fflcebooleuJ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine taxi; piiKCiii 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18 (1716) Čedad, sreda, 4. maja 2011 nas casopu tudi na -spletni Stranj S www.novimatajur.it Ob 35-letