* ,rV, Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 29. SEPTEMBRA 1994 S tiskovne konference izvršnega sveta Kamnik bo dobil nov vrtec Kot veste, so se spomladi razplamtele določene polemike glede vračanja varstvenega zavoda na Šutni denacionalizacij-skemu upravičencu - Cerkvi. Danes lahko rečemo, da je bila naša takratna odločitev pravilna iz dveh razlogov: prvič, ker smo sledili zakonu, ki omogoča vrnitev objektov v naravi, drugič, prostori na tej lokaciji niso ustrezali vsem normativom in standardom. Danes že lahko povem, da je rezultat naše od- ločitve ta, da so v sodelovanju z SGP Graditelj že pripravljeni projekti za nov sodoben vrtec, ki bo lahko Kamniku v ponos, je uvodoma povedal Miha Novak, predsednik občinskega izvršnega sveta na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so člani IS skupaj z izvajalcem SGP Graditelj predstavili novinarjem podobo novega vrtca, ki ga bo Graditelj te dni začel graditi na Novem trgu poleg Zdravstvenega doma. Kot je povedal Novak, bo Kamnik z novim vrtcem pridobil preko 1000 m2 novih površin in okrog 2500 m2 igralnih površin. Po njegovem mnenju je to trenutno največja naložba v otroško varstvo v Sloveniji. Po pogodbi, ki je z izvajalcem že podpisana, bo do konca letošnjega leta končana tretja gradbena faza, do konca septembra prihodnjega leta pa bodo zaključili instalacijska in obrtniška dela ter zunanjo ure- ditev. Cena objekta brez opreme bo znašala okrog 116 milijonov SIT. (Nadaljevanje na 2. strani) S seje izvršnega sveta Sporne grbine na cestah Naslednja, 18. št. Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 13. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 5. oktobra, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. oktobra. Eno izmed vprašanj, ki mu je izvršni svet na 90. seji pod predsedstvom Miha Novaka posvetil precej pozornosti, je bilo vprašanje uvedbe grbin za umirjanje prometa na lokalnih cestah. Občinski inšpektorat je namreč na osnovi več pisnih pobud s strani krajevnih skupnosti in občanov pripravil predlog amandmaja k odloku o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, s katerim bi določili, da se za fizično umirjanje prometa v mestih in naseljih, izjemoma pa tudi na lokalnih cestah, postavijo grbine. Po mnenju Ministrstva za promet in zveze je možno tako ureditev določiti z občinskim odlokom. Izvršni svet po daljši razpravi predloga amandmaja ni sprejel. Za tako odločitev so našteli več razlogov. To področje zakonsko ni urejeno, zato je vprašanje, kaj je z odgovornostjo pri posledicah nesreč, ki bi se lahko zgodile na takih grbinah. Komunalno podjetje meni, da bi bile grbine velika ovira pri zimskem čiščenju cest. Vozila bi zaradi ustavljanja in speljevanja povzročala še večji hrup in še nekaj takih pomislekov so našteli. Zato se je izvršni svet raje odločil za priporočilo Sekretariatu za okolje in prostor in Podjetju za vzdrževanje javnih prometnih povr-, šin, da lahko za umirjanje prometa na najbolj kritičnih mestih uredita zvočne zavore. Gre za na primernih razdaljah vgrajene 12 mm visoke asfaltne trakove iz bolj hrapavega agregata, ki opozarjajo voznika s časovno enakomernimi zvočnimi in vibracijskimi efekti, da pravilno zavira oz. zmanjšuje hitrost. Izvršni svet je z vložkom 500.000 SIT sklenil pristopiti k sofinanciranju ustanovitve Centra za mlajše odrasle Mi amigo v Mengšu. Občina Kamnik bo imela zato prednost pri napotitvi mladih brezposelnih v ta center, ki je bil ustanovljen pod okriljem Andragoškega j ore nje Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati velika Izbira rezervnih delov Gorenje * NOVO - prodaja peči na petrolej PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%) - prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju teiyfax: 847-124 Organiziramo enodnevni izlet v Munchen na Oktoberfest v soboto, 1. oktobra in nakupovalna izleta na Češko v četrtek, 20. in 27. oktobra. Vozimo tudi na Madžarsko in v Italijo. _Pokličite po tel.: 847-124. centra R Slovenije. Njegova dejavnost bo namreč usmerjena v reševanje problemov brezposelnih mlajših odraslih v starosti od 15 do 26 let, ki si niso uspeli pridobiti temeljnega poklica. To dejavnost bodo poleg občin Kamnik in Domžale sofinancirala tudi nekatera ministrstva in Republiški zavod za zaposlovanje. Center že usposablja sedem inštruktorjev iz naše občine, ki se bodo nato v Centru tudi zaposlili. Potem, ko je že drugič obravnaval predlog za povišanje pristojbin za opravljanje vozniških izpitov, ki ga je pripravil Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale, je izvršni svet dal soglasje, da se pristojbine za opravljanje teoretičnega dela izpita povečajo na 1400 SIT, za praktični del za voznike avtomobilov pa na 2050 oz. na 2750 SIT za ponavljanje izpita. Spremembo pravilnika o odvozu odpadkov, ki zadnji čas precej buri duhove, je izvršni svet preložil na naslednjo sejo. (fs) PRAZNIK NARODNE NOŠE - Med živopisnimi nošami iz slovenskih pokrajin so poglede obiskovalcev pritegnile tudi zna-čilne noše Slovencev iz Vdin v Reziji. Po Dnevih narodnih noš 94 Letos pestrejši program Obsežnejši kulturni program, pestrejši zabavni del in razporeditev dogajanj po širšem območju mesta so bile glavne značilnosti letošnjih 24. Dnevov narodnih noš v Kamniku. Svoj delež pa je prispevalo tudi lepo poznopoletno vreme. Letos so bila prvič v zgodovini te prireditve kulturna in zabavna dogajanja razporejena na več krajih starega Kamnika. Poleg osrednjega prizorišča na kom. Žal pa je Šutna spet osta- Glavnem trgu je letos prvič oži- la prazna, čeprav je bila ploš- vel prav za to priložnost ostan- čad pred šutensko cerkvijo že kov nemškega bunkerja očiš- pripravljena, čen Trg svobode, kulturni in Na vseh sedmih prizoriščih zabavni del prireditev pa je po- so se od petka do nedelje s svo- tekal tudi pri bivši knjižnici ob jimi pesmimi in plesi predstavi- Samčevem predoru, na plošča- H folklorne skupine Rožmarin di pri kavarni Veronika pod Malim gradom, na tržnici. Trgu prijateljstva in na Trgu talcev za Maistrovim spomeni- IQ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik Čas je denar. Nova Ljubljanska banka d.d., Podružnica, omogoča imetnikom tekočega računa sodobno poslovanje, saj morajo imetniki priti v banko le izjemoma. Poraba čekovnih blanketov zadnje leto močno pada, saj čeke uspešno nadomeščajo plačilne kartice (kartica LB, Eurocard in Magna), za gotovino pa poskrbijo bankomati. Bankomate smo izpopolnili za sprejem položnic in pologov na tekoči račun. Večino rednih mesečnih izdatkov vam lahko poravna banka s trajnikom v breme vašega tekočega računa brez provizije. Dodatna možnost, da ni treba čakati v vrsti, je pismo zaupanja, ki ga oddate mimo vrste. Če vseeno rabite čekovne blankete, nas pokličite in poslali Vam jih bomo po pošti. Nova Ljubljanska banka d.d. — pravi naslov za denarne zadeve. iz Haloz, Sava iz Kranja, Man-drač iz Kopra, zamejska slovenska skupina iz Rezije, Pri-farski muzikanti iz Kočevja in letos prvič tudi člani novoustanovljenega Kulturnega društva Planšar iz Kamniške Bistrice z gosti. Posebej slednji so dva večera poželi veliko odobravanja med gledalci s predstavitvijo pesmi in pastirskih običajev z Velike planine. Tudi Prifarski muzikanti so s svojimi izvirnimi narodnimi vižami s Kostelske-ga pritegnili gledalce. Sobotni večer so na Glavnem trgu popestrili tudi citrarji iz gorenjskih občin, Domžal in Kamnika, med njimi so se predstavili tudi mladi citrarji ci-trarskega oddelka Tomaža Pla-hutnika s kamniške glasbene šole. Z že tradicionalnim prome-nadnim koncertom pa so program obogatili tudi godbeniki Mestne godbe Kamnik pod dirigentsko palico Francija Lipič-nika. K zabavnemu delu programa je sodila modna revija Pletenin Špenko v soboto zvečer in nastop Karavane mladih pevcev iz raznih krajev Slovenije v nedeljo dopoldne. Za ples in dobro voljo so vse tri dni na vseh prizoriščih poskrbeli znani domači narodno-zabavni ansambli, med njimi Nadaljevanje na 5. strani PEUGEOT RQDEX Servis - prodafa Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Seja izvršnega sveta Spet o odvozu odpadkov Podjetje Publicus mora do ka in z njim seznaniti do 1. 28. septembra pripraviti nov oktobra vsa gospodinjstva razpored odvoza odpadkov na v občini Kamnik. Tak je bil osnovi spremenjenega pravilni- eden izmed sklepov izvršnega Občanov komentar Ovinkasta pot do novih občin Po trimesečnem zatišju po (nc)uspelem referendumu so spet oživele razprave o novih občinah. Hitro se namreč bliža konec leta. ko bo sedanjim občinam potekel tudi podaljšani mandat. Spet je v zraku vprašanje, kakšne in koliko občin bomo imeli? Zato so tudi člani našega izvršnega sveta z zanimanjem prisluhnili predsedniku skupine za lokalno samoupravo, ki je po telefonu uspel iz Ljubljane pridobiti vsaj nekaj podatkov (obljubljenega gradiva od poslanca DZ namreč ni dobil). Zvedeli smo, da je v državnem zboru že predlog vladne službe, po katerem sta na območju sedanje občine Kamnik predvideni dve občini: Kamnik in Tuhinjska dolina. Most, kjer so se krajani odločili za samostojno občino, ni med njimi. Nihče pa ni mogel odgovoriti na vprašanje, kakšne so bile podlage za tak predlog. Če je bil pri tem upoštevan vsaj eden od dopolnjenih kriterijev, najmanj 5000 prebivalcev, potem Tuhinjske doline ni bilo moč uvrstiti med samostojne občine. Če pa to ni bilo bistveno, se postavi vprašanje, zakaj ni na spisku Komende, ki vsekakor izpolnjuje več ostalih pogojev. Kje so se izgubile strokovne podlage, s katerimi so mahali na začetku razprav o lokalni samoupravi? Se bomo spet izgubljali v nenačelnih kompromisih, kjer ne bo upoštevana niti izražena volja občanov niti strokovne utemeljitve, ki so stale drage denarce? Zato je vsekakor na mestu zahteva kamniškega izvršnega sveta, naj vladna služba odgovori, po kakšnih merilih naj bi imeli pri nas navedeni dve občini. (je) sveta, ki je 21. septembra dopolnil pravilnik o odvozu odpadkov. Glavna značilnost sprememb je, da se bolj natančno opredeli način odvoza za posamezna območja. Glede na razpored odvoza so določeni trije načini praznenja posod: tedenski odvoz, štirinajstdnevni odvoz in odvoz na klic. Prvi način bo veljal za krajevne skupnosti: Kamnik Center, Mekinje, Novi trg, Perovo, Zaprice, Duplico, Šmarco, Podgorje, Komenda, Moste in Križ v celoti. V krajevnih skupnostih Nevlje, Volčji Potok, Tunjice, Godič, Kamniška Bistrica, Sela in Srednja vas pa bo tedenski odvoz veljal le za strnjena naselja. Seznam teh naselij bo pripravil Sekretariat za okolje in prostor. Štirinajstdnevni razpored bo veljal za vse ostale krajevne skupnosti in seveda za oddaljenejša naselja v prej naštetih sedmih KS. Povzetek dopolnjenega pravilnika o odvozu odpadkov bodo objavili v Kamniškem občanu. Izvršni svet je brez posebne razprave sprejel stališča do pripomb in predlogov k predlogom prostorsko ureditvenih pogojev za Golf Center in Terme Snovik. Priporočil je izdelovalcu dokumentov Razvojnemu zavodu Domžale, da upošteva strokovno sprejemljive pobude oziroma navede, zakaj nekaterih pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Povedati je treba, da je k predlogu ureditve Golf Centra 27 predlagateljev v času javne razgrnitve dalo 50 pripomb in predlogov, od tega jih je bilo 17 takih, ki ne soglašajo z izgradnjo tega objekta v Volčjem Potoku. Spomniti je treba tudi na rezultat referenduma v Volčjem Potoku, ki je golf podprl s 104 glasovi, proti pa je bilo 70 glasov. Zeleni Kamnika so opozorili, da je treba izdelati oceno vplivov na okolje, kar odlok o PUP tudi upošteva. K ureditvi območja Terme Snovik je deset predlagateljev dalo 16 pripomb, ki pa ne nasprotujejo predlaganim rešitvam, pač pa jih le dopolnjujejo. Zeleni Kamnika so tudi opozorili na varovanje plodnih zemljišč pred premočno pozidavo. Izvršni svet je sklenil objaviti javni razpis za gradnjo osnovne šole v Šmartnem. Okvirna vrednost gradbenih del in obrtniških del bo znašala 260 milijonov SIT. Dela pa naj bi bila končana do spomladi 1996. leta. Izvršni svet se je seznanil tudi z informacijo delovne skupine za lokalno samoupravo o položaju pri oblikovanju novih občin in o pripravah na lokalne volitve, ki naj bi bile to jesen. F. SVETELJ 100 let gasilstva v Komendi Nova avtocisterna, jubiljeni prapor in knjiga Gasilsko društvo Komenda je 14. avgusta ob 15. uri priredilo osrednjo slovesnost ob 100. obletnici ustanovitve prvega gasilskega društva. Imenovalo se je Prostovoljno gasilno društvo v Komendi-, njegova pravila (Pravila prostovoljne požarne obrambe v Kaplji vasi) pa so bila registrirana 28. februarja 1894. Napisal jih je Andrej Mejač, prvi načelnik gasilskega društva v Komendi, obenem pa tudi krajevni zgodovinar, veletrgovec in še marsikaj drugega. Mejač je za prvi gasilski dom celo odstopil lastno zemljo. Okrog sebe je zbral 31 gasilcev, pisal gasilsko kroniko in tudi gmotno podpiral društvo. Društvo se je potem večkrat preimenovalo do sedanjega - GD Komenda. Med predsedniki (načelniki) so se posebej izkazali že omenjeni Andrej Mejač, nato Franc Škofic, ki je v društvo vnesel red in disciplino, pri članih pa užival velik ugled zaradi svoje pokončnosti in predanosti gasilstvu, za njim pa Franc Sršen, ki je gradil nov gasilski dom v Komendi. Od tajnikov zasluži posebno omembo Franc Kern, zlasti zaradi svojih podrobnih poročil. Tudi sedanje vodstvo vestno stopa po stopinjah svojih vzornikov. Ob stoletnici je uspelo združiti že malce razrahljane gasilske vrste ter navdušiti krajane za nakup avtoci-sterne. To vozilo si je želelo že deset let, nazadnje pa se mu jc želja uresničila zaradi denarne podpore prebivalcev KS Komenda ter OGZ, Kamnik. GD Komenda namreč »pokriva« kar deset vasi, od katerih jih je poleti nekaj brez tekoče vode, tri pa so sploh brez vode. V njegovo območje spada tudi precej oddaljeno naselje Komendska Dobrava. Avtocisterno jc izdelal podjetnik Marjan Oblak iz Sinje Gorice pri Vrhniki. GD Komenda je že prej kupilo dobro ohranjen tovornjak znamke mercedes. To vozilo jc podjetnik Oblak obnovil, nanj pa potem namestil cisterno s potrebno gasilno opremo. Društvo se jc za lo varianto odločilo, ker jc bila cenejša od »TAM-ovc«, pa tudi popolnoma zadovoljiva. GD Komenda je ob stoletnici oskrbelo tudi jubilejni prapor, izdelal ga jc Andrej Vidmar iz Tacna pod Šmarno goro. Društvo je uresničilo tudi tretji zastavljeni cilj - izdalo je knjigo 100 let gasilskega društva v Komendi. Obsega 130 strani, napisal pa jo je domačin Jože Pavlic. V njej je pregledno in jedrnato obdelal začetke gasilstva v Komendi, najpomembnejše dogodke, slovesnosti in zanimivosti v sto letih obstoja društva, »stoletni« seznam požarov, ustanovne člane in še marsikaj drugega. Dodal je tudi razne prigode iz gasilskega življenja. Njegovi glavni namen je bil ko-mendske gasilce pošteno in pravično prikazati skozi zgodovino njihovega delovanja, gasilstvo pa zlasti opisati kot nujno potrebno človekoljubno dejavnost. Pri gasilcih je opozoril tudi na njihovo sodelovanje s krajevno Cerkvijo, kulturno delovanje, vraščenost v kraj, povezanost in odvisnost od ljudi. Uresničeni načrti so bili vodstvu društva lepa moralna spodbuda za pripravo jubilejnega praznovanja. Celo vreme, ki tolikokrat kroji gasilske slovesnosti, jim je bilo naklonjeno. V soboto, 13. avgusta zvečer, ko je bila v Glavarjevem špita-lu (bolnišnici, zgrajeni za revne ko-mendske župljane in lanšpreške podložnike iz premoženja najpomembnejšega Komendčana Petra Pavla Glavarja) slavnostna seja, je lilo kot iz škafa, v nedeljo popoldne ter zvečer pa je bilo ravno dovolj toplo za lepo gasilsko parado in zmeraj dobrodošlo (v denarnem pogledu!) veselico. V soboto so se zbrali domači gasilci ter gasilci iz sosednjih društev (kriškega, lahovškega in zaloškega; moščanskih ni bilo, vendar ne po njihovi krivdi). Prisluhnili so uvodnemu govoru predsednika GD Komenda Avgusta Sodnika ter govoroma poveljnika OGZ Kamnik Jožeta Berleca ml. in častnega poveljnika OGZ Kamnik Jožeta Berleca st., nato pa pozdravom predstavnikov navzočih društev. Jože Pavlic je predstavil svojo knjigo, Jože Ber-lec ml. je najbolj zaslužnim gasilcem izročil razna (republiška, občinska in za veterane) gasilska priznanja. Avgust Sodnik je poveljniku GD Komenda Dragu Potokarju za njegovo izredno požrtvovalnost v imenu društva izročil umetniško sliko rojstnega kraja Kamnika. Umetniški program je izvedla družina Kremžar iz Komende in pevca Janez Ravnikar in Janez Kern. Nedeljska slovesnost se je začela s slavnostnim sprevodom, v katerem so stopale narodne noše, praporščaki, številni gasilci iz domačega in drugih povabljenih društev, zadaj pa so bila gasilska vozila. Igrala je Mengeška godba, ki je v Komendi igrala na prvi gasilski veselici leta 1897. Botra avtocister-ne - podjetnika Slavka in Srečo Krmavnar - in novega prapora - Martina in Franjo Vcrhovnik — je na »prek vozu« vozil Jernej Štupar s Komcndske Dobrave. Predsednik domačega gasilskega društva je v govoru zlasti poudaril, Vsa tri vozila GD Komenda kaj pomeni nova avtocisterna za komendsko gasilsko društvo ter kakšne naloge čakajo društvo v prihodnosti. Ena od njih je tudi pomladitev in pomnožitev članstva. Za njim je v imenu pokrovitelja slovesnosti v Komendi - OGZ Kamnik - govoril njen poveljnik Jože Berlec ml., slavnostni govor pa je imel podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat. Opozoril je zlasti na naloge gasilstva na Slovenskem v sedanjem trenutku ter njegov nezavidljiv položaj ob še neurejeni zakonodaji in precej prazni finančni vreči. GD Komenda je čestital za njegove dosežke ter njegovemu predsedniku Avgustu Sodniku izročil priznanje GZS za pretekle društvene uspehe. Sledilo je razvitje in blagoslovitev prapora ter prevzem in blagoslovitev avtocisterne (blagoslovil ju je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic, pred tem pa imel tudi duhovni nagovor), izročitev daril častnim gostom, nato pa dobro obiskana gasilska veselica, pri kateri je igral ansambel Nagelj, poživila pa jo je tudi Mengeška godba. Povezovalno besedilo je bral ter prireditev vodil tajnik GD Komenda Slavko Sodnik, Jože Pavlic, avtor knjige o zgodovini komendske-ga gasilskega društva, pa je pripravil nekaj zanimivih »vložkov« s tega področja. Praznujočega društva sta se z lepimi darili spomnila tudi kriško in moščansko gasilsko društvo. Veselični prostor je krasil kar 26 metrov visok mlaj, mlaji pa so bili postavljeni še pred dvoriščem gasilskega doma, ob poti ter pri šoli v Komendi. Darovali so jih krajani, postavili pa gasilci. Pri pripravi osrednje gasilske slovesnosti je sodelovalo na desetine gasilcev in krajanov, nanjo pa je poleg lepo oblikovanega plakata vabil tudi transparent. Župnik Pavlic je že 5. avgusta daroval mašo za pokojne komend-ske gasilce, živi pa so se priporočili v varstvo svojemu zavetniku sv. Florijanu. Nedeljska prireditev v Komendi jc bila dobro obiskana, uresničeni načrti GD Komenda pa spodbuda za še boljše delo v drugem stoletju. K temu pozivajo imenitna tradicija (brizgalno jc mislil kupiti že graš-čak Marko Černič, prva resna prizadevanja za njen nakup pa segajo v leto 1889!), dosežki društva v sto letih in sedanje, delovno ter med seboj dobro povezano vodstvo društva. Kamnik bo dobil nov vrtec Nadaljevanje s 1. strani V novem vrtcu bo prostora za 140 do 170 otrok v sedmih, po potrebi pa tudi v osmih oddelkih. Vrtec bo namreč imel večnamensko dvorano, ki jo bo moč brez težav preurediti v samostojen oddelek. Seveda ni treba posebej poudarjati, da bodo urejeni tudi vsi potrebni prostori za pedagoško osebje in vodstvo zavoda. V stavbi bo tudi razdeljevalnica hrane in lastna mlečna kuhinja. Čeprav bodo prostori vrtca v prvi in drugi etaži (v pritličju bodo lokali), lokacija objekta, ki bo pritisnjen ob hrib, omogoča nivojski dostop v obe etaži tako, da vpliva etaž praktično ne bo. Sam teren pa zato omogoča zelo razgibano oblikovanje igralnih površin. Veliko bo tudi možnosti za sprehode v naravo pod pobočjem Starega gradu. F. S. Energetsko svetovanje za občane Z izdelanim energetskim konceptom Kamnika, pričetkom aktivnosti plinifikacije mesta in odprtjem energetsko svetovalne pisarne skušamo občanom čimbolj približati problematiko učinkovite in smotrne rabe energije. Za uresničitev vseh zadanih nalog je nujno, da je pretok informacij in poznavanje stanja tako od strokovnjakov k občanom kot obratno zagotovljen. V ta namen smo izdali tudi brošuro ENERGETSKO KNJIGOVODSTVO V GOSPODINJSTVU, ki je priložena v tej številki Kamniškega občana. Brošura Energetsko knjigovodstvo v gospodinjstvu je pomemben pripomoček pri spremljanju rabe energije v vsakem domu. Poznavanje lastnega doma je osnova za kakršnekoli odločitve in velika pomoč svetovalcu ob vašem obisku v energetsko svetovalni pisarni, kakor tudi uresničevanjem energetske politike v občini. Uporaba brošure je razložena v sami brošuri, od vas pa je odvisno, ali smo dosegli namen in ali nam bo uspelo uresničiti nalogo, ki je tudi v Evropi ena najpomembnejših: smotrno in učinkovito rabiti energijo in tako prispevati k ohranjanju bivalnega okolja. Po nasvet k svetovalcu v energetsko svetovalno pisarno lahko pride vsakdo, ki bi iz kakršnega koli vzroka želel zmanjšati rabo energije, se obnašati energetsko varčno in prispevati k učinkovitejši rabi energije. Energetsko svetovalna pisarna, Glavni trg 23 (zraven občine Kamnik), je odprta vsak torek med 17. in 20. uro. Priporočamo, da se občani predhodno najavijo za obisk po telefonu 831-470, vsak dan od 10. do 17. ure. Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik Kmetijsko gozdarska zadruga KAMNIK, Trg talcev 1 odkupuje vse vrste gozdnih sortimentov po dnevnih cenah. Razlagan les odkupuje po dogovoru. Nudi gozdarske in prevozne storitve. Plačuje v 45 dneh, za takojšnje plačilo zaračunava skonto. Vse dodatne informacije po telefonu 831-147 pri vodji odkupa g. Stanku Pleterskem. Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Novi trg 41/a, Kamnik vabi k sodelovanju zunanja sodelavca UČITELJA KLAVIRJA in UČITELJA SINTHESIZERJA Kandidati naj se osebno ali pisno oglasijo na enoti ali telefonično na številko 831-452 ali 832-139. Iz krajevne skupnosti Šmartno Nova cesta v Kostanj Svet krajevne skupnosti Šmartno, vaščani Kostanja in drugi krajani Šmartna so 9. septembra pripravili slovesnost v počastitev pomembne krajevne pridobitve - nove asfaltne ceste Šmartno-Kostanj. Otvoritvene slovesnosti in blagoslovitve te ceste so se udeležili: predsednik izvršnega sveta Miha Novak, predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, predsednik' SPV občine Kamnik Dušan Jesenik in drugi predstavniki občine, PUH-a in SCT iz Ljubljane. Predsednik sveta KS Šmartno Albert Žibert je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal: »Ni veliko dogodkov, ki bi tako zelo zaznamovali življenje nekega kraja, neke življenjske skupnosti, kot je slovesno odprtje ceste. Tako, kakor žile v telesu vodijo k srcu, nas ceste popeljejo v dežele, v vas, v kraj, v vsako hišo, v vsak dom. Ko so pred stoletji prvi naseljenci izžigali novino v današnjem Kostanju, trebili svet, kopali štorovje in kopali trdo zemljo, da so vrgli seme žita, ki naj bi pomenilo življenje, so se po kozjih stezah z bremenom na plečih vzpenjali do svojih selišč. Kasneje so v breg vkopali kolovoz in z njim do nedavnega bili povezani s cesto v dolini. Čas pa je prinesel nove zahteve in tako tudi želje po boljši cesti. Ker smo v današnjem času vsi opremljeni z jeklenimi konjički in so makadamske ceste, posebno pozimi, zanje zelo nevarne, se je pred leti porodila želja po lepi, gladki asfaltni cesti. Veliko je bilo potov, pogovorov, ugibanj. Če odštejemo vse druge zapreke, so bila denarna sredstva veliko vprašanje. Toda z združenimi močmi se je tudi želja po novi cesti uresničila.« Vsaka domačija iz Kostanja je prispevala denarna sredstva, sledili so brezplačni odstopi zemljišč, delo pri gradnji, precej denarnih sredstev je bilo zbranih s prostovoljnimi prispevki krajanov celotne krajevne skupnosti in samoprispevka KS Šmartno. Velik delež denarnih sredstev je prispevala občina. Pomembno delo je opravilo podjetje PUH iz Ljubljane, saj je bilo treba ujeti potok Pogorelico v trdno strugo, utrditi breg, da je bilo cesto sploh mogoče zgraditi. Dela je izvajalo podjetje SCT iz Ljubljane. Otroci iz vasi Kostanj so se vsem zahvalili s posrečeno pesmico - objavljamo le nekaj verzov: In štiri minila so leta, vsak dal je del svojih moči. Očetje in matere, bratje in sestre, veliko za cesto so delali vsi... Nikomur ne da se plačati, ne dela, skrbi, pomoči. Mi zdaj smo resnično bogati, ker cesta v vas nova drži... Za vsa prizadevanja se je vsem zahvalil najstarejši vaščan Kostanja Jernej Razpotnik. Se posebej se je zahvalil občini, vodni skupnosti in krajevni skupnosti Šmartno. Za ves trud in požrtvovalno štiriletno vodenje krajevne skupnosti se je iskreno zahvalil predsedniku Albertu Žibertu, kateremu je član gradbenega odbora za to cesto in vaščan Kostanja Franc Pančur izročil darilo — slovensko majolko s cerkvijo sv. Doroteje. Enaka darila so prejeli še Miha Novak, Dušan Jesenik, Alojz Trebušak in nekateri drugi zaslužni za to pomembno krajevno pridobitev. Predsednik izvršnega sveta Miha Novak se je nato zahvalil vsem prizadevnim v tej akciji, čestital vaščanom in krajanom in jim zaželel, da bi jih ta cesta še bolj povezovala med seboj, prerezal vrvico in vsem, ki bodo vozili po tej cesti, zaželel varno in srečno pot. Cesto je blagoslovil župnik iz Šmartnega. Cesta v Kostanj je torej odprta. Prijetna vasica Kostanj, ki jo krasi tudi zgodovinska cerkev sv. Doroteje, je postala bolj dostopna in je vredna, da jo vidi več ljudi. Ob tem zapisu in ker predaja svoj štiriletni predsedniški mandat, se dosedanji predsednik sveta KS Šmartno toplo zahvaljuje vsem krajanom, ki so se pravilno odločili za samoprispevek, predstavnikom občine Kamnik in Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik za pomoč in razumevanje. V času njegovega mandata so dokončali cesto Buč-Podbreg, odkupili zemljišče in zgradili novo pokopališče ter obnovili starega, zgradili mrliško vežico v Šmartnem, zgradili avtobusna postajališča, v vasi Snovik napeljali kanalizacijo, uredili in asfaltirali cesto, v spodnjem Buču so napeljali novo vodovodno omrežje in postavili rezervoar. To je le nekaj od večjih aktivnosti v štiriletnem obdobju predsed-nikovanja Alberta Žiberta. VERA MEJAČ Z novinarske konference izvršnega sveta SO Domžale Za dodatno strokovno oceno poteka avtoceste Čeprav je skupščina občine Domžale 18. avgusta dala soglasje za izdelavo lokacijske dokumentacije za koridor avto-cete od Blagovice do Ločice skozi Črni graben in pod Trojanami v varianti, ki najmanj prizadene navedena območja, se razprave o trasah bodoče avtoceste v domžalski občini nadaljujejo. V ta sklop sodi tudi novinarska konferenca, ki jo je 21. septembra sklical mag. Tomaž Štebe, predsednik domžalskega izvršnega sveta, na katere je bilo povabljeno tudi naše uredništvo. Kot je uvodoma dejal predsednik izvršnega sveta, je ta za sejo občinske skupščine kljub kratkemu roku pripravil dobre Predloge sklepov o določitvi koridorja avtoceste skozi domžalsko občino, vendar o najpo- membnejših odborniki niso imeli možnosti glasovanja. Med take je sodil tudi predlog sklepa, naj bi skupščina pred odločanjem zahtevala celovito vredotenje dveh koridorjev: domžalskega (zahodnega) in zajelškega (vzhodnega) od Blagovice do Zadobrove. Predstavnik odbora za infrastrukturo Državnega zbora je povedal, da se odboru zdi vredna presoje tudi vzhodna varianta, zato jo bo preučil in o tem poročal Državnemu zboru. Predstavniki političnih strank (SLS, ND in SDSS) so menili, da bi domžalska varianta uničila najboljša kmetijska zemljišča, da bo Domžalam vsilila tranzitni promet, da bo s sprejetjem domžalske variante tolikokrat obljubljena trzin- VABILO PODJETNIKOM IN OBRTNIKOM Izvršni svet občine Kamnik za področje malega gospodarstva vabi podjetnike in obrtnike, ki bi se želeli usposabljati za vodenje družinskih podjetij, podjetij v rasti in uvajanje kakovosti v malih podjetjih, da se do 25. oktobra 1994 prijavijo na Občino Kamnik - področje malega gospodarstva pri gospe Darinki Prešeren, ali po tel. 061/817-278. Zbrani so prisluhnili izčrpnemu poročilu o izgradnji ceste dosedanjemu predsedniku KS Šmartno Albertu Žibertu. y. MEJAČ Stol praznuje 90-letnico Bogata zgodovina (nekdanjega) stebra kamniške industrije V teh dneh praznuje tovarna pohištva Stol devet desetletij svojega obstoja. Njeni začetki segajo v leto 1904, ko je Ivan Bahovec na Duplici zgradil žago in nato še parketarno. Poleg parketov je kmalu začel izdelovati tudi Tho-netove Stole, s katerimi se je uveljavil na tujih trgih. Leta 1918 je podjetje prevzela Javna trgovska družba, katere lastniki so bili Karel Pollak ter Franc Remec in Vladimir Remec, ki je kmalu postal edini lastnik firme. Svoje izkušnje, pridobljene s službovanjem v ameriških podjetjih, je koristno uporabil za modernizacijo in razširitev tovarne. S kakovostnimi izdelki je prodrl na svetovni trg in zanje prejel prvi nagradi v Parizu in v Bruslju. Tovarna je bila na višku razcveta, vendar je splošna gospodarska kriza v tridesetih letih pripeljala podjetje pod prisilno upravo. Zato se je tovarna kasneje preusmerila na opremo za šole, pisarne in dvorane za domači trg. Med vojno so partizani zaradi prevzema naročil za nemško vojsko tovarno požgali. Na srečanju ob Stolovem jubileju je bilo veselo. ska vpadnica Črnuče - Domžale tiho in dokončno spodletela in podobno. Tudi zaradi čedalje večjega števila težkih prometnih nesreč na magistralni cesti skozi domžalsko občino so se vsi zavzeli za pospešene priprave in začetek gradnje avtoceste. Odklonilno stališče do domažalskega koridorja so pojasnili tudi predstavniki Društva za varstvo okolja Domžale - Kamnik in Odbora nevladne pobude za organizacijo strokovne ocene koridorja avtoceste Malence - Blagovica. Prevladovalo je mnenje, da je bila v skupščini sprejeta odločitev rezultat političnih interesov, ne pa temeljite strokovne presoje. Zato je nevladni odbor sklenil organizirati dodatno strokovno presojo, ki naj dopolni ali popravi strokovna izhodišča za dokončno odločanje o najprimernejšem koridorju skozi domžalsko občino. Oznanili so tudi prošnjo in povabilo donatorjem finančnih sredstev za izvedbo te presoje. Sredstva je mogoče nakazati na račun LB Domžale, št. 50-120-620-00149-300. Na koncu je mag. Tomaž Štebe pojasnil razloge za svoj odstop s položaja predsednika IS. Povedal je, da je odnos skupščine do predlogov IS v bistvu pomenil nezaupnico izvršnemu svetu. Čeprav je bil to povod za njegovo odločitev, pa je naštel še nekaj razlogov, med njimi tudi zavlačevanje sprejetja proračuna, njegovega rebalansa in podobno. ^ Skoraj štiri desetletja svojega dela sem pustil v Stolu, je dejal 88-letni Pavle Poravne. Po vojni je bila ustanovljena Tovarna pohištva na Duplici, vodil pa jo je Kamničan Anton Ce-rar. Prvih 20 let se je povečevala predvsem prizvodnja masivnih izdelkov, po letu 1969 pa so začeli izdelovati tudi pohištvo v kombinaciji lesa in kovine. Podjetje se je vse bolj usmerilo na pisarniško pohištvo, ki je še danes temelj Stolovega programa, seveda visokokakovostne izdelave, ki se lahko kosa z najvišjimi dosežki te vrste na svetovnem trgu. Na kakovost Stolovih oblikovalskih dosežkov kažejo tudi številne mednarodne nagrade. V tovarni so namreč leta 1950 ustanovili prvi razvojni oddelek za industrijsko oblikovanje v bivši Jugoslaviji, ki ga je vodil priznani oblikovalec arh. Niko Kralj. Njegov znameniti Rex - sklopni stol iz vezanega lesa je znan po vsem svetu. Za svoje oblikovalske do- sežke in izume je Kralj prejel veliko mednarodnih nagrad in priznanj. Danes njegovo delo uspešno nadaljuje oblikovalec arh. Branko Uršič, katerega delo so potrdile prav tako mnoge nagrade na mednarodnih razstavah. Za novo celostno podobo Stola pa je poskrbel arhitekt in grafični oblikovalec Marjan Kocjan, ki je Stolo-vemu znaku spet nadel podobo nekdanjega Remčevega leva. Letošnji pomembni jubilej so v Stolu obeležili brez velikih proslav. V začetku septembra so po nekaj letih spet pripravili družabno srečanje delavcev in upokojencev Stola. Posamezne enote oz. profitni centri, kot jim pravijo, so se med seboj pomerili v sedmih športnih disciplinah. V balinanju je bila najboljša sto-larna, v košarki ploskovno pohištvo, v kegljanju med moškimi mizarna, pri ženskah pa ploskovno pohištvo, v malem nogometu je zmagal Fagus (žaga, grobi rez, furnima). V tenisu so tekmovali posamično. Med ženskami je bila prva Mojca Ačkun, pri moških do 40 let Janez Zore, pri starejših, pa Ivo Grilje. V šahu pa je prvo mesto zasedel Slavko Bergant. Vsi najboljši so na srečanju v športnem parku prejeli lepe spominske pokale. Na družabnem srečanju smo videli tudi kar precej nekdanjih Stolovih delavcev, ki so sedaj že upokojeni. Bili so zelo zadovoljni, da so po dolgem času spet lahko pokramljali s svojimi nekdanjimi sodelavci in se poveselili v sončnem sobotnem popoldnevu. Eden najstarejših med njimi je bil gotovo 88-letni Pavle Poravne iz Nožic, ki jc v Stolu pustil kar 39 let svojega dela, najprej kot delavec, nato pa kot mojster v stolarni, kasneje pa v neserijski delavnici, kjer so uvajali in preizkušali nove modele pohištva. »Lepo je, da so se spomnili na nas,« je dejal. Bogata in plodna je bila 90-letna zgodovina dupliške tovarne pohištva, saj so njeni izdelki znani po vseh celinah sveta. Kako pa naprej? O tem pa v Stolu niso preveč gostobesedni. Rešiti morajo vprašanje denacionalizacije in pošteno razrešiti vozel lastninskega preoblikovanja podjetja. Nato pa bo verjetno znan tudi odgovor na to vprašanje. Kaj pa 0 tem misli glavni direktor Marjan Lrh, smo lahko prebrali v priložnostni publikaciji. Med možnostmi od tehnološke povezave s tujimi partnerji do uvoza poceni proizvodov se zavzema za tako »strategijo razvoja v prihodnosti, ki bo temeljila na dizajner-skem konceptu, ki se giblje na subtilni meji med kreativnostjo in potrebami kupcev in temelji na ergonomnskih raziskavah in osnovnih humanističnih principih ter je nadgrajen z visoko kvaliteto izdelave«. V upanju, da bo Stol tudi v prihodnje znal izbrati pravo pot, Stolovim delavcem ob visokem jubileju tudi naše iskrene čestitke! F. S. Kupimo enosobno stanovanje v Kamniku (lahko tudi starejše) v izmeri okoli 33-40 m2. Telefon: 831-502. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Evrocvet 94 v Arboretumu Festival žarečih dalij Letošnja mednarodna razstava cvetja Evrocvet 94, ki je potekala v Arboretumu v Volčjem Potoku od 9. do 13. septembra, je obiskovalcem ponudila na ogled čudovito pisane travnike z značilno jesensko rožo - dalijo. Tam, kjer je spomladi cvetelo milijon tulipanov, je tokrat ponujalo svoje pisane barve čez sto vrst dalij v več kot 60 barvnih odtenkih. Pravijo, da je cvet dalije iz Južne Amerike prispel v Španijo pred dvesto leti. Španski botanik Don Antonio Jose Cava-nilles je rastlino poimenoval Dahlia pinnata po švedskem botaniku dr. Andreasu Dahlu. Iz Madrida je semena dalij pošiljal botaničnim navdušencem po vsej Evropi. Konec 18. stoletja so se že pojavile prve nove sorte, katerih število je raslo iz leta v leto. Leta 1969 so v Angliji našteli že 15000 sort. Vrtnarji Arboretuma so se tudi tokrat zelo potrudili, da so s posaditvijo več tisoč dalij obi- Treba je reči, da so ob teh podobah mnogi sicer domiselno oblikovani aranžmaji ostali kar nekako odmaknjeni v senci košatih dreves in pod belimi paviljoni. Vendar so se tudi tu obiskovalci lahko srečali z zanimivimi idejami za oblikovanje cvetja. Posebna popestritev okolja so bili tudi modeli konj, katerih repi so se v vetru pozi-bavali iz grmovja pri vhodu v park. Prodajalci cvetja, sadik, semen in vrtnarskih pripomočkov od vsepovsodso spet napolnili stojnice na parkirnem prostoru. Nekateri med njimi so sicer malo potarnali. da kupcev ni bilo toliko, kot spomladi, vendar pravijo, da bodo v Volčji Potok še prišli. Med obiskovalci je bilo tudi precej šolske mladeži, saj smo samo v torek dopoldne, ko je bil zadnji dan razstave, na parkirnem prostoru našteli 16 avtobusov. Organizatorji so mladini ponudili ogled za 200 SIT, med tem ko so morali odrasli za vstop odšteti 500 SIT, skupine pa po 400 SIT. (fs) Travniki s tisočerimi dalijami so odeli Arboretum v vse mavrične barve. Ustanovili smo strojni krožek za medsosedsko pomoč Tudi štorklja ob Velikem jezeru in druge vodne ptice so lepo dopolnilo življenja v cvetočem parku. skovalcem pričarali enkratne podobe oblikovanih gredic z žarečimi cvetovi vseh mavričnih barv. Iniciativni odbor, ki je vodil priprave za ustanovitev, je sklical ustanovni zbor v petek, 2. septembra 1994, v prostorih občine Kamnik. Ustanovnega zbora se je udeležilo 23 zainteresiranih bodočih članov ter gostje: Judita Mlinar-Kern, predstavnica IS občine Kamnik, mag. Marjan Dolenšek, ing. Peter Berlec, ing. Anton Jagodic, dipl. ing. Marta Kos in ing. Ana Pavčič, sodelavci Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelka za kmetijsko svetovanje. Namen združenja, kot smo zapisali v pravilih, je vzpodbujanje in organiziranje medsosedske osebne in tehnične pomoči med člani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, predvsem v obliki: - uporabe tehničnih sredstev, predvsem kmetijskih strojev, orodja in druge tehnične opreme; - izmenjave izkušenj in svetova- 25-lettiica Knjigarne Kočna Rezka Tonin, poslovodkinja Knjigarne Kočna, srečnemu izžrebancu Andreju Drolcu z Raven, učencu OŠ Toma Brejca, predajo kolo, ki sta ga bila oba z očetom zelo vesela. Kolo ho še kako prav prišlo družini v odmaknjeni hribovski vasici v Tuhinjski dolini. Malo je Kamničanov, ki ne bi poznali Kočnine knjigarne ob Ljubljanski cesti. V svojem 25-letnem uspešnem poslovanju je dolga leta zadovoljevala potrošnike kot edina knjigarna v Kamniku. Zadnjih pet let knjigarno uspešno vodi poslovodkinja Rezka Tonin iz Šmarce. Vseskozi se zaposleni trudijo ustreči prav vsakemu kupcu. Še posebno pozornost namenjajo šolarjem, zato so povezani z vsemi šolami v naši občini. Uspešno sodelovanje z učitelji šol je že obrodilo sadove in tako načrtujejo tudi v prihodnje. Staršem pomagajo po najkrajši in najcenejši poti priti do šolskih učbenikov. V soboto, 10. septembra, so pripravili nagradno žrebanje pred knjigarno za vse tiste, ki so si s prednaročilom zagotovili šolske knjige bodisi v knjigarni Kočna ali pa preko svoje šole. Seveda se je žrebanja udeležilo veliko radovednih otrok, staršev in šolskih delavcev. Zaposleni v knjigarni se zavedajo, da brez dobrega sodelovanja z učitelji, ravnatelji, šolskimi knjižničarji, razredniki, starši in tudi drugimi ne more biti uspehov in take odzivnosti. Za dosedanje sodelovanje se vsem lepo zahvaljujejo in obljubljajo zvestobo kupcem. VERA MEJAČ Varna pot v šolo 8. septembra so šole v naši občini namenile nekaj več pozornosti varni poti v šolo naših najmlajših učencev. Veliko prvošolcev se je te dni prvič pojavilo v prometu in se šele učijo pravilnih korakov po pločniku in prehodu za pešce. Prve dni je za varno šolsko pot skrbelo precej kamniških policajev in članov civilne zaščite. Vsi udeleženci v prometu moramo narediti vse, da bo šolska pot varna vse šolsko leto. Zavedati se moramo, da so otroci na cesti nepredvidljivi in da zelo različno reagirajo. Pa srečno, otroci! VERA MEJAČ Izvršni svet SO Kamnik po sklepu 92. seje z dne, 28. 9. 94 objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE EKOLOŠKO USMERJENIH TURISTIČNIH PROGRAMOV V OBČINI KAMNIK Prijava na razpis naj vsebuje: - kratko idejno predstavitev programa - večstopenjsko izvedbo s stroški realizacije, predvidenimi učinki programa, deleži in imenovanimi sofinancerji. Rok za prijavo na razpis je 20. oktober 1994. Prijave pošljite na naslov: OBČINA KAMNIK (Za eko-turistične programe) Glavni trg 24, 61240 KAMNIK. Učiteljica Natalija Ajdovec je učence 1. b razreda OŠ F. Albrehta seznanjala s prometnimi pastmi v bližini šole. nje pri smotrni uporabi strojev, opreme, zgradb in organizaciji proizvodnje; - osebne vzajemne medsosedske pomoči (npr. v primeru nesreče, smrti, bolezni, delovnih konic); - organiziranja različnih oblik usposabljanja (predavanja, ogledi, razprave, itn.). Podrobneje je namene in cilje združenja predstavil mag. M. Dolenšek. Povedal je, da imajo slovenski kmetje slabe izkušnje z ra-zičnimi oblikami kooperacij, »združevanjem dela in sredstev« ter podobno navlako iz prejšnjega sistema. Strojni krožki niso nikakršna nova skovanka kmetijske politike, temveč so prenos uspešne rešitve naših severnih sosedov, ki se ubadajo s podobnimi problemi kot slovenski kmetje: preveliki stroški zaradi premajhne velikosti posesti. Strojni krožek je organizirana oblika medsosedske pomoči, zato je prostovoljno združenje kmetov nekega območja na društveni osnovi. Za razliko od običajne medsosedske pomoči, ki je omejena le na bližnje sosede, se pri strojnih krožkih sodelovanje pri uporabi kmetijske mehanizacije razširi na območje celega krožka (več vasi, občina, itn.). Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih uporabljajo na svojih kmetijah, drugim članom. Lastnik stroja tudi z njim dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev, in so predhodno dogovorjene. Plačilo poteka običajno brezgotovinsko preko banke. Krožek je namenjen le informiranju članov o potrebah in prostih zmogljivostih oz. usklajevanju sodelovanja med naročniki in ponudniki. Koristi so predvsem povečanje rabe in s tem zmanjševanje stroškov uporabe kmetijske mehanizacije. Kmetije, ki imajo stroje, te bolje izkoristijo in tako zmanjšajo stroške uporabe. Številne kmetije (predvsem mešane in dopolnilne, za določena dela pa tudi čiste) pa si tako zagotovijo strojne storitve s sodobno mehanizacijo, ki si je sami ne morejo nabaviti ali pa bi bila nabava povsem neracionalna. Družinski člani mešanih in dopolnilnih kmetij se lahko bolj posvetijo svojemu osnovnemu poklicu. Razbremenitev družinskih članov je navadno precejšnja, posebno to velja za gospodinje na mešanih kmetijah. Strojni krožki dejansko prispevajo k ohranitvi agrarnopolitično zaželene kmečke posestne strukture v Sloveniji. S širitvijo strojnih krožkov bi se povečala tudi kakovost del. saj se s pogostejšo rabo povečajo tudi kmetove izkušnje in znanje. Za posamezna dela se zelo dobro usposobijo in jih opravijo hitro in zanesljivo. Zelo pomemben je tudi družabni in socialni vidik sodelovanja v strojnih krožkih. Člani sodelujejo tudi na drugih področjih, predvsem si pomagajo v primeru bolezni, nesreč itn. Poleg naravnih in družbeno gospodarskih pogojev (velikost kmetij, proizvodne usmeritve) je pogoj za nastanek strojnih krožkov predvsem pripravljenost za sodelovanje. Sodelovanje v strojnem krožku temelji na osnovnih zadružnih načelih - vzajemnosti in solidarnosti. Poleg tega je nujna primerna mera zaupanja, tolerantnosti in zanesljivosti. Strojni krožki so organizirani kot društva. Dejavnost strojnega krožka ustreza osnovnim namenom združevanja občanov v društva, saj so nameni združevanja idealistični (organiziranje sodelovanja med člani in njihovo informiranje), ne pa materialni (pridobivanje dohodka v krožku). Delo krožka (društva) poteka po veljavnih družbenih normah in v skladu z zakonom o društvih. V svojem imenu in v imenu občine Kamnik jc vse navzoče pozdravila ga. Judita Mlinar-Kern ter spregovorila o pomenu takega združenja, opozorila na prakso takih društev v sosednji Avstriji ter zaželela uspešno sodelovanje in obljubila, da bo občina delovanje takega društva podpirala. Po opravljeni razpravi smo prisotni združenje tudi ustanovili, sprejeli pravila delovanja in izvolili organe društva. Zaželeno je, da se v združenje za medsebojno sosedsko pomoč vključi čimveč zainteresiranih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Da bo strojni krožek lahko dobro deloval, je pomembno tudi zadostno število vključenih kmetijskih strojev zaradi zadostne ponudbe uslug. Novi člani se zaenkrat lahko vpišejo pri svetovalcu za kmetijsko dejavnost ing. P. Berlecu v Kamniku in ing. A. Jagodicu v Komendi. ANTON JAGODIC Učiteljica Majda Pogačnik in njen 1. a razred so si promet ogledovali ob zelo prometni cesti. V. MEJAČ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 7. oktobra 1994, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: GLASBENA ZAPUŠČINA KAMNIŠKEGA SKLADATELJA JAKOBA FRANČIŠKA ZUPANA Razstava bo odprta do 23. oktobra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Petek, 14. oktobra 1994, ob 19. uri Župnijska cerkev na Šutni MUŠICA AETERNA: HUBERT BERGANT - ORGLE Koncert ob umetnikovi 60-letnici. Vstop prost! VABLJENI! Po Dnevih narodnih noš 94 Letos pestrejši program Slovenske ljudske viže s Kostelskega so zaigrali in zapeli Prifar-ski muzikanti iz Fare oh Kolpi. (V. M.) Prekmurski pozvačin Štefan Novak se je s svojo pisano opravo in zvonci po nekaj letih spet udeležil naše prireditve Nadaljevanje s 1. strani Krt, Nagelj, Bratje Poljanšek, Stoparji in še nekateri, ki so z moderno glasbo ugajali zlasti mlajšim obiskovalcem prireditve. Posebej velja omeniti skupino Transcendence, ki je izvajala meditativno glasbo. Kot uvodni prireditvi sta bili odprti tudi dve zanimivi razstavi, razstava slik Leona Homarja Podobe Kamnika v Galeriji Ma-jolka ter Kamnik in okolica na starih razglednicah iz zbirke Marka Korenčana v Razstavišču Veronika. Na osrednji prireditvi povorki narodnih noš skozi mesto, ki je letos potekala od ploščadi pred Matično knjižnico do kulturnega doma pri Kemijski industriji, je sodelovalo prek 700 udeležencev. Poleg že omenjenih folklornih skupin smo v sprevodu lahko videli ob številnih domačih tudi že stalne udeležence tc prireditve iz Komende, kjer so letos ustanovili Društvo narodnih noš, Šmarce, Mengša, Domžal in okolice Ljubljane. Po nekaj letih se je s svojo skupino spet pojavil znani prekmurski pozvačin Štefan Novak s svojo skupino. Mnoge skupine so se pripeljale na vozovih ali kočijah, saj smo našteli okrog 20 okrašenih voz, med njimi so posebno pozornost zbudili tudi Tunjičani s svojo volovsko vprego. Na čelu povorke so z zastavami jezdili konjeniki, državno zastavo je že po tradiciji na konju nosil Avgust Ogrinec iz Mekinj. Za strumen korak udeležencev povorke so poleg domačih godbenikov, ki so jih prvič, si- Člani kulturnega društva Planšar so na ploščadi pod Malim gradom predstavili pastirske pesmi, šege in običaje z Velike planine. Letos so planšarice med planinskim cvetjem ponudile tudi . značilni velikoplaninski sir — trnič. Gospodinje iz Tuhinjske doline so napekle polne jerbase dobrot. Tudi letošnjega sladkega mošta ni manjkalo. cer še skromne po številu, spremljale kamniške mažoret-ke, poskrbeli še godbeniki iz Domžal, Mengša in Moravč. Ponudba na preko 50 sejemskih stojnicah od petka dalje sicer ni zadovoljila slehernega okusa, pa vendar je predstavljala že tradicionalno dopolnitev Dnevov narodnih noš, še posebej pa to velja za stojnice v Maistrovi ulici, kjer so predstavili izdelke domače obrti in njihovo izdelavo. Tu so veliko pozornost pritegnili lončarji, klekljarice, izdelovalci cekar-jev, gorjuških pip, kamniških majolik, košev in drugih domačih izdelkov. Za domače dobrote iz kmečke peči in kleti pa so tudi tokrat poskrbele žene in dekleta iz Tuhinjske doline. Sodeč tudi po glasovih obiskovalcev so letošnji Dnevi narodnih noš, ki se jih je po nekaterih ocenah udeležilo okrog 15000 ljudi, kar uspeli. Prirediteljem, Turističnemu društvu Kamnik, je bila za njihov trud in prizadevanje še posebej v zadovoljstvo pisna čestitka predsednika občinske skupščine Maksa Lavrinca. Občina Kamnik je bila namreč pokrovitelj prireditve. Čeprav bi precejšen del dogajanj lahko poimenovali z »oktoberfestom«, je vendarle treba priznati, da tudi to nekako sodi zraven, zaradi tega, ker bi tega obiskovalci pogrešali, pa ne nazadnje tudi zaradi tega, ker samo tako lahko kapne kak tolar za pokritje ne ravno majhnih stroškov s kulturnim delom prireditve. Seveda je treba pohvaliti razumevanje občine in tistih kamniških podjetij ter samostojnih podjetnikov, ki so razumeli, da tako velika prireditev lahko bolje uspe samo z njihovo pomočjo. Že zdaj pa je jasno, da se bo treba na prihodnje jubilejne 25. Dneve narodnih noš takoj začeti pripravljati in se z združenimi močmi prizadevati za še kakovostnejši kulturni del programa. F. SVETEL! PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ sobota, 1.10. kapelica na Veliki planini ob 11. uri planšarski golaž PD »Bajtar« Stahovica tel. 825-407 nedelja, 9. 10. nogometna tekma na Korošici PD Kamnik tel. 831-345 nedelja, 9.10. družinski izlet na Gorjušo - Jamarski dom (muzej), Železna jama MC Kamnik tel. 817-058 sobota, 15.10. Mali Turn - Kofce PD Kamnik tel. 831-345 sobota, 15.10. Kuzma (Prekmurje) TD Kamnik tel. 832-011 sobota, 22. 10. Repov Kot - Srebrno sedlo PD Kamnik tel. 831-345 IS občine Kamnik, področje za podjetništvo in turizem Ob odobravanju številnega občinstva se je dolga vrsta gorenjskih noš pomikala skozi Samčev predor. Tudi Trg svobode je letos prvič zaživel z narodnimi nošami. Prav po svoje so ga oživeli tudi mladi plesalci iz Vopovelj na Gorenjskem. Pravi sejemski vrvež je tiste dni vladal na Glavnem trgu sredi Kamnika. VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, RASPOV PREHOD 2 TEL. ST.: 831-327 TEL IN FAX: 817-017 Otroci, če želite v vrtcu preživeti prijetne in zabavne urice s svojimi sovrstniki ob igri, poslušanju pravljic, petju, likovnem ustvarjanju ter gibalnih igrah, prosite starše, naj vas pripeljejo v naše vrtce. Vabimo otroke med 3. in 4. letom starosti, ki niso vključeni v redne vzgojnovarstvene oddelke, da pridejo k IGRALNIM URICAM. Pripravili jih bomo v: - VVE Rožle, Raspov prehod 2, - VVE Tinkara, Klavčičeva 1, - VVE Pestema, Groharjeva 1, - VVE Pedenjped, Jakopičeva 27. Otroke, stare od 4 do 5 let vabimo v CICIBANOVE URICE, ki jih bodo vodile, tako kot do sedaj vzgojiteljice zunanje priprave na šolo. Nekateri otroci in starši že poznate naše delavnice, drugi pa jih boste odkrili na novo. Delavnici, ki ste jih pridno obiskovali v lanskem šolskem letu in ki bosta tudi v letošnjem, sta: - glasbena delavnica »ZAPOJMO SKUPAJ« v VVE Pestema za otroke od 4 do 7 let in - likovna delavnica v VVE Rožle za otroke od 5. do 7. leta. V letošnjem šolskem letu pa bodo na novo delavnice v naslednjih enotah: - VVE Rožle - PRAVLJIČNI IZVIR - za otroke od 5 do 7 let, - VVE Pestema - likovna delavnica - za otroke od 4 do 7 let, - VVE Mehurčki, Komenda - v šolski telovadnici - za otroke od 5 do 7 let - VESELA TELOVADBA SKUPAJ S STARŠI. Pisne prijave, ki morajo vsebovati priimek in ime otroka, rojstne podatke in naslov, pošljite na VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, Raspov prehod 2, do 15. 10. 1994. Starši in otroci boste po 20. 10. 1994 vabljeni na sestanke, kjer vam bomo predstavili program in urnike srečanj. RAVNATELJICA VVZ MARINKA BOROŠA Počitniška podoba na razpotju Kako je Walter »po slovensko« videl Svilanit in Kamnik Pod milim nebom si je izbral prostor za priročni »atelje« (kričeč oranžni golf). Na drugi strani Srednješolskega centra v Novem trgu se mu je ponujal čudovit pogled na Mali grad. Tako ga je občutil mladi VVal-ter KIKEIJ, ki je ves prevzet od lepot Kamnika upodabljal pogled na leseno desko. Da spomin nanj nikoli ne bo iz-bledel. Sonce je poljubljalo kuštravo glavo mladega popotnika. Ves zamaknjen ni opazil mimoidočih, ki so občudovali nenavadno, edinstveno vnemo mladega ustvarjalca. Svojevrstno občudovanje pa so požele tudi njegove superee s kričečim zelenim napisom Adidas, ki so »krasile« dolge noge zamaknjenega mladeniča. A zgodba o znamenitih supergah je že druga. O njej le to, da po lastnikovih besedah pripoveduje o človeški neumnosti, ki je zaradi reklamne nalepke pripravljen odšteti lepe denarce, namesto da bi te sam dobil od proizvajalca, ker ga reklamira. Zgodbe o človeški neumnosti se ne bi dotaknili, če ne bi prav ta izdajala zrelo in neposredno pronicljivost lastnika superg, mladega VValterja Kik-Ija, sina slovenskih staršev, rojenega in še vedno živečega v malem sivem mestu na severu Bavarske. Študenta, ki je svojo bodočnost zapisal oblikovanju in vzorčenju tekstila. Že dolgo si je želel dopolniti svoje znanje s prakso v slovenski tekstilni tovarni. Želel in uspel! Meni nič tebi nič je pozimi potrkal na vrata Svilanitovega razstavnega prostora na sejmu HEIM-TEX v Frankfurtu in povedal svoje želje. Očarala ga je nova kolekcija Svilanitovih izdelkov VERONIOUE, nas pa pogumni mladi mož, ki je tako simpatično klatil slovenščino, obarvano s tolminskim govorom. Kaj nam je preostalo drugega, kot da smo ga z radostjo povabili v Kamnik in v Svilanit. V mesto in tovarno, kjer sta »doma« kar dve Veroniki. »Nepopisna radovednost me je tako priganjala, da sem se na dolgi poti iz Nemčije ustavil le dvakrat. Čimprej sem želel priti v tisti, meni nepoznani Kamnik. Kako presenečen sem bil, ko sem prispel. Prevzele so me baročne cerkve, barvaste hiše in starodavne stavbe v 'naročju planin'. A kaj bi hvalil vaše mesto, saj sem spoznal, da se Kamničani zavedate svojega zaklada. Še posebno pa se mi dopade, da mesto ni pokvarjeno od turizma in za turizem, čeprav mu več prenočitvenih možnosti ne bi škodilo. Moje bivanje v Kamniku pa mi je ponujalo tudi »domovinsko' priložnost, da se materin jezik 'govori in obnovi'. Tako sem kot sin slovenskih zdomcev od svojih staršev naučen. In po pravici vam povem, veliko sem govoril. Zato se imam zahvaliti gostoljubnemu in prijaznemu sprejemu številnih Kamniča-nov, ki sem jih srečeval na vsakem koraku. Pa naj bo to pri prijaznem lastniku gostišča 'pri Cesarju', kjer sem domoval, v Planinki, kjer sem kosil, v tovarni, kjer sem delal, še celo na cesti jih ni manjkalo.« Tako pripoveduje Walter svojo zgodbo in jo nadaljuje: »Že prvi delovni dan v Svila-nitu meje vsega prevzelo spoznanje, da bom praktično in po slovensko videl (tako iskreno Walter pripoveduje o svojih vtisih - videti po slovensko je čisto drugače kot videti po nemško, op. p.), kar sem se v Nemčiji teoretično naučil. Z delavci smo se kar hitro spoznali in se prav prijazno pozdravljali. Veliko sem jih spraševal in od njih še več izvedel. Včasih celo več in bolje kot od profesorjev v šoli. Kako hitro so minevali dnevi! Vse me je zanimalo. Človeku prav nič ne škodi, če spozna celotno obdelavo tekstila. Še posebno so me prevzeli nekateri, že kar zastareli stroji, ki jih v Nemčiji ni več. A to je tisti dobiček, dragocena izkušnja, ki jo ljudje velikokrat prezrejo, ko zavržejo staro reč. Nikjer drugje se princip dela ne vidi bolje kot 817-058 817-316 Gornji številki sta številki telefona za otroke, mladostnike, starše in ostale, ki bi se radi pogovorili s kom, bi radi kaj sporočili ali opozorili na kakšen problem. Prisluhnili vam bodo ljudje, ki znajo predvsem poslušati, potrudili pa se bomo tudi skupno reševati probleme. Pokličete nas lahko vsak četrtek od 18. do 19. ure. Ob tem času se lahko tudi osebno oglasite pri nas na MLADINSKEM CENTRU KAMNIK, Glavni trg 23 (stari hotel Planinka, I. nadstropje). Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik prav pri starem stroju. Zame, kot oblikovalca, pa je pomembno, da razumem postopek tehnologije, kajti moja risba s še tako čudovitim vzorcem ostane le lepa podoba na kosu papirja, če ne more zaživeti po tehnološkem postopku na izdelkih. Seveda sem se najbolj 'doma' počutil v vzorčnih ateljejih. V oddelku svile sem se nekaj malega naučil patronirati in tako spoznal pestrost in zahtevnost tega dela. V vzorčnem ateljeju frotirja pa sem se seznanil z modernim računalniškim patroniranjem in s sestavljanjem koloric za brisače. Zame povsem nova izkušnja pa je, da se risarke in oblikovalke tako dobro razumejo in spoštujejo, kar je prav presenetljivo za ženski kolektiv. Čeprav je Svilanit lahko »srečen«, da se je rešil iz izgub bivšega jugoslovanskega trga in da prodaja vedno več v tujino, pa se bo prav gotovo še srečeval s težavami. Lastninjenje tovarne bo prav gotovo pretresalo odgovornost in pravice vseh zaposlenih. Ob tem, da so plače delavcev majhne in bodočnost še nejasna, bo predvsem vodstveni kader tisti, ki bo moral storiti vse za razpoloženje, predvsem pa delovno motivacijo.« Mlademu VValterju med šest-tedenskim bivanjem res ni prav nič ušlo. Z odprtimi očmi je hodil med nami in se učil iz dobrega in slabega. Bodočnost Kamnika vidi v nepokvarjeni, pristni lepoti, Svilanitovo pa v dobrih idejah in kvalitetnih izdelkih, kar tovarna že dokazuje s frotirastimi izdelki blagovne znamke Veronique. Pred dobrim tednom se je Walter Kikelj s svojim živopi-sanim jeklenim konjičkom odpeljal domov. Slabo naspan, a srečen, ker je zadnji večer preživel med dobrimi ljudmi iz Svilanita. Prispelo je že njegovo pismo. Del smo ga povzeli v tem prispevku. Na koncu piše, da je praksa v Svilanitu velik dobiček k njegovemu zna- Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 nju, mestece pa oaza, kamor se bo kmalu zopet vrnil na obisk. Ne bo slučajno, če ga boste srečali na Kamniškem sedlu ali Veliki planini. Kot tudi ne, če boste mladega moža s spleteno tanko kito na hrbtu srečali med raziskovanjem cerkvice in razvaline na Malem gradu. In če boste stikali za toplimi Svilani-tovimi rutami, vam bo morda prišla v roke mehka volnena ruta, ki ji je VValter vdihnil vzorec vrtnic. Seveda jo bo s ponosom nosila tudi Walterjeva mama. IVANA SKAMEN Teden otroka 1994 Teden med 3. in 10. oktobrom jc TEDEN OTROKA in TEDEN VARNOSTI V CESTNEM PROMETU. Na Mladinskem centru smo sklenili, da bomo letos »praznovanje« organizirali malo drugače. Želimo si, da bi bili otroci čim bolj aktivni in da bi k sodelovanju privabili tudi starše. Zato vabimo otroke ZBIRALCE (kamnov, mineralov, korenin, školjk, značk, prtičkov, starin itd.) in otroke, ki znajo plesti ZAPESTNICE PRIJATELJSTVA, da se predstavijo v tem tednu. Mi pa vam pripravljamo PLESNO POPOLDNE, LUTKOVNO PREDSTAVO in DRUŽINSKI IZLET. Tudi risali bomo, mi »ta na mali« po asfaltu, občinske bolj ali manj znane osebnosti pa na papir (da bo malo heca!). V tednu otroka bomo poprosili posamezne športne sekcije, če lahko prisostvujemo njihovim treningom in se jim pridružimo. Organizirali bomo »hokejsko« tekmo na rolerjih! O točnem razporedu dogodkov boste obveščeni z dopisi in Plakati Za MC-KAMNIK HELENA STERLE Izvršni svet občine Kamnik RAZPISUJE na osnovi sklepa Izvršnega sveta z dne 7. 9.1994 1. javno prodajo z zbiranjem ponudb za odprodajo nepremičnin z oznako »SADNIKARJEVA HIŠA« v centru mesta Kamnika in sicer: - det pripadajočega stavbnega zemljišča, pare. št. 112 k.o. Kamnik v izmeri 187 m2; - stanovanjski objekt Glavni trg 18 z delom pritličja, celotno I. nadstropje in II. nadstropje s terasami. Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 247.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Kupec lahko kupnino plača v treh enakih obrokih: prvi obrok ob podpisu pogodbe, drugi obrok do 30. 10. 1994, tretji obrok pa najkasneje do 31. 12. 1994. Varščino v višini 10% od izklicne vrednosti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine plačajo ponudniki na žiro račun Občine Kamnik številka 50140-630-13705. Potrdilo o vplačani varščini morajo ponudniki predložiti v ovojnici skupaj s ponudbo za odkup nepremičnin po tem razpisu. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili brez obresti najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb. Uspeli ponudnik mora v 30 dneh po uspeli javni prodaji skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Ponudniki, ki so fizične osebe, morajo ob odpiranju ponudbe predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe pa morajo predložiti pooblastilo ponudnika in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve, povezane s prenosom nepremičnin, plača kupec. Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno« in bodo prodane ponudniku, ki bo ponudil najvišjo ceno in zadostil pogojem razpisa. Obveznosti uspelega ponudnika Uspeli ponudnik bo na kupljeni parceli lahko zgradil poslovno ali stanovanjsko stavbo s štirimi etažami po že pridobljenih kompletnih projektih ali po svoji zasnovi v skladu z zahtevami sprejetega ureditvenega načrta K-1 Center. Cenjene ponudbe pošljite najkasneje v 20 dneh od objave na naslov Občina Kamnik, Sekretariat za okolje In prostor, Glavni trg 24, 61241 Kamnik, v zaprtih kuvertah s pripisom: »PONUDBA - SADNIKARJEVA HIŠA - NE ODPIRAJ«. Odpiranje ponudb bo prvi delovni dan po poteku roka ob 9. uri v sejni sobi št. 9 (pritličje), Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in ogledom nepremičnin in tehnične dokumentacije lahko dobite pri podjetju SKG Kamnik, Steletova 8, telefon 811-067, vsak delovni dan med 8. in 12. uro. 2. javno prodajo z zbiranjem ponudb za odprodajo nepremičnin v začelju Planinke v centru mesta Kamnika, in sicer: - stavbno zemljišče pare. št. 116/3 k.o. Kamnik v izmeri 138 m2 z obstoječo kletno stavbo, - stavbno zemljišče, del parcele s pare. št. 118/3 k.o. Kamnik v izmeri 10 m2, - stavbno zemljišče, del parcele s pare. št. 116/1 k.o. Kamnik v izmeri 7 m2, - del prostorov zahodnega dela gostišča Planinka v I. nadstropju in podstrešju v netto izmeri 60 m2, ki je na delu parcele s pare. št. 113 k.o. Kamnik. Izklicna cena za vse navedene nepremičnine je 80.595,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Kupec lahko kupnino plača v dveh enakih obrokih. Prvi obrok ob podpisu pogodbe, drugi obrok pa najkasneje do 31. 10. 1994. Varščino v višini 10% od izklicne vrednosti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine plačajo ponudniki na žiro račun Občine Kamnik številka 50140-630-13705. Potrdilo o vplačani varščini morajo ponudniki predložiti v ovojnici skupaj s ponudbo za odkup nepremičnin po tem razpisu. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili brez obresti najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb. Uspeli ponudnik mora v 30 dneh po uspeli javni prodaji skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Ponudniki, ki so fizične osebe, morajo ob odpiranju ponudbe predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe pa morajo predložiti pooblastilo ponudnika in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje ^edež v Republiki Sloveniji. Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve, povezane s prenosom nepremičnin, plača kupec. Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno« in bodo prodane ponudniku, ki bo ponudil najvišjo ceno in zadostil pogojem razpisa. Obveznosti uspelega ponudnika Uspeli ponudnik bo na kupljenih parcelah lahko zgradil poslovno ali stanovanjsko stavbo s štirimi etažami po že pridobljenih kompletnih projektih ali po svoji zasnovi v skladu z zahtevami sprejetega ureditvenega načrta K-1 Center. Glede na to, da bo uspeli ponudnik pridobil v I. nadstropju in podstrešju gostišča Planinka obstoječe prostore, bo moral na svoje stroške zgraditi kletne prostore v netto izmeri 61,50 m2 za gostišče Planinka in zagotoviti prostor za garažo v izmeri 16,75 m2 za sosednjega lastnika. Cenjene ponudbe pošljite najkasneje v 20 dneh od objave na naslov SO Kamnik, Sekretariat za okolje in prostor, Glavni trg 24,61241 Kamnik, v zaprtih kuvertah s pripisom: »PONUDBA - ZAČELJE PLANINKE - NE ODPIRAJ«. Odpiranje ponudb bo 1. delovni dan po poteku roka ob 9. uri v sejni sobi št. 9 (pritličje), SO Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in ogledom nepremičnin ter tehnične dokumentacije lahko dobite pri podjetju SKG Kamnik, Steletova 8, telefon 811-067, vsak delovni dan med 8. in 12. uro. Izvršni svet SO Kamnik 50-letnica dogodkov iz osvobodilnega boja Gorenjska 1944 V soboto, 10. septembra, je bilo v Sobcu pri Bledu spominsko srečanje borcev in aktivistov NOB Gorenjske - Gorenjska 1994. V organizaciji občinskih odborov ZB je bila pripravljena zelo zanimiva in vsebinsko bogata prireditev. Poleg predstavitve Gorenjske med NOB, udeležbe ljudi v boju proti okupatorju, o žrtvah, ki jih je ta boj zahteval, je ta prireditev izzvenela tudi kot obsodba vseh. ki skušajo razvrednotiti pomen in vlogo NOB. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je v svojem nagovoru več kot tisočglavi množici posredoval vrsto ugotovitev in mednarodno priznanih resnic. NOB je bila edina, ki se je odločno uprla okupatorju in njegovim sodelavcem, zato bodo organizacije ZB storile vse, da se ohrani resnica in pri tem ne bodo opustili nobenih napo- Poide Bibič in Andrej Kurent, rov, vključno s seznanjanjem v okviru tega srečanja je bila mednarodne javnosti, kar je v Lescah odprta razstava parti-izredno pomembno ob prihaja- zanskega tiska med NOB. Na-joči 50. obletnici zaključka II. stopil je tudi pihalni orkester iz svetovne vojne. Brez NOB ne Gorij. bi bilo današnje samostojne Srečanja v Sobcu so se udele-Slovenije, kar nekateri tako žili tudi Dorci in aktivisti iz zlahka pozabljajo. V nadalje- kamniške občine. V organiza-vanju je govoril o pomenu C'J' 7B Kamnika in Duplice je sprave in nujnosti, da strnemo lJa odpeljal poln avtobus. Ve-svoje vrste - vsi Slovenci, ne sel° razpoloženi smo se Kampa da netimo sovraštvo med _ ljudmi. To ne more roditi dobrih sadov za slovenski narod. V kulturnem programu so sodelovali številni umetniki. Celotni program so udeleženci srečanja sprejeli z navdušenjem in v celoti potrdili besede govornika Matjaža Kmecla. Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja je zapel več partizanskih in narodnih pesmi. Z umetniško besedo so nastopili: Milena Zupančič, ničani pridružili množici udeležencev, bili na prireditvi in se zadovoljni vračali v popoldanskih urah, odločeni, da ZB ne bo popustila pod nobenimi pritiski, ki smo jim priča v zadnjih letih. ZB se bo odločno uprla poskusom rehabilitacije domobranstva in sodelavcev okupatorja. ZB bo nastopila z zgodovinskimi dejstvi in močjo argumentov, podprtimi s konkretnimi dokumenti. Med potjo proti Kamniku smo se ustavili še v gostišču Črnivec blizu Brezij. Domov smo se pripeljali nekaj po 17. uri. STANE SIMŠIČ Kamniški udeleženci srečanja Peti tabor Slovenskih krščanskih demokratov Zahvala iz Motnika S tem javnim pismom se želim poimensko zahvaliti vsem, ki so omogočili obnovo regionalne in lokalnih cest v našem trgu. Tu gre predvsem za g. Miha Novaka, predsednika IS občine Kamnik, in g. Marka Magistra, predsednika Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Kamniku. G. Magister je na tem projektu zaoral ledino. Leta 1992 so ga, kot takratnega vodjo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, kot tudi njihovega sočlana. domačina g. Miha Novaka, s svojimi prošnjami za ureditev Motnika še dodatno vzpodbudili člani motni-škega krajevnega odbora SKD. Z veliko zavzetostjo, daleč preko siceršnjih poklicnih obveznosti, sta uspešno opravila njuno prizadevanje pri pridobivanju sredstev tako pri Ministrstvu za promet in zveze kot tudi v kamniški občini. Slednja je prispevala sredstva za obnovo motniških lokalnih cest. Hvala tudi g. Antonu Šajnu, direktorju Republiške uprave za ceste, in g. Marjanu Dvorniku, državnemu sekretarju Ministrstva za promet in zveze, da sta prisluhnila našim prošnjam, ki v prejšnjih desetletjih žal niso bile uslišane. Veseli smo bili vzpodbudnih besed g. Dvornika: »Cesta pomeni za kraj življenje. Po dobri cesti obišče kraj več ljudi, ki prinašajo s seboj nove, sveže ideje in pozitivne misli. S temi nam bo mogoče lažje premagati še marsikje zakoreninjeno staro miselnost, preživete simbole. Lažje bo graditi vse tisto, kar je dobro!« Še posebej smo se veselili roja-kovih besed, besed g. Miha Novaka: »Moje veselje je v tem primeru, kot domačinu, še toliko bolj popolno. Na ta način Izvršni svet občine izpolnjuje začrtan program, ki naj bi poskrbel za uravnotežen razvoj celotne občine. Dobre prometne povezave so tudi v preteklosti pripomogle, da je Motnik že 1. 1423 postal trg. Z novo ureditvijo spet dobiva nekdanji sijaj in pomen. Veseli me ta velika udeležba. Ko se stekajo prijateljska pota, je videti ves svet kot domovina. Še marsikaj bomo lahko storili, če bo naše vodilo delo, poštenje in prizadevanje za skupno blaginjo. Skupaj bomo zmogli!...«. Zahvala tudi našemu župniku gospodu Francu Hočevarju za lep blagoslovitveni obred s prošnjami in skupno molitvijo za varno vožnjo vseh uporabnikov teh cest. Hvala še motniškim krščanskim demokratinjam, ki so nape-kle in darovale pecivo in tudi vsem tistim, ki so pomagali pri sami organizaciji lepe proslave tega izrednega motniškega dogodka; tu mislimo na napovedovalki, pevce, člane Turističnega društva Motnik in trške skupnosti z g. Jožetom Semprimožni-kom na čelu in druge. BRANKO GORIČAN predsednik KO SKD Motnik ouna VOLANSERVIS d-- Slomškova 8, Mengeš tel.: 739-282, 737-755 - avtoservis, - trgovina z rezervnimi deli - pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA, - karoserijski deli po naročilu za vse tipe vozil eiFO - olja ELF - potrošni deli za japonska vozila po naročilu Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Kamniški krščanski demokrati smo se tudi letos udeležili tabora SKD, ki je potekal 10. septembra v Kostanjevici na Krki. Tabor, že peti po vrsti, so vzorno organizirali občinski odborniki SKD Krško. Pripravili so kopico vzporednih prireditev, ki so več kot pet tisoč udeležencem iz vseh krajev Slovenije in iz tujine nudile pestro dogajanje ves dan. Kamničani smo se odločili, da dopoldne obiščemo Kapucinski samostan v Krškem. V samostanski cerkvi Marije Device Brezmadežne nas je prisrčno sprejel edini tukaj delujoči pater, ki komaj še zmore velike obveznosti, ki jih ima z vzdrževanjem samostana. Po sveti maši nas je popeljal po samostanskih hodnikih, pokazal umetniška dela včasih številne družine kapucinov, prelistali smo neprecenljive knjige bogate knjižnice, občudovali čudovito vezene mašne plašče. Obogateni z lepimi vtisi smo nadaljevali proti Kostanjevici. Tam so se že dopoldne vrstila športna tekmovanja in okrogle mize o kmetijstvu, vinarstvu in družini. Uradni del je začel Pihalni orkester Videm, sledil mu je koncert Aleksandra Mežka. Nato sta nas pozdravila predsednik pripravljalnega odbora in predsednik SKD Krško. Glavna pozornost udeležencev je bila namenjena govoru predsednika SKD in slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Nekaj glavnih poudarkov: krščanski demokrati hočemo slovenski javnosti povedati, da kot sredinska stranka odklanjamo levi ali desni ekstremizem, narodnostno in socialno demagogijo, ki zavaja državljane. SKD je ena redkih strank, ki nikoli ni stala križem rok, ampak je z delom dosegla gospodarsko rast in zmanjšanje nezaposle- nosti. Zato ni težko razumeti tistih, ki bi nas radi potegnili iz vlade. Uspehi naših ministrstev so dobesedno moteči za stranke, katerih dosežek je predvsem močan glas. Združitev sorodnih strank bi omogočila večjo preglednost političnega prostora, volilcem pa omogočila lažjo izbiro. V primeru združitve s SLS sem pripravljen odstopiti kot predsednik SKD; spravimo glasove skupaj, pa vseeno, kdo bo predsednik. Množica ga je pozdravila z glasnim ploskanjem in tako potrdila pripadnost krščanski demokraciji, obenem pa izrazila voljo po skupnem delu tudi vnaprej. Z navdušenjem so bili sprejeti tudi predstavniki Slovencev iz tujine in člani prijateljskih strank iz tujine. Tabor se je nadaljeval z zabavnim programom pod velikim šotorom in z nastopom vokalnih in instrumentalnih skupin v samostanski cerkvi. Seve- Mrliška vežica že letos Za mekinjskim samostanom v Kamniku je KS Mekinje lansko pomlad začela graditi mrliško vežico. Sredstva za gradnjo so zbrali s samoprispevkom Mekinjčanov in prebivalcev tistega dela Godiča, ki spada v mekinjsko faro, precej pa tu- Mali oglasi Iščemo občasno varstvo za 10-mcsečnega sina, po možnosti na našem domu, ki bi kasneje bilo stalno. Tel.: 813-636. Prodam jedilni in krmilni krompir. Tel.: (064) 421-242. di s prispevki krajanov. Do konca lanskega leta so končali tretjo gradbeno fazo, v letošnjem letu pa bodo opravljena vsa dela, tako da bo mrliška vežica predana svojemu namenu. Ureditev okolice skupaj s hortikulturno ureditvijo bo morala počakati na naslednje leto. Sredstva za letošnje načrte so zagotovljena, prek zime pa se bo iz samoprispevka in drugih virov nabralo toliko denarja, da bodo zaključna dela dokončana. Po zagotovilih upravfjalca bo do tokrat urejen tudi novi del pokopališča v Mekinjah. M. R. induplati GOSTIŠČE IN PRENOČIŠČA NUDIMO VAM: - malice - poslovna kosila - hrano po naročilu - zabave za zaključene družbe - poročne večerje - prenočišča Pričakujemo vas v naši RESTAVRACIJI (v bližini tovarne INDUPLATI JARŠE) od PONEDELJKA-SOBOTE od 6.00-22.00 Telefon: (061) 721-476 (061) 721-911 int. 359 da pa je bil še vedno možen ogled vseh razstav v znameniti galeriji Božidar Jakac. Na poti proti domu smo se ustavili v Senovem in si ogledali moderno cerkev, ki je bila postavljena pred skoraj dvajsetimi leti. Župnik nam je prijazno razložil zgodovino nastajanja sakralne zgradbe, njeno zasnovo in umetniška dela v njej. Za konec smo skupaj zapeli nekaj pesmi in se podali na pot. Očarani nad prelepo naravo zelene Dolenjske smo se vrnili pod naše planine, kjer bomo vsak po svojih močeh skušali delati v dobro slovenskega naroda. Saj je ni večje »politike« od tiste, ki prisluhne sočloveku in mu pomaga. To je naša edina, a nemajhna dolžnost. Mislim, da bi mi tisoči članov in privržencev Slovenskih krščanskih demokratov v tem soglasno pritrdili. ANDREJ RIFEL-FELAN OBVESTILO KRAJANOM KOMENDE Krajevna skupnost Komenda obvešča krajane Komende, da se bo konec meseca spetembra 1994 pričela obnova primarnega vodovoda na relaciji Mla-ka-Komenda-Vodice. Zato prosimo vse kmete, ki še imajo posevke na predvideni trasi, da jih pravočasno pospravijo. V primeru kakršnihkoli težav oz. nesporazumov se obračajte direktno na KS Komenda, Zajčeva 23, tel. 841-323. Med obnovo bo tudi moten promet na nekaterih javnih cestah in poteh. Krajane prosimo za razumevanje. Ce se hočete zares naučiti računovodstva za mala podjetja, na tečaju v Kamniku, pokličite po tel. 831-517 (dopoldan) in 724-350 (popoldan) NA-BO ua TRGOVINA CASTOR Kamnik, Ljubljanska 31 tel.: 815-349 Gradbeni in inštalacijski material po ugodnih cenah: - na zalogi radijator]! Veha, uvoz iz Belgije, 10-letna garancija: ob plačilu z gotovino 5% popust - keramične ploščice - klinker ploščice - dimnik Schidel - pohištvene cevi - stiropor - novoterm - modularni blok - armaturne mreže za plošče - gospodinjski in tehnični plin Kamnik v jeklenem obroču »... Kamnik je ljubko starodavno mestece sredi zelenih planin......V mestu je še vedno živa tradicija sejmov in vsako leto priredijo povorko narodnih noš...« Besede so iztrgane iz knjižice, ki pripoveduje o lepotah našega mesta in vabi stran od velemestne naglice in izumetničenih turističnih središč — v romantični Kamnik, mesto z dušo v naročju gora. A gorje našemu mestu, če ga v imenu »višje omike« - civilizacije obiščejo ljudje, ki pločevinasto »navlako« brezčutno pustijo na zelenicah, ki (tudi) krasijo naše mesto. V vsej veličini se razkrije pohlep človeka, da za prgišče tolarjev sname masko in razkrije svojo pragmatičnost in plitvino do mesta in narave. Očitno je pomanjkanje duhovnosti in srca. A Dnevi narodnih noš v Kamniku so zapustili še drugačna spoznanja. Gre za pomanjkanje avtoritete, to pa vedno vodi v ignoran-co zakonitosti. Organizator je ponudil dovolj parkirnih prostorov. V samem mestu in bližnji okolici okoli dva tisoč. Ker je bil program Dnevov narodnih noš izjemno bogat in pester, je bila parkirnina, za videno in doživeto, zgolj simbolična. Nekaj več kot sto tolarjev na osebo, če računamo, da so se z avtom pripeljali na prireditev štirje obiskovalci. V soboto še manj, saj je bila parkirnina nižja. A ne govorimo o pomanjkanju avtoritete organizatorja, gre za avtoriteto tistih, ki jo v imenu države morajo imeti. In jo tudi uporabljati. Govorimo o Policiji, ki je mirno dopustila, da je pločevinasta »navlaka« stala na nedovoljenih in za parkiranje prepovedanih mestih. Da je tlačila občutljivo podrastje zelenic... V posmeh njihovi avtoriteti pa so parkirna mesta samevala. Po njihovem ravnanju sodeč je bil to praznično nedeljo v Kamniku dovoljen največji prometni kaos. Le kaj bi se zgodilo, če bi se po Kamniku zgledovali obiskovalci še večjih prireditev v mestih, kjer prirejajo velesejme in velike športne prireditve. A ne gre le za to! Gre tudi zato, da je policija mižala na obe očesi in ignorirala prizadevanja organizatorja, da mesto ne izgubi podobe zaradi parkiranja. Če bi bilo spoštovanje naravnega okolja bolj upoštevano v kulturi civilizacije, predvsem človeka, če bi bil razvoj bolj naravnan k popdiranju prijaznega odnosa med človekom in naravo, bi se v večji meri izognili onesnaževanju, pa tudi socialnim napetostim, rastočemu nasilju, popačenju duha... Če, če, če... Če tega med ljudmi primanjkuje, potem je zaščita Policije še toliko bolj pomembna in nujna! Ne v imenu ljudstva, temveč in predvsem vimenu varovanja slogana: »KAMNIK V NAROČJU PLANIN!« Prihajajo svinčeni dnevi Nazadržno se nam približujejo hladni severni tokovi, ki bodo deželo objeli v hladan dah. Življenje v naravi se bo umirilo in vse živo se bo poskrilo v topla bivališča. V tem živem svetu je človek najbolj agresiven, ker si ustvarja več toplote, kot jo potrebuje. Žival koristi samo tisto toploto, ki si jo sama proizvaja, človek pa si podreja vse vrste goriv, da si ogreva velika betonska bivališča. Res je, da je toplota vir življenja, toda današnji človek z energijo preveč razmetava. Posledice takega ravnanja so že vidne in otipljive. V našem ozračju se pojavlja ozonska luknja, morja so pretopla, poletja vroča, in zgoščena zračna plast. Znanstvena opozorila nič kaj dosti ne zaležejo. Zadnja ohladitev ozračja je že sprožila manjšo akcijo ogrevanja. Dimniki že puhajo v ozračje razne pline-odvisno, kaj posamezniki kurijo. Kot je bilo že večkrat rečeno, mesto Kamnik spada med tiste kraje, ki imajo zelo onesnaženo Stanovanjsko naselje v objemu smoga ozračje. Zeleni so s temi podatki že večkrat seznanili občinsko skupščino, občinsko upravo in občane. O tem, kaj je bilo na tem področju storjenega, da bi dihali čistejši zrak, ni veliko povratnih informacij. Eden od ukrepov naj bi bila prodaja kurilnega premoga, ki ima manj žvepla. Kdo in kako bo ta ukrep izvajal, ni rečenega nič konkretnega. Kurilna sezona je tu in mesto bo kmalu v objemu dušljivega smoga kot prešnja Tekstilna trgovina LANEN CVET Moste 74, Komenda vam nudi po ugodnih cenah: * metrsko blago: novi volneni modni vzorci, svila, brušeni cupro, čipke, kilogramsko blago... * moške in ženske bunde, flanela srajce, trenirke, jeans, bluzoni, puloverji, pižame, spodnje perilo, okrasne blazine... Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Možnost odloženega plačila! s s g g SERVIS v 7^73 84 09 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro Inštalacij. Zima se zanesljivo približuje! Tesnjenje vseh vrst oken in vrat. Do 30% toplotne energije izgubite skozi okna. Rešitev: naknadna montaža trajnih cevnih silikonskih tesnil (nemška tehnologija, uvoz). 10 let garancije, letne cene. Informacije in (061) 714-206. naročila: Pizzerija išče peka za peko pizz In dekle za strežbo. Telefon (064): 422-175 Oblikovanje postave brez diete in napora Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti. t oblikovanje postave • odstranjevanje celulita t masaža t razgibavanje sklepov • boljša prekrvavitev telesa • izboljšanje telesne in duševne kondicije t sprostitev lltlttlllliii JOGY Salon Preserje pri Radomljah Informacije in naročila tel.: 061 727 818 vsak delavnik od 15. do 21. ure. leta. Glas zelenih v občinski skupščini se odbija od stene in le odmev se vrača. Na seji Izvršilnega odbora Zelenih 15. septembra je bilo rečeno, da resnih ukrepov glede varstva ozračja in okolja ni na vidiku. Dr. Uhan je poročal, da je prišel do zaskrbljujočih podatkov, ker sedimo na sodu smodnika, in da ni posebnega preplaha, da bi kaj več storili za varstvo zraka in okolja. Še vedno je preveč črnih odlagališč smeti, sečnje gozdnih dreves na erozijskem zemljišču, sortiranje odpadkov pi namembnosti je neučinkovito in vode so še vedno skaljene. Izračuni kažejo, da se na Kamniškem letno nabere približno za 4 vlakovne kompozicije od Kamnika do Ljubljane raznih odpadkov. Kdo naj odgovori na vprašanje, kam bomo odlagali odpadke, ko bodo sedanje deponije polne? V razpravi so člani odbora ugotovili, da se vse premalo zavzemamo, da bi probleme ekologije vsaj zavrli, če jih že v določenem času ne moremo preprečiti. Vsi družbeni dejavniki bi morali nenehno vzpodbujati občane in mladino, da bi na področju ekologije vsposta-vili relativen red. Zeleni se bodo še naprej zavzemali, da se vzpostavi naravovesje, čeprav jih je premalo. Kljub temu je bilo med letom speljanih veliko konkretnih akcij kot so: posaditev dreves ob Kajuhovi cesti, organizirano pobiranje odpadkov v okolici mesta in na Veliki planini, sodelovanje na terenu pri lokacijskih odločitvah itd. Delegacija Zelenih iz Kamnika je bila tudi protestno navzoča pri iztovarjanju nevarnih snovi v luki Koper. Zeleni se bodo še naprej odločno zavzemali, da na tem slabo obdelanem polju orjejo zelene brazde. ALOJZIJ KONDA ____S - _I V_ IBM i lillllli __/ ALOJZU l Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi 1__•_______I? O __,n ,A mnn___i^c v___t,:.. •__ _ ... v ■ (lAnrtfl niCIKn cLIodll davhl Odprto pismo svetu KS Kamniška Bistrica Približujemo se času, ko bomo na grobovih ob prižiganju lučk premišljevali o usodi pokojnikov; kako in kje so umrli, zakaj so se morali posloviti od tega sveta, koliko let življenja jim je bilo odmerjenega. Zamislili se bomo tudi o lastni vedno bolj približajoči se uri, ki bo postala nase slovo. Ti trenutki so lahko obogateni, če so iskreni do umrlih in ni v njih le bledega spominjanja in brezbrižnega postavljanja. Tudi letos bo tako kot vsako leto na dan mrtvih v mislih polno krivic, mrtve pa bomo razvrščali v skupine na bolj ali manj vredne spomina. Mrtvi so nam pustili zgodovino, polno obtoževanj, čeprav s smrtjo postanejo vsem in vsakomur enaki. Tudi preštevanje mrtvih je nesmiselno, saj jih ni mogoče prešteti. Spominjajmo se jih sočutno, prav tako se spominjamo na težke dni vojne, ki je množično polnila gomile na posvečeni in neposvečeni, na domači in tuji zemlji. Vojna je pustila tudi na tisoče fizičnih in psihičnih invalidov, ki so ubežali smrti. Praznujemo posvetne in cerkvene praznike, ki so jih ustvarjali ljudje, prazniki so mnogim komaj zaznavni ali pa jih odklanjajo kot nepotrebne. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s krajevnim praznikom KS Kamniška Bistrica in KS Godič, z »9. junijem«, ki seje od leta 1954 dalje praznoval kot občinski praznik občine Kamniška Bistrica, od njenega prenehanja pa kot krajevni praznik obeh krajevnih skupnosti. Organizirali so se spominski pohodi po partizanskih poteh, ob zaključku pohoda pa sta imela izmenično v letnem presledku slavnostni tovor predsednika KS. Od 9. junija 1985 jc bila v praznovanje krajevnih skupnosti vključena tudi šola Stranje, ker jc takrat praznovala stoletnico obstoja šole v Stranjah. Zadnjič je KS Kamniška Bistrica praznovala svoj praznik leta 1990, slavnostni govornik pa je bil takratni predsednik gospod Janez Cevka. Tega leta. točno 10. 10. 1990, nam je KS Kamniška Bistrica zadnjič nakazala dotacijo za urejanje grobov v znesku 2.200 din. Dne 6. 9. 1994 je KS Kamniška Bistrica, ki jo vodi gospod Karel Repanšek, poslala na naslov ZVEZA BORCEV KAMNIŠKA BISTRICA, 62342 STAHOVICA, splošno položnico, brez računa, za plačilo »GROBNINA« za leto 1994, rok plačila 30. 9. 