Poštnina plačana v gotovinil
Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice Din l-—, za vse ostale Din 16'—
Izdajat Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22.
!
LETNIK II.
SEPTEMBER 1937
ŠTEV.9
Naš predsednik — biseromašnik
Vzajemni zavarovalnici je božja Previdnost naklonila že mnogo radostnih dni. Saj je ves njen 37 letni razvoj kot en sam sončni dan, v katerem pa božje sonce se dolgo ne bo doseglo najvišjo nebesno stran.
Kljub mnogoterim težavam, ki jih je prinesel čas, pa tudi slabi ljudje, je rast Vzajemne zavarovalnice kot radosten polet ponosnega orla k višavam, kjer ni zemskega prahu in ni človeške grdobije. A dneva, kakršna sta bila za Vzajemno zavarovalnico letošnji 8. in 10. avgust, sta vendar le edinstvena. Kaj se je zgodilo?
Dne 8. avgusta je daroval naš predsednik preč. gospod kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja v stolnici sv. Nikolaja svojo biserno sveto mašo. A 10. avgusta je svojo diamantno daritev ponovil v kapeli Vzajemne zavarovalnice.
Bilo bi predolgo opisovati eno in drugo slovesnost. Mnogo je bilo o njih povedanega v drugih časopisih. A hvaležnost in spoštovanje, ki ga visoki slavljenec brez sleherne hlimbe uživa predvsem v nadzorstvu in ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnice, ljubezen, ki mu jo dolguje vse uslužbenstvo Vzajemne, priznanje, ki mu ga upravičeno izkazuje vse naše zavarovalstvo in vsa slovenska javnost, naj najde vsaj skromen izraz tudi v našem listu, katerega prvi prijatelj in varuh je gospod jubilant.
Naj ve naš slavljenec, da smo nanj kot svojega predsednika iskreno ponosni! Zakaj?
On je slovenski duhovnik!
Že ta resnica pove več, kot bi moglo povedati dolgo govorjenje o rasti in moči Vzajemne zavarovalnice. Kanonik Sušnik je namreč duhovnik, ki svojo vzvišeno in sveto duhovniško službo izvršuje v neomajni zvestobi do svojega visokega poslanstva. On ve, da je le Bog, ki daje rast. Tudi mi vsi to vemo, a kako klavrno je ob uri izkušnje naše upanje. Za slavljenca pa vemo, da je svoje upanje plodil v neprestani daritvi in molitvi. Le katoliški duhovnik je zmožen ves se dati narodu, hoditi ravno pot, pa naj je še tako trnjeva, graditi narodu tudi zemsko srečo, pa čeprav z žrtvovanjem svoje osebnosti. Kakor se morda komu sredi sedanjega materialističnega sveta zdi smešno, je vendarle res, da morejo človeška dela postati trajno velika in plodna le, ako so usidrana v veri in računajo
z milostjo. Naš slavljenec je bil in — hvala Bogu — še vedno je oni v božjih virih zasidrani temeljni kamen našega zavoda. Šele ob poslednji uri božje Pravice bomo pač zvedeli, koliko ljubečih molitev in koliko z brezpogojnim upanjem ožarjenih rotenj je naš predsednik poslal neskončni Dobroti za dobro našega zavoda. Vse pa je bilo vedno storjeno le in edino zavoljo tega, ker je bil slavljenec vedno globoko prepričan, da je Vzajemna našemu narodu potrebna, nujno potrebna, da z rastjo našega zavoda raste moč, samozavest, življenjska sila celega naroda. Kot pravi duhovnik tudi kot predsednik gospodarsko tako izpostavljenega zavoda, kot je Vzajemna, gospod kanonik Sušnik ni poznal brezobzirnosti, špekulacije na račun poštenja in pravičnosti, neiskrenosti v poslovanju, on je vedno hotel, da se uveljavijo tudi v zavodovem poslovanju načela krščanske pravičnosti, pa naj je šlo za razmerje do konkurenčnih zavodov ali za ureditev službenega in gmotnega položaja zavodovih uslužbencev in so« trudnikov ali za izvajanje zavarovalnih pogodb napram članom zavoda. Vsi so mu enako pri srcu, vseh težnje in hotenja so mu enako razumljiva, ker v vseh gleda v prvi vrsti božje stvari. Kanonik Sušnik — duhovnik — naš ponos! — A še smo nanj ponosni, ker je
gospod širokega obzorja.
Pravilno je ob priliki biseromašniške slovesnosti rekel podpredsednik Vzajemne zavarovalnice, ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, da bi bil mogel biseromašnik s svojimi umskimi zakladi postati ne le zase in za svoj narod slaven, temveč tudi bogat, če bi bil svoje naravne talente vpregel v službo prirodoznanstva, Nešteta so dela, plod njegovega uma. Prirodoslovci, zlasti še zve* zdoslovci, gledajo v njem patriarha slovenske znanosti. In tak mož je naš predsednik. On, ki pod drobnogledom odkriva prečudni svet nam nevidnih bitij, on, ki z daljnogledom in številkami meri pota zvezd v silnih daljah vsemirja, on je pač poklican, da posebno tenkočutno prisluhne potrebam slovenskega naroda v zavarovalstvu. Odtod ona čudovita preudarnost, ki spremlja vse njegovo delo v Vzajemni zavarovalnici, preudarnost, ki je zahtevala v razvoju zavoda vedno le prirodnost in odklanjala vsako nena*
Javne zahvale
Podpisani se zahvaljujemo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za solidno cenitev požarne škode in prosimo, da našo zahvalo v spodbudo drugim zavarovancem objavite v >}faši moči«.
Triler Janez, Stari dvor 21, p. Škofja Loka
(Gorelo 1. 8. 1937)
Brodnik Anton, Kompolje 35, p. Videm
(Gorelo 8. 6. 1937)
Seagnctti Franc, Ljubljana, Mestni log
(Gorelo 16. 7. 1937)
Kramberger Matija in Neža, Ločič 22, p. Sv. Bolfenk
(Gorelo 12. 7. 1937)
Vesel Pavla, Sodražica na Dol. (Gorelo 16. 7. 1937) Ferkolj Janez, Zloganje 14, p. Škocjan pri Mokronogu	(Gorelo 30. 6. 1937)
Ferme Ivan, Zg. Rečica, p. Laško
(Gorelo 15. 6. 1937)
Pesek Franc, Trnice 20, p. St. Janž na Drav. p.
(Gorelo 19. 6. 1937)
Hanieršak Martin in Ivana, Ročica 51, p. Sv. Jakob v Slov. gor.	(Gorelo 28. 6. 1937)
Sarlalt Rudolf, Dobležiče 32, p. Pilštanj
(Gorelo 4. 7. 1937)
Jiedevc Franc, Vrenska gorca, p. Kozje
(Gorelo 11. 7. 1937)
Voh Martin, Silova 19. p. Velenje
(Gorelo 8. 7. 1937)
Grobelnik Antonija, Škalske Cirkovce 3, p. Velenje
(Gorelo 6. 7. 1937)
Vršič Jakob, Trnovska vas 52, p. Sv. Bolfenk v Slov. gor.	(Gorelo 2. 7. 1937)
Rahle Ignac, Gladomes 8, p. Sv. Venčeslav
(Gorelo 23. 7. 1937)
Kozmus Karol in Frančiška, Lahov graben 10, p. Jurklošter	(Gorelo 17. 7. 1937)
RES prvovrstne sadne mline in druge stroje nabavite pri tvrdki
ravno zaganjanje in izrabljanje hipne konjunkture. Njegov prodorni pogled v prirodo-znanstvu je bil po Previdnosti dani instrument za miren, a zato tem učinkovitejši razvoj Vzajemne. Zato: naš predsednik — znanstvenik — naš ponos! A on je tudi
mož čudovite skromnosti.
Današnja družba trpi pod navalom „vodilnih osebnosti“. Ljudje praznih glav in še bolj praznih sre se v brezobzirni medsebojni borbi trgajo za visoke položaje in gmotne koristi omogočujoča mesta. V tej borbi se jim ne vidi nobeno sredstvo preogabno, ako le moro napihniti njih umišljeno veličino. V tej borbi so ti samozvanci pripravljeni zavreči vsa načela krščanske morale, pravičnosti in dolžne bratske ljubezni, ako to godi njih brezmejnemu pohlepu po oblasti in udobju. Tem več je v takih časih vredna osebnost, ki je zrastla v velmoža iz lastnega
notranjega bogastva, a vse pripisuje le Duhu, ki neviden ustvarja nova čudesa. Ko tak mož etoji na vrhu svojega zaslužnega dela, se mu vendar zdi vse skupaj le gola dolžnost, ki jo je moral storiti. Sam noče ne priznanja in ne hvale in je najsrečnejši, ko ga nihče ne omenja. Tak je naš predsednik, o katerem vemo, da nam bo te vrstice zameril, v kolikor bo seveda to njegova ljubeznivost dopuščala. In na takega gospođa smo res lahko ponosni!
Gospod predsedniki Ob bisernem maš-niškem jubileju, tem božjem daru, ki se ga tako redko kateri deležni, se klanjamo Vaši duhovniški veličini, občudujemo dela Vašega uma in smo srečni ob Vaši voditeljski skromnosti! Božja Dobrota naj Vas ohranja tja do železne svete maše in preko nje v čast slovenski duhovščini, v korist in rast Vzajemne zavarovalnice ter v slavo slovenskega naroda.
L P.
Zmraccvfititice iestUafo našemu pcedsesiitiku
K svoji biserni sveti maši je prejel naš predsednik gospod kanonik Ivan Sušnik z vseh strani veliko število čestitk in iskrenih želja za še dolgo življenje. Med drugimi so mu izrazile svoje čestitke mnoge zavarovalnice. Te čestitke so značilne za ugled, ki ga naš predsednik uživa v zavarovalstvu. Našim bralcem podajamo le nekatere izmed številnih čestitk:
Ravnatelj »Save«, podružnice v Ljubljani, g. dr. Leo Skala, piše med drugim:
Bili »te vedno mož na svojem mestu, ne samo kot služabnik božji, temveč tudi kot človek in kot predsednik Vzajemne zavarovalnice. Da bi bilo tako še nadalje, so moje prisrčne želje. Bog naj Vas ohrani še mnoga leta!
Sama podružnica »Save« v Ljubljani je sledeče sporočila:
Bog Vam je naklonil izredno čast, da ste pri polni telesni in duševni moči praznovali biserno mašo. — Prejmite k temu izrednemu jubileju naše najprisrčnejše čestitke z iskreno željo, naj Vam Bog nakloni še mnogo let, da boste ne samo kot božji služabnik delali Bogu v čast, temveč tudi kot predsednik še nadalje z veščo roko vodili naš slovenski zavarovalni zavod Vzajemno zavarovalnico.
Podružnica »Dunava« v Ljubljani je takole čestitala:
Blagovolile sprejeti k izrednemu jubileju daritve biserne sv. maše naše najvdanejše čestitke, h katerim še pridružujemo naše najiskrenejše želje, da Vam Vsegamogočni podeli za Vaša plemenita udejstvovanja na kulturnem, karitativnem in gospodarskem polju v blagor našega naroda še mnogo zadovoljnih let.
Gornji jubilej Vašega dušnopastirskega poslanstva si dovoljujemo uporabiti, da se Vam tudi poklonimo kot soustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku ugledne »Vzajemne zavarovalnice*, s katero smo vedno bili in tudi želimo ostati v dobrih poslovnih odnošajih.
Ravnateljstvo »Zedinjene zavarovalnice« v Ljubljani piše:
Ob Vašem redkem jubileju dovolite, da se tudi jaz pridružim gratulantom z iskreno željo, da bi še dolgo let vodili z dosedanjo vnemo in spretnostjo Vzajemno zavarovalnico. V Vašem delu ne vidim samo zgraditve danes tako veličastnega zavoda, ampak posebno še oni veliki uspeh, ki ga predstavlja danes Vzajemna zavarovalnica na slovenskem narodno-gospodarskem polju, namreč Aa, je ta važna gospodarska stroka nacionalizirana. — Želim Vam obilo zdravja in dosedanjega duha pri zavodovem delu. — Vdani Vam dr. Lad. Lajovic.
G. Ignac Žislavsky, ravnatelj Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani:
Zvedel sem, da praznujete, prečastiti gospod kanonik, 60 letnico Vašega maševanja, in si dovoljujem ob tej priliki izreči svoje najprisrčnejše čestitke s pripombo, da sem ves čas, odkar za-
stopam svojo zavarovalnico v Sloveniji, z Vašim velespoštovanim zavodom, t. j. »Vzajemno zavarovalnico*, kateri vzgledno predsedujete, c najboljših prijateljskih odnošajih.
Podobno čestitko je poslala filijala direkcije Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani.
Ravnateljstvo »Jugoslavije« v Ljubljani ie kratko čestitalo:
Ob šestdesetletnici Vašega mašni šiva, ko obhajate svoj jubilej, Vam naš zavod iskreno čestita. Ob tej priliki želimo, da ostanemo z zavodom, ki mu predsedujete že dolgo vrsto let, tudi v prihodnje v najboljših poslovnih zvezah.
Posebno prisrčno je čestitala »Croatia«:
Dovolile nam, prečastiti gospod kanonik, da se k izrednemu jubileju Vaše biserne sv. maše tudi naša zavarovalnica po podružnici v Ljubljani pridruži mnogoštevilnim čestitkam v vsej iskrenosti in globokem spoštovanju.
V občudovanju Vašega plodonosnega in požrtvovalnega življenjskega dela želimo najtopleje, da Vam nakloni Pravični možnost, da morete delovati čim dalj uspešno za blaginjo slovenskega naroda in da ostanete še vnaprej naklonjeni zavarovalstvu, ki je imelo in bo imelo največjo korist od Vašega preudarnega vodstva v tej stroki.
Pri tej priliki izrekamo globoko hvaležnost, da so nastali pod Vašim predšedništvom med našima zavodoma najboljši odnošaji in smo trdno prepričani, da bodo te razmere v bodočnosti ne samo ostale, marveč se še poglobile, in da bodo ravno ti odnošaji prispevali k ublažitvi razmer tudi med ostalimi zavarovalnicami.
Prav posebno želimo, da Vam bomo. prečastiti gospod kanonik, mogli tudi ob Vaši železni sv. maši iz vsega srca čestitali.
Dalje so čestitale še: »Rosija-Fonsier«, »Anker«, »Commercial Union« ter »Slavija«.
V lekarni. O hribovcih vedo le smešne stvari povedati. Pa niso vedno smešne, temveč največkrat bolj brihtne, kot to mestni škrici mislijo. Tako je prišel hribovec v lekarno. Ni rekel ne »mu« ne »hm«, temveč, je gledal okoli po številnih štelažah. Gospod lekarnar ga prislinjeno vpraša: »Kaj pa bo, očka?« — »Hm, hm, najbrž tega nimate.« — »O očka, pri nas se prav vse dobi.« — »A tako! Hm, novo gajžlo bi rad.«
*
Na visokem morju. Gospod Pipa ga ima že precej pod kapo. Pa se spomni, da bi bilo dobro napisati zaročenki nekaj vrstic. On piše in piše. Vidi ga krčmar in de: »E, Pipa, na vegasti pisavi bo zaročenka spoznala, da si pijan.« — Pipa pa: »Nak! Pravkar sem zapisal, da smo na visokem morju in da ladjo pretresajo silni viharji.«
Kdo uoiU iu>še zcwauwolmcsf
V Za grehu ima svoj sedež tudi v Sloveniji mana
„SAVA"
splošna zavarovalna delniška družba.
Njeno ravnateljstvo sestavljajo sledeči gospodje:
Predsednik:	dr. S ve tis lav Šumanovič,
advokat v Zagrebu, predsednik plovbe »Oceania« d. d. v Beogradu in Srbske banke d. d. v Zagrebu, član ravnateljstva in komerc. ravnatelj Jadranske plovbe d. d. na Sušaku, upravni svetnik Jadranske ladjedelniške d. d. v Splitu, Narodne banke v Beogradu in Jadransko-podimavske banke v Beogradu.
Podpredsednik:	Morpurgo Edgardo,
Trst, Italija, predsednik in generalni ravnatelj >Assicurazioni Generali: v Trstu in Benetkah, predsednik »L’Anonima Infortunk v Milanu, predsednik »Prve splošne nezgodne in škodne zavarovalne družbe« na Dunaju, predsednik »L’Anonima Gran-cline £, italijanske zavarovalnice za škode radi toče in pozavarovalne d. d.; podpredsednik sledečih družb: »Sociebi Italiana di Riassicurazione Con-sorziale« v Milanu, Avstrijske zavarovalne d. d. na Dunaju, Splošne zavarovalne družbe »Heimat« na Dunaju, Zavarovalnice Feniks-: na Dunaju, Zavarovalne d. d. »Sekuritas« v Pragi, Zavarovalne d. d. »Moldavia-Generali v Pragi, Ogrske zavarovalnice proti toči in pozavarovalne d. d. v Budimpešti, Ogrske splošne hranilnice d. d. v Budimpešti, »limone Italiana di Riassicurazioni« v Rimu, Zavarovalne d. d. »La Concorde s v Parizu, Splošne zavarovalne d. d. »Generala« v Bukarešti, »Societe đ’Assu-rances Generales« v Carigradu, »America Latina« d. d. v Mehiki, »Alleanza Securitas Esperia«. zavarovalne d.d. v Rimu, Lloyd Siciliano:, italijanske pomorske in pozavarovalne d. d. v Rimu, Zavarovalne družbe »Poloma« v Varšavi; upravni svetnik sledečih družb: Splošne zavarovalne družbe »Dacia-Romänia« v Bukarešti, »Banque Franc, et Ital. p. l'Atnerique du Sud« v Parizu, »Banke Handlowy« v Varšavi, »Bajiča Commerciale Italiana e Greca« v Atenah, »Credito Industriale« v Benetkah, Le-vantske zavarovalne in pozavarovalne družbe v Genovi, Zavarovalne in pozavar. družbe »Paterna« v Milanu, Zavarovalne d. d. »Deutscher Lloyd« v Berlinu, »Societa Italiana d’Assieurazione Credito« v Rimu, »Čaja de Provision y Socorro« v Barceloni, »Banco Vitalicio de Espaiia« v Barceloni, Zavarovalne d. d. »Covadonga« v Madridu in »Banca Com-merciale Italiana« v Milanu.
(I. podpredsednik: dr. Stanko Sverljuga, senator (bivši minister) v Zagrebu, podpredsednik Jugoslovanske Union-banke Beograd-Zagreb, podpredsednik Stock Brandy Medicinal d. d. v Slav. Požegi, član ravnateljstva Jugoslovanskega Siemensa d. d. v Zagrebu, upravni svetnik družb: Anglo-češkoslovaške in praške kreditne banke v Pragi, »Spalato« portland cement d. d. v Splitu, Zagrebške usnjarne, Zagrebške čevljarne ter M. Gavrilović sinovi d. d. v Petrinji.
Člani ravnateljstva: Makso Antič, Zagreb, bančni ravnatelj v pok., borzni svetnik, predsednik Prve jugoslovanske tovarne za vezan les d. d. na Sušaku, upr. svet. Srbske rudarske in plavžarske industrije d. d. v Beogradu, član ravnateljstva sledečih družb: Jugoslovanske Union-banke d. d., Jugoslovanske Schicbt-Lever d. d. v Osijeku, Jugoslovanskih tekstilnih tovarn Mautner d. d. v Ljubljani, Tekstilne industrije Milan Prpič d. d. v Zagrebu, Zavarovalne in pozavarovalne družbe »Rossija-Fonciere« v Beogradu in usnjarske indu--Petovia« d. d. v Ptuju ter član ravnateljstva Jadranske plovbe na Sušaku.
Nikola Berkovič, častni predsednik Trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu, predsednik železarske industrije d. d. v Varešu, poslovodeči podpredsednik Deželne banke za Bosno in Hercegovino v Sarajevu, podpredsednik Delniške pivovarne v Sarajevu, upravni svetnik Narodne banke v Beogradu in Splošnega jugoslov. bančnega društva v Beogradu, član ravnateljstva gozdne industrije »Slavex« v Zagrebu.
Milivoj Crnadak, generalni ravnatelj v pok.’ Zagreb, predsednik sledečih družb: »Čroatia«, tovarne za portland cement d. d. v Zagrebu, Prve jugoslovanske tovarne za vagone, stroje in mostove d. d. v Beogradu, »Metana« d. d. v Zagrebu, »Narodne«, mlinske in agrarne ifid. d. d. v Zagrebu, A. E. G. Uniona d. d. v Zagrebu, »Slavonije«, lesne ind. d. d. v Brodu na Savi, Penkala podjetij d. d. v Zagrebu, Zagrebških papirnic d. d. in Smith & Mev-nier papirnic d. d. v Zagrebu, upr. svet. borze za blago in efekte v Zagrebu.
Dr. Gedeon Dundjerski, predsednik borze v Novem Sadu, veleposestnik in veleindustrijalec, predsednik Jadransko-podunavske banke v Beogradu, Delniške družbe za aeroplanske motorje v Rakovici, Sladkornih, tovarn Bačka d., d., v Novem Vrbasu, upr. svetnik Srbske banke 4 d., v Zagrebu, »Kulpin«', tovarne za konzerve d. d, v Novem Sadu, Tovarne platna Kosta Ilič sinovi d. 4 v Beogradu in Tekstilnih tovarn Kosta Hič d. d. v Beogradu.
Dr. Valter ph Fischet, ravnatelj na Dunaju, predstavnik zavarovalnice »Assieurazioni Generali« na Dunaju, upr. svet Avstrijske zavarov. 4 4 in L splošne nezgodne in škodne zavarov. družbe na Dunaju, upr. svetnik »Aquilla S. A. Tecnico-Ind.« v Trstu, član nadzorstva »Poloniae . zavarov. družbe v Varšavi, S. Frankel d. d. v Neustadtu na Gor. Sleskem ter »Inve«, blagovne kompenzac. družbe na Dunaju.
Michele Sutfina, generalni ravnatelj zavarovalnice »Assieurazioni Generali« v Trstu, upravni svetnik »Feniksa« na Dunaju, L splošne nezgodne in škodne zavarov. družbe na Dunaju, »Generala« Societate Romana de Asigurari Generale S. A. v Bukarešti, »Steaua Romäniei«, zav. d. d. v Bukarešti ter »Moldavia Generali«, zav. d. d. v Pragi.
Dr. Angelo Ara, namestnik gener. ravnatelja zavarovalnice »Assieurazioni Generali« v Trstu.
Franjo Szabo, bančni ravnatelj v Zagrebu, upravni svetnik, član ravnateljstva i. t. d. sledečih družb: Prve hrvatske štedionice. Banke za poljedelski kredit d. d. v Zagrebu, »Sanae«, ind. mavca in umetnih gnojil, d. 4 v Zagrebu, Hotelske in kopališčne stavbene d. d. v Zagrebu, Pionirja«, d. d. za gradbena podjetja v Zagrebu, Vukovarske predilnice, »Elina«, jugoslovanske družbe za elektr. ind., »Bitumena«, hrvatske d. 4 za vnoveevanje zemeljskih plinov in olj, »Uljanika«, petrolejske d. d. v Zagrebu, Zagrebških ledarn d. d., »Narodne , mlinske in agrarne ind. d. d. v Zagrebu, Prvega osiješkega valjčnega mlina, »Doberlina«, premogo-kopne 4 d. v Zagrebu, Jugoslovanske lesne destil. d. d. v Zagrebu, »Acetika , d. d. v Zagrebu, Delniške družbe Bothe in Erman v Zagrebu ter »Slavonije«, lesne ind. d. d. v Brodu na Savi.
Stevan Tubič, ravnatelj in upr. svet. Srbske banke v Zagrebu, upr. svet. plovbe »Oceania« d. d. v Beogradu ter Jadranske plovbe na Sušaku, član ravnateljstva Jugoslovanske Schicbt-Lever d. d. v Osijeku in Vilhar d. d. na Sušaku.
Stevan Karamata, generalni ravnatelj in upravni svetnik Jadransko-podunavske banke v Beogradu, predsednik d. d. Vilhar na Sušaku, podpredsednik Srbske rudarske in plavžarske industrije d. d. »Sartid« v Beogradu, član ravnateljstva Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani, svetnik ravnateljstva Jadranske plovbe na Sušaku.
Dr. Mihajlo Kolin, ravnatelj Jugoslovanskega
Lloyda v Zagrebu.
Inž. František Žita, zavar. ravnatelj v Pragi, gener. ravnatelj in upr. svet. »Moldavia-Generali«, zav. d. d. v Pragi, predsednik Prve češke pozavarovalne banke v Pragi, predsednik Evropske d. d. za zavar. robe in prtljage v Pragi, upr. svet. »Sekuritas« zav. d. d. v Pragi, Kraljedvorskih cementnih tovarn v Pragi in Živnostenske banke v Pragi.
Ravnatelji: Niko Gamulin, dr. Henrik Woilak.
Podravnatelj: inž. Itaio Forti. Prokurist: dr. Karo! Somogy.
Opomba:	Podatki so povzeti po gospodarskem
letopisu „Compass" za 1.1937.
Razvoj pa tak! Iz jenec: »Neverjetno! Deset let nisem videl Ljubljane, pa bi je kmalu ne spoznal več. Na vse strani se je razširila. — »Prava reo! Kar mojo ženo poglej! Pred 10 leti sva se poročila. Takrat je bila, hm, pa jo danes poglej!«
Visoko jo ceni. »Ali meniš, Vida, da me Rudi reg ljubi? Včeraj sem stala neopaženo za vama in sem slišala, ko je rekel, da me zelo visoko ceni.« — »Seveda je rekel, draga Olga; govorila sva namreč o tvojih letih.«
Times SonoBS, et dsim feoentes
To so latinske besede in pomenijo po slovensko: Bojim se Grkov, tudi če prinašajo darove. Zapisal je to trditev slavni rimski pesnik Vergil. Zdi se mi, da velja ta izrek tudi za marsikaterega zavarovalniškega zastopnika, ki prihaja k našim zavarovancem, kritizira police Vzajemne zavarovalnice in skuša zavarovanca prepričati, da se je mogoče pri njegovi zavarovalnici pod istimi pogoji mnogo ceneje zavarovati. Tak potnik ti obljublja neko ugodnost, ki pa seveda ni ugodnost. Zato se ga boj! Morda te bo res zavaroval ceneje, a pogoji gotovo ne bodo isti. Večina zavarovancev zaradi nepoznanja zavarovalne vede in tehnike ne more sama presoditi, kateri pogoji so ugodnejši. Vsak gleda navadno le na to, koliko mora plačati premije. Ne pomisli pa, da mora vsaka zavarovalnica brezpogojno propasti, ako bi nudila zavarovanja po cenah, ki jih zavarovalna računska znanost ne more smatrati za pravilne in solidne. Vzajemna zavarovalnica bi pač ne ravnala modro, če bi zavarovala proti previsoki premiji, ker bi potem ne bila zmožna konkurence. Ločijo pa se zavarovanja po zavarovalnih pogojih in tu je seveda mogoča višja ali nižja premija, kakor so pač po pogodbi obveznosti lahko višje ali nižje.
To načelo velja že v navadni trgovini. Dobro blago je dražje kot pa zanikrna roba. Tivar obleka je mnogo cenejša kot pa obleka iz prvovrstnega angleškega blaga. Čevlji iz ševro usnja so mnogo dražji kot pa čevlji iz svinjske kože. Prav tako je tudi zavarovanje za nizko premijo kot zavarovanj« (ako gre za isto zavarovano vsoto in isto dobo ter vstopno starost) manj vredno napram zavarovanju z višjo premijo.
Kadar vam tedaj potnik govori, da bi vas zavaroval ceneje, kot ste zavarovani pri Vzajemni, se spomnite na gornji izrek rimskega pesnika, za pojasnila se pa vseeno obrnite naravnost na Vzajemno!
ßBQ3& DtUHl, ftuimwlill
sinovi, nikomur itlnpci!
Tako se glasi pravilna rešitev julijske nagradne zlogovnice. Izmed 100 pravilnih rešitev so bili naslednji izžrebani (nekateri že drugič):
Iva Korbarjeva, učiteljica, Sv. Peter na Medvedjem selu, p. Podplat.
Pavla Peček, Gospić, Kaniška ulica 188.
Jerica Burja, šivilja, Bled I, Grad št. 7.
Jerica Pettauer, zasebnica, Ljubljana, Šmartin-ska cesta 21.
Burja Ivana, vdova. Rečica 99, p. Bled II.
Nežka Podpac, zasebnica, Ljubljana-Moste, Ciglar jeva ulica 7.
France Atelšek, {>os. sin. Poljane št. 36, p. Radmirje, Sav. dol.
Vidmar Franc, Ljubljana, Jarnikova 11.
Pajnič Marija, po», hči, Jurjeviča 41, p. Ribnica na Dolenjskem.
Alojzij Perovšek, rešetar, Bukovica 35, p. Ribnica na Dolenjskem.
Vsi ti dobijo še v avgustu po eno lepo knjigo.
Knjige, Knjige.*.
Kot nagrade za pravilno rešitev junijske zlogovnice in naloge v »Mladi moči« smo izžrebanim poslali naslednje knjige v 15 izvodih:
P. Lippert: Od duše do duše.
Elster: Sodnikova hiša ob fjordu.
Remec: Varčna kuharica.
Levstik VI.: Gadje gnezdo.
D. Feigel: Po strani klobuk.
Opeka: Za resnico.
Bourget: Zmisel smrti.
Goloma: Kraljica mučenica.
Pečjak: Pot k Bogu.
Weiser: Luč z gora.
Bournet: Mali lord.
Jurčič: Spisi, I. zv.
Vse knjige so lepo vezane in nagrajenci so zanje polni hvale. Z rešitvijo naših zlogovnic si urit» duha in še vam lahko sreča nakloni lepo knjigo. Zato kar korajžno na delo.___________________
Gori, gori! Kaj pa gori? Tvoja nezavarovana hiša,
Ali res? Danes morda še ne, a kaj bo jutri, ne veš,
S*
Pomembneiši spominski dnevi
1. septembra 1286 je bil umeščen groJ Majnard na Gosposvetskem polju za koroškega vojvodo. Majnard je pomagal Rudolfu Habsburškemu v njegovem boju proti češkemu kralju Otokarju in Rudolf se mu je oddolžil. Umeščen je se je vršilo v slovenskem jeziku! Koliko smo od tedaj na Koro-čkem nazadovali!
1. septembra 17% je bil rojen pesnik Miha Kastelic; umrl je 22. oktobra 1868. Bil je ustanovitelj in urednik »Kranjske Čebelice«, ki je rojila petkrat, 1830 do 1833 in 1848. Najvažnejši pesnik »Čebelice« je bil Prešeren, začel je pa ta pesniški zbornik izdajati učeni ljubljanski profesor Matija Čop (1797—1835).
4. septembra 1834 je bil v Ljubljani rojen prirodopisec in pripovednik Fran Erjavec; umrl je 12. januarja 1887 v Gorici, kjer je bil profesor prirodopisa. »Spisal je več prirodopisnih knjig in ■ustvaril je slovensko prirodopisno izrazoslovje. Namesto suhega opisovanja živali je rajši risal njih življenje (Mravlja). Pisal je tudi basni in živalske pripovedke (Palček in orel, Kapitolske gosi, Bolni zdravega nese), povesti in črtice (Ni vse zlato, kar se sveti), potopise, prevajal je pravljice in nabiral je jezikovno blago po Slovenskem.« S kakšno slastjo smo kot dijaki brali njegove spise! In še danes jih radi beremo.
4. septembra 1852 je bil na gradu Brdu rojen pisatelj Janko Kersnik; na Brdu je bil pozneje tudi notar in je tam umrl leta 1897. Pisal je romane (Na Žerinjah, Ciklamen, Agitator, Testament), povesti in novele (Lutrski ljudje, Očetov greh) ter črtice (Kmetske slike). Pisali smo že, da je bil v svojem notarskem poklicu vedno v dotiku s kmetom in da ga je zato tudi dobro poznal. »Najrajši je risa! podeželsko gospodo v dobi čitalnic in taborov, ko je z veselicami, kresovanjem, malenkostnimi prepiri o volitvah in podobnih prilikah zapravljala čas.«
14. septembra 1850 je bil rojen Anton Mahnič, začetnik slovenskega katoliškega gibanja; umrl je 24. decembra 1920 v Zagrebu. Izdajal je »Rimskega katolika«, v katerem je razvijal nazore, ki jih je imel za prave, neustrašeno in brez kompromisa.
21. septembra 1905 je bila v Št. Vidu nad Ljubljano otvorjena prva slovenska gimnazija. Ustanovitelj ji je bil naš nepozabni vladika Anton Bonaventura. Naše gimnazije in realke so bile pred vojno ali čisto nemške ali pa utrakvistične; ua teh se je vršil pouk v nižjih razredih večinoma v slovenščini, v višjih v nemščini. Še celo verouk zrno se od petega razreda naprej učili v nemščini. Klic po slovenskih gimnazijah je bil glasen, a odmeva ni bilo nobenega. Začelo se je v št. Vidu, kjer zavod ni bil državen.
24. septembra 1862 je umrl škof Anton Martin Slomšek; rojen je bil 26. novembra 1800. »S pesmijo, pridigo, s poučno in nabožno knjigo, z delom za šolo in v šoli je budil narodno zavest in ljubezen do izobrazbe.« In to je bilo v lavantinski škofiji, kjer je Slomšek vladikoval, še veliko večjega pomena in dosti bolj zaslužno kot na Kranjskem.
27.	septembra 1825 je Jurij Stephenson (1781 'do 1848) prvič javno poskusil svojo lokomotivo »Vzorec L«. Vlekla je že 90 ton in je dosegla na liro razdaljo 24 km. Ni pa še ta železnica služila javnemu prometu, poslovala je jako neredno itd. A Stephenson je delal naprej in 15. septembra 1830 je bila otvorjena proga Liverpool—Manche-fiter, s čimer se začenja doba železnice. Na uro je bila dosežena izredna hitrost 58 km.
28.	septembra 1831 je bil rojen v Spodnjih Retjah pri Včlikih Laščah jezikoslovec in pripovednik Fran Levstik; umrl je 16. novembra 1887 V Ljubljani. Slednjič je bil uradnik Licejske knjižnice v Ljubljani. Veliko je občeval z ljudstvom in je zato dodobra poznal njegov jezik, njegove navade in potrebe. »Levstik je bil bojevita osebnost: neizprosen kritik, nepopustljiv narodnjak in voditelj mladine v boju z Bleiweisom. Na življenje je gledal realistično. Njegov jezik je bil spočetka izredno klen in ljudski, pozneje mu je delal silo.« Pisal je pesmi (lirske, pripovedne, šaljive in otro-Bke, zbadljive), pripovedne spise (najbolj je znana vzorna ljudska povest Martin Krpan, 1858), slov-«tveno in jezikovno kritične spise in ocene (omenimo: Napake slovenskega pisanja, Popotovanje iz Litije do Čateža, Črkarska pravda) in slednjič politične in borbene članke v časopisju. Njegove za-Ifluge za slovenski jezik so izredne.
Prof. dr. Vinko Šarabon.
Ing. J. Teržan:	%
lesenska setev Ui pEeiliiostl opnencon
dušika za iesensko unoienie
Pravočasno obdelovanje zemlje za jesensko setev jamči, da setev dobro vzklije in da se okrepi, preden nastopi zima in mraz. Takojšne plitko oranje zemlje po žetvi je zelo učinkovito, sredstvo proti plevelu, zemlja se zrahlja in ostanki pred-sadežev hitreje razpadejo v humus. Vlaga se ohrani v plitko izorani njivi, medtem ko izhlapeva iz
požete in nepreorane njive, ki sl v prepeki sonca močno osuši. Seme, posejano v izsušeno zemljo, izhaja slabo in počasi.
Da postane setev močna in zdrava, moramo sejati zdravo, dobro in izbrano (selekcionirano) seme, dobro očiščeno in razkuženo. Setev s sejalnimi stroji prekaša še tako skrbno ročno setev. »Kakšna setev, takšna žetev.« »Dobra setev, dobra žetev.« V dobro setev spada dobro gnojenje. Mlado setev moramo dobro založiti s potrebno hrano, sicer slabo prezimi. Ozimna žita zahtevajo v zemlji primerno zalogo apna. Hlevski gnoj, ki obogati zemljo s humusom, izkoriščajo ozimine slabše kot okopavine. Zato gnojimo v pravilnem plodoredu s hlevskim gnojem okopavine, ozimna žita pa z umetnim gnojem. Pšenica zahteva močnejšo hrano kot rž in ječmen. Tudi ozimna oljna repica (rips) zahteva močno zemljo.
Tako, kot gnojimo s hlevskim gnojem pred setvijo, moramo tudi umetni gnoj spraviti v zemljo pred setvijo. Najbolje je, da ga raztrosimo po sirovi brazdi in ga nato z brapo zmešamo z zemljo.
Pravilno gnojenje z umetnim gnojem je samo »popolno gnojenje«, t. j. gnojenje z dušikom, fosforno kislino in kalijem. Če gnojimo s posameznimi gnojili, lahko zmešamo skupaj superfosfat in kalijevo sol. Superfosfat in apneni dušik ne smemo mešati, temveč moramo vsako gnojilo posebej trositi. Pač pa lahko mešamo apneni dušik s to-maževo žlindro, fosfatno žlindro in kalijevo soljo.
Apneni dušik deluje počasi in enakomerno. Zaradi tega ni bojazni, da bi se v težji zemlji čez zimo izpral. Težko in srednje težko zemljo lahko pognojimo v jeseni, pred setvijo, s celo množino apnenega dušika, ki je za gnojenje potrebna. Na lahki in peščeni zemlji pa moramo biti z gnojenjem z umetnimi gnojili previdni. Lahko zemljo pognojimo v jeseni, pred setvijo samo z Va—'A onega gnojila, ki je za gnojenje potrebno. Drugo polovico gnojila pa razstrosimo po posevu spomladi, na »glavo«. S tem če gnojimo v dveh obrokih, se izognemo izgubi, ki nastane v lahkih tleh z izpiranjem gnojil oz. hrane v mokrih jesenskih in zimskih mesecih. Prvi obrok hrane, ki ga damo pred setvijo, porabi mlada setev do zime, drugi obrok pa ji damo spomladi, ko začne zopet rasti in rabi za bujno rast mnogo hrane.
V praksi se je pokazalo, da je nitrofoskal-II za lahko zemljo in nitrofos za težjo zemljo naj-prikladnejše gnojilo za ozimna žita. Razmerje hrane v teh gnojilih odgovarja popolnoma zahtevam izhajajoče ozimne setve. Apneni dušik, ki se nahaja v nitrofoskalu in nitrofosu, ima svojstvo poboljšanja zemlje, ker vsebuje 100 kg apnenega dušika 60 kg učinkovitega apna (CaO), ki ima isti učinek kot 110 kg nežganega apnenega prahu
(CaC03).	...	J
Apneni dušik tudi razkužuje in čisti zemljo od zalege raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev kot so n. pr. zimske spore, peronospore, plesni, sneti, razne ličinke, ogerci, drotarji, polži, bolhe in dr.
Apneni dušik uničuje seme plevela ozir. izhajajoč plevel, če gnojimo z apnenim dušikom etrnišče takoj po žetvi in ga zaorjemo. Apneni dušik pomaga, da etrnišče, slama, plevel in dr. hitreje razpade v humus, ker je apneni dušik izvrstna hrana za bakterije, ki razkrajajo organsko snov (slamo) v humus. V to svrho moramo gnojiti 1 k. jutro strnišča s 100 kg apnenega dušika, ki ga moramo s strniščem plitko zaorati. Na takšno njivo lahko zasejemo strniščne poseve (repo, ajdo, koruzo za zeleno krmo itd.). Če pa želimo v prvi vrsti uničiti plevel, potem etrnišče plitko zaorjemo in posejemo apneni dušik na sirovo brazdo in ga dobro z brano pomešamo z zemljo. Če je zemlja dovolj vlažna, plevel takoj vzklije, razkrajajoči apneni dušik pa zamori mlade in nežne bilčice plevela. Po 8—10 dneh lahko njivo zasejemo in jo dobro prehranamo.
Enakomerni in trajni gnojilni učinek, poboljšanje in pospeševanje zorenja zemlje, vsebina apna, razkuževanje in zdravljenje zemlje, so one prednosti apnenega dušika, ki mu odpirajo iz leta v • leto bolj in bolj na široko vrata v poljedelstvo vseh panog in vsega sveta.
D' B M., Ljubljana:	ß ntCCSlil bOlCZUl
(Nadaljevanje iz junijske številke.)
Mnogo so pisali o dispoziciji, dojemljivosti nekaterih ljudi za to bolezen. Smatrali so otroke do drugega leta za popolnoma odporne, otroke do osmega leta so imeli za precej odporne, prav tako ljudi, stare nad 40 let. Vendar so našli tudi za ta razdobja mnogo izjem. Trdili so tudi, da so nervozneži, telesno slabotnejši, potem slabiči po volji prav zelo dostopni za obolenje, a se je izkazalo, da so nervozneži, slabotneži in slabiči volje marsikdaj prestali na morju brez te bolezni, medtem ko so zboleli telesno in du-, ševno prav krepki ljudje. Tako sta n. pr. bolehala na njej velikokrat pomorska generala Nelson in Tegetthoff. Ne moremo torej šteti neke življenjske dobe, čilosti ali slabosti telesa in duha, nervoznosti za vzrok morske bolezni, ampak moramo ta vzrok iskati drugod. Zapazili so, da zbole na morski bolezni najrajši tisti, ki so se nagibali za slabost tudi na suhem med vožnjo z vlakom, letalom, vrtiljakom, dvigalom. Potem so tudi za-
pazili, da jih zboli pri nekaterih nihanjih ladje več kot pri drugih. Ladja se lahko ziblje na več načinov; tako na desno in levo od podolgovate osi. To zibanje je najmanj nevarno, hujše je že, če se ziblje ladja ob povprečni osi, to je če dvigajo valovi ladjo od sprednje ali zadnje strani. Najhujše zibanje pa je, če morje kipi od vseh strani. Ni treba, da bi bilo to zibanje posebno veliko. Pri nekaterih se radi zibanja že pojavi morska bolezen, ko niso drugi zibanja niti opazili. Nekaterim pa tudi najhujše zibanje ne škodi. Velike ladje so opremljene z velikimi giroskopi, posebnimi pripravami, ki so podobne velikanskim kovinskim vrtavkam. Ti giroskopi zelo omilijo zibanje tudi pri hujšem morskem valovanju.
Morsko bolezen so si včasih razlagali na najrazličnejše načine. Nekateri so mislili, da nastaja zaradi strahu pred morjem, drugi so mislili, da izhlapeva morje gotove strupene snovi, tretji so mislili, da nastaja zaradi zibanja tekočine v mož-
ganskem in hrbtnem mozgu, itd. Prvi, ki je izrekel misel, da nastaja morska bolezen zaradi dražljajev ravnovesnega organa ob notranjem ušesu, je bil P. de Champaux, in sicer 1. 1881. Drugi so začeli s premnogimi preiskavami potrjevati njegovo mnenje. Barany je na vrtečem se stolu priklical pojave morske bolezni. Spoznali so, da ljudje, ki jim je uničen ravnovesni organ v notranjem ušesu, ne zbole na morski bolezni. Poizkusi na živalih so dokazali, da je ravnovesni organ res prvi vzrok. Potem so videli, da ljudje, ki ne zbole na morski bolezni, ne zbole, tudi če jih dolgo vrtimo na vrtiljakastem stolu. Na vrti-Ijakastem stolu so zboleli tudi tisti laže, ki so držali glavo postrani namesto pokoncu.
Ravnovesni organ se nahaja v notranjosti ušesa v posebnem prostoru. Sestoji iz treh polkrožnih obokov, ki so prostominsko razmeščeni drug proti drugemu. V njih se nahajajo občutnice za uravnavanje ravnovesja. Od teh pa vodijo živci v možganska ravnovesna jedra, ki so s progami zvezana z drugimi jedri možganov, h katerim so napeljane proge, ki vodijo tudi vohalne -in vidne občutke. Ravnovesno jedro je posredno zvezano tudi s podaljšanim hrbtnim mozgom, v katerem se nahajajo centrale za krvno ožilje, za dihanje in bruhanje — pa tudi z jedrom živca vagusa in potom njega s požiralnikom, želodcem, črevesom, srcem in slinavkami.
Zaradi draženja velikih vrhnjih možganskih jeder nastane omotica, strah, pobitost, studenje. Zaradi draženja podaljšanega hrbtnega mozga pa bledikavost, globoko dihanje, bruhanje. Zaradi draženja črevesnega živca nastane zopet bruhanje in včasih driska, pa tudi počasnejše bitje srca. Radi draženja obraznega in žrelnega živca pa curljanje sline. Torej iz ene centrale, ušesnega ravnovesnega organa, gredo povelja na druge centrale, povelja za same neprijetne stvari. Nos in oko pa
ravnovesiveava organu še pomagata, da bi morska bolezen čim laže izbruhnila.
