdl
Ljubljana^ Sodnijske ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: poveča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ^^ZI predmetov, interijerjev itd ZZ^I
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J.J.Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički Itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
2823 52—14
Najcenejša In najhitrejša vožnja v Ameriko je s parnik! „ Severontmškega Lloyda "	"
□ Bremenit Neu-J/orK
s cesarskimi brzoparnikt Kronprinzessin CScIHa, Kaiser Wilhelm II., Kron-! prinz WHhe1m, Kaiser ' : Wilhelm der Grosse. : MT Prekomorska vožnja traja aamo S—8 dni. H
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnlke gori nave denega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri a«86 si
Edvard Taviar-Ju, i Kolodvorskih ulicah it 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlarjn".
Odhod la LJubljana jc vsak torek, Četrtek In aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna In aolldna.
n,wnel\lcnim v zapadne driave kakor: Colorado, Mexlko, Callfornia, Ari-ona, Utah, Wyomlng, Nevada, Oregon in Waahington. nudi naše druStvo posebmTugodno izvanredno ceno Cez Galveston. Odhod na toj progi iz Bremena enkrat meeeCno.
- Tu sa doblv^jo pa tudi listki preko Balflnor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Coiombo, Singapore, v Avstral^o itd. Itd.
Sptlčnl zaveii
Fr.P.Zalecfflft
f>riporoča tvojo dobro urejeno za-ogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplom«fjev, ii-akomerj«« Itd. OAala In š&ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in oono.
Velika zaloga pravih i«isap> akih žepnih ln stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nikel ur« »d (Id. 1-90 do tO'-Srcbrne urt, . 3 00 . 40-— Zlate . , . IS — . >50'—
Zahtevajte moj novi cenik, ki (t pošljem brezplačno.
fjfiafjiijti •»> ^/km&rt/e*>
*. Mlačen i*r/i/o	pc ceni in
l&Ut-n&sti/ttHr p*.*tcnHtli rta/ ;re obm^e^A
| rSirnonJ^Mn ete£x«
j v S^uMfuru ŽtbfoSvonsko u/ttv^ff. |3ic/ 'Axx>r:\vH<t.9l:>t<iise-tjwat drpp .uflmnpt&j&u> 1
istotam sprejemajo se dobri In zanesljivi zastopniki.
NO
*o
Izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medo&ih (Knrie)« pošta Pirano — železnifi. postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka I
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve uS.4
tik novega ooslopja Katol. tiskarne
izvr£u)e tofino in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- iiiin kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne Ui"i zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje
verižice, prstena '"""^'V-6;
Vsa popravila se Izvrže solidno In po nizki ceni.
K]e se dobe najboljši poljedelski etroji, kakor mlatilnioe, gepeljai, slamoreznioe, čietilnioe, preše
sa sadje 1. i d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Tsrssijs cesta Atev. I.f Valvasorjev trg Atev. S.
In zakaj: zato, ker dotični stroji: Is najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče ta tisoče kani adov la sc ravno radi tega, ker sc jih Ib-ddujc t velikih množinah, dobivajo pe nizkih cenah. M*H ctrejl s« povsed |ak« priljubljeni. - Obračajte s« na ■ojs tvrdke pri nakopa stavbenik potreb A tla, pertiand-cementa, kaven, ie-Icinlikih Ha hi dnffc različne icicudse In raznega srsdje, aafiebaA krttev,
H SUTNER trgovec z zlatnino in srebrnlno
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Svi oarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshiitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavioo, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi V®J Vi?/	P° P®6ti poftljem za-
Tr >T CjSIRlJ Imn-Tl	stonj in po&t. prosto.
Razpošiljanje
blaga na vse
kraje sveta!
2568 24 — 18
3
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko.
t Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice it. 41
P
3
0
1
r
n
2900 52- t
lOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
3
O S
o
0)
s. £L
mi
Slovenska trgovina!
pri „solncu" za uodo
v mestni palači.
llatinka Mmw
■V-
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje rHznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, 6epice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojen6ke. Največja zaloaa umetnih cvetlic, ven&kov, šopkov za neveste in nagrobni!: viii.en s trakovi. - Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevaloe na debelo najnižje cene.	2552— 19
Niz cekene!
N
tt <
o

Telefon st. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
MM' in snnženle stanovanj
245 9	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta (fenola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-13
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
Založnik o. kr. avttr. država* faAnlfcav.
Klobuke,
cilindre In čepice
»nalnovejiin taconah In v velltm Izbenft
priporoča 11» u-M
Ivan Soklič.
Pod trančo it. 2. PMfatfMl«k.M«HlM.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljib pšeničnih mrtk in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
-
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spijetu, Ercegnovem, Kotoru, Sara jevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
I
N
m
o &
CN
Lepa zračna
061 <7
stanovanja
vsake vrste, z I, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Stambilije
vseh vrst za urade, dru&tva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 52 ?
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
todarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
V Ameriko in Kanado

na); naji
ajzloinejis, ijcenejJa In najvarnc|Ia
vo*nj., Cunard Line ^
444 M	Blišnji odhodi
Iz Trsta,domačega pristanišča! Pannonla,
23. febr., Carpathia, 4. marca, Slavonija 17. marca. Is Livsrpoolai Lusitania največji najlepii parnik 6. febr., 27. febr , 30. marca, 17. aprila, 8. maja, 39. maja 1909. Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3 aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlassk, LJubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
i
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško
Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
Pošiljatve na dom aorejema reatavrater »Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefoi
>n št. 82.)
E Najnovejie slovenske produkcije v oktobru.
Gramofoni
in ploiSe vseh sistemov in mark
Neprekosnl glede glasu ln reprodukcij. — Prva specialna uvozna hlia za gramofone.
Josip Moser, Dunaj IX. Klndorspltalgasse 10.
Največja zaloga plošč v vseh znamkah od K 3'- višje	„
Izboril rodbinski aparati oil K »0 — vl^e. Pokaie se	&
zastonj, ne da bi se s lilo k nakupu. Zamena vseh plošč	S
oajkulantnejša. Lastna popravljalmca. - Pošilja se vsak	£?
„ ::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	::	i".
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba : Najnižje cene s
LUD.ČERNE
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
UubUflna,(Bolfo(!eiil.St.3.
Telefon 177.
LTomožič
zaloga piva
u Spodnji Sliki pri Ljublian!
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo
tropinoveo kranjski brinjsvss
se doki v sodih od M litrov naprej po prav primarni ooni * zanosljlvi kakovosti v
veležganjarni in
rektifikarni sadja
fldlikovane « Parizu
M. Roanar A Co.,
LJubljaaa,
•pod. Slika, poler Ksslsr-Jsvs pivovarno.
ija vožnjo ® Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LjoliljietBUilwiirpvNei%ll
je proga
rdeče zvezde ,,Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland', .Kroonland", ,Vaderland\ »Zeeland" in ,Samland\ kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldon.
Kaša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej šl. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju". 188 (52—2)
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! !
___2399 J9
Gostilnam trgovina
se odda v najem na Viru pri I>onaž«.l«li.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljan Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z želez-nino Fr. Stupica.	jgg
3 < o -o
■—.. vi p
»3
< "5'
I-3
C N ffEL
O
-t D 3
.
n. re g
mi o
E" __
— m
X o
N
■iiiiiir
n i ■: n :»
SS~---.	■ '==!!=""'..,.. Z A s ■	5F ' r" IS ii« '■'?.'.'■
VARNA L.IIinPUlTA UATCPI4CI/ I IM 7 iinrui anniinu »nu. .
■,.■"'■ , ,1---TT I-".-'	s*? I M "«■"«»' , ".:,■■:<■	is	if —
ETERNIT-TOVARMA LJUDEVITA HATSCHEK,LIMZ. VDCKLABRUCK,DUNAJ. BUDIMPEŠTA. NYERGES-UJFALU.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. J A N A C H IN DRUG, TRST.
N 88 D.
ro .£2. "j
«*) o 3 » g
tr S.-
puškar v Ljubljani,
Šelemburgove ulice šl. 9.
priporoča svojo zalogo raznovrstnih pušk, samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi— cikljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in poAtnine prosta.	51 12—5
■ "RT««. «1 1« MiK."
dvonadstropna biša
na Marije Terezije cesti pod jako ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jako ugodni za gostilniško obrt z zračnimi kletmi, vrtom in sajonom. — Več se poizve pri g. Alojziju Acceto, Trnovski pristan, št. 14 v Ljubljani.	24l 4
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
II
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri	.. IflClD TIIDIf
FRANC VIDALI-JU,	■	TURK Si
Prešernove ulice, Ljubljana. ■■■■^■■■■■■HHMHH lastmk P™0« slovenskega
«s pogrebnega zavoda
s:
II
IGNAC FOCK, Kranj
paro-tovarna za milo, surovi marsarln, kristalno —-sodo In stearinske sveče ===
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveča znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt -----moderne kemije zato neprekosljivo blago, r—z--------;
Največje in najstarejše slovenska podjetje!
Dežel, vinski sejem
v Zagrebu na Hrvatskem
priredi
250 2-2
dne 13., 14. in 15. februvarija 1909,
,»Hrvatsko slav. gospodarsko društvo v Zagrebu"
pr- v trg. obrtnem muzeju, ^m
Ker bo na tem izredno dobro obiskanem vinskem sejmu mogoč pregled naj-izbranejžih vin iz vseh vinorodnih delov Hrvatske in požeške županije iz Slavonije, priporoča se sejem vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem in konsumentom, posebno onim, ki iščejo cena vina avstrijskega značaja bolj&e kakovosti.
Obiskovalci vinskega sejma bodo deležni od strani pripravljalnega odbora največje udobnosti.
Radi potrebnih vprašanj kakor tudi eventualne predznambe za stanovanja se kaže obrniti
Hrvatsko slav. gospodarsko društvo v Zagrebu (Hrvatska).
ŽENSKA ROČNA DELA
vsakovrstni materijal, predtiskarija, tamburiranje, plisiranje, montiranje i. t. d.
ZALOGATELOVADNIHOBLEK!
192
M. DRENIK
KONGRESNI TRG	LJUBLJANA.
RAZPIS
V bolnišnici zdravstvenega okrožja postonjskega je popolniti mesto ^ordinujočega
zdravnika - voditelja
z letno plačo 1600 K.
Prosilci za to mesto, ki zamorejo dokazati, da so doktorji vsega zdravilstva ter da so kot taki že dalj časa praktično delovali na kaki bolnici in se tam osobito o kirurgiji dako izvežbali, da so vešči samostojno izvrševati potrebne operacije, naj vlože svoje s tozadevnimi dokazili, z rojstnim in domovinskim listom, opremljene prošnje
do 15» februarja t. 1»
pri podpisamem zastopu.	$$$$
Poleg navedenih zdravniških sposobnosti se zahteva tudi še znanje slovenskega ali vsaj kakega slovanskega jezika in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
Zastop zdravstvenega okrožja postonjskega.
V Postojni, dne 25. januarja
1909.
2-2
Frančišek Arko
nažclnik.
Koristno, dobrodelno in zdravilno
učinkujoče. Oniki so
„VALDA"-pastiie
vporabljali jih visoko cenijo kot hitro, dobrodelno in olajševalno zdravilo proti boleznim v vratu, žrelu in dihalnih organih.
Cena j^dne škatlje K 1.75. Založba v vsih lekarnah.
Glavna zaloga za AvstrIjsk«-Orersko»
Mama KonrilTs „*obren"
I>unaj, L, Wlpp)lnger(traua 12.
Slovenci, pozor!
pri noKupounn u oenceol
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
GENE BREZ KONKURENCE!
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpeinosti, elegance in ^riležnonti in tedaj najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le / evtje z znamko F. L. P.
EdSna prodaja za Kranjsko s	4 s
JULIJA ŠTOR, Ljubljana, Prešernove ul.5.
Znamka F. L, p.

Podružnice:
Praga z men|alnlcairl: Oraben 15, Mala »tran, Me»t. nllca 17, Baden, Brno, Cellia Lipa, Cetka Kamilica, Moravski Zumberg, Mddllng, Novi JlCln, Plien, Zvltava in Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wo11zellt 10, Taborstrnsse 1, III. Ungargass« V (vogal Rennwcga), IH._L8-
V. Schon*
Len
■tra»e 132, IX. Alierttrasse 32, XVI1L VVahrlngenlrasM 82, XfX. DBbllnger
wengni« 27. IV. VVledner llmiptstraste 12, V. ŠchBnbrunnerstrane R8 a, VI. Gmnpendorfcrutrassa /2, VII. Marlalillferstrnsse 70, VIII. Lerchmfelder-
Hauptitreiie R3, XIX. Hauptstra«»<> 32.
»iSKiiaasia^te.,-.
f?
Menfalnična delniška družba
MERCU
5 DUNAJ, L, VVollzelle t.
Hkc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
Mt.MBtHM
• • • •
Najhulantuel&l
nakup in prodaja ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, vatut in denarja. ::
Zamenjava In eskomptiranfe ::
Izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov. *
Domače slovenske tvrdke.
Brivci.
Bronrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridlitllClll fumov. Sodnijske uUce 2.
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
Čevlj arne.
BeriSCh Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Julija, trgovina čevljev za gospode, dame OUJI jn otroke, PreSernove ul. 5.
Tron Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1.
Jih ari A , največja zaloga čevljev domačega iz-IilUClI delka, PreSernove ulice.
Crkoslikarji in pleskarji.