94, SIT 800,00. Torej, sedaj smo prvič po drugi svetovni vojni dobili obveznost »grobnina«. Iz položnice je razvidno, da gre za grobnino, ni pa nobenega pojasnila, ali se nanaša na grobišče, kjer je pokopanih 22 borcev NOV, ki so padli v boju z Nemci 19. januarja 1943 na Kališu in 3 žrtve, ki so jih pobili belogardisti, ki so ostale v skupni grobnici od šestih, ali morda gre za grob Jurija Libnika, padlega 9. junija 1942 na Vegradu, katerega datum smrti je zaznamoval občinski, pozneje pa krajevna praznika KS Kamniška Bistrica in KS Godič. Bliža se čas, ko bo potrebno na grobišča in tudi kakšno od obeležij v spomin na težke dni druge svetovne vojne položiti košarico rož ali venček. Takrat so bili borci NOV preganjani kot divje zveri in so tekli v svobodo od 1941 do 1945 v obupu in upanju, ki se dogajajo in porajajo med begom, in ga more prav razumeti le oni, ki je sam kdaj bežal pred smrtjo. To je doživljal leta 1945 in to opisal v svoji knjižici tudi gospod župnik Janez Zdešar. S tem odprtim pismom in razglabljanjem se obračamo na Krajevno skupnost Kamniška Bistrica in Krajevno skupnost Godič s prošnjo za dotacijo Krajevni organizaciji Zvezi ZB in udeležencev NOB Kamniška Bistrica-Godič, da bomo lahko poravnali »grobnino«, Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. ZZB IN UDELEŽENCEV NOB Kamniška Bistrica-Godič Pripis: Po mednarodni konvenciji morajo skrbeti za vojaške grobove pristojne oblasti, kar pa krajevna organizacija ZZB in udeležencev NOB ni! Dan narodnih noš z napako Ni namen tega prispevka kritiziranje prizadevnih članov Turističnega društva Kamnik in drugih sodelavcev, ki organizirajo in vodijo prireditev narodnih noš. Za uspelo prireditev jim gre izreči javno priznanje. Uskladiti se z več kot 1000 nastopajočimi ni enostavna zadeva. Kljub temu, da si organizatorji prizadevajo prireditev speljati čimbolj brezhibno, se v tej skrbi pojavijo večje ali manjše napake. V letošnjem primeru dneva narodnih noš gre za večji spodrsljaj, ki ga v bodoče organizator ne bi smel prepustiti naključju. Ta napaka se ponavlja vsako leto, kadar nastopajo konjske vprege. Tudi konji z vozovi, ki so okrašeni z medeninastimi okraski, so del narodne folklore. V povorko jc bilo vključenih kakšnih 25 konjskih vpreg z okrašenimi vozovi. Konji, ki še niso kulturno in turistično osveščeni, se brez sramu iztrebijo kar na ulici. Konji so na vsej poti nasuli kar 15 kupčkov fig. Ljudje, ki so šli za povorko, so v gneči mendrali po govnu in ga raznašali po ulici in tudi v bližnje lokale. Po dokazih sodeč, tudi gostinca in slaščičarja na Šut ni fige niso motile, čeprav so bile v neposredni bližini njihovih vrat. Organizatorji bi morali tudi ta problem vključiti v svoj program in zadolžiti komunalno upravo, da bi delavec za povorko to nesnago pospravil. Tudi naslednje dni po prireditvi se ni nihče potrudil, da bi ulico počistil, ker so se iztrebki sušili ves teden. Druga slaba stran prireditve je bila v tem. ker ni bilo organiziranega parkinga. Veliko avtomobilov jc bilo parkiranih ob pločnikih, dvoriščih, stanovanjskih blokih in po zelenicah. Pri vsaki javni prireditvi bi moral imeti organizator v svojem programu tudi varstvo narave. Če je po masovni prireditvi videti preveč onesnaženo okolje, jc to odraz naše nckulturc. ALOJZU KONDA Odprto pismo skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik Zalogaj, ki si gaje privoščil Sklad stavbnih zemljišč Občine Kamnik s prevzemom organizacije in izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik, je bil zanj očitno prevelik in mu kljub prizadevanju, da bi zaključilo to »podjetje«, ne more gladko zdrseti po grlu. O tem pričajo vsi revolti in samoorganizacije naročnikov telefonskih priključkov, njihove kontrole, javne polemnike s Skladom, ki pa doslej niso rodile drugih sadov, kot iz leta v leto slabšanje položaja telefonskih naročnikov in večanje njihovega prispevka. Zadnji »pozdravček«, ki smo ga naročniki telefonskega priključka prejeli od Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik v drugi polovici leta 1994 kot končni obračun prispevka za izgradnjo telefonskega priključka, je očiten poskus prevaliti breme nestrokovno in neodgovorno vodenega podjetja izgradnje telefonskih priključkov na pravno še vedno nezavarovane potrošnike. Beri: naročnike telefonskih priključkov. Posebej v tej zvezi pa skrbi dejstvo, da se jc s svojo avtoriteto v ta podvig vmešala tudi Skupščina občine Kamnik, ki je na temelju neznane pravne podlage na svoji seji dne 6. julija 1994 sprejela sklep, s katerim razveljavlja vse pogodbe in dosedanje obračune Sklada z naročniki in po svoje »strokovno« določa končno ceno telefonskega priključka, ki naj bi ga poplačali sicer vsega hudega vajeni potrošniki, a v letu 1990/91 nič hudega sluteči podpisniki pogodb o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik. Vsekakor pa najbrž ni bila volja naročnikov Skladu podpisati bianco menico za gradnjo, koderkoli bi bilo mogoče graditi telefonske priključke. Da ravnanje Sklada stavbnih zemljišč in Skupščine občine Kamnik le ni povsem zakonito, kažejo nekatera neizpodbitna dejstva: 1. Pogodbe o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik so v obliki pogodbenega Zeleni za ekološko osveščanje Publicus je skupaj z Zelenimi Kamnika 7. septembra v Centru za ravnanje z odpadki v Su-hadolah organiziral posvet s predstavniki Zelenih Slovenije in Kamnika. V jami Drnovo so se tako zbrali Ksenija Fistar, podpredsednica Zelenih Slovenije, Rudi Meršak, generalni sekretar ZS, Marija Reba, predsednica Zelenih Kamnika, Janko Urbane, član IS občine Kamnik za ekologijo, Branko Novak, član zelenih Kamnika, in še nekateri republiški predstavniki Ze- lenih. Aleks Marinko, poslanec v mestni skupščini Ljubljane, in Sergej Laurenčič, direktor Publicusa, sta zbrane seznanila z načinom zbiranja odpadkov, opozorila sta na ekološko osveščanje ljudi, katerim naj pomagajo ZS, na pravilno sortiranje odpadkov že pri gospodinjstvih, na razne nepravilnosti v industriji, na neustreznost embalaže, na probleme kopičenja smeti, saj če bo šlo tako naprej, nas bodo pokopale last- ne smeti. Z neupoštevanjem raznih navodil Publicusa in Zelenih si sami žagamo vejo, na kateri mislimo, da nam bi uspelo še kar naprej brezskrbno živeti in ignorirati vse klice iz narave. O načinu zbiranja odpadkov je skupaj s povabilom k sodelovanju naše bralce v prejšnji številki Kamniškega občana v rubriki Pisma, mnenja, odmevi seznanil direktor Publicusa Sergej Laurenčič. VERA MEJAČ Predstavniki Zelenih Slovenije in Kamnika so z direktorjem Publicusa skušali reševati ekološko problematiko v naši občini. Zaključuje se Klarino leto Ali ste ve- dvigniti nad vse to in dati svoje-deli, da ima mu življenju drugačen smisel, televizija med Skozi uboštvo in dosledno služe-svetniki tudi nje bližnjemu sta tlakovala svoji svojega patro- življenjski poti, ki nista ostali sa-na? To je sv. mo njuni, ampak so po njej začeli Klara, katere stopati tudi drugi, god praznuje- Niti petdeset let ni minilo od mo 11. avgusta. Med mnogimi smrti sv. Klare, ko so v Meki-sposobnostmi, ki jih je imela, je njah, kasneje še v Ljubljani, Go-bil tudi dar »videnja na daljavo«, rici in Škofji Loki zrasli samosta-Papež Pij XII. jo je zato leta 1958 ni klaris. Cesar Jožef II. je vse proglasil za zavetnico televizije, omenjene samostane klaris na V mesecu oktobru tega leta se našem ozemlju ukinil. Danes v Sloveniji končuje leto, kar je iz imajo klarise svoj samostan v Na-treh krajev: Brezij, Ptujske Gore zarjah v Savinjski dolini, in Svete Gore krenila na pot Morda se človek vpraša čemu »Klarina sveča« kot zunanje zna- služijo taka slavja in obeležitve, menje duhovne akcije »Tok lu- kot je »Klarino leto«? Kaj ima lik či«, s katero smo Slovenci obele- sv- Klare in odmaknjenosti žili 800. letnico rojstva te velike osmih stoletij povedati človeku ženske. današnjega časa? Kaj kristjanu Mesto Kamnik in okolica sta posebej? bila prek samostana klaris v Mekinjah tesno povezana z duhovno dediščino sv. Klare. Zato je prav, da se je v »Klarinem letu« spomnimo. Rodila se je v Assisiju v sončni Umbriji in bila morda tudi zato tako jasna v svojih mislih in tako polna svetlega optimizma (op. clarus = lat. jasen, čist, bister). Njena življenjska pot je bila v mnogočem povezana z rojakom in sodobnikom sv. Frančiškom. Verjetno ne bomo nikoli do konca doumeli vseh potankosti, ki so duhovno zbližali dvoje različnosti - Frančiška in Klaro. Frančišek je bil predstavnik meščanstva, Klara pa plemkinja. Živela sta v času surovih obračunov enega stanu z drugim. Če k temu dodamo še zunanjo ogroženost italijanskega polotoka pred Sarceni in boj italijanskih mest med seboj, kot tudi številna krivoverska gibanja znotraj Cerkve, potem je slika družbene, politične in duhovne zmede tistega časa popolna. V taki nejasnosti je v srcih Frančiška in Klare zrasel svojevrsten odgovor, kako se osebno človeka domnevno preveč utesnjuje v njegovi svobodi. Danes je bolj »moderno« biti kompromi-sar in pragmatik. Življenje po vesti prinaša druge sadove, predvsem je podlaga za človekovo duhovno življenje v najširšem pomenu, to je tistem, ki ni nujno vezano na religioznost in ga je sposoben gojiti tudi človek brez verskega prepričanja. Vest človeka usmerja k dobremu, smiselnemu, resničnemu in lepemu. Seveda ima vest pri tem pomočnike - to so vrednote. Vrednote člo- vek odkriva skozi medosebne odnose v temeljnih človeških skupinah. In zgledi (pričevanja) ljudi - kot sta bila npr. sv. Klara in sv. Frančišek - so tiste svetle točke preteklosti, ki nam lahko veliko pomagajo pri osebnem odkrivanju vrednot. Zato so jubileji in praznovanja utemeljeni. Ena od vrednot ali kreposti, ki poudarjeno izžareva iz življenja sv. Klare, je uboštvo. Ne smemo ga razumeti preozko v pomenu, da je ubog tisti, ki nima nič, predvsem pa ne materialnih dobrin. Materialne dobrine same po sebi niso slabe. Nekatere so za normalno življenje nujno po- Izposojevalnica poročam oblek Trzin, Mengeška 81 tel.: 737-176 Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek (tudi za močnejše postave) in dodatkov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure. trebne (hrana, obleka, stanovanje, tudi denar...) Narobe pa je, če jim pripisujemo večjo vrednost, kot jim gre. Hitro postanejo edini smisel življenja, kateremu človek podredi ves svoj razvoj. Tako smemo reči, da je uboštvo povsod tam, kjer ne gre za pretirano navezanost na materialne dobrine. Danes nam je lahko tako uboštvo v pomoč pri premagovanju porabništva, saj nas usmerja k bolj skromnemu in tudi bolj zdravemu življenju. Bolj pomembno postaja, kaj človek je, kot pa to, kaj Človek ima. Seveda bi bili enostranski, če ne bi omenili vloge in pomena, ki ga je imela vera v življenju sv. Klare. Ta dar je razvila s pripomočki verske duhovnosti (molitev, evharistično življenje, premišljevanje, kontemplacija, mistika) do polne verske zrelosti. To pa je bilo tisto, kar je v samostansko življenje pripeljalo mnoga dekleta in žene. Dvakrat jo je v življenju obiskal papež in ob smrti je morala red vzdrževati vojska, toliko je bilo ljudi, ki so se želeli pokloniti njenemu spominu. DANIJEL BEZEK Zeleni pričakali ladjo s strupenimi snovmi Tričlanska delegacija, ki jo je vodil g. Rudi Meršak, sekretar Zelenih Slovenije, je bila udeležena pri iztovarjanju kontej-nerskih zabojnikov s strupenimi odpadki v Luki Koper. Kot slovenska javnost že ve, so kolumbijske oblasti zavrnile ladjo Velebit linijske plovbe Croatia in namen, da bi v tej državi zažigali strupene snovi, ki sta jih poslali v Kolumbijo tovarni Sava Kranj in Krka Novo mesto. V protestni akciji zaradi tako neodgovornega in primitivnega postopka naše države in omenjenih tovarn so sodelovali Zeleni iz Maribora, Ljubljane, Kopra, Velenja in Kamnika. Protesta so se udeležili tudi člani Greenpeace, ki so bili zasidrani v Kopru. Protestniki so se s transparenti razvrstili ob ladji in budno spremljali potek iztovarjanja zabojnikov. Strokovna komisija je ob asistenci Zelenih in članov Greenpeace odprla nekaj zabojnikov, preverila, kaj je v njih, da nam ne bi podtaknili kukavičjega jajca, obogatenega s plutonijem ali PCB-jem. Zanimivo odkritje je bilo v Savinih zabojnikih, kjer so bili sodi založeni z novimi avtomobilskimi plašči. Na osnovi tega bi sklepali, da so tudi avtogume strupene ali pa je tovarna tako bogata, da brezplačno izvaža svojo proizvodnjo. Ze|en| Kamnika Klarina sveča in Frančiškov križ v frančiškanski cerkvi v Kamniku. V okviru duhovne akcije Tok luči so kamniški skavti v veji ro-verjev in popotnic podpisali listino klana — svojevrstna obeleži-tev Klarinega leta. Na prvem mestu je njeno dosledno življenje po vesti. Sledeč temu notranjemu glasu je uspešno premagala mnoge nevšečnosti, nevarnosti, zastrahovanja in grožnje. Morda danes življenje po vesti ni najbolj v modi, ker TEČAJA IZ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE se pričneta v torek, 4. oktobra in v torek, 18. oktobra ob 19. uri v starem zdravstvenem domu, Ljubljanska c. 1, Kamnik IZPITI bodo v torek, 11. in 25. oktobra, od 17. do 19. ure RKS KAMNIK TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: jupol, belton, beltop, barve, lake, lepila za les in parket, kolesa Rog, lake za parket Bukolit, Synteko, Krautol (5 I) 5.350 SIT, gospodinjske strojčke in plastično posodo, belo tehniko Candy in Gorenje, ročno orodje, armature Armal, sanitarno keramiko, steklene izdelke, porcelan, razno posodo - rostfrei in emajlirano, čopiče, verige, žeblje od 125 SIT dalje, sušilce za perilo 1.450 SIT, lesene lestve A za obiranje sadja... Strokovni nasveti iz soboslikarske stroke. Prodaja na 3 čeke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d. o. o., trgovina Veriga se priporoča! Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi odnosa sklenili in podpisali Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik kot izvajalec in posamezni naročnik za konkreten telefonski priključek. V prvem členu citirane pogodbe so razmerja med pogodbenimi strankami kot tudi drugi načrtovani pogoji gradnje kljub vsemu določno opredeljeni. Naročniki smo sofinancirali gradnjo po izdelanem predračunu in projektu v tistem času, ki je predvideval izgradnjo PTT omrežja za 5000 naročnikov in to na geografskem bistveno bolj strnjenem območju, kot so se dela kasneje izvajala, na širitev katerega pa pogodbene stranke v tem podjetju nismo imele nikakršnega vpliva. Dražitev izgradnje telefonskega priključka na račun širitve mreže izven predračuna in projekta iz leta 1991 pa za podpisnike pogodb v tistem času in pred njim ne more imeti škodnih posledic glede višine stroškov izgradnje telefonskega priključka. Zakaj je prišlo do izgradnje le 4.200 priključkov in še to izven prvotno začrtanega območja, bo potrebno naročnikom vsaj pojasniti. 2. Sklad stavbnih zemljišč kot investitor in pogodbena stranka z naročniki telefonskih priključkov jc že v letu 1992 zaključil gradnjo telefonskih priključkov in tudi izdelal končni obračun stroškov ter pogodbene stranke pozval k doplačilu eventualne razlike vplačanih zneskov. V tem izračunu je Sklad stavbnih zemljišč izrecno zagotovil, da bodo s poravnavo razlike vplačanih zneskov po citiranem končnem obračunu iz leta 1992 poravnani vsi stroški izgradnje za telefonski priključek, razen neposrednega priklopa, in da torej iz tega naslova Sklad do naročnikov nima več nobenih terjatev. Nerazumljivo in pravno nevzdržno je torej, da si dovoli dve leti po izvedenem končnem obračunu tako Sklad stavbnih zemljišč kot Skupščina občine Kamnik razveljaviti vse, kar je bilo v tej zvezi med pogodbenimi strankami doslej sklenjeno in podpisano, kar v državah s kolikor toliko pravne varnosti potrošnikov vsekakor ni navada. Sklep skupščine, s katerim je ta posegla v pravno razmerje med naročniki in Skladom stavbnih zemljišč pa nikakor ni usmerjen v krepitev njene avtoritete, ki naj bi bila tudi v zagotavljanju pravne varnosti občanov. Glede na to, da so bile vse dosedanje afere v zvezi z izgradnjo telefonskih priključkov prav gotovo le mačji kašelj v primerjavi z afero, ki jo je vzpodbudil in povzročil sklep Skupščine občine Kamnik, naročniki telefonskih priključkov v primeru vztrajanja skupščine pri sprejetem sklepu pravzaprav ne bodo imeli druge izbire, kot plačati svoj prispevek za kritje očitno nastale izgube v nekontrolirano vodenem podjetju, h kateremu so pristopili v dobri veri, da bo delovalo v skladu s podpisano pogodbo. Druga možnost je spustiti se v dolgotrajno pravdanje s Skladom stavbnih zemljišč in v dokazovanje neupravičenosti zadnjega obračuna. Pomoč v tej zapleteni pravdi pa si bodo lahko poiskali pri Svetu za varstvo potrošnikov v Ljubljani, ki že ima nekaj izkušenj tudi na tovrstnih področjih, Vsakdo bo moral svojo pot izbrati sam. Z dolžnimi pozdravi! JANEZ NOVAK Pojasnilo k poračunu za telefon Na svoji zadnji seji je kamniška občinska skupščina razpustila Komisijo za revizijo izgradnje telefonskega omrežja, ki jo je sama ustanovila. Ker ta komisija ni dokazala, prav tako tudi SDK ne, pri izgradnji kakršnihkoli nepravilnosti, je občinska skupščina na isti seji potrdila od Sklada stavbnih zemljišč pripravljen predlog o končni ceni izgradnje tega omrežja na en telefonski priključek, to jc 1 17.244. SIT. (31. 8. 1994). Skupščina jc hkrati naložila Skladu, da poračun za vsakega posameznika pripravi najkasneje do 20. septembra letos in eventualna preplačila takoj nato vrne pogodbenim naročnikom. Istočasno naj tudi izterja razliko od tistih naročnikov, katerih revalorizirana vplačila so do 31. 8. 1994. znesla manj kot omenjenih 117.244 SIT. Polna cena omrežja na kamniškega naročnika bi sicer bila 170.332 SIT, vendar sta občinski proračun in Sklad stavbnih zemljišč primaknila 223 milijonov tolarjev oz. 27,5% vseh sredstev in tako je sedaj na vsakega od 4200 pogodbenih naročnikov odpadlo le 72.5% vseh sredstev oz. že omenjenih 117.244 SIT. To je na primer precej manj kot v Domžalah, kjer je bilo ob podobni združeni izgradnji potrebno plačati 2000 DEM, drugod pa še dosti več. Velika večina od teh 4200 naročnikov jc sicer že z akontacijami vplačala zadosti velik znesek in v teh dneh po pošti prejemajo vrnjena morebitna preplačila. Nekaj naročnikov pa iz različnih vzrokov ni v celoti vplačalo tudi te za 27,5% znižane cene (117.244 SIT). Med njimi jc verjetno sedaj kar nekaj tistih, ki so bili zavedeni od že zgoraj omenjene Komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja, ki je s svojimi ncar-gumcntiranimi izjavami ljudem vzbudila prazne upe in vsem veliko škode. Skladu pa mnogo nepotrebnega dodatnega dela in s tem dodatnih stroškov in povzročila občutno kasnejši rok končnega poračuna. Dolžniki-naročniki morajo svoja doplačila vplačati do konca septembra, sicer bo Sklad dolžan razliko izterjati preko sodišča. Po 30. 9. začnejo teči že tudi zakonske zamudne obresti, ki so sedaj R + 25% letno (R = rast maloprodajnih cen, sedaj približno 1,3% mesečno oz. kakih 18% letno). Takšne obresti poleg sodnih stroškov sodišče običajno naloži dolžnikom. Med dolžniki jc največ tistih, ki druge akontacije v drugi polovici leta 1991 oz, kasneje niso vplačali in so takrat žc imeli telefonske priključke. Tisti, ki morajo doplačati večje zneske kot 15.000, pa tudi do 80.000 SIT. so običajno vplačevali osnovne prispevke v zadnjih mesecih v letih 1988, 1989... V teh letih je bila inflacija zelo velika, npr. leta 1989 kar 2648. Ker jc bil običajno skozi vse leto osnovni prispevek nominalno skoraj nespremenjen, je tisti, ki je vplačal npr. 1. milijon din v januarju 1989. vplačal realno 26-krat več kot tisti, ki jc 1 milijon vplačal decembra 1989 (ker jc bil ta milijon takrat vreden dejansko le še 38.000 din). Zato prihaja do razlik v doplačilih, npr. med dvema sosedoma, ki sta morda istočasno dobila telefon, vplačevala pa enake zneske . le s kakim mesecem razlike. Ob takratni popr. 50% mesečni inflaciji je tisti, ki jc vplačal enak znesek le 1 mesec kasneje, realno vplačal za 1/4 manj. z dvema mesecema zamika žc 5/8 manj itd. Sklad stavbnih zemljišč razume vse tiste, ki morajo sedaj doplačati večjo ali manjšo razliko, vendar naj tudi ti naročniki razumejo, da je cena omrežja na 1 priključek za vseh 4200 naročnikov enaka in ne more nekdo plačati več, drugi pa manj. V posebno težkih primerih vračila naj se prizadeti obrnejo takoj (še do 30. sept. 94) na SKG Kamnik, ki opravlja te posle za Sklad, da bi morda skupno našli kakšno ugodno rešitev. Ljubljanska banka jc že obljubila, da bo za premostitev v teh primerih ponudila zelo ugodne kreditne pogoje. Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik Vprašanje kabelskemu odboru kabelske TV V eni izmed prejšnjih številk smo zasledili vprašanje kabelskemu odboru TV, ki pa še sedaj ni dobilo odgovora. Zakaj se še naprej ignorira program ZAGREB 2? Zakaj se ne priključi na kabelsko omrežje, ko pa je veliko programov slabših od njega? Kakšni bi bili stroški priključitve? Ker nas je kar nekaj zainteresiranih za ta program, predlagamo, da bi zbrali denar za pokritje teh stroškov, torej za priključitev ZG 2. Zato konkretno vprašanje gospodu Marjanu Burji in Smiljanu Osolniku: Kdaj bi se to lahko že končno realiziralo in kakšni bi bili stroški? ROBERT DRŠIČ, Kamnik KuttutBf mik$ p0 mš$ Tone Ftičar Semenj ničevosti? Kakršnikoli že so odmevi v zvezi z največjo, najbolj poznano, največjo pozornost-vzbujajočo po mnenju nekaterih tudi najbolj proslulo in v celem sporno kamniško turistično-kulturno prireditvijo, Dnevi narodnih noš, dejstvo je, da je ta prireditev tudi letos potrdila, da je vredna in potrebna temeljitejše pozornosti. Nesporno ostaja, da Dnevi narodnih noš v naše mesto brez pretiranih propagandističnih prizadevanj uspejo v treh dneh privabiti med petnajst in dvajset tisoč obiskovalcev, kar je gotovo številka, ki bi je bili povsod veseli. Znano je, da marsikje zavzeti turistični strategi (seveda ne samo oni, pač pa še plejada tistih, ki na različne načine lahko pripomorejo k razcvetu tovrstne dejavnosti, od oblasti do oblikovalcev ponudbe na različnih nivojih) kljub neprimerljivo boljši organiziranosti, strokovni podkovanosti in finančnemu zaledju dosegajo veliko slabše rezultate; torej le velja resneje poukvarjati se s priložnostjo, ki bi jo bilo najbrž škoda kar tako pustiti vnemar. S programsko naslonitvijo na izročila oziroma tradicijo, ki je že štiriindvajset let zapored dokazala, da se je čvrsto utrdila v tem prostoru in je zanj postala prepoznavna, po mojem ni nič narobe. Predstavljanje (ostalin) folklorne dediščine, folklorizmov in njihovih novodobnih izpeljav naj temelji, kolikor je le mogoče, na strokovnih podlagah: le tako se bo namreč lahko izogniti stranpotem in zablodam, ki si prej in bolj kot z etnološke zaslužijo primerno obravnavo s sociološko-patološke plati. — Več pretehtane pozornosti, torej pravim vrednotam dediščine in sporočilnosti, ki je dragocena in pomembna tudi v današnjem času. Nekaj, kar torej nedvomno predstavlja sodobnega človeka, ki pa se zaveda svojih korenin in svoje preteklosti, svojega rodu in njegovih posebnosti. Na vsak način je tod predstava, rekonstrukcija, teater, če hočemo; plediram pa za to, da poteka vero-dostojno, brez primesi cenenega (kvazi) romantiziranja in vulgarne populistične navlake. (In da komu ne priškrnem veselja: tudi zabava naj bi bila vmes, sproščujoča in navdušujoča, primerna različnim okusom in poželenjem, a po možnosti karseda omejujoča naše kseno-fobične frustracije...) S takšnih izhodišč morda le ne bi bilo tako iluzorno ponovno upati, da se Dnevom narodnih noš morebiti le posreči pridobiti status folklornega festivala, kar se je tej prireditvi nasmihalo že pred leti. Več razlogov je, da smo o(b)stali v tej nameri le na pol poti, poglavitnega pa gotovo predstavlja pomanjkanje skupne volje, da ta cilj sploh dosežemo. Ker se vsaj zdi, da bi z novim vetrom v organizacijskih jadrih lahko učinkovito nadgradili vsa dosedanja prizadevanja, je misel o folklornem festivalu (morda celo mednarodnih razsežnosti) v Kamniku spet aktualna: seveda pa bi to ne bjlo edino, po čemer bi v teh nekaj dneh bilo mogoče Kamnik (s)poznati. Ponujajo se namreč številne priložnosti za predstavitev (ali moderneje, promocijo) mesta oz. občine v najširšem smislu, in to od naravnih in kulturnih znamenitosti ter spomenikov, muzejskih zbirk, likovnih razstav, glasbenega, gledališkega, literarnega itd. snovanja, do športa, gostinstva, obrti in podjetništva, da o drugih priložnostih za turizem sploh ne govorimo... A kaj, ko spet zadevamo na problem skupne pripravljenosti, skupne volje, motiviranosti, verjetja v smiselnost takšnega početja. Trdim: dokler Dnevi narodnih noš (ali kakorkoli že bomo svojo največjo prireditev imenovali) ostajajo domena peščice zanesenjakov, dokler ne vzbudijo prizadevne skrbi celega mesta, premikov k želenemu cilju ne bo! Blagovna znamka, kot bi se reklo v tržnem žargonu, bo oh domači letargiji in uspešnih konkurenčnih prireditvah v soseščini zlahka izgubila svojo vrednost, mi pa bomo lahko po mili volji bentili, nergali, se kajpak tudi oholo (a kislo) rogali, zviška obtoževali, si izmišljali tisoč in en razlog za svojo neučinkovitost ter milo jadikovali nad bridko usodo... Sprašujem (se): je lahko vzgib, izziv, zgled, ki bi mu sledili tudi drugi, kultura? Tista v nas, za katero si domišljamo, kako da smo z njo prepoznavni, vredni pozornosti, sposobni koga privabiti v goste? - Naj ne bom domišljav, slišim? Oh, oprostite! Saj: prave kulture je tod bore malo, (po)vedo nekateri. Zanjo je bolje, da je v petek in svetek na varnem, posvečena in zaščitena s svojimi čuvarji vred; kar pa je - četudi z njenim imenom - profanega, si sšmo itak odmerja svoje-mesto tam, kamor sodi: med branjevce in mešetarje, med trgovske in gostinske štante na ulicah, kjer zaudarja po urinu... na semnju vsakršnih ničevosti torej. Jojmene! Tvegal bi napotek, da bi se za iskanjem slednjega prej kot med stojnice bilo potrebno odpraviti kam drugam v tem slavnem mestu. In marsikomu bi lahko bilo vsaj nerodno ... Razstava starih razglednic Kamnika v Veroniki JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel.(064)422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. V kamniški Veroniki je ves september na ogled izredno zanimiva razstava »Pozdravi iz Kamnika« - Kamnik in okolica na starih razglednicah iz zbirke Marka Korenčana. Razstavljenih je okrog 200 sličic. Zgodnje razglednice, nekako do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja, so redkost, kajti takratna tiskarska tehnika ni dovoljevala večjih naklad poceni razglednic. Temelj za razvoj razglednic je bila iznajdba litografije (kamnotiska) in fotografije, vendar je bil večji razmah omogočen šele z iznajdbo fototipije, pa tudi ta je, enako kot litografija, dovoljevala le okrog 2000 izvodov. Še bolj pa je pocenil in omogočil velike naklade knjigotisk, ko so izumili heliografijo in raster (okrog leta 1880). Vse do iznajdbe offset tehnike, okrog leta 1920, je bila večina razglednic v tehniki fototipije in knji-gotiska. Nobena barvna razglednica pred letom 1920 ni izdelana po barvni fotografiji, ampak na osnovi črno-belih fotografij narejenih črno-belih slik, ki so jih barvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji. Stare razglednice so bile zaradi žlahtnih tiskarskih in ročnih postopkov prave male umetnine. Z uvedbo ofsetnega tiska, ki je v uporabi še danes, pa je začela kvaliteta razglednic upadati. Nekatere razglednice so bile tiskane tudi po risanih ali slikanih predlogah, vzporedno pa so ves čas obstajale tudi fo-to-razglednice, ki so bile v bistvu prave fotografije. Vse zgoraj navedeno velja tudi za razstavljene kamniške razglednice, ki so tako številne tudi zaradi sočasnega razvoja »tujskega prometa«, to je zdraviliškega in izletniškega turizma v Kamniku. Ni slučaj, da se je ravno iz letoviških krajev, kamor je Kamnik s svojim Kur-hausom in planinami nedvomno sodil, ohranilo največ razglednic. Razstava je razdeljena po ciklusih. Največ je različnih vedutnih in panoramskih pogledov na mesto in okolico, sledi Glavni trg, Šutna, letovišče Kurhaus, Kamniška Bistrica, kamniška okolica, Kamniške planine, pa še Mekinje, Graben in kopališče. Velika planina, Tuhinjska dolina in Komenda. Tako nam te stare razglednice ohranjajo poglede na nekdanji Kamnik, njegovo sta-rožitno žlahtno arhitekturo in neokrnjeno okolico, ki jo je današnji čas velikokrat izničil. Pomagajo naj nam ohranjati arhitekturno, urbano in naravno zapuščino, kolikor je še imamo! Omenimo še, da so risarske ali slikane predloge za razglednice izdelovali: slikarja Anton in Maks Koželj, Anton Grčar, Ludvik Grilc, M. Ruppe in drugi. Večino fotografij sta posnela kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, pa tudi drugi fotografi: Benedikt Lergetporer, Josip Kunaver, Vladimir Koman in drugi. Tiskali so jih različni tiskarji od Kamničana Antona Slatnarja do znane ljubljanske tiskarne Kleinmayr und Bamberg. Kot že rečeno, je glavnina razglednic iz zbirke Marka Korenčana, posamezne pa so prispevali še Pepca Kramar, Marija Ocepek, Janko Holcar, Dušan Bombač, Aleksander Sar-navskv in Planinsko društvo Kamnik. Zasnova in koncept Pozdravi iz Kamnika Ob odprtju razstave sta v kulturnem programu nastopila Jožica Kališnik in Božo Matičič. Množica zbranih je imela priložnost prisluhniti zanimivemu pogovoru, ki ga je organizator razstave Tone Ftičar pripravil z zbirateljem Markom Ko-renčanom. Sodeč po pohvalah iz knjige vtisov, so obiskovalci pričujočo razstavo navdušeno pozdravili. Na sliki: Aleksander Sarnavskv, Jožica Kališnik, Dušan Sterle, Marko Korenčan in Tone Ftičar. VERA MEJAČ razstave je delo Aleksandra Sarnavskyja, likovno pa jo je zelo domiselno in kvalitetno oblikoval Dušan Sterle. Želeli bi, da bi ta bogata dediščina čimprej izšla tudi v knjižni obliki. DUŠAN LIPOVEC Predstavitev monografije o slikarstvu Dušana Lipovca V torek, 4. oktobra 1994, bo v Maleševi galeriji v Kamniku predstavitev slikarske monografije akademskega slikarja Dušana Lipovca. Slikarjevo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. Milček Komelj, ki je tudi avtor uvodnega besedila v knjigi, ki vsebuje kar šestdeset barvnih reprodukcij. Knjigo je oblikoval ing arh. Marjan Kocjan, avtor fotografije pa je ing. France Štele. Ob predstavitvi monografije bo nastopil znani glasbenik Lado Jakša. Predstavitev v Maleševi galeriji je omogočil Kulturni center Kamnik. Na sliki: D. Lipovec, Kamnik, olje na platno, 100 x 70 cm, 1989 (reprodukcija iz knjige). Letovišče Kamnik z začetka tega stoletja na fotografiji Franca Aparnika. Matična knjižnica Kamnik Trenutek za knjigo - Drago Jančar, Augsburg Jančar je zagotovo eden naših najboljših piscev, kar potrjuje tudi evropska nagrada za kratko prozo, ki jo je prejel v nemškem mestu Augsburg 24. maja 1994. V utemeljitvi za nagrado je zapisano, da je njegovo delo redek primer intelektualne intenzivnosti in poštenosti, ki tehta vseevropski tek stvari. Zbirka kratke proze Augsburg zares sodi med knjige, ki jih moramo prebrati. Tako kot večina Jančarjevih romanov ali novel je tudi to delo kljub sporočilni globini, estetski prefi-njenosti in pretehtani zgradbi berljivo in preprosto človeško pretresljivo. Zgodba Augsburg je pripoved o grozečem vračanju vseh strahov preteklosti, njihovega nasilja in.njihovih vojn. Je tudi politična pripoved, ki z jezikom literature niza spomine, asociacije, zaznave, premisleke o balkanski moriji, slovenski vojni, pa tudi o političnih spremembah v Vzhodni Evropi. Ti drobci so vpeti v imaginarno potovanje v Augsburg, torej v Evropo. Najdaljša je pripoved Dve sliki, ki se dogaja nekje v Južni Ameriki, kjer vdova slovenskega domobranca, zdaj že onemogla starka, ki ji peša tudi razum, vedno znova prihaja na Majski trg takrat, ko demonstrirajo matere desaparecidov - izginulih med vojaško diktaturo. Starka v rokah drži dve sliki - na prvi je mož domobranec, ubit nekje v kočevskih jamah. Na drugi je njen sin, ki je sodeloval v levičarskem gibanju proti vojaški hunti, ubit prav tako v neki jami ob robu Ria de Janeira. Sinove smrti pa je kriv NVitold, ki ga izda, maš- čevalec nekih drugih davnih jam - tistih iz Katinskega gozda. Osrednji motiv je torej ironično in tragično ponavljajoče se usode, ki se spletejo okrog nemočne, obupane in izgnane starke - to so jame, ki pogoltnejo dva desaparecida, očeta in sina, čeprav v drugem času in okolju. Vendar je smrt vedno enako tragična in boleča. Če drugega ne, je morda vsaj evropska nagrada motiv za to, da sežemo po Jančarjevem Augsburgu. B. P. Dan odprtih vrat ob Tednu otroka Za teden otroka Matična knjižnica Kamnik pripravlja za velike in majhne otroke dve stvari. Prva je DAN ODPRTIH VRAT — TA BO V SREDO, 5. 10. Ves dan bomo prebirali pravljice za skupinice otrok, lahko tudi šolske skupine. Svoj obisk najavite v knjižnici, da se pripravimo na vaš sprejem. Če bo kdo želel, bomo zavrteli tudi risanke. Lahko pa vam raz-kažemo celo knjižnico in povemo, kaj in kako delamo. V PETEK, 7. 10., nas bo obiskal znani kranjski lutkar Cveto Sever. Razveseljeval nas bo z igrico Zgodba o vremenu. Tudi lutke so za TEDEN OTROKA. Seveda si želimo, da bi bilo kar vse leto ali vsa leta namenjena tistim, ki so majhni in šibkega glasu, tako da jih starši mnogokrat preslišijo. Kljub temu pa smo se z Mladinskim centrom dogovorili in uskladili prav posebej za ta teden, kar pa ne pomeni, da bomo potem vsi skupaj na najmlajše kar pozabili. B. P. Računovodske storitve za mala podjetja. Proras, d.o.o., tel.: 825-601. SELI« Si SERVIS MENGEŠ 3?73 84 09 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XVII Medvedja (Mokriška) jama Najdišče človekovega prebivališča izpred 70.000 (35.000) let z množico živalskih kosti v Debelem hribu v pobočjih Kompotelc in Mokrice, Nmv PRIBLIŽNO 1500 m. V vzhodnem pobočju Debelega hriba, v Širšem področju Ko-šutne, Kompotcle in Mokrice je velika zijalka. Široka je približno 10 metrov, na vhodu visoka do 4 metre in globoka približno 30 metrov. V njej so žc zdavnaj našli kosti raznih živali, med njimi tudi medveda, zato so jo poimenovali Medvedja jama. Nekateri jo imenujejo tudi Mokriška jama, medtem koje ime Knofengcl oziroma Knohelhel (iz nemškega Knoc-hcnhoehle) že povsem opuščeno in tudi ime Zijavka. ki ga omenja Kunaver, se ne uporablja več. Jama je bila znana zelo dolgo časa, saj so že v preteklem stoletju v njej tako domačini kot tudi drugi nabirali kosti jamskega medveda. Zaradi tega je postala zanimiva tudi za arheologe. Ti so predvidevali, da morajo biti tam, kjer so kosti jamskega medveda, tudi kulturni ostanki človeka. Tako je ekipa Arheološke sekcije Slovenske akademije znanosti in umetnosti kar trikrat raziskovala in kopala v jami, predvsem pri njenem vhodu. Izkopali in preiskali so več kot 400 m1 sedi-mentov. Poleg kostnih ostankov jamskega medveda, ki jih je bilo zdaleč največ, so našli še kosti volka, jamskega leva, kune, kozoroga in alpske jerebice. Ostankov ognjišč sicer niso odkrili, našli so samo posamezne koščke lesnega oglja. Iz teh so ugotovili, da je bilo kurjeno z lesom borovca, kar pomeni, da so morali rasti borovci nekje v bližini. Našli so pa tudi koščene konice, izdelane iz odlomkov cevastih kosti jamskega medveda ali pa iz jelenovega rogovja in nekaj primerkov kamenega orodja, izdelanega iz raznih vrst kremena, ki izpričujejo, da je v njej vsaj občasno bival tudi človek. Glede na obliko najdenih predmetov so ugotovili, daje človek bival tam v mlajšem delu stare kamene dobe (aurignaška oziroma aurignacienska kulturna stopnja). To je bilo približno v istem času, kot je bival človek tudi v Potočki zijalki na Olševi. Tako cenijo starost na okoli 70.000 let oziroma po drugi metodi na 30 do 35 tisoč let. Naj velja eno ali drugo, oboje je vredno spoštovanja. Pri tem je posebej pomembno predvsem to, da so bile tu najdene koščene konice s celo in s pre-cepljeno bazo, kar pomeni v bistvu povezavo med dvema obdobjema človekovega razvoja. In poleg tega imajo nekatera šila, posebno še tista s ploščatim pre- rezom, ponavljajoče se skupine fino vrezanih zarez. Te zareze v bistvu pomenijo prve začetke porajajoče se upodabljajoče umetnosti. To je zelo pomembno, saj dokazuje višjo stopnjo kulture, ker povsem in samo uporabnini predmetom daje višji, duhovni pomen. Ko stojimo pred jamo, se sprašujemo, kaj neki je takratnega človeka gnalo, da si je svoje zavetje poiskal tako visoko. Je bilo to samo občasno bivališče, lovska postojanka ali, kakor bi rekli danes, lovska koča ali pa je bilo to pravo prebivališče? Arheologi sklepajo, da je bila ta jama samo občano bivališče, ker naj bi bila pravi medvedji brlog. Ker so bili medvedi tistega časa izraziti rastlinojeda, je morala biti okoli jame bujna vegetacija, kar pomeni, da v tistem času ni moglo biti bistveno hladneje kot danes, kvečjemu obratno. V pobočjih desno od jame je opuščena planina, imenovana Ovčarija. Tam so še vidni sledovi pastirskih stanov. Pa tudi rastlinje je tako, da dokazuje nekdanjo prisotnost človeka. Vendar so ti ostanki bistveno mlajši od jamskih, saj so planino opustili menda šele v preteklem stoletju. DOSTOP: Od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino gremo po gozdni cesti čez most preko Kamniške Bistrice in naprej po cesti po dolini Koroši-ce približno tri in pol kilometre do mesta, kjer se cesta razcepi. Levi krak pelje še naprej po dolini Korošice na Markovo raven in se nato po severnih pobočjih Kamniškega vrha in Hudega konca vrne nazaj v dolino. Desni krak pa vodi na Zgornje Brsnikc in naprej navzdol na Spodnje Brsnikc. Mi gremo po desnem kraku do peskokopa. Na levi strani peskokopa poiščemo lovsko stezo, ki nato vodi proti levi navzgor. Tej stezi sledimo, dokler se ji ne priključi že na gre-benčku pod skalovjem z leve strani steza, ki pride z Markove ravni. Nadaljujemo desno do naslednjega križišča, kjer gremo levo v ključih navzgor. Na nevarnem mestu je napeta jeklenica in kmalu za tem pridemo iz pretežno mešanega gozda čez rob v pretežno bukov gozd in do podrte koče. Tam se nam priključi steza, ki pride z vzhodne strani. Nadaljujemo navzgor in kmalu smo pri lovski koči. Steza se nad lovsko kočo pri tretjem (levem) ovinku spet deli. Desni krak vodi v pobočja nad Srajetom in Farje-vim plazom, mi pa sledimo levega. Po šestih ovinkih moramo biti posebno pazljivi, da bomo našli samo shojen odcep, ki z levega ovinka vodi v desno navzgor. Sledimo slabo uhojeni stezici okoli roba in poprek čez strmo pobočje in še čez en rob in že smo pred jamo. Od spodnje postaje gondolske žičnice približno tri ure. Medvedja (Mokriška) jama spomladi Druga možnost je, da nad lovsko kočo zavijemo v desno in gremo po skoraj vodoravni stezi do travnatega sveta. Tu zavijemo po povsem opuščeni lovski stezi navzgor. V levem pobočju, kakšnih 50 višinskih metrov nad nami, opazimo jamo, ki jc naš cilj. Vendar do nje zaradi skal ne moremo priti kar naravnost, ampak gremo najprej po travah navzgor, nato pa prečimo po nakazani stezici in plezaje skozi rušje levo vse do spodnjega roba jame. Od lovske koče četrt do pol ure. Čeprav dostop do Medvedje jame ne predstavlja tehnično zahtevnega početja, je pa močno priporočljivo imeti s seboj pri- mernega vodnika, predvsem zaradi rahlo zamotane orientacije. Ta vodnik je še posebno koristen, če se ne bomo vračali po isti poti, ampak bomo šli npr. čez Ovčarijo na Mokrico ali pa si pogledat še Dedca. Če bi pa kdo želel še kaj več zvedeti o Mokriški oziroma Medvedji jami. naj vzame v roke Kamniški zbornik V iz leta 1959 in prebere članek Mitje Brodarja Ledenodobni človek v Mokriški jami ali pa Proteus, letnik 47. št. 4, leto 1985. kjer je Franc Osole napisal članek O stari kameni dobi in njeni zapuščini na Slovenskem. B. POLLAK Velika skupina Kamničanov na Krnu, 2245 m Pred spustom proti podnožju Škrlatice Toliko Kamničanov še ni bilo na vrhu Pece Planinsko poletje Glavna planinska sezona se bliža zaključku. Kamniško planinsko društvo je v letu 1994 pripravila vrsto zanimivih in privlačnih obiskov gora, ne samo bližnjih, ampak tudi bolj oddaljenih O nekaterih zelo odmevnih turah smo že seznanili naše bralce, nekatere ture so bile med vročim poletjem, zato bomo o njih na kratko spregovorili tokrat. Obiskali smo Krn, 2245 m visoko goro. Tja smo se odpeljali z dvema avtobusoma v soboto, 30. 