Če se sedaj vprašamo, zakaj nekateri ljudje zbole na morski bolezni, drugi pa ne, dobimo odgovor: Tisti, katerih gori omenjeno živčevje je preveč občutljivo, zbole, drugi pa ne. Ne smemo tega enačiti z navadno nervoznostjo nervoznega človeka, kajti tukaj prihaja v glavnem v poštev živčevje, ki pelje v srce in žilje, v pljuča, v želodec in čreva. Zato ni potrebno, da bi bil kdo na zunaj nervozen, če hoče oboleti na morski bolezni. Da pride ta preobčutljivost do izraza, pa povzročajo dražljaji skozi ravnovesni aparat, skozi oko in skozi nos. Te dražljaje pa povzročajo ladjini zibljaji in neprijetne vonjave. Ozirajoč ee na naša dognanja, ne bomo jemali kar na slepo zdravil, ampak v pretežni večini taka zdravila, ki pomirijo živce, in sicer taka, ki pomirijo duševno stanje, in taka, ki pomirijo tiste živce, ki upravljajo delovanje pljuč, srca, ožilja, želodca in črev. To vam bo že nekaj dni pred potovanjem predpisal vaš zdravnik in nekatera je treba vzeti že en dan ali dva pred vožnjo. Izbirati pa je dobro take ladje, ki so najbolj zavarovane proti viharju z močnimi giroskopi. Giroskop je namreč zgrajen po principu drdravke. Če ste kdaj zavrtili drdravko, brnet, močno po mizi, ste videli, da se zelo hitro vrti in da stoji popolnoma navpik. Če ste ga hoteli ustaviti, ste morali porabiti neko silo. Giroskopi niso nič drugega kot velikanske kovinske drdravke, ki jih žene posebna sila silno hitro na okrog. Njihove osi drve v matici, ki je pritrjena na ladjo, in to silno hitro vrtenje da ladji ravnovesje, tudi če pridejo hujši valovi. Zibanje se da nekoliko preprečiti tudi z visečimi ležišči, na katerih leže popotniki. Za morsko bolezen pa le preveč občutljivi ljudje niso za potovanje. Za take je bolje, če se lepo z nogami izprehajajo po hribih in dolinah.
1ESENSKI LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 1. do 12. septembra 1937 no podat
Jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. — Etnografsko in misijonsko razstavo Indija. — Umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov. — Razstavo „Materi za otroka” Zveze gospodinj v LJubU» ni -Razstavo cvetlic Kluba ljubiteljev cvetlic v Ljubljani. — Vzoren sadni vrt. — Razstavo malih živali Društva „živalca". — živalski vrt Zoološkega društva v Ljubljani. — Razstave industrijskih in obrtniških proizvodov, zlasti pohištva in stanovanjske opreme, radio-aparatov, živil, izdelkov male domaće obrti, galan’erije in tehničnih novosti. — Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal 1937/38 12. septembra. — Pestro zabavišče - variete s sijajnimi točkami artistov svetovnih odrov.
50% popust na železnicah ca potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, povratek od 1. do 17. sept
Mimica Konic:
Mlin nad Savo
(Nadaljevanje.)
Ko so ee pota uredila, je pa prineslo lepo, dasi mrzlo vreme še drugo nadlogo: ogromno hinožico beračev. Hodili so od hiše do hiše, bilo jih je toliko, da jih najstarejši ljudje niso pomnili v tolikem številu. Med njimi eo bili celo taki, ki «o po obleki in narečju pričali, da so iz daljnih krajev. Sedali so za vrata, prosili vbogajme in govorili, da se deželi bliža zlo, veliko zlo. Ljudem e» se zopet stisnila srca.
V	Grabnu so čuli vse to, dasi ni noben berač ^šel v samotni mlin. Bolna Mlinarica je tedaj s»ela s stene molek in dan za dnem «o njeni šibki Prsti prebirali debele jagode na njem, obledele dstne pa so šepetale molitve. Tine pa, veseli Tine, le zamahnil z desnico po zraku, postrani potegnil klobuk in se prešerno zasmejal. Tudi Jurko se Je branil tesnobe, ki mu je silila v prsi, a ubraniti se je ni mogel,
V	nedeljo popoldne, ko je mlin miroval, so sedeli v hiši pri bolni Mlinarici: Jurko, Tine in stari Tilen z Okroglega. Tilen je bil prijatelj Mlinarjevih, često je vasoval pri Jurkotu in mu pravil davne zgodbe. Sedeli so pri bolni Mlinarici in Pogovor jim je zastajal. Mlinarica je suho pokaš-‘Javala, že lani jo je vrgla bolezen na posteljo 'n mestni padar ni vedel zdravila zanjo. Komaj P*t in štiridesetletna, pa je vedela, da jo neizo-grbno čaka smrt, morda danes, mogoče jutri ali Pojutrišnjem.
Berač Tilen je prvi pretrgal mučni molk:
>Tako čudno je letos povsod, kakor da bi za ž^kim grmom sedela sama smrt in prežala na
Tine se je zasmejal.
rj ^Eh, kajl Vse je veselo, samo če človek hoče. reba je iti med ljudi, ne pa sedeti doma in se «ati kakor stara devica.«
Jurko je nerazumljivo pogledal Tineta s svojimi globokimi, črnimi očmi.
i>Ne razumem te, Tine. Ti si preveč lahkomiseln.«
sNisem lahkomiseln, samo živim rad. Saj ti čepiš vedno doma in se držiš matere za krilo. Mlad človek mora med vesele, sebi enake ljudi, tu v Grabnu je pa res tako, kakor bi za vsakim grmom prežala smrt.«
Vstal je, pokril postrani klobuk, zapel suknjič in pomeril k vratom.
»Kam pa greš zopet?« je vprašal Jurko.
»Pota so se unesla, pojdem v Zabukovje gledat, kaj počno gorjanci. Menda so pomrli gori v hribih, ko ni nobenega na spregled.«
Berač Tilen je pomežiknil.
»Hej, ali se. morda gori kje ženiš?«
Tine se je glasno zasmejal.
»Jaz? Mar so mi babel Zaradi njih ne hodim v Zabukovje. Gori grem le zato, ker imajo v kleti dobro vino. Ha, ha!« In že je zaprl vrata za seboj.
Oni trije so molčali, nekaj časa se je Culo škripanje snega pod Tinetovimi škornji, potem pa je tudi to potihnilo. Ko je Tine prišel na vrh, je zavriskal, da je njegov vrisk napolnil mlin. Toda v Grabnu, mrkem In moičečm, je bil vrisk nekaj tako tujega, čudnega, da ni nobenemu ogrel duše, ne razveselil srca.
»Jurko, Tine je ves drugačen kakor ti,« je menil Tilen.
Jurko je zmajal z rameni.
»Hm, kaj morem za to. On je bil že v otroških letih popolnoma drugačen od mene, saj se niti igrala nisva slvipaj, Jasi je \e j» auck-Mo mlajši; šel si je rajši iskat družbe gor v vas, kysr je vse bolj veselo. Z oskrbnikovim sinom sta si bila posebno dobra prijatelja.«
Uit, tl agenti!
O agentih smo že lani nekaj zapisali. Beseda »agent« ima za povprečnega človeka neki neprijazen prizvok. Pri Vzajemni zavarovalnici nimamo agentov, temveč le poverjenike, zastopnike, potnike, sodelavce. Ti izrazi bolj določno povedo, da gre za ljudi, ki uživajo zaupanje zavoda ih zavarovancev. In to hočemo. Zato tudi od njih zahtevamo, da so poštenjaki, ljudje lepega vedenja in neoporečnega življenja. Kajpak se tudi Vzajemni pripeti, da se vrine v vrste zavodovih sodelavcev tu pa tam človek, ki je drugačen, kakor bi želeli. Tak nepridiprav pa navadno nima mnogo prilike za delo, ker ga kmalu spoznamo in se ga odkrižamo. In tu imajo zavarovanci lepo nalogo, da zavodu pomagajo in mu prijavijo vsak primer nesolidnega ravnanja s strani naših sodelavcev. Seveda mora biti taka prijava resna, poštena, resnična.
Z agentskim delom se dandanes preživlja veliko število ljudi. Sodobni način življenja, trgovanja in hitre izmenjave gospodarskih dobrin to zahteva. Tudi zavarovalnice so v znatni meri navezane na agente. Da pa vse zavarovalnice ne polagajo velike važnosti na vzgojo svojih agentov, kaže sledeči primer:
Obrtnik v nekem manjšem slovenskem mestu je sklenil pri Vzajemni življenjsko zavarovanje za sebe in svojo ženo. Zdravnik ju je preiskal. Vzajemna ju je sprejela v zavarovanje in jima dostavila polico s položnico za plačilo prve premije, Namesto plačila je Vzajemna prejela vrnjeno polico in zavarovančevo pismo, v katerem zahteva bistveno spremembo zavarovanja ter znatno znižanje zavarovane vsote. Med drugim utemeljuje zavarovanec svojo zahtevo s tem, da mu pod nobenim pogojem ni mogoče plačevati premije za tako visoko zavarovanje ter da zavarovanje sploh ni veljavno, ker ju zdravnik ni preiskal, ampak jima stavil le nekaj vprašanj.
Trditev glede zdravnika je seveda Vzajemno močno zanimala. Če bi namreč bilo res, da zdravnik zavarovancev ni preiskal, čeprav je poslal zavarovalnici dolgo zdravniško poročilo, potem bi morala zavarovalnica takega brezvestnega zdravnika ne le prijaviti Zdravniški zbornici, temveč ga tudi izključiti iz vrst svojih zaupnih zdravnikov. Zato je takoj poslala k zavarovancema svojega uradnika, da ju natančneje zasliši. In kaj je dognal? To, da je celo tisto pismo zavarovancu narekoval zastopnik neke tuje zavarovalnice le zato, da bi škodoval Vzajemni in da bi morda sklenil zavarovanje za svoj zavod. Vse, kar je bilo v pismu napisanega, je gladko izmišljeno. Zavarovanca živita v dobrih gmotnih razmerah in premijo z lahkoto plačujeta. Zdravnik ju je celo zelo natančno in vestno preiskal.
Ko jima je uradnik Vzajemne predočil, kako veliko krivico sta s svojo trditvijo storila zdravniku in da bi ju lahko zdravnik tožil ter jima povzročil visoke kazni, sta bila hvaležna Vzajemni," da ni javila slučaja zdravniku in ju tako obvarovala neprijetnosti. Zavarovanje sta seveda sprejela in tudi takoj plačala premijo.
Ta primer ni osamljen. Objavljamo ga zato, da zavarovanci vidijo, kako je treba biti pred agenti tujih zavarovalnic previden. — Ne spuščajte se z njimi v razgovore. Ako pa vam trdijo nekaj, kar je očividno naperjeno proti Vzajemni, pa o tem nemudoma obvestite Vzajemno. Tako boste največkrat sami obvarovani velike škode.