Rroto Phorl črkosllkarja, stavb, in pohiSt. plesk. Dldld CUCU lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.	_
D^cfnii Filip, slikar za napise, črke in grbe, r 11» IU u Prešernova ul. 50._
Fotografi.
Krema Ludovlk, fotograf. Sv. Petra cesta 27.
Pnv&alr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske IIUVSCA ulice 32—34.
Gostilne in restavracije.
Plzenski sanatorij	snV0rdroi
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
Galanterijsko blago.
"RQV»r»t7-pr» Jernei' trgovina s papirjem in JUdllUVtt galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
rVrvKt-iA	Emil, galanterija, igrače in predmeti
LIUUI	za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg glavne pošte.)
Ur;Unr	Dragotin, zaloga razglednic, pisem-
nI lUd.1	skega papirja, Šelenburgove ul. 4.
F on/i o Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska ACllUd cesta 20.
Kenda Veronika, zaloga igrač. Dunajska c. 20.
f\r p lipnn I. Zaloga na debelo s pleteni-IVvJrcUIdil nami, galanterijskim In norin-berškim blagom. Stari trg 5.
Pckft-JAiAt	Vaso, trgovina z galanterij-
rClllUlC/	skim blagom, Mestni trg 21.
Praznik '» trgovina s papirjem Stari trg 24.
PrnHaialno »Katoliškega tiskov, društva", IlUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2
Kamnoseki.
Pampkt-nilr *gnacii. umetni 'n stavbeni V'dlllCI 1I1K. kamnoseški mojster. Komen-
skega ul. 28.
Yodnik	kamnosežl<i mojster, Kolodvorske
ulice.
Ključavničarji.
Doholr Josip, ključavničarski mojster, Francovo IVCUtj& nabrežje 9.
Klobučarji, krznarji:
A, krznar in zaloga klobukov, Kon-IVrCJ^I grešni trg.
Knjigarne.
Katoliška bukvama, antikvariat, Pred Skotijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Knjigoveznice.
katol. tisk. druš jeve ulice 6, II. nadstr.
Knjigoveznicakat0'- ?i8k-d^štva- Kopitar-
Lesna trgovina.
MI A., lesna trgovina, zaloga bukovih drv raz-I žaganih In razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica).
ffAkj A., trgovina z žaganim in obtesanim lesom A.UU1 deske in remeljni, les za kolarje, šplce za vozove. Karolinška zemlja 22.
Lesni in sitarski obrt.
Arlrfl ^atko, trgovina z lesno, pletarsko in Al IvU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Pati C Prvi kranjski ,e8ni> koSarski in reSetarski ian.lt obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
TliOk	mirarsl£' mojster, Linhartove ulice,
Ignacij, mizarski mojster, Oradaške
v eiiar ui|Ce 12.
Manufakturno blago.
Ppcnilr Janll0» »Pr' Cesnlku", manufakturna
UCOillIii jn modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice.
ritl/- trgovina z manufakturnim VJI UUCIIIIK in modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
ITPCCIPI- '8n-> trgovina z manufaktunim blagom, A.C00ICI Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, <Šm
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu, 'iS,
jeve ulice 1.
^lrahprnp & E-> trgovina z manufakturnim OAdUvlllG blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.
^nilV/lfl Fran Ksav., manufakturni trgovini OUUVdll na drobno, Mestni trg nasproti
mestn. magistrata.
^snilVJin ^raa Ksav., manufakturna trgo-OUUVall vina na debelo, Francovo nabrežje
za vodo.
TTrhflflP Feliks, trgovina z manufakturnim blagem UlLMllli na debelo in nadrobno, Mlkloščičeva c.
'eliks, trgovina z m: Pod trančo štev. 2.
UrbanC	trgovina z manufakturnim blagom
Modno in mešano blago.
Ti r\ I	Josip, trgovina z mešanim blagom,
DU1UU Florijanske ul. 17.
Magdič
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Konfekcije.
Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
Gričar & Mejač, zaufeVbleke' Pre8ernove
T tlVir A. konfekcija za gospode in dame. dečke Lufilt in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RftVČPlr Mar'je nasl> Davorin Rovšek, trgo-AUlSGfi vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
M. Ph. Čižmar 'flL^j*
člčev trg.
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
LekarnaTrnkoczy',0&b,M' zraven ro-
AfaViol/ Matej, trgovina z mešanim blagom. \JI CllCK Kolodvorske ulice 26.
QlrilC£kL'' Engelbert, modna trgovina za go-OKUoCK spode, Mestni trg 19.
7ftt"PC 1" ranc> trgovina z mešanim blagom, manu-MJl Olj fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženino.
Alf^CriVPP Marija, opreme, perilo za go-rVICoU V GV* spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Čn«n Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od Odi 1» jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8.
Čn«n Anton, domač izdelek srajc in korsetov, Odi u kril |n spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
On«n Anton, srajce za gospode, spalne srajce, Odi 1» spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Šare
Platno.
Anton, platno za rjuhe in za telesno perilo. Sv. Petra cesta 8.
Šare
Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
PraCnioa in svetlolikalnica.
Šare
Anton, parna pralnica z električnim obratom. Kolodvorske ulice št. 8.
Sare
Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-šet. Kolodvorske ulice št. 8.
ŠarC An<on' Pran'e "kanje bluz, zastorov iu
finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Jenko
Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije cesta 7.
Žužek	Pekovs|{i m°i8ter, Florijanske
Posojilnice.
Kmetska posojilnica ifffc
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta St. 18.
Ljudska posojilnica McSg
MikloSičeva cesta 8. inserat.
VTOiamnn podporno društvo, Kongresni trg 19
UdjGlllllU dej inserat.
Stavbeniki.
I /»roftn Valentin, stavbena tvrdka, Trnovski pri-HtjUCltU stan štev. 14.
Ognn !van, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Špecerijsko blago.
Dnk]X Franc, zaloga špecerijskega blaga, UčlKJIl/ špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
flpriak & Šnhpr 4re°vina 8 «pec. blagom in DGljdA ti OUUCJ, žganjem, Vodnikov trg 2.
Lesko vic & Meden &
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
Mfm^incfPk-r Štefan, trgovina s specerij., itlCIICUIgCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
\fpn ninrfAr T> trgovina s špec. blagom In iVACllV/IIIgCI delikatesami.Sv.Petra cesta St. 37. in 42.
Ql1Cfli1r A., trgovina špecerije, železnine in raznih dUSlllfi barv, Zaloška c. 21.
S?lt*Jl1">nt"l ,r£ovina s specerij. blagom, Odi dUUII žganjem in deželnimi pridelki na
debelo in drobno.
SarabOn A., glavna zaloga rudninske vode.
A., novo urejena pražarna za kavo OflldUUll in mlin 7a dišave z električnim
obratom.
Sarabon Za'oKabrin'ainslivzaž£anie~
1 C\T(*C Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, 1/UlCli Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
nht"P7Q Anton, tapetnik in dekorater, Še-WUIC£a. lenburgove ulice št. 1.
Puc
lenburgove
Dragotin, tapetniški in preprogarski mojster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino Prešernove ulice.
Čuden
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
SUttner ? Urar tr^ovec z z'a'nlno srebrnino,
Vilhar Zajec
Mestni trg, nasproti rotovža.
Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve ulice 4. Glej inserat.
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Usnje.
ITrflfrar K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-AiCgdi seinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mally Fran> trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
CkDlinin J°8'P> za'°ga vsakovrstnega usnja in OcllIliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Meršol
Vezenine itd.
F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-tiskaiija, Mestni tvg 18. Glej, inserat.
Vrtnarji.
D„ip« Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-DdJCl' rija, Karlovska cesta 2.
Wider trgovsl<i umetni vrtnar. Šelenburgove
Želez nina itd.s
entii trg 10.
GOlOb Valent'n' trKovina z železnino itd., Mestni
C+..Hipa Ff't trgovina z železnino, poljed. stroji JlUj/ltd jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Razne tvrdke.
RoKnil/ Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana,
Ddllllm Poljanska cesta 3.
Drnfn )I|nV1rn zalogakirurgičnihin ortopedičnih Dldld nidlAd predmetov, Prešernove ulice
Fri^rh ^rs°v'na P°tnih potrebščin in predmetov IlijUil ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3,
n.vfKnifAt* Ana, izdelovateljlca cerkvenih para-nUlUdUGl mentov, Woifove ulice.
KOllOiann 'Jran' za'°2a porcelana in steklenine,
T ilVfPn^!^ Maks, trgovec in zastopnik M~J<\ VI Cllt/lC ]. belovarskega paromlina, Dunajska cesta.
Mally fr> & dr-> parna opekarna, Resljeva c. 2,
Patilin '•» glavna zaloga najbolj, briketa, premoga IdUUll jn drva, Nove ulice 3.
PllJl Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
Dpm{r Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-IIC Uliti bačke tvornice iikera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Prthrm»nn V H- trgovina z vegetabi-ivonrilldllll [jjami in deželnimi pridelki ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28._
C a v Fr. domača elektrotehnična obrt, Oradi-»J«1* šče 17.
Sirk
Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski drevored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
v
Cir-fl Josip, spedicijsko podjetje in prevoz poni-Ofi.ll gtva, Gradišče 1.
Josip, prevažanje pohištva, Gradišče 1.
Tehnična pisarna L"tttaXr:
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Tli rt Jos> Prevazanje blaga in podjetnik, Ra-1 U« IV deckega cesta štev. 3.
Tuflf Jos- lastnik prvega slovenskega pogreb-■ Uifi nega zavoda.
ViHmor Jos'Pi zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUllldl Pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
\/iGion Fran, izdelovatelj vozov Kolo-Viajdll dvorske ul. 25.
Zamljen ,van. čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Opazka t Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
m
Za Šport in promet.
s
Zaloga koles
Puch, (Styrla), Globus, Regent in drugih ioecialnilE znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emnjliranle, : poniklanje ter popravila :
solidno in ceno.
Karol Čamernik
Ljubljano, Dunajska c. št. 9.
Urel
Gramofoni I
Milko Krapeš
urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
fMHmnfllHA 'n nainovei^e slovenske plo-uramorone šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 33
Staro zlato in srebro kakor tud1 drago kamenj«! , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene In načrti zastonj, ko se poveri delo.
ti M M. «- W*. «•■»*- la A «■ W «» e <*» ftdk t
Konrad Lachnik, Ljubljana
Bcelhovenove ul. 4. »rajaii: Lachnik, Ljubljana
Oddajamo poceni!
Kanafas-ostanke, pristnobarvne, meter 42 vin Ceflr, pristni, za obleke in bluze, meter "2 vin. Rumburško platno, fino pobeljeno za srajce in
posteljno perilo, meter 48 vin. Rjuhe, 140 cm Široke, 2 m dolge, kos K 2 -. Namizne prte, rdeče ali modre, 145/14.5, kos 2-—.
Nepovoljno se zamenja, ali denar vrne.
risače, trpežne, 50/110, kos 40 vin. Žepne robce, kos 16 vin.
1 zavoj ostankov, 45 m kanafasa, cefirja, oks-forda, flanele i t. d. za K 17-20 razpošilja po poštnem povzetju
Josip Dvor&ček, tkalnica, rudogorska razpošiljalnica 312 2-1	Nachod (Češko).
Velika zalogu raznih 2267
sloMRISi plošč (n srcmofonou
ceniki od (ramo. tonov In ploii na razpolago.
Fr, P. Žalec
urar In optikar
Ljubljana,
Stari trg, ttv. 26.
Radi pomanjkanja pomočnikov »e proda
kovačija (fužina)
ob zelo močni vodi, ki je nikdar ne manjka, z vso opravo. Kovačija je blizu železnice. Pripravno tudi za drugo obrt, ker je dosti vodne moči. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava „Slovenca".	289 2—1
MiSnonSlOSOUir
črn se po oeni odda. Ljubljana, Škofje ulice št. 14./II. na desno. 303 3-1


Zlat rudnik za vsakega gostilni čarja/^s kavarnarja in lastnika so nnii novi
Piano Orchestrioni n *
--godno
na lok,zvonllom,mandolino, Xyiophonom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jamčita za goto v dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tlčnl Orchestrioni učinkom. — Električni glasovirjl z mandolino, Xy-lophonom in godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka
Tion-Tion. Ceniki brezplačno In poitnine prosto. I. odlikovanja.
Tovorna internacional. Piano-Orkestrov
F. MIACHINEK in sinovi
DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Hr. 5.
Vzorna zaloga v Ljubljani
Josip Droll, Sodnijske ulice 3.
Dobro ohranjen
glasovir
(Siufzfiiigel), želim kupiti proti gotovemu plačilu. Ponudbe pod ,Glaso-vir' Ljubljana, poste restante.
Vsak dan sweže
pustne krofe
priporoča	5
J. Zalaznik, Ljubljana
Stari trg štev. 21.
U
J
Proda se novozgrajena pritlična
hiša na Vrhniki
s štirimi sobami in pritiklinami, pod zelo ugodnimi pogoji. Okrog hiše je lep obsežen vrt in krasen razgled — Več pove stavbena tvrdka Ivan Ogrin, Karlovska oesta 5.	304 3-1
Dragotin Mojce
čevljarski mojster
Ljubljano, Radeckega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I
3292 8
O >
to
Vsakovrstne slamnike ||'
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri LJubljani. «
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. o
I *HRa
Vzorci na razpolago. 3294 (g,	Cene primerne. 3
Gostilna
„pri Pošti" v Litiji odda se w najem.
Ponudbe naj se dopošljejo na naslov: Julij pl.Wurzbaoh, Kroisbaoh, Gradec
MT do I. aprila 1909.
C. k. okr. sodišče v Litiji, odd. I.,
dne 26. januarja 1909.
267 4-2
S

Avstrijski Lloyd, Trst Jhalia".
Zabavne vožnje po morju.
Potovanje po Dalmaciji
iz Tfsta od 15. do 23. februarja. Cene od 200 K višje. 95 5-3
V Palestino in Egipetiz Trs,a od 2650dokron' v™erca' Cene od
Vplilrflfinr nn mnrin (Južna Italija, Grško, Dalmacija) iz Trsta od TbimailUW Ud U1U1JU i. do 16. aprila Cene od 450 kron višje.
V vseh cenah je vpošteta vožnja po morju in hrana brez pijače.
Prospekte, pojasnila in prijave pri Avstr. Lloydu v Trstu, pri R. Ranzingerju v Ljublj , kakor tudi pri glav zastop. Avstr. Lloyda, Dunaj l. Karntnerring č.
rar Izborna priložnost za nakup
za trgovca manufakturnega bla«a in za krofinjarje.

40 do 45 metrov ostankov K 15'
sortirano v barhentu za obleke, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, brisače, kuhlnj-brisače Dolgost ostankov 6-10 metrov, zajamčeno brez napak in veleprima kakovost, perilne barve. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj za poskušnjo 40—45 metrov
K 15"— po povzetju pošilja	133 4 7
Pri večjem naročilu 3% popusta.	tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko.
12.000 m
obeljenem
rumburškega platna
brez napake, najboljše kakovosti, 8 do 20 m dolg, se oddaja po 50 vin. za I meter. Najmanjše naročilo 40 metrov po povzetju.
6000 tucatov zarobljenih rjuh brez Siva, prvovrstnih 150 cm širokih in 225 cm dolgih, zajamčeno platno iz najboljše preje za najfinejšo domačo vporabo, se razpošiljajo dokler je še kaj v zalogi, po » ^ O A ■ Naroča se najmanj 6 kosov po povzetju. RV 2'oD KOlilflda
8000 metrov zajamčeno pralnih ostankov posteljnega perila (kanafasa) 8 do 16 m dolgega se odda zaradi zmanjšanja produkcije po 37'/2 vinarja za I meter. Naroča se najmanj 40 metrov po povzetju.
309 i-i Za nepovoljno denar nazaj, zatorej nikak riziko!
HENRIK GOIDJCHHIED, tholnlca. Bystrel U. Neustadt a. Hettou (čeiko)
ZASTONJ
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd., in razno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samo-zdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni t križn in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrovano
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji
gi^atis in franko. Elek troterape v tiska ordinacija, Dunaj, I. Schwangasse štev. 1., s|3. I. nadst.

f
i
Kupon za brozpla&no knjigo.	7. [|, 1909
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Schvvangasse 1, s/3. I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderno Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
V,
Ime:
Naslov:

i
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, i—
Tifpflagtntr. &
(Ustfednl banka 6eskyoh speHtelea)
."6"" * Vil' f"*«	«o.toa.,okAlaa«i t. tfntfto t*r*m korporac*« M —
ta	*S ta '/.f. »pravu« prUtojbine. ffaaaolraajo Ja.aik podj.tij. UkteM
»prava ta »Hvalaa aalo«a kroaplatao. | kovalk •kllaaoij. kater« ailvaia papOarn. tkrnrnoai I. M riUfl uiukiim
«kerrstH«Ha?ri}e.
I
M. kap. 14
Trtcfrari
Depoalraafo k«rd| vadlj nulk mL Bafcoat ■•■!«« bmm
doaaraik uradiT. g ■aakova« lafonaacljo ; != srets brssplaSss.
Herbabn^-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizku šen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga »teoro w veh lehTMli.
ccj M
« a
O M
a _
aiJULiUS HEHBflBNV WiEN [S
s
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsapariila-sirup.
Je že 34 let uveden in najbolje preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.	„„.„,.„
Cena steklenici K 2.-, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2848 16—3

Cena stemenici iv. po puau iu viubijc* *.a	--u t« A mm ■■
Edino izdelovanje in glavno mzpoiiiiDtev: Dr Hsimunnoua lekarna <HerHabnyleo naslednik) „zur Bnrmlierzljkclt, Dunnj, «ll.h, Knlserstr. 33-35.