7. Vseh nas je bilo okrog 100. Pohod je potekal točno po programu. Na vrh je prišla večina udeležencev. Med pohodom smo uživali lepoto Krnskega jezera, na vrhu pa enkraten pogled na številne vrhove. Naslednja zelo zahtevna tura je bila 6. in 7. avgusta, namenjena obisku naše druge najvišje gore v Sloveniji - Skrlatici. Prvi dan je vseh 25 udeležencev iz Vrat in preko Savatne srečno prišlo na Kriške pode. Že popoldan istega dne jih je bilo precej tudi na vrhu 2591 m visokega Razorja. Drugi dan smo poskusili doseči Skrlatico. Pod vznožjem te spoštovane in zahtevne gore smo se srečali z nevihto in grmenjem, kasneje pa še z obilnim dežjem. Vzpon je bil seveda nemogoč, zato smo se spustili v dolino Vrat. Kljub temu, da cilj ni bil dosežen in bomo ponovno srečo poskusili drugič, s turo nismo bili nezadovoljni. Obisk v gorah mora biti varen in to je osnovno pravilo. V dežju plezati na Skrlatico bi bilo zelo nevarno. Novi vrh na programu planinskega društva je bila Peca, 2126 m, na Koroškem. Tja smo odšli v nedeljo, 11. septembra. Te ture se je uzdeležilo 59 kamniških planincev. Vzpon in hoja do koče pod Peco, 1665 m, je bila kar zahtevna, sam naskok Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, 70 letnik 2. avgusta 1994 je dopolnil 70. leto starosti. Njegova življenjska pot jc poleg poklica zelo tesno povezana z življenjem in rastjo planinske organizacije, še posebej planinskega društva Kamnik. Na čelu Planinskega društva Kamnik je že od leta 1975. torej že več kot 18 let. V tem času se jc PD utrjevalo, krepilo in širilo obseg dela. Aktivno kot organizator in us-klajevalec jc sodeloval pri vseh akcijah, pri obnovi tovornih žičnic na Kamniško in Kokrško sedlo, ogromno truda je posvetil obnovi oziroma izgradnji koče na Kamniškem in v širitev ter posodobitev koče na Kokrškcm sedlu. V delovne akcije jc vložil več sto ur prostovoljnega dela. vsaj toliko ali pa šc mnogo več v organizacijo vodenja društva. Skoraj ni področja ali akcije, kjer Slavko ne bi bil polno udeležen. Z njegovim angažiranjem je bilo mogoče lažje razrešiti vrsto zahtevnih in zapletenih gospodarsko-finančnih, strokovnih in kadrovskih vprašanj. Zaradi svojega pristopa je vedno uspeval pridobivati sposobne in delavoljne sodelavce. Ob tem visokem jubileju so se 24. avgusta zbrali tudi člani Upravnega odbora društva, da se mu zahvalijo za njegov prispevek in mu čestitajo z željo, da bi še naprej ostal tako vztrajen in delaven, zlasti pa zdrav. Po prijetnem pogovoru so mu izročili šopek rož in spominsko darilce, mu krepko stisnili roko, kot se spodobi za prijatelje, z upanjem, da se bodo tudi v prihodnje šc vedno srečevali na Slavko Rajh s šopkom rož mnogih deloviščih planinske organizacije. Vsi. ki smo bili prisotni na tem srečanju, verjamemo, da je to želja vseh kamniških planincev in da bi naš Slavko šc dolgo deloval med nami. hkrati se mu zahvaljujemo za njegovo bogato in plodno življenjsko pot. pot pravega planinca. na vrh pa precej lažji. Tudi spust v dolino je minil brez zapletov. Ves dan je bil zelo lep in prijeten z obilnimi užitki, ki jih gore ponujajo, zlasti z lepim razgledom na našo in tudi na bližnjo avstrijsko stran. Poleg teh vrhov smo planinci v manjših skupinah med poletjem obiskali še številne druge. Letošnje poletje je bilo naklonjeno planincem. Skoraj vsi vikendi so bili lepi in sončni. V gore je prihajalo veliko ljudi vseh starosti tudi v naše kamniške Alpe. Opazen je bistveno večji porast obiskov, kar pa se finančno ne pozna v enaki meri. Planinsko društvo je med letom skrbelo, da je bila vrsta drugih nalog pravočasno rešenih. Na novo je bilo obnovljeno zavarovanje poti v Kotličih in v smeri proti Turski gori, na novo so bile obnovljene markacije na Dolgem hrbtu. Planinski postojanki na Kamniškem in Kokrškem sedlu sta dobro skrbeli za obiskovalce gora. Precej dela je bilo z vzdrževanjem poti do obeh žičnic. Veliki nalivi so ptecej poškodovali cestišča. Obnovljen je bil zid v društvenem prostoru v Kamniku. Vsi odseki društva so marljivo delovali. Skratka delo ni v ničemer zaostajalo. Poletje 1994 nam bo ostalo v spominu po uspešnih turah in lepem vremenu. Do zaključka letošnje sezone je na programu še več zanimivih tur, planinci pa bodo z veseljem opravljali vse naloge, ki so pogoj za dobro gospodarjenje in seveda za varno hojo in dobro počutje. Upravni odbor redno spremlja vse aktivnosti in na dosedanje delo vseh društvenih dejavnikov ni imel kritičnih pripomb. STANE SIMŠIČ TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8 vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu - termovelur puloverji za odrasle In otroke Od 1.790 do 3.927 SIT - otroške bunde od 3.990 SIT dalje - moške bunde (parke in puhovke) po 8.773 SIT - ženske bunde - mikrosoft material in pravo krzno po 15.900 SIT - fantovske jakne - flanela srajce - ženski pleteni kompleti - moške, ženske in otroške pižame - moške, ženske in otroške bombažne ter svilene trenirke: pestra izbira - jeans hlače - barvne in modre za odrasle in otroke Pridite in prepričajte se o kvalitetni ponudbi! Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, tel./fax.: 812-888 * prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.983 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis * VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah * sedežne prevleke in avtotepihi * olja CASTROL, VALVOLINE. LIO.UI MOLY - 5 I VALVOLINE turbo 5 že 1.930 SIT * filtri DONIT, CHAMPION * svečke CHAMPION za vse vrste vozil * kompletni program svetil SATURNUS * avtoelektro oprema Iskra * avtoradiji in avtozvočniki z montažo Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Utrinki iz Nepala (4) Alpinistična šola PERMITI Za tujce v Nepalu ni svobodnega gibanja. Sicer ni nobenega problema priti v Katmandu: na letališču plačaš 40 dolarjev in dobiš dovoljenje za bivanje in gibanje v Katmandujski kotlini za 4 tedne. Če kdo hoče bivati dlje, je potrebno spet plačati. Če pa hočeš še kam drugam, potrebuješ dovoljenje (permit). Za njega je seveda potrebno spet plačati. Toda ne moreš ga dobiti za vsak del Nepala, ampak samo za določene kraje. In ko se nato odpelješ, se pogostokrat srečaš s kontrolo. Ena je za vozila, druga za potnike, seveda samo tiste, ki niso Nepalci. Tako smo se morali od Katmanduja do Dunčeja, do kamor smo se peljali z avtobusom, kar sedemkrat ustaviti zaradi kontrol, povprečno vsakih 18 km enkrat. Langtang jc proglašen za narodni park in je zato kontrola še toliko bolj stroga. Kot je običajno v narodnih parkih, je prepovedano iz njega nositi praktično karkoli naravnega. Da se to ne dogaja, skrbi kar vojska na dveh mestih. In če najde kaj neprimernega, so kazni stroge. Pri nas je bilo kljub več kot dveurnim preiskavam vse v redu. Zato pa jo je pred časom slabše odnesla francoska turistka, ki je poskušala prenesti 6 (šest) gramov haša. (Teh rastlin je tam za cele poljane!) Ostati bo morala 6 mesecev v hišnem priporu v Dunčeju. PROMET Promet je v Nepalu poglavje zase. Medtem ko se glavno mesto dobesedno duši v motornih vozilih — prevladujejo sicer avtomobili, avtobusi in tovornjaki, vendar je tudi motornih koles in običajnih koles zelo veliko, je večina dežele prehodna le peš. In mogoče je ravno ta navezanost na lastne noge poleg drugega tudi vzrok za nenavadno strpnost voznikov. Hupa je sicer v stalni uporabi, saj celo na zadnji strani tovornjakov velikokrat piše »Ple-ase horn« (Prosimo trobite), zato pa je jezik običajno vedno za zobmi. Če pride do zastoja, če se kdo prepočasi premika, če kdo ne vozi dovolj hitro, če kdo izsiljuje itd. - skratka, če počne stvari, zaradi katerih pri nas vozniki običajno ponorijo in se z izrazi preselijo na Balkan, v Nepalu sprejmejo vse to čisto mirno, brez žal besede, zmerjanja, kletvic in podobnega. Malo pred križiščem je avto-mobilist podrl kolesarja. K sreči ni bilo nič hudega. Kolesar se je mirno pobral, malo poravnal krmilo in se brez kakšnega velikega razburjanja in zmerjanja mirno odpeljal naprej. Edino policaj je odreagiral bolj po naše: zapisal je številko avtomobila. Je pa res, da je gneča pločevine omejena predvsem na Katmandu. Tam so ceste asfaltirane. Drugače je pa s tistimi nekaj cestami, ki jih še imajo v Nepalu in po katerih se odvija predvsem tovorni promet. Tovornjaki so v glavnem samo indijski, tovarne TATA, izdelani po licenci Mer-cedesa. Hitrost je omejena na 40 km/uro. Toda cesta, ki jo v mon-sumskem obdobju komaj sproti popravljajo, ne omogoča niti te hitrosti. Tako smo imeli povprečno hitrost, ko smo se vozili z najetim avtobusum, okoli 15 km na uro. Zaradi močnih padavin, saj pade tam tudi do osemkrat več dežja kot pri nas, so ceste na nekaterih mestih sprane do skal, drugod pa polne blata in kamenja. ANG DAMU SHERPA Tako je pisalo na uradnem spisku. Moralo bi pravzaprav Sher-pani, vendar nihče ni ničesar popravil in tako je tudi ostalo. Morda je celo nekaj simbolike v tem, saj gore ne sprašujejo po spolu, ampak zahtevajo od vseh obiskovalcev enako. Bila je to letos naša edina tečajnica. Za nepalski časopis Katmandu Post je izjavila, da se je prijavila na ta tečaj zato, da bi si pridobila toliko znanja, da bi se lahko povzpela na Anapurno, ki ji je pred tremi leti vzela moža. Tako bi rada uresničila možev nedokončani sen. Ima hčerko Majo, staro tri leta, ki jo je med tečajem čakala v Katmanduju pri sorodnikih. To ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK Kajuhova pot 12 tel. 831-584 SMUK d.0.0. i" KAMNIK Šutna 19 tel. 831-361 PREDSTAVLJATA PROGRAM ŠPORTNO-REKREACIJSKE VADBE za sezono 1994/95 a) ŠPORTNA VADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE 3-5 let ob SREDAH od 16. do 17. ure v telovadnici ŠZ 5-7 let ob SREDAH od 17. do 18. ure v telovadnici ŠZ Prispevek staršev: 2.500,00 SIT za obdobje oktober-december 94 V dogovoru s starši bomo organizirali tudi enodnevne izlete (pohodi, smučanje, plavanje) na vsakih 14 dni ob sobotah. b) AEROBIKA ZA ŽENSKE vseh starosti ob ČETRTKIH od 20.15 do 22. ure v telovadnici TB Prispevek udeleženke: 4.000,00 SIT za obdobje oktober-december 94 c) REKREACIJA ZA MLADE, (ki niso vključeni v noben športni klub) Vadba ob SOBOTAH od 9. do 11. ure v športni dvorani Mladi bodo razdeljeni v tri starostne skupine: od 11 do 14 let, od 15 do 19 let, od 20 do 25 let Brezplačno Začetek vseh predstavljenih oblik vadbe bo v tednu od 3. oktobra 1994 DALJE. V vadbene skupine se lahko vključite do 15. oktobra. Po tem datumu predvidevamo številčno zapolnitev vseh skupin, zato bo vključevanje težav-nejše! Vse dodatne informacije in prijave na gornjih naslovih oz. telefonskih številkah do 15. oktobra 1994! Med tečajniki je bila tudi ena tečajnica: Ang Damu Sherpa je pač usoda šerpovskih otrok, da so vedno manj skupaj s starši, ki v odpravah sodelujejo predvsem zaradi zaslužka. Petindvajsetletna Ang Damu je bila na tečaju zelo prizadevna in je res poskušala pridobiti čim več znanja. Tega smo ji dali, kolikor ga je le mogla sprejeti, tako da ima dovolj podlage za uspešno nadaljevanje. Če ji bo sreča mila, se ji bo lahko uresničila njena želja, kar ji od srca želim. BOJČ (Konec) Ko se končajo počitnice in se začne pouk. se na kamniškem alpinističnem odseku spet poudarjeno pojavi dilema - imeti alpinistično šolo ali ne. Dileme o tem, ali je taka šola potrebna ali ne, namreč ni. Toda že nekaj let je glavni problem v tem, da kljub velikemu številu kvalificiranih alpinističnih inštruktorjev, ki po pravilu edini, poleg gorskih vodnikov, smejo voditi tako šolo, ni lahko najti nekoga, ki bo to šolo vodil. Če bi radi, da bi bila šola dobra, potem zahteva to veliko časa. Saj ne, da bi moral vodja imeti vsa predavanja sam in voditi sam vse ture, vendar mora biti bolj ali manj vedno prisoten in pripravljen nadomestiti nekoga, ki bi zatajil. Poleg tega pa je močno zaželeno, če je tura v gore najmanj vsake dva tedna, pa vsak teden še vaje v plezalnem vrtcu, tako da vsa stvar pobere veliko časa in energije. Zaradi vseh teh problemov so se letos na kamniškem odseku odločili za kompromis. Vodja alpinistične šole bo Tomaž Humar. ki je alpinistični inštruktor, organizacijski vodja bo pa Primož Brišnik, ki je alpinist in planinski vodnik. Tako bo Tomaž skrbel za kvaliteto in pravilnost izvedbe, Primož pa bo reševal vse organizacijske probleme in »lovil« okoli kvalificirane predavatelje. Slovenski mega triatlon - Miro Kregar Kamniški triatlonec Miro Kregar si je v letošnjem letu, ko praznuje 10. obletnico svojega udejstvovanja v tem športu, zadal težko nalogo. Opraviti je nameraval petkratno dolžino Iron-man triatlona, kar mu je 15. septembra tudi uspelo. Miro je v sedmih dneh in pol preplaval slovensko obalo, obkolesaril Slovenijo in jo pretekel od morja do Triglava. Celotni projekt je skupaj z organizacijskim odborom poimenoval Slovenski mega triatlon (SMT). • KDAJ SE JE PORODILA IDEJA ZA URESNIČITEV TEGA PODVIGA? Ideja je stara približno leto dni in pol. Predvsem sem hotel preizkusiti svoje moči. Človek si namreč zastavlja vedno nove in težje cilje. Na začetku moje športne kariere sem bil vesel, ko sem uspešno opravil s srednjim triatlonom. Kasneje sem se pripravljal na Ironman triatlon. Štirikrat sem ga uspešno končal, zato sem se odločil, da bo moj 5. po vrsti nekoliko drugačen. Tako se je porodila ideja, da bi opravil petkratno dolžino klasičnega Ironman triatlona. Potem, ko sem preučil geografsko karto Slovenije, sem določil celotni potek SMT. Namen SMT pa ni bil samo preizkus mojih sposobnosti, ampak tudi promocija še vedno dokaj neznanega športa (triatlona) med mladimi. Posvetil sem ga 10. obletnici svojega udejstvovanja v triatlonu, 10. obletnici obstoja tega športa in temu, da je bil v letošnjem letu ta šport sprejet med olimpijske discipline. • KAKO SI SE PRIPRAVLJAL ZA SMT? Uspešen zaključek tega projekta je rezultat mojega dolgoletnega intenzivnega treninga. Same priprave na sezono 1994 pa so se pričele že decembra 1993. Spomladi sem se intenzivno pripravljal za svetovno prvenstvo v Avstraliji, potem pa mi je bil glavni cilj državno in evropsko prvenstvo v Novem mestu, ki se je odvijalo v mesecu avgustu. V državnem merilu sem tam zasedel 3. mesto. Kasneje pa sem treninge prilagodil mega triatlonu. To pomeni, da sem delal na dolgotrajnih obremenitvah z nizko intenzivnostjo. • TAK PROJEKT - SMT PA JE PRAV GOTOVO ZAHTEVEN TUDI Z ORGANIZACIJSKE PLATI! Že pred časom sem sklenil po- zacijski odbor in ekipo, ki me je spremljale bolečine v vratu zara- ves čas spremljala na poti. Pred- di kolesarske drže, tretji večer pa sednik vlade Janez Drnovšek je se me je lotila tudi angina, ki pa prevzel funkcijo predsednika sem jo ob pomoči prof. Iva Kon- častnega odbora, moj prijatelj ca in njegovega brezovega mazila Ivo Tome pa je vodil organizacij- premagal kar preko noči. Tako ski odbor. Na poti so me ves čas kot sem pričakoval, so se pri teku spremljali fizioterapevt prof. Ivo pojavile tope bolečine v kolenih, Konc, ki je v avtodomu Janson vendar pa sem z močno voljo in rent-a-car uredil priročno masaž- dvignjenim bolečinskim pragom no mizo, Renata Graber, ki je premagal tudi najtežje trenutke, skrbela za prehrano, Bojan Ku- Večino teka pa me je spremljal der in Tone Vlainič, skrbela sta tudi ultramaratonec Dušan za tehnično oskrbo, na cesti me Mravlje in mi pomagal s svojimi je varovalo vozilo z dvema šofer- izkušnjami. jema podjetja Enigme, s kamero pa je celotni potek spremljal snemalec CATV Impulza Stane Ho-mar in posneti material sproti od SO NA POTEK SMT KAKORKOLI VPLIVALE VREMENSKE RAZMERE? Vreme mi je bilo kar naklonje- godb. s Slovenskimi novicam, in utrlnenosti poleg ,e sem Združenjem lokalnih televizij- ime, fc že|odčne težave Na srečo skih postaj Slovenije, da bi bil ■ bj)o morje ze|o mjrno ,fi zad_ tudi medijsko ta projekt pokrit. njc , ure s0 plavanje ovirali Nato smo morah sestaviti organi- val()vj Prj koicsarjenjll so me dajal lokalnim televizijam. Vodja no. Dež me je močil le na kole-plavanja je bil trener kamniških šarjenju čez Vršič in zadnja dva plavalcev Vlado Hanžekovič, za dneva teka. Ker pa je bil to to-morebitno reševanje je bil priso- pel, poletni dež, me ni bistveno ten Tone Koščak - Mumija, oviral. spremljevalno jadrnico je krmaril • KAKŠNA PA JE BILA Franci Vettorazzi, v kajaku pa mi PREHRANA V TEM ČASU? je kazal pot mladinski svetovni Na vsakih 20 minut sem pil prvak Aleš Kuder. izdelke Enervita (Enervit G in Enervitene), na vsako uro pa sem jedel banane, nektarine, puding, piškote, čokoladke Power bar in drugo. Večji obroki pa so bili ogljikohidratni (testenine, riž, krompir). • ETAPNI CILJI SMT SO BILI VSAK DAN V DRUGEM KRAJU, VEDNO JE BILA PRIPRAVLJENA TUDI KRATKA POZDRAVNA PRIREDITEV! Največ ljudi me je seveda pričakalo v Kamniku, veliko pa jih je bilo tudi v Murski Soboti. Za-Miro Kregar je uspešno prepla- nimiva sta bila etapna cilja v Nova/ slovensko obalo v dolžini vem mestu, kjer je ravno takrat 22 km potekal mednarodni atletski mi- • Z USPEŠNO OPRAVUE- ting" V LJub,'ani pred PreŠer-NIM MEGA TRIATLONOM PA SI POSTAL TUDI NOV SVETOVNI REKORDER? Postavil sem nov dolžinski rekord Ironman triatlona. Zaradi verodostojnosti in dokaznega gradiva za Svetovno triatlonsko zvezo so bili vseskozi prisotni tudi sodniki Triatlonske zveze Slovenije. Vodil jih je mednarodni sodnik Grega Pečan, organizacijo sodnikov pa je prevzel Bogdan Jamšek. Ob koncu so sodniške merilne naprave pokazale, da sem preplaval 22 km, prekolesa-ril 902 km in pretekel 207 km v času 62 ur in 29 min. Ta svetovni rekord bo zapisan tudi v Guin-nessovo knjigo rekordov. • KDAJ JE BILO NA CELOTNI POTI NAJTEŽJE? Najtežje je bilo na plavanju. Po 15 km sem že čutil močno izvajalce vaj in vodje navez. Glede na to, da so svoje sodelovanje in pomoč obljubili skoraj vsi kamniški gorski vodniki in alpinistični inštruktorji, upamo, da bo njegov »lov« uspešen in bo šola normalno tekla, čeprav bo Tomaž dober mesec in pol v Himalaji. Apinistična šola se je torej formalno že začela 15. septembra. Toda tudi če bo tista ali tisti, ki ga alpinizem - klasični, ne športno plezanje, zanima in izpolnjuje osnovne pogoje (članstvo v PZS - ni nujno, vendar zaželeno v PD Kamnik, starost vsaj 18 let, najmanj pa 16. vendar je v tem primeru potrebno pisno dovoljenje staršev, gorohodniške izkušnje in osnovna planinska oprema), prišla ali prišel ob četrtkih okoli petih popoldne v prostore planinskega društva Kamnik na Sutni (Šutna 42). bo še vedno dobrodošel. Vendar bi se to moralo zgoditi do prve polovice oktobra, saj je za 22. in 23. oktober predvidena obvezna tura šole na Korošico in mogoče tudi že prvi vzponi. Žal pa ta šola ne more biti več samo breme vodje, inštruktorjev in alipinističnega odseka (zavarovalnica ne zavaruje zastonj, pa tudi na bencinski črpalki ne točijo bencina zastonj in tudi v trgovinah se praktično ne dobi niče-i sar zastonj), zato so stroški šole za posameznega udeleženca 16.000 SIT, od katerih je potrebno polovico plačati po vpisu, drugo polovico pa do konca letošnjega leta. Je pa dogovorjeno tudi to, da bo tisti, ki bo zdržal do konca šole. ki bo trajala predvidoma do pomladi 1995 (maj, junij) in nato po preizkusu znanja vsaj še pol leta aktivno deloval v odseku, lahko dobil povrnjeno polovico šolnine. BOJ C novim spomenikom. Običajno so me v vsakem kraju pozdravili tudi tamkajšnji župani. • ZA KONEC BI TE VPRAŠALA, KAKO SE POČUTIŠ SEDAJ, KO JE ŽE VSE ZA TEBOJ. Počutim se dobro, čutim le splošno utrujenost. Mislim, da sem bil vseskozi dobro motiviran in sem SMT opravil brez večjih psihičnih in fizičnih težav. Res pa je, da imam sedaj občutek, da se še enkrat tega projekta ne bi več lotil. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so mi omogočili izvedbo tega projekta. To so: PTT Slovenija, ki je pomagala s spremljevainim osebjem in avtomobili, ENIGMA securitv, ki je prevzela varovanje celega projekta, AFP - Adidas, ki me je v celoti opremil z oblačili in obutvijo, JANSON rent-a-car je prispeval avtodom, ENERVIT-CIKLON me je oskrbel z energetskimi napitki, KOČNA Kamnik pa s prehrambenimi izdelki. Ostali, ki so mi pomagali, pa so LEMA, Alpetour, Scorpio, Zavarovalnica Triglav, Šampionka Renče, SO Kamnik, MARKA Domžale, CATV Impulz in Slovenske novice. NATAŠA JAZB1NŠEK Številni Kamničani so 9. septembra na Glavnem trgu navdušeno pozdravili triatlonca Mira Kregarja. V njihovem in v svojem imenu gaje pozdravil in mu čestital k uspehu predsednik občinske skupščine Kamnik Maksimiljan Lavrinc. Dan vaterpolistov Slovenije Veterinarski nasveti za male živali 27. avgusta 1994 je bilo v Kamniku srečanje vaterpolistov iz vse Slovenije. Na srečanje smo povabili Mariborčane. Celjane. Ljubljančane, Koprčane. Kranjčane in seveda vse pionirje, člane in veterane iz Kamnika. Žal se vaterpolisti iz prvih treh mest srečanja niso udeležili. Sam dan je bil načrtovan in izpeljan v smislu druženja vaterpolistov vseh generacij. Že od 10. ure dalje so se v bazenu igrale tekme, najprej najmljajših, tistih, ki so se šeie v letošnjem letu spoprijeli s tem športom. Tekme so bile borbene, srčne in zagrizene. Rezultati tekem: Triglav (Kranj) : Koper 4:1. Triglav (Kranj) : Kamnik 6:3. Koper : Kamnik 4:4. Za njimi so ob 11.30 začeli s tekmovanjem pionirji do 13 let. Ekipe se med seboj že dobro poznajo z dveh državnih prvenstev, posebne prijateljske vezi pa so se stkale med kamniškimi in kranjskimi vaterpolisti, ki v bazenu v Kranju pozimi skupaj krepijo mišice in osvajajo znanja o igri. Želja po zmagi je pri njih že bolj izrazita, zato je bila tudi igra bolj dinamična, akcije taktično bolje izpeljane, število golov večje. Rezultati tekem: Triglav (Kranj) : Koper 9:3, Triglav (Kranj) : Kamnik 11:7, Kamnik : Koper 6:3 Ob 15. uri je bila svečana otvoritev srečanja. Ob koračnici so udeleženci vseh treh mest v defi-leju ob bazenu ponosno zastopali svoje klube. Nekaj spodbudnih besed za kamniški vaterpolo je povedal predsednik Plavalnega društva Kamnik g. Demeter Sad-nikar, ml., spominske pokale pa je podelil predsednik izvršnega sveta občine Kamnik g. Miha Novak. Izvršni svet je s svojim pokroviteljstvom dal srečanju še poseben pečat in veljavo. Po končanem uradnem delu je mladež spontano poskrbela za kopanje svojega trenerja in nekaterih najbolj pridnih staršev. Po teh razburljivih dogodkih so se vsi udeleženci preselili na prostor pred kuhinjo, kjer so se okrepčali s hrano in pijačo, ki so Preventivne vakcinacije psov in mačk Predsednik IS Miha Novak izroča spominski pokal kapetanu kamniške pionirske ekipe Urošu Kralju nam jo podarili prijazni sponzorji: Meso Škofja Loka, Kočna Kamnik, Žito Kamnik, Pivovarna Union, Coca Cola Ljubljana Črnuče, Pekarna Jurček Depala vas, K Market Soteska, Bar Blat-nica Trzin, Trgovina Leja Kamnik in Janez Mekinje in Market Family Shop Kamnik. Starši pionirjev iz Kamnika so vzorno poskrbeli za mlade in starejše že-lodčke, poskrbeli so za dobro voljo, varnost udeležencev, iz vrst staršev pa je bila tudi zdravstvena delavka, ki je bila ves čas pripravljena priskočiti na pomoč, ki pa je na srečo ni nihče potreboval. Ob 16. uri so šle v bazen članske ekipe vseh klubov. V vodi so se odvijali pravi boji, včasih je v prehudi vnemi prišlo celo do prask, prepirov s sodniki ipd. Rezultati tekem: Kranj : Koper 9:3, Koper : Kamnik 10:6 Vrhunec srečanja je bil s tekmo med Kamnik 80 in Kamnik 94. Za Kamnik 80 so igrali igralci iz Kamnika in tisti iz Kranja, ki so v letih 76-81 branili barve Kamnika, za Kamnik 94 pa sedanja ekipa Kamnika, ki igra v 2. državni ligi. »Veterani« so slavili z golom razlike, rezultat je bil 12:11. Srečanje so vsi udeleženci in naključni obiskovalci zelo lepo sprejeli, posebno zadovoljni so bili zaradi spominskih majic, ki so nam jih podarili sponzorji Pr-le, d. .o. o., Kvit.d. o. o. in Sitotisk Jesenovec. Lep spomin na sončen sobotni dan bo ostal tudi mnogim starejšim vaterpolistom, ki so se s svojimi nekdanjimi tekmeci in sotek-movalci srečali po mnogih letih. Spominov kar ni hotelo biti konec, tako da so mnogi ostali na bazenu do poznih nočnih ur. Na koncu se zahvaljujemo tudi tistim sponzorjem, ki so nam pomagali z denarnimi prispevki: Marsha Ljubljana, Esenca Ljubljana, Center za tuje jezike Ljubljana, Zidarstvo in keramičarstvo Tivadar Kamnik, Mikomus Vir pri Domžalah, Marka p.o. Kamnik, Hidroizolacija SIGA Ljubljana, Zidan Jože Grosuplje, Gradbeno podjetje Bežigrad, Al-tech Group Ljubljana, Damik, Majolka Kamnik. Zelo lične spominske pokale nam je darovala Športna zveza Kamnik, v Mizarstvu Ipavec Mengeš so nam naredili lepe prenosne table, Svilanit je daroval brisače, za oblikovno podobo srečanja pa je poskrbel Rolsan Design. Ob slovesu smo si zaželeli snidenje tudi naslednje leto. MačVa Vakcinacija ali cepljenje predstavlja eno od najosnovnejših preventivnih ukrepov za ohranjanje zdravja naših ljubljencev. Predstavlja pa tudi edini uspešni način boja proti virusom, kajti zanje do dandanes človeštvo še ni odkrilo idealnega zdravila. Minili sta dobri dve leti od zadnje epizootije (razširjenost bolezni na širšem območju) pasje kuge pri nas. Dodobra je razredčila pasjo vrsto. Točnih podatkov o smrtnosti nimamo, vendar ocenjujem, da se je pasja populacija razpolovila. Vzrok je bilo treba iskati v močni virulenci virusa in hkrati zelo nizkem imunskem statusu slovenske populacije psov. Ko sem iskal vzroke za tako nizek imunski status psov, sem ugotovil predvsem naslednje: da nekateri lastniki živali sploh niso bili poučeni o možnosti preventive, in še pogosteje, da niso bili točno informirani o času, pogostnosti in intervalih vakcinacije. Namen vakcinacije Poenostavljeno povedano, da z vakcinacijo vnesemo v organizem živali mrtev ali oslabljen mikroorganizem, ki vzdraži v živalskem organizmu tvorbo specifičnih protiteles (obrambnih celic) za točno določeno bolezen. Pred vsako vakcinacijo je treba žival klinično pregledati. Le zdrave živali lahko maksimalno odgovorijo na vnos tujega agensa (vakcine). Bolne živali in tudi minimalno sumljive živali ne cepimo! Živali pod nobenim pogojem ne smemo vakcinirati tudi, če ima povišano ali znižano telesno temperaturo, premlade ali prestare živali, če so pod stresom (razstave, fizični napori, strah), Zmagovita ekipa balinarjev Virtusa z vodjem ekipe Stanetom Rakom (v sredini) in sodnikom Marjanom Prelovškom (na desni) Velik uspeh dupliških balinarjev Virtus uvrščen v prvo državno ligo Na sliki po tekmi v Izlakah: stojijo Ramšak, Pogačar, Lah in Andič; čepijo Rutar, Skvarča in Grilje. Z zmago nad ekipo Radna iz Rogaške Slatine so balinarji du-pliškega Virtusa dosegli doslej svoj največji uspeh. Z uvrstitvijo na prvo mesto v II. ligi vzhod so si priborili vstop v prvo državno ligo. Dosegli so 20 točk, toliko kot moštvi Bičevja in RLV iz Velenja, vendar boljšo razliko v izidih tekem. »Takega izida nisem pričakoval,« pravi selektor Stane Rak, ki budno spremlja vse treninge in tekme članov svoje ekipe, »računal sem na uvrstitev okrog tretjega mesta. Vendar nam je uspelo Kamniški tenisači tudi letos uspešni Končalo se je ligaško tekmovanje v vseh treh slovenskih teniških ligah. Kamničani so tudi letos nastopali v 2. ligi in z dobrimi nastopi zasedli 3. mesto. Ekipa je s pripravami začela že v januarju, ko je trener Dare Kotnik zbral 12 igralcev, med njimi pa sta bila tudi povratnik v ekipi Jure Lah in mladi, perspektivni Samo Skvarča. Trener je pred začetkom lige stavil predvsem na mlade igralce in ni se zmotil: Rok Andrič (16 let), Simon Rutar (17), Matej Grilje (19) in že zgoraj omenjena Samo Skvarča (17) ter Jure Lah (24) so prispevali levji delež v igri posameznikov, medtem ko so se starejši (Ramšak, Zore, Pogačar, Kotnik) bolj izkazali v igri dvojic. Trener Kotnik je pohvalil prav vse igralce, ki so se po njegovih besedah izkazali z dobrim tehničnim znanjem ter predvsem z borbenostjo in vztrajnostjo. Rezultati: 1. kolo Kamnik prost 2. kolo HIT Ljubljana : Kamnik 2/7 3. kolo Kamnik : Soča Ljubljana 2/7 4. kolo Kamnik : Mengeš 4/5 5. kolo Svoboda Ljubljana : Kamnik 3/6 6. kolo Kamnik : Kočevje 9/0 7. kolo Izlake : Kamnik 4/5 Lestvica 1. Soča, 12 točk; 2. Mengeš, 10; 3. Kamnik, 8; 4. Izlake, 6; 5. Hit, 4; 6. Svoboda, 2; 7. Kočevje, 0. M. P. to. kar nam je lani za las ušlo v tekmi z Jesenicami.« Tudi trener Marjan Prelovšek ne more skriti zadovoljstva nad doseženim uspehom. »To je najvišja uvrstitev kakega kluba iz naše in domžalske občine v državnih balinarskih ligah, saj so ostali klubi najmanj dve ligi nižje. Sedaj bo treba napeti vse moči, da bomo ne samo igralsko, pač pa tudi finančno zmogli večja bremena v I. ligi.« Seveda pa je treba dati vse priznanje igralcem, ki so nosili glavno težo tekem: Koretiču, Dušanu Raku, Lanišku, Žerov-niku. Golobu in Petku. Svoj delež pa so prispevali tudi konkurenti za igralna mesta v ekipi: Bedič, Bizjak, Joger, Madžov in Rutar. Svojo borbenost je pokazala tudi II. ekipa, ki je po zmagi nad Ihanom zasedla prvo mesto v II. ligi LOBZ in tako izpolnila pogoje za uvrstitev v I. ligo LOBZ. Vsekakor bo morala tem uspehom dupliških balinarjev bolj prisluhniti tudi občinska športna zveza, ki je letos uspešnemu Vir-tusu dodelila le skromnih 154.000 SIT. Treba bo upoštevati, da naš balinarski šport poleg večje množičnosti dosega tudi vse večje tekmovalne uspehe. (Is) po težkih kirurških posegih, če dajemo določena zdravila (cito-statike, kortikosteroide) in če je žival splošno oslabela. Zaželeno je odpraviti črevesne zajedalce. Prirojena ali maternalna imunost Že pred rojstvom s prehodom protiteles od matere preko posteljice v plod dobi mladiček prvo zaščito. Vendar je ta neznatna in znaša le 2-18%. Glavno zaščito predstavlja sesanje prvega mleka ali kolostruma takoj po rojstvu. Gre za enkraten fenomen v ohranjanju življenja sesalcev. Do 72 ur po rojstvu imajo protitelesa iz materinega mleka neovirano možnost preiti preko črevesne sluznice mladička direktno v kri. S tem pasivno zaščitijo mladičke za prve tedne življenja (9-12 tednov), dokler si sami niso sposobni ustvariti svoje lastne imunosti. Tej imunosti pravimo maternalna imunost ali imunost, ki jo daje mati. Ta kasneje moti pri nastanku aktivne imunosti oz. imunosti, ki jo ustvari mladič sam. Vakcinacija psov Pse je v današnjem času možno zaščititi proti steklini, pasji kugi, parvovirozi, leptospirozi, kužnemu hepatitisu in kužnemu kašlju. Pa si poglejmo najprej steklino. Steklina je zakonsko določena vakcinacija in sicer za vse pse, starejše od štirih mesecev. Čeprav enkratna vakcinacija zagotavlja 3-letno imunost, zakon določa vsakoletno revakcinacijo. Vse ostale bolezni se cepijo izven zakonske regulative. In sicer je program vakcinacije zelo različen, odvisen od mnogoterih faktorjev. Naj naštejem nekaj najpomembnejših: predhodni imnun-ski status psice, gibanje kužnih bolezni, število mladičev v leglu, pasma, starost živali itd. Vsekakor bi pri mladičih o programu vakcinacije priporočal posvet z veterinarjem. V običajnih primerih priporočamo polivalentne (kombinirane) vakcine, za vseh 5 bolezni hkrati. Prodajajo se pod različni- mi trgovskimi imeni (Enduracell 7. Dohvvae 7, Vanguard 7). V kvaliteti ni čutiti bistvenih razlik. Ko mladički dopolnijo 6-8 tednov, jih vakciniramo prvič. Nato v presledkih 3-4 tedne vakciniramo še najmanj dvakrat. To je 10.-12. teden in tretjič 14.-16. teden starosti. Šele 3. vakcinacija zagotavlja visoko imunost, ki traja 1 leto. Revakciniramo torej letno. Vakcinacija mačk Mačke je možno zaščititi proti steklini, mačji kugi. rinotraheiti-su. kalicivirozi, leukozi in infek-cioznemu peritonitisu. Vakcinacija proti steklini ni zakonsko določena, čeprav bi bila iz določenih vidikov še bolj po-.trebita kot pri psih. Enkratno cepljenje po treh mesecih starosti zagotavlja 3-letno zaščito. Mačjo kugo, rinotraheitis in kalicivirozo priporočamo vakcinirati v istem časovnem obdobju in sicer s kombinirano vakcino. Prvič cepimo, ko mladički dopolnijo 8-10 tednov. Drugo sledi 3-4 tedne kasneje. Starejše mačke cepimo enkrat letno. Vakcinacija proti leukozi se razlikuje od drugih vakcinacij pri mačkah. Najprej moramo bolezen testno izključiti, šele nato lahko cepimo. Zgodi pa se, da kljub negativnemu testu in vakci-naciji maček zboli. veterinar za male živali RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 sportnatrgovina Sport servis športne opreme Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel. : 812-936 Nudimo vam športno opremo In konfekcijo znanih proizvajalcev * Ugodna ponudba gorskih koles Scott, Hooger Booger, Schvvinn! * predsezonski popust za nakup zimske konfekcije POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA Najugodnejši nakupi! dnevne sobe domačih in tujih proizvajalcev: BINDT, BURG, KNOLA sedežne garniture v usnju in blagu pester program kuhinj (35 modelov) ter drugo pohištvo DEL PONUDBE: dnevna soba KOMPO sestavljiva - 68.200 SIT raztegljivi trosed kavč - 54.600 SIT kuhinja VVideale do 3 metre - 76.400 SIT Obiščite nas v Domžalah, Ulica Antona Skoka 2, telj 711-804. Delavnik od 8. do 12. ure In od 1530 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. STOtS d.o.o* TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Še posebno ugodne cene v mesecu oktobru! Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo! AVIA SITOTISK OFFSET TISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE IZDELAVA TRANSPARENTOV TABEL PESTRA PONUDBA STENSKIH KOLEDARJEV ŽE OD 150 sit DALJE OSTALA POSLOVNA DARILA: OD KEMIČNIH SVINČNIKOV, OBESKOV, ROKOVNIKOV,....... DO DEŽNIKOV. NA VSA NASA OZ. VAS A DARILA NUDIMO DOTISK ŽEBLJARSKA S, 61240 KAMNIK (TRIVAL II.NAD.) POKLIČITE NAS NA TELEFON: 061 82 56 83 064 69 16 55 C30UFTURIST POSLOVALNICA DOMŽALE - BRANCH OFFICE LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, SLOVENIJA TEL: 061/721-014, TEL.FAX 061/711-587 GOLFTURIST vas pričakuje v prenovljenih prostorih svoje turistične agencije na Ljubljanski cesti v Domžalah. Nudijo vam pestro izbiro programov za izlete, potovanja, smučanje, počitnice, tečaje... VESENSK1 POČITNIŠKI PAKETI IN UGODNE CENE TER PLAČILNI POGOJI: Slovensko primorje Istra in Kvarner Zdravilišča ŠOLSKE POČITNICE V JESENI: Posebni programi za družine, s popusti za otroke * POTOVANJA IN IZLETI Jesenska Praga, 4 dni, 3. II. - 70 + I50 DEM Grossglockner, l dan, 15. 10. - 43 DEM Prekmurje in Madžarska, 2 dni, 22. 10. - 120 DEM Gardaland, I dan, vsako soboto - 62 DEM Gradovi Ludvika Bavarskega, 3 dni, 3. II. - 75 + 150 DEM Salzburg, 2 dni. 29. 10. - 158 DEM Potepanje po Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji, 3 dni, 14. 10. - 349 DEM Pariz v jesenskih barvah, 5 dni, 26. 10. - 850 DEM Toscana - mini križarjenje - Sardinija, 4 dni, 21. 10. - 377 DEM Martinovanje v Goriških brdih, 1 dan, 12. II. - 66 DEM Partizanski vrh nad Trbovljami - NOVO LETO! Martinovanje v Goriških brdih, I dan, 12. II. - 66 DEM * POSEBNA PONUDBA Počitnice v Turčiji. 7 dni, letalo - 565 DEM Peru, 13 dni, 21. iO Tajska, 17 dni, 19. II. - 1.869 DEM Sprejemamo že rezervacije za ZIMA 94195 Jezikovni tečaji angleškega jezika za odrasle v Veliki Britaniji skozi vse leto Prodajamo mednarodne letalske vozovnice za posameznike, kolektivne, šolske skupine. Za skupine s posebnimi zahtevami pripravimo posebne programe. Novo v Golfturistu v Domžalah * Informacije in prodaja vstopnic za prireditve v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev doni in Operi Vabljeni v Gol/turist v Domžalah na obisk in ogled prodajne razstave slik akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovićić - vvmna a w^TiTT>TTBTnrryrin>Tnnro"BT»~iro'B'8'B TRGOVINA »OPUS« Kamnik, Šutna 33 (v Sadnikarjevi hiši) tel.: 831-362 Pestra izbira in konkurenčne cene — ženske, moške in otroške nogavice: FILODORO, PRIMAVERA, PIERE CARDIN BURLINGTON ° - italijansko in špansko žensko, moško in otroško s perilo, bodlji in kompleti: SELENE, MARIE CLAIRE » BLU VELVET, PILLON, GEMMA. Obiščite nas med 9. in 12.30 ter med 16. in 19. uro; ob sobotah pa med 9. in 12. uro Bi.fl.O-BJLfl.fl 8 B 9 v.v.ILfl a P B, ttJLfl.A 0 P.ILfl.,tt..tt-flJULflJLILfl-ft.ftJ PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o. o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) tel.: 737-448 Iz lastne proizvodnje vam nudimo: * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. In od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. pfesni k^CuB Mesni klub Life TEN-TEN DOMŽALE tel. 712-067,711-497 ČETRTEK, 29. septembra, KARAOKE LIFE - vodi Sandra Zupane - Sendi PETEK, 30. septembra, RITMO LOCO - španska in južnoameriška glasba _ za plesne generacije ČETRTEK, 6. oktobra, SANDI iz Zagreba PETEK, 7. oktobra, Novi ansambli - EVERVEAST ČETRTEK, 13. oktobra, KARAOKE LIFE - vodi Sendi PETEK, 14. oktobra, SIMONA WEIS ČETRTEK, 20. oktobra, TONI CETINSKI Novost! Od 21. dktobra dalje bodo nastopali v živo tuji gostje iz oddaje POGLEJ IN ZADENI (Capella, Corona, Smoky, Hadaway itd.). V času nastopov bo spodnja diskoteka poslovala samostojno zaradi nižje vstopnine! Vabljeni v plesni klub LIFE / / ^\ ^ELm^INST^LfJcilE D TELEFONSKE (ttSTfiLfiCIlE ^POPRflVrDfl telefonov ^PRIKLOPE ferPOPRfiVILf) GOSPODINJSKIH STROJEV NUDIM USLUGE NA DOMU: Stojan Matoh s.p. Trg talcev 6, Kamnik, tel.: 817-126 SE PRIPOROČAM ZASTOPNIK d.o.o. TRZIN Pod gozdom 2, Trzin tel.: 713-149, fax: 713-178 Poslovalnica Kamnik, Šutna 76 (pri Korobaču) tel.: 812-611, int. 35 Izkoristite ugoden nakup igrač in ženske konfekcije v poslovalnicah podjetja Zastopnik, d.o.o. Trzin! Zakaj bi v zadnjem mesecu izgubljali čas v prepolnih trgovinah? Pri nas vam že danes po ugodnih cenah nudimo vse za vas in vašega otroka. Letos Miklavž kupuje pri nas! * Prispela je velika količina igrač iz uvoza * Nudimo vam tudi blago za gospodinjstvo * Čistila * Kozmetiko * Obutev in oblačila za jesen! * Zanimivi artikli, ki jih nudimo po zelo dostopnih cenah: kovčki z orodjem (100 delov) samo 6.900 SIT, sušilci za perilo 1.490 SIT, likalne deske 3.990 SIT, PLENICE PAMPERS l£S»5|T 1.620 SIT GROSISTIČNA PRODAJA PAMPERS. Odprli smo grosistično prodajo v OIC Trzin, Dobrava 2, tel.: 724-014 in novo maloprodajo v Mengšu, v stari stavbi Slamnika Pridite in se prepričajte! NABAVLJAMO ZA VAS - SKUPAJ SMO MOČNEJŠI IN CENEJŠI! d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! I I Po izjemno ugodnih cenah: f Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co. Kamnik, Petovo 26 (v TPC ob kamniški obvoznici) tel/fax: 813-133 - radiatorji Korado - peči Sime, CFF, Ferotherm - vodovodne mešalne baterije Armal - bakreni inštalacijski material - in drugo Nudimo montažo! Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično! Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. % % % % % \ \ \ i SVECARSTVO RODE Zagorica 9, Stahovica (pod cerkvijo v Stranjah) tel.: 825-124 Iz lastne proizvodnje vam nudimo veliko izbiro nagrobnih sveč po izredno ugodnih cenah. Pokrite sveče že od 50 SIT dalje. Ob nakupu nad 2.000 SIT 5% popusta. Pri plačilu s čeki je odlog plačila 30 dni. Odrpto od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. badex Se priporočamo! CO©GC©COCCOCCOCO«>000©C<>OC^ I § Vrtnarija Gašperlin b Moste 99, Komenda S tel.: 841-471 8 ! Ugodna prodaja 8 mačeh in \ § lončnih krizantem \ primernih za grobove in stanovanja. o Obiščite nas od ponedeljka do sobote od 8. do 19. ure! ^ o scooooooooocoGoceoococtt L Življenje nase je kot knjiga, za Ustom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 92. letu starosti nas jc zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, brat in stric JANEZ POLJANŠEK z Markovega Iskreno sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomot, izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo rta njegovi zadnji poti. Hvala dr. Krtovi, Domu upokojencev Kamnik in g. /.upniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vnuk Fredi z družino v imenu vsega sorodstva September 1994 Nisi rekel ititt zhogom, niti roke nam podat, v mini si živel in mirno mnrt. V nosili srvih vedno bos ostal. ZAHVALA Nenadoma nas jc mnogo prezgodaj, v 68. letu Življenja, zapustil naš' dragi mož, ata. stari ata, brat, stric in tast FRANC KORBAR Tomov ata z Brega pri Komendi Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter njegovim in našim sodelavcem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče, za mase in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Šc posebej hvala družini Kobe, g. dekanu Pavlicu za ganljive besede in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete zalostinkc, izvajalcu Tišine, gasilcem in praporščakoma. Šc enkrat hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Žalujoči: vsi njegovi Breg. seplcmbcr 1994 Zaman Je bil tvoj boj. zaman viti dnevi upanja, trpljenju, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 52. letu Življenja nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož. oče, sin, slrari oče. brat, tast in nečak IVAN KOGEJ iz IVlotnika 44 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče, za maše in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, posebno kolektivu OŠ Toma Brejca za denarno pomoč in g. Župniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi GD Motnik za častno stražo, ganljive besede slovesa, praporščakom, ostalim gasilskim društvom za številno spremstvo na njegovi zadnji poli ter pevcem Lipe iz Trojan za ganljivo zapete Zalostinkc. Vsem šc enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi September 1994 PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE 1 TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje V STARET0VA 2,61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nadnvezdami. ZAHVALA V 88. letu starosti nas jc zapustil JANEZ PIDER Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli, darovali za svete maše. cvetje in sveče. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za pomoč in nego. Posebna zahvala gospodu župniku /a lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa. Žalujoči: sestra Polonca v imenu vseh sorodnikov Kamnik, september 1994 Življenje ti Je bilo pogosto kruto, malo z rožami posulo, vsaj zdaj rože naj te spremijo, rože vseh, ki te ljubili smo. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila naša draga mama. sestra, stara mama in teta MARIJA BURKELJCA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njeni zadnji poli. Šc posebej zahvala sodelavcem iz Titana, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ga. Ivici Bajde za poslovilni govor in osebju Doma upokojencev Kamnik za nego v njenih težkih dneh bolezni. Zahvaljujemo sc tudi vsem, ki ste nam stali ob strani, pa vas nismo imenovali. Žalujoči: vsi njeni Cirkuse, Kamnik, Homec, Godič. Ccšnjice. avgust 1994 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem sc s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni... ZAHVALA Nenadoma nas je v 64. letu jHp življenja zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra in teta FANI KOSEC s Križa Ne moremo najti pravili besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Jate in Marketinga Trzin, Konjeniškemu klubu Komenda in znancem, kiste nam v težkih trenutkih vsestransko pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali cvetje in svečke ter jo v tako lepem številu pospremili v njen prerani zadnji dom. Še posebej hvala prijateljici Sonji iz Pule za pomoč in tolažbo. Prav lako hvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljeno poslednje slovo, pevcem iz Mengša za ganljivo zapele pesmi in izvajalen Tišine. Žalujoči: mož Ivan. sin Ivan in hčerka Majda z družinama, sestra Mari z družino in drugo sorodstvo. Križ. Podgorje, Mengeš, Kamnik, september 1994 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi, nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA Nenadoma nas jc v 64. letu življenja zapustil naš dragi mož. oče. brat. ata. stric in last KAREL KOČAR st. iz Šmarec, Kamniška c. 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče, za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in šmarskim pevcem za lepo zapete pesmi. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Smarca. september 1994 Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega, niti zlega. ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre in tete FANI POLJANŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam v času njene dolgoltajne in težke bolezni stali ob strani in jo v ponedeljek, 19. septembra 1994, v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje in svečke ter za vse besede sožalja. Zahvaljujemo se ludi pevcem Solidarnosti za občuteno zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njeni Spnmin na mamo pokopano nam v snu spi... ( mre mama vse prerano. Četudi si" let doživi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame iillllš.