SzseijciuU
Že nekaj časa pošiljam« »Našo moč« mnogim našim izseljencem. Veselilo bi nas, ako nam izseljenci iz raznih krajev kratko javijo, če list v redu prejemajo. Razume se, da dobivajo vsi naš list brezplačno in zgolj zaradi tega, da jim z njim nudimo slovensko berilo. Uredništvo »Naše moči« je pripravljeno objaviti tudi krajša poročila o važnih dogodkih med našimi izseljenci. Mislimo tu na dogodke, ki bi res zanimali njih svojce pa tudi izseljence v drugih državah. Pošljite nam taka poročila!
Javite nam naslvve izseljence»!
Po posredovanju Rafaelove družbe v Ljubljani pošiljamo »Našo moč« tudi mnogim našim izseljencem, ki so slovenskega čtiva veseli. Za mnoge izseljence pa nimamo naslovov. Pozivamo njih svojce, da nam naslove javijo. Vendar pa morate naslove napisati s črnilom čitljivo in jasno. Nečitljivih ali nepopolnih naslovov ne bomo mogli upoštevati. Naslove pošljite na uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19.
Pesem poiln
Ker se je prijavilo že lepo število naročnikov, bo povest »Pesem polja« izšla v ponatisu v posebni knjižici z lepo naslovno sliko v barvah. Upamo, da bo knjižica konec septembra gotova in jo bomo onim, ki jo bodo do takrat naročili, takoj poslali. Kdor bo knjižico naročil do 20. septembra t. L, jo bo dobil za 8 din, kdor pa jo bo naročil potem, ko bo že izšla, bo moral plačati zanjo 10 din. Hitite tedaj z naročili! Naročila naslavljajte na: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19.
P»!o»ttna voznina
Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za 2 din. Železniško karto pri odhodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah.
Da fe dobro
In poceni
to Vi danes zahtevate od blaga! Tako blago imamo mi! Prepričajte se o ceni našega kambrika, sifona, kotenine, oksforda, klota, svile, cefirja, poplina, sukna, rut in drugega blaga. S kvaliteto boste prav gotovo zadovoljni tako, kot so nešteti drugi naši odjemalci. — Pridite! Prav dobro in prijazno Vas bomo postregli; za malo denarja Vam bomo dali mnogo trpežnega blaga. — Pričakuje Vas
manufakturna trgovina
J OS. RAVNIKAR
LJUBLJANA, Pogačarjev trg 3
Pri »Škofiji« (prej pri »Jurju«)
»O, saj sta še sedaj.«
Jurko se je tožno nasmehnil.
»Z grajskimi se druži Tine, z oskrbnikovim Otonom pije vino in medico, z njim, ki ga ne moreni trpeti. A kaj morem jaz za to.«
»Nič. Res je to.«
Mlinarica je suho zakašljala, pot ji je stopil na čelo.
»Sirota si, Jerca,« jo je miloval Tilen. »Čudno, da te je tako hitro začelo pobirati. Menda ti je kdo urekel?«
»A kdo!« je odkimala Mlinarica. »Meni je smrt odločena vsak čas. Graben mi je izpil zdravje, Graben mi je izsesal kri, 'kapljo za kapljo, kakor pijavka ali vedomec.«
Jurko in Tilen sta molčala, Mlinarica pa je govorila dalje:
»Tiste orjaške sive pečine, ki jih je oko gledalo dan za dnem, so pile veselje iz mojega srca, mrak in temota Grabna sta ubijiRi luč mojih oči. Premuogokrat sem trepetala v viharnih , nočeh pred gromom, ki je tu neprimerno močnejši, straš-nejši, kakor gori na ravnini, kjer se odmev kar nekam izgubi. O. in v tem sem često čula plač duše oskrbnika in vzdihovanje duše matere mojega pokojnega moža, ki sta iskali miru.«
»Si že vsa leta to čutila, Jerca?«
Mlinarica je odkimala.
»Ne. 'Odkar je umrl pred desetimi leti moj mož, sem začela gledati vse grozote Grabna, strmeti nad njegovimi tajnostmi, bati se njegove preteklosti, zagrnjene v temo in meglo. On mi je bi! opora; ko njega ni bilo več, so mrakovi zagrnili Gratjen.«
»Deset let je, kar ti je umrl mož?«
»Deset,« je pritrdila Mlinarica in oko se ji je orosilo.
Tilen je mrmral nekaj v gosto brado, potem je rekel:
»Saj res, spominjam se. Lani je bilo deset let, odkar so prišle sem kobilice in vse opustošile, da ni bilo travice za njimi. Tak oblak jih je bil, da so zatemnile sonce, ko so letele. In velike so bile kakor vrabci, imele so dvojne perutnice in rdečkasto truplo, O, strah in groza! Kajne, Jurko, ti imaš še tudi kobilice v spominu?«
»Kaj bi jih ue? Fantalin sem bil še takrat.«
»Vidiš, vidiš,« je mrmral Tilen. »Takrat je jezdil zvečer proti domu zali sin mestnega vice-doma iz Kranja. Mladenič ni nič hudega slutil, pa je v temi zajezdil v lak oblak kobilic. Tisto noč so kobilice vicedomovega sina s konjem vred požrle in obglodale do kosti. Drugo jutro, ko je oblak kobilic odletel dalje,' so našli na cesti samo kosti, konjsko opremo in jekleni- meč.«
»Tudi ta strašna zgodba mi je še v spominu,« je rekel Jurko. »Pravili so, da je bil vicedomov sin v Radovljici pri svoji nevesti in so ga nazaj gredoč zalotile kobilice.«
»Človek se ne izogne usodi,« je tiho dejala Mlinarica.
Jurko in Tilen sta začudeno pogledala vanjo.
»Kako to misliš?« je vprašal berač Tilen.
»Tako, no: vicedomovemu sinu je bilo namenjeno, da ga bodo požrle kobilice, mojemu možu je bilo tudi odločeno, da bo še isto leto umrl, in tudi jaz ne bom ušla smrti.«
»Ne moreš vedeti, kdaj boš umrla, Jerca."
»O, pač. Letos sem na vernih duš večer čula tuliti mrliče; enkrat jih bom morda še slišala, drugič me vzamejo s seboj.«
Jurko se je nasmehnil.
»Motite se, mati. Nevihta je bila tisti večer.«
»V nevihti so tulili mrliči.«
»Ne motite mrtvim počitka.«
•Mlinarici se je mir razlil po obrazu.
»Pripravljena sem na vstop v večnost, tudi pred sodbo ne trepetam, zadosti sem se spokorila v teh desetih letih.«
»Zadosti?« je vprašal Tilen.
Mlinarica je plašno pogledala vanj in govorila tiho, počasi, kakor bi hotela samo sebe prepričati.
»Mar ni pokore zadosti? Ali jo je treba še več, še več? Še dvajset let mi ni bilo, ko sem prišla z Okroglega, z ravnine, sem doli v Graben, v la skrivnostni mlin. Pa ne smem se pritožiti: prvih petnajst let me ;e ljubezen objemala tu v Grabnu. Zdaj ni več zame ljubezni, zame je samo še žalost* in smrt.«
Jurko je prijel mater za velo desnico.
»Mati, zakaj ni za vas ljubezni v Grabnu? Ali vas jaz ne ljubim, ali ne verjamete sinovi ljubezni?«
Mati je pobožala Jurkota po črnih kodrih.
»Jurko, sin moj, saj res, ti me ljubiš. Grešim, če pozabljam m. -trojo ljubezen, moj Jurko.«
Tilnu so oči čudno bleščale.	»
»Vidiš, Jerca, bolest tl je ožarjena z ljubeznijo. Ti pa praviš: zadosti sem storila pokore.«
»Moja duša je čista,« je plaho dahnila Mlinarica.
»Čista?« je znižal Tilen glas.
Bolna Mlinarica je široko razprla smje oči in zastrmela v berača. Jurko je napeto opazoval.
»Jerca!« Tilnov glas je bil teman kot noč. »Jerca! Ali se spominjaš na lepega tovornika Venclja žalostno zgodbo?«
Mlinarica je omahnila nazaj na blazino, smrtna groza se ji je zrcalila v očeh, ko je plašno zastrmela v berača Tilna.
»Ne spominjaj me!« je vzdihnila, kakor bi uzrki smrt ob vznožju postelje. Moj Bog, pet in dvajset let je preteklo od tedaj!«
Tilnov glas je bil trd in mrzel.
»Greh se vedno maščuje, prej ali slej!«
»Ne govori, Tilen! Si ti mar glas moje vesti?«
»Ne, nisem, kar tako sem rekel.«
Jurko je strmel v mater in v starega bednega Tilna in je zdaj z bleščečimi očmi hlastno vprašal:
»O kakem tovorniku Venclju govorita? Se nikdar nisem cul tega.«
Berač Tilen mu je položil roko na ramo.
»Zdaj ni čas, Jurko, prijatelj moj, da bi ti pripovedoval take zgodbe. A pride čas, ko ti povem tudi to.
V Graben je začela siliti večerna megla, vsa polna otožnosti in puščobe. Iz nje je prihajal mrak, objemal je lesene stene mlina in jih ovijal s svojimi mehkimi rokami. V hiši je bilo vse tiho. Mlinarica je zaprla prestrašene oči. včasih se je stresla, kakor v grozi, dušo ji je pretresal spomin na lepega tovornika Venclja žalostno zgodbo. Tilen je strmel v njen obraz, pogled se mu je že umiril, v njem ni bilo nič več prikrite grožnje.
Jurkota je pekel molk in sence, ki so lezie iz kotov, so mu napolnjevale srce z neizmerno tugo. Vstal je in se odpravljal.
»Tilen, saj boš ti ostal nocoj pri materi?«
Starec je nemo prikimal, Jurko je odšel ven.
Zunaj je dvakrat, trikrat krepko zadihal, zdelo se mu je, da prihaja z mrzlim, zimskim zrakom vanj svežost. V hiši ga je tiščalo, kakor mora, hotelo mu izpiti radost iz srca, tu, v snegu, pa je bilo vse drugače. Navzlic mrazu in debelemu snegu jb bilo vsepovsod življenje, ali vsaj skriti njegovi sledovi. Voda je tekla po ozki strugi, padala je pod kolesom, ki je mirovalo. Jurko je obstal in prisluhnil šumu vode, z veseljem je prisluhnil tej večno lepi pesmi, ki jo je poslušal vse dni življenja. Jurko je obstal in s pogledom polnim ljubezni in boli objel mlin pod seboj.
»Nikamor od tebe, ljubi dom, nikamor od vas, pečine, ve moje prijateljice, del moje duše.«
Tako so šepetale ustnice lepega mlinarja, oko se je zaiskrilo v ponosu, da je sin teh pečin, ostro-robili, strmih, veličastnih.
A nenadoma je nekaj zasekalo vanj, prav kakor bi mu porinil nož v srce. Jurko je obstal in strmel v mlin pod seboj. Spomnil se je besed starega berača Tilna in materine groze.
»Jerca! Ali se spomniš na lepega tovornika Venclja žalostno zgodbo?«
Materina groza je pričala, da mora biti njegova zgodba nenavadna, čudno grozna. Jurkota je mu-či!a radovednost, kaj bi utegnilo biti. A pride čas, ki mu razjasni tudi to. Saj je berač Tilen obljubil, da mu bo o pridki vse povedal.
Mlin pon Jnrkotom je vse bolj tonil v megli. Okna se niso razločila v temni, leseni steni. Nikogar ni bilo, da bi prižgal tresko, ki bi prerezala zlokobni nnak. odgnala temne misli.
Jurko je šel po gazi med pečinami. Srce ga je vleklo gor v vas, pa do bele oranove hiše. Tja so ga vabile modre oči Zoranove Mince. Malokdaj se je zgodilo, da bi klic po življenju, pesmi, premagal mladega Jurkota in ga izvabil iz njegovega samotnega domovanja. On je ljubil mir in molk pečin, — a včasih ga je prijelo s čudno, neznano silo in tedaj ni mogel več strpeti v Grabnu. Spomnil se je Mince, srce mu je zahrepenelo po njej, hotelo do nje in tedaj je Jurko usmeril korake iz Grabna na Okroglo.
Jurko je šel med pečinami. Drevje nad njimi je molčalo, skrivljeno pod težo snega, ki ni še zdrsnil z vej. Zavel je vetrič in lahen seiest je priletel na ušesa mlinarju Jurkotu. Prisluhnil je samo njemu razumljivi govorici, saj se mu je zdelo, da mu govori o ljubezni, o sreči.
(Dalja prih.)
Ljubi mladi prijatelji!
Ko bodete tele vrstice čitali, bo pri vas že kaj močno dišalo po šoli, ne? Ali se je kaj veselite? Zapomnite si: nikdar v življenju ne bodete več tako lepih in srečnih dni doživeli, kot jih doživljate v svoji prešerni šolski mladosti! In koliko lepega se v šoli naučite! Pa vse to vam bo skozi vse življenje koristilo. Seveda se včasih oglaša gospa Lenoba. A z njo nič oprakov ne imejte. Le slabo vam hoče. Kar korajžno tedaj po lepih počitnicah na šolsko delo!
A kljub šoli ne pozabite na rMlado moč«. Med počitnicami vam nisem zameril, ako ste se bolj poredko oglašali. Kdo bi pač mislil na «Mlado moč«, ko pa je vsa narava okoli vas tako lepa in vi v njej brezskrbni ter radostni! Med šolskim letom se pa le kaj večkrat oglasite. Reševanje nalog, ki jih dobite v «Mladi moči«, Vam bo urilo duha, moja beseda — upam vsaj — pa tudi nekoliko blažila srca. Koncem koncev pa tudi lepih knjižnih nagrad ni prezirati.
Zadnjič ste dobili nalogo, da mi kratko poveste, kaj vam pove beseda >Vzajemna«. Vsi ste lepo odgovorili, najbolje pa tile štirje:
Lenič Marija, učenka 2. razr. ljudske šole na Robu na Dol., doma iz Sekiršč št. 1, je zapisala:
Beseda »Vzajemna« pomeni •—
— domača zavarovalnica.
Marija, to si imenitno povedala! Vsak Slovenec naj bi se tvojih besed spomnil, kadar sklepa zavarovanja, pa bi bilo pri nas vse boljše.
Štibler Jožica, učenka 3. razr. mešč. šole, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, pa piše:
»Vzajemna« pomeni skupnost. V skupnem delu je uspeh gotov. Ker je načelo »Vzajemne«, delati na temeljih skupnosti, je njeno delo uspešno in v korist našemu narodu.
V slogi je moč!
Mi mali pa gledamo v bodočnost, ko bomo tudi mi sodelovali v skupnem delu (»Vzajemne«) nesebične ljubezni za občo korist domovine!
Morda je Jožici pomagal kak striček ali dobra tetka, a naj bo kakor že, resnico je povedala, ki «e je mnogi ne zavedajo.
Makovec Ivan, učenec 3. razr. ljudske šole, Sv. Vid nad Cerknico, pa je sledečega mnenja:
Mislim, da pomeni beseda »Vzajemna« medsebojno pomoč, kjer eden pomaga vsem in vsi enemu. Vsi za enega, eden za vse. »Vzajemna« je taka stvar, pri kateri nihče ne gleda samo na svojo korist, ampak na korist vseh in vsakogar.
Končno čujmo še Anico Kapš, učenko 3. razr. ljudske šole v Rožnem dolu, Potoke, p. Semič. Kratko in jedrnato pravi:
»Vzajemna« — sodružna, skupna, bratska ...
Vsi mi bodete potrdili, da ti štirje gotovo zaslužijo nagrade. Pa jib bodo tudi dobili.
Septemberska naloga bo pa lahka. Čisto preprosta zlogo%mica naj bo. Sledeče zloge imate na razpolago:
če — če — den — e — e — ge — greš — ja — ka — lek — lo — o — o — ma — mar — nik — no — reli — ri — ro — sla — tri — ven.
Iz teh zlogov sestavite besede, ki bodo odgovor na tale vprašanja: 1. Kdo je naša najboljša mati? — 2. Kaj tiči v čevljih? — 3. Kdo je prvi tvoj učitelj? — 4. Kaj si, če Boga žališ? — 5. Kaj je zunaj grenko, notri trdo, v sredi pa dobro? — 6. Kakšen bi vsak izmed vas rad postal? — 7. Kdo je mož, ki roma na Brezje? — 8. Sveti, a ni petrolejka, ubija, pa ni zločinec. Kaj je to? — 9. V mladosti je ravno in svetlo, v starosti pa vse raz-orano in temno. Kaj je to? — 10. Ni ne dva ne tri in tudi več ne. Kaj je to?
Zlogovnica je od sile lahka. Kako zlogovnico rešuješ, imaš popisano v tej »Maši moči« pri nagradni zlogovnici za september, če boš gornjo zlogovnico pravilno rešil, ti bodo prve črke najdenih besed povedale nekaj, kar svojini prijateljem ob začetku šole iskreno želi
brat Ivo.
Opomba: Rešitve pošljite najkasneje do 30. septembra na naslov: Uredništvo »Naše moči« (za brata Ivota), Ljubljana, Miklošičeva 19. Svoj naslov pišite čitljivo. Kdor ne bo navedel vasi, hišne številke, zadnje pošte, svoje starosti in razreda ter šole, v katero hodi, ne bo mogel biti izžreban.
Nagradna ztogiwnlm
za s£|ig£mt*eE 1937
a, a, an — ba, bel, belj, bor — ca, eau, cel — čar. Cen, čr — da, daš, de, di, di, dob, dov, dre, dri, dnb — e, e, e, e, el, en, ev — gi, gra, gu — ba, ha, ha, hod — i, i. i, i, iz — ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, jah, jat, je, jer, ji, jem, ju — ka, ka, ka, kac, kan, kar, ke, ker, klo, krat — la, le, le, le, li, 11, list, Ija, Ijez, lju, lju, lo, lo, lu, lu — ma, man, mar, mi, mi mi, mi, mi, mist, mor, mor, mu — na, na, na, na, na, na, ne, ne, nec, nem, ner, ni, ni, ni, ni, nik, nik, niš, nja, nu — o, o, o, o, ob, ob, on, op — pat, pe, pi, po, pod, pre — ra, rač, re, rec, ret, ri, ro, ros, rov, ru, rus — sab, sko, sko, slo. so, sti, sti. stri, su — šalj, še, šič, šku, šta — ta, ta, tan, tan, tar, lar, te, ter, ti, ti, tor, tra — u — va, va, van, ve, ve, ver, vi, vi, vid, vo, vol, vul, vza — za, zi — žur.
Iz zgornjih zlogov sestavite besede sledečih pomenov:
1. Nadangel. -- 2. Velikonočni vzklik. — 3. Mesto na jugu naše države. — 4. Dežela, v kateri je deloval naš Odrešenik. — 5. Narod (ne pleme) v Jugoslaviji. — 6. Grški orjak (v sedanji dobi mnogokje naslov tovarne za razstrelivo, pa tudi za jeklo itd.). — 7. članica Male zveze. — 8. Prijateljska zveza držav. — 9. Staro ime za del Slovenije. — 10 Ustanovitelj kraljestva Ilirije. — 11. Latinski bog ljubezni. — 12. Jugoslovanska reka (tudi cigarete nosijo njeno ime). — 13. Mesto na otoku Krku. — 14. Madžarski ples. — 15. Izraelski izraz za Boga. — 16. Sila. — 17. Edina slovenska zavarovalnica. — 18. Sredstvo za pisanje. — 39. Žepno orožje. — 20 Redovnica. — 21. Središče katoliškega verskega življenja in njega dušna hrana.
—	22. Nekaj, kar je vsakomur zelo potrebno. — 23. Solata. — 24. Brzostrelno orožje. — 25. Ustanovitelj luteranske vere. — 26. Živeči slovenski slikar. — 27. Skupnost škofov s tujo besedo. — 28. Slovenski, misijonar na Kitajskem. — 29. Sredstvo za brezžično telefonijo. — 30. Naša državna soseda. — 31. Gorski prelaz med Slovenijo in Koroško. — 32. Predstojnik pravoslavnega samostana. — 33. Podmorska brzojavna naprava. — 34. Nekaj, kar je katoličan vsaj enkrat na leto dolžan vredno prejeti. — 35. Bojna ladja. — 36. Dolgo hladno orožje. — 37. Držati jo moraš. — 38. Ladja ki se lahko potaplja. — 39. Kis. — 40. Znana gora na Koroškem, ki je bila leta 1348 prizadeta po potresu. — 41. Kraljevi dvorec v Sloveniji. — 42. Ognjenik. — 43. Grški bog ljubezni. — 44. Brezžično gledanje na daljavo. — 45. Sladka opojna pijača. — 46. Slovensko mesto z živosrebrnim rudnikom. — 47. Razstrelilno sredstvo (v vojni zlasti proti ladjam). — 48. Grški modrijan. — 49. On, ki nas je odrešil. — 50. Oče sv. Save in ustanovitelj srednjeveške srbske knežje dinastije Ne-manjičev. — 51. Pisatelj drame »Kralj na Betajnovi«. — 52. Prožen. — 53. Sloviti slovenski jezikoslovec, ki je umrl leta 1891. — 54. Pisatelj Gospoda Mirodolskega (umrl leta 1923 v Rogaški Slatini). — 55. Katoličan grško-katoliškega obreda.
—	56. Časnikar. — 57. Slovenski narodni odpadnik. —- 58. Ime jugoslovanske tovarne letal (no poganskem božanstvu). — 59. Staroslavno mesto ob našem Jadranu. — 60. Častno plačilo. — 61. človek, ki vidi vse za dobro in lepo. 62. Slovenski šahovski mojster. — 63. Razvedrilo.
Kako rešujemo zlogovnice? Čeprav prejemamo zelo visoko število pravilnih rešitev naših zlogov-nic, vendar tudi opažamo, da mnogi ne vedo, kako naj to stvar rešujejo. Torej pazite! Za današnjo zlogovnico morate poiskati 63 besed. Te besede smejo biti sestavljene le iz onih zlogov, ki jih gori navajamo. Vsak zlog je mogoče porabiti le enkrat. Vzemi polo papirja, pa napiši najprej drugo pod drugo številke 1 do 63. Nato čitaj, kaj morajo posamezne besede pomeniti. Pa boš na primer našel pod številko 21. zapisano: Središče katoliškega verskega življenja. Kaj je to? Morda misliš, da je to cerkev? Poglej dane zloge in vidiš, da med njimi ni ne zloga cer ne zloga kev. Ta beseda tedaj ni prava. Kaj pa morda Evharistija? Da, ta je prava. Zapiši najdeno besedo pole*» številke 21., med zlogi pa prečrtaj zloge ev, ha, ri, sti, ja. Tako poišči vedno one besede, ki se ti zdijo najlažje. Imel boš vedno manj zlogov na razpolago, pa boš toliko lažje našel besede, ki so ti manj znane. Seveda je treba vzeti možgane v roko. Brez tuhtanja in včasih celo posvetovanja z drugimi mnogokrat ne gre. Priznal pa boš, da si z rešitvijo takih nalog uriš duha in širiš duševno obzorje.
mr
Gospa Ivanka ima prav!
Da ima rajša, če postane pri pranju voda umazana, pravi gospa Ivanka. 3e to mogoče? Da? Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo odplavljena umazanost počrni vodo.
0] ž££cUetH>gL™mmmw mio
Ko si našel tako vseh 63 besed in imaš prečrtane vse zloge, besede pa lepo drugo pod drugo zapisane, vzemi od vsake besede po vrsti le prvo črko. t'e črke po vrsti čitaš, moraš dobiti dve pomembni in tudi za današnji čas važni vrstici iz Prešernove pesnitve »Krst pri Savici«.
Kako pošlješ rešitev? Rešitev mora biti tako spisana, kot je zgoraj opisano. Ni tedaj dovolj, da napišeš samo oni stavek, katerega je treba končno najti, temveč tudi vse najdene besede. .Tako spisano rešitev vloži v kuverto, franki raj z znamko za 1.50 dinarjev ter odpošlji na naslov: »Naša moč«, Ljubljana, Miklošičeva 19. Še na to pazi, da morajo biti vse rešitve dne 30. septembra že v Ljubljani. Sedaj pa mnogo sreče!
Sejmi v septemhtu 1937
(Po Mis. koledarju.)
Prvi četrtek v Črnomlju; v Radečah pri Zidanem mostu, na Skaručini, v Višnji gori; 1. v Livoldu, Št. liju pri Velenju, na Žigerskem vrhu pri Sevnici; 2. v Sodražici (Kočevje), pri Sv. Bolfenku, v Prosenjakovcih; 3. v Krškem; 4. v Preski pri Medvodah, v Dolenji vasi pri Ribnici, v Petrovčah, v Bogojini, Tišini; 5. v Račni in Cušperku; 6. pri Sv. Vidu nad Ptujem; 7. v Zagradcu, v Vojniku pri Celju, pri Sv. Petru pod Sv. gorami, na Sv. gori, v Slivnici (Maribor), pri Sv. Jederti in Šmarjeti pri Rim. toplicah, v Št. Juriju ob Taboru; 8. pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Gor. Petrovcih; 9. v Lukovici, Bučeči vasi, Vel. Laščah, v Gradcu (Črnomelj); 10. v Puconcih; 12. v Črmošnjicah, Vel. Mraševem pri Krškem, Loki pri Žuzmu; 13. v Dobovi; 14. v Žužemberku, Petrovčah, Rogatcu, Vitanju. Mangi (Kozje), v Št. Janžu (Slovenj Gradec); 15. v Banji Loki, Zdolah (Pleterje), v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu; 16. na Rakeku, v Dobrničah, pri Sv. Lenartu pri Laškem; 17. v Št. Lambertu, v Kapelah pri Brežicah; 20. v Nadlesku pri Ložu, v Ljutomeru, pri Sv. Lenartu, v Zabukovju nad Sevnico, v Št. Vidu pri Grobelnem; 21. v Ribnici, Borovnici, Zg. Tuhinju. Št. liju pri Velenju, na Rečici ob Savinji, v Laškem, v Framu, Lučah, Podsredi; 24. v Slov. Bistrici, v Cankovi; 27. v Koprivniku, na Krki, na Travi; 28. na Muti; 29. v Mirni peči, na Grosupljem, v Mengšu, v Rovtah pri Logatcu, Drnovem, v Škofji Loki, pri Sv. Barbari, pri Sv. Lovrencu na Ptujskem polju, v Marenbergu, Šoštanju, Veržeju, v Pilštanju, v Gornji Lendavi; ponedeljek po sv. Egidiju v Žrečah, v Slovenjem Gradcu; ponedeljek po sv. Tilnu v St. Juriju; ponedeljek po angelski nedelji na Planini pri Črnomlju, pri Sv. Lovrencu v Prežini; soboto pred angelsko nedeljo na Planini; ponedeljek pred malim Šmarnom v Mozirju; soboto pred malim Šmarnom na Veseli gori pri Rakovniku; dan pred malim Šmarnom v Topolovcu in Zagradcu; drugi dan po malem Šmarnu v Turnišču; ponedeljek po malem Šmarnu na Črnem vrhu, v Št. Vidu pri Stični, v Loškem potoku, na Vinici pri Črnomlju; torek po malem Šmarnu v Šmartnem pri Litiji (živinski in kramarski); ponedeljek, četrtek in soboto po malem Šmarnu v Rušah in Št. Pavlu pri Preboldu; torek po malem Šmarnu v Šmartnem pri Litiji; četrtek po križevem tednu na Polšniku pri Litiji; drugi ponedeljek v mesecu na Bregu pri Ptuju; v sredo pred sladkim imenom Marije Device v Dobju; ponedeljek po 14. septembru v Črensov-eih; ponedeljek pred kvatrno nedeljo v Trebelje-vem; soboto pred kvatrnim tednom v Vel. Brusnicah, v Loki pri Zidanem mostu, v Šmarju pri Jelšah; petek po nedelji imena Mar. Dev. v Bošta-nju; kvat. torek v Št. Janžu na Dol.; 3. kvat. torek v Ljutomeru; kvat. četrtek v Dobrni, Pod-volebu na Dol. in v Škocjanu; ponedeljek po kvat. nedelji v Višnji gori, v Št. Juriju ob juž. žel.; ponedeljek po imenu Mar. Dev. v Št. Janžu in v Šmarju pri Celju; tretjo soboto v mesecu v Mokronogu; torek po kvat. ned. v Črnomlju; angelski poned. na Tinjskem; poned. pred sv. Matevžem v Braslovčah; sv. Ruperta dan v Slov. Bistrici, pri Sv. Rupertu, pri Sv. Trojici v Slov. goricah. v Frankolovem; torek v jesenskih kvatrah v Ljulomeru; poned. pred sv. Mihaelom v Bučki, na Dovjem, v Novi vasi, na Završeh, v Lescah; poned. po sv. Mihaelu v Kostanjevici, v Litiji, v Konjicah, v Dolu pri Hrastniku; torek po sv. Mihaelu v Metliki; četrtek po sv. Hijeronimu v Prevaljah.
Ne vemo ne ure ne dneva...
V zadnjem času je „KARITAS" izplačala (Glfi ZSVSfOVSiilfi VSOtG ob smrti sledečih članov in članic
Rojko Franc, Rogoznica, p. Sv. Lenart v Slov. gor.; Cilenšek Lucija, Leve, p. Petrovče;
Lorbek Ivan, Studenci pri Mariboru, Vodnikova 13; Gašperin Janez, Žeje 10, p. Naklo pri Kranju; Svoljšak Franc, Mojstrana 145;
Pavliha Ana, Trebelno 33;
Červan Marija, Ivanja vas, p. Mirna peč;
Šuster Franc, Polzela 113;
Potokar Frančiška, Podkraj 37, Zagorje ob Savi; Smrekar Terezija, Zabrdje 21, p. Mirna;
Alič Jernej, Huje 25, Kranj;
Ocvirk Anton, Celje, Za Kresijo 12;
Hlastec Anton, Stranice 76, p. Konjice;
Štajner Ivan, Krško 12;
Adrinek Frančiška, Loke 383, Trbovlje I;
Golob Ivan ml., Bistrica pri Limbušu 10;
Sever Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43; Fiirthner Josip, Ptuj, Vseh svetnikov ul. 12;
Hatze Josip, Ljubljana, Bežigrad 14;
Jereb Janez, župnik, Čušperk;
Pachner Mihael, Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 19;
Strajnar Marija, Verdun 4, p. Stopiče pri Novem mestu;
Laznik Marija, Podsmreka 39, p. Dobrova pri Ljubljani;
Kos Irana, 4-letna hčerka tov. delavca z Jesenic, Savsko nabrežje 17, je bila brezplačno zavarovana, ker sta zavarovana oče in mati po ceniku CT.
V juniju 1937 se je prijavilo v
644
novih zavarovancev.
»KARITAS« —
»KARITAS«.
Kokcšna inča-takšen zven
Kdo ni ponosen na svoj farni zvon? Trnovčani pojo, da
»res lepa je trnovska fara, še lepši je trnovski zvon«.
Farni zvon nas spremlja od krsta do pogreba. Oznanja nam vesele dogodke, sporoča nam žalostne. Ob praznikih vriska in poje z nami, žalne dni joka z našim' srci.
Težko je vsakemu faranu, ako se naš zvesti tovariš, naš ponos pokvari, prelomi, poči. Pa tudi škoda je velika. Prelitje, popravilo stane 10.000, 20.000 ali še več dinarjev. Danes stežka katera srenja zmore tako vsoto. In vendar se dan na dan dogajajo škode na zvonovih. Pri potrkavanju, radi bitja ure, pri zvonjenju, iz neznanega vzroka — pa se pojavi na zvonu razpoklina, kos zvona se odlomi, celi zvon se razleti.
Tudi na te nezgode misli Vzajemna zavarovalnica. Zoper škode na zvonovih je uvedla že pred 37 leti posebno zavarovanje. Ko sedaj povojni zvonovi prestajajo svojo deset- ali petnajstletno starostno dobo ter ne gredo več pod jamstvene obveznosti zvonolivarn, prehaja riziko za poškodbe na zvonovih na cerkvene uprave in s tem v breme posameznih, cerkvenih občin in srenj. Ali ni veliko bolj smotrno, prenesti ta riziko na zavarovalnico, kot biti dan na dan v negotovosti, da se vsak hip utegne pripetiti škoda na zvonu in bo potem tako težko zbrati potrebna sredstva za prelitje in popravilo, dočim bi sicer ves strošek nosila Vzajemna zavarovalnica za razmeroma nizko letno premijo za zavarovanje?
Ta dejstva dajemo v premislek vsem spoštovanim upraviteljem cerkvene imovine in ključarjem posameznih srenj. Vedno pogostnejše so škode na zvonovih, zato smatramo za svojo dolžnost, da takoj na to opozorimo, da morda ne bo prepozno — že jutri.
Škotska. Anglež potuje po severni Škotski. Dolgočasno je tam in kot pri nas so ceste za nič.
Pa sreča Škota in ga vpraša: »Kaj pa počnete, če kdo pri vas zboli? Saj niti zdravnika ne morete pravočasno poklicati!«
Škot pa odkritosrčno: »Da, pri nas umremo vsi naravne smrti.«
*
Kavalirska. Gospodična Žefa: »Moj oče mi za vsaki rojstni dan pokloni lepo knjigo.« — Gospod Miča: »E, potem morate imeti že kar čedno knjižnico.«
*
Moderna snubitev. »Gospodična, oprostite, da se drznem prositi Vas za roko.« — »Žal mi je, a moram odkloniti.« — »Ali sem pokazal za Vas premalo zanimanja?« — »Zanimanja že, a denarja ne.«
Ilustracij« in klišeji
dajo reklami šele pravo lice. — Zo reklamo v visokih nakladah mašujte le offsettisk, ki je danes najcenejšit
Kamanotisk* Knjig «tisk Bakrotlik a Klliarna litografija a Offsattlsk
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. «
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
Tisk; Jugoslovanska tisiiama v Ljubljani (K.. Ceč)