V ™o' '	prt ™	» Ljublj.nl, Beljaku,	Celju, Celovcu, Crucurtju, N...m ...f, R.KI, So.ortuju, š,. Vidu, T,bl... Tri., Ve,ll..»eu. V.tip.rt. I. Andnjevetu.
hoče !-ebe ail svoje otroke obvarovali
kaši j a
hripavosti, katara, zasle/anja ka-tara v tfrlu oslovskega in dušlji-__vega kašlja, naj sl omisli zdravniško preizkušenih In priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
h tremi jelkami.
5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 ln 40 vin., škathica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani: Lekarna pri ,Orlu" pri ielez mostu, deielna lekarna pri „Ma-riji Pomagaj", M Leustek ■ Uhald pl. Trnkoszv, Jos. Mayer, O. Plccoll, pri .KronI* A. Bohinc, vogal Rimske In Bieivfeisov« cesle; Ivan Oiurlčič v Metliki, Jos Anclk, Ribnica, A Roblek, n . ...	v.,. _ .J..,:., l i n _ 11 j i i 111 j n t:	Cl. I„.n
ceste; ivan ujuricic v niuuiKi, jui	imu,,,^.., ..
Radoijica, D. Pire, Idrija. H Brilii, Litija, E. Burdich, Sk. Lota, Hugon Roblek, Trilč, Karol Andrijanič v Novemmestu	1
Si
......................................------------ Karol
iavnlk v Kran|u In Josip Močnik, lekarna pri ,Sv. Tro|lcl" T Kamniku.	3017 24-1
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
bratov Krejcar
Dobruška št. 9117, Češko.
Prepričajte se in naročite si še danes po znižanih cenah:
6 kosov rjuh I« v velik. 150/200. K 15-— 6 . . I«. . 150/200, K16-50 6 „ „ irlandske preje I" 20m 11 K 1 ducat batistastih žepnih robcev 3 K 30 m najboljših ostankov, popolnoma brez napake, 3 do 8 m dolgih za K 24.—, vse poštnine prosto.	111 4
(Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.)
In poštnine prosto.
Dve hiši
se proda sta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 2oi	Ljubljana.	13-2
4 tedne posUufnle
in na ogled razpošiljam svoja
po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
S46 1
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno itev. 85. na Če&kam.

136 11-7
C. 58. ženini in neveste |
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje.
: Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespoštovanjem :
FR. ČUDEN, Ljubljana, Prešernove nlice
: urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNI0N". :
Naslov zadostnje
Fr. Čuden
LJURLJANA.

Ceniki s kole-^ dar jem tudi po pošti zastonj.
iz rdečega posteljnega inleta. prav dobro napolnjene. Pernica ali blnzina 180 cm d6!ga, 116 cm široka K 10 - , 12 —, 16-— In 18'—; 2 metra dolga, U0 cm široka K 14-—, 16.—,
—----- K 18 -, 21-. Zglavnlk 8" cm dolg, 58 cm
širok K 3' — , 3-50 in 4 —; >'0ctn dolg, 70 cm širok K 4-50 in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci lir iime za eno posteljo K 27- —, boljši K 3J-—. Pošilja se poštnine prosto po povzet|u od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2909
BENEDIKT SACHSEL, Lobes f 10 pri Plzno, Češko.
!! Prvo slovensko ! E
c. kr. oblastveno potrjeno u 95
ueilišca za firojno risanje
branja diesiE
Ljubljana, Stari triit. 28.
® Dobi se tadl kraj po životni meri. m
l /t tfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št- 3
priporoča velikansko bber Rimskih sušenj, kožuhov (kratki in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke.
Strogo solidna, str o favn jaška postrežba.
Ortopedlčno
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nad- w I zorstvom dr. Ivana Oražna "
raznovrstno skrlvljenje hrbtenice, t\ Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem triu itev. 4
= I. nadstropja. =
Pojasnila daje dr. Iv. Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Uolfovlh ulicah Stev. 12.
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
Odpremno in Komisij, društvo
„BALKAN"
u Trstu, M Grumula st. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavii Balkansped.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,
sprejema
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnim! pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja oarinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo ln navodilo ====== hitro in zastonj. =====
—MB*—
ORNO D
K0VtC|9*06Vli tpf| 19 " 1 registrovana zadruga S omejenim poroštvom	HCcmfgreSIli trg I®
sprejema hranilne vloge vsak	£l 3L to Je: daje sa 200 kron
delavnik od 8. do 12. ure	^ 1 1 9 kron 50 ^ na leto-
Is
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale prekinilo.
Rcntni dav«k plača hranilnioa sama M_t Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Najsifurnejin prilika xa Atedenj«!
O
Kanonik J. Suinlk 1. r., podpredsednik.
fig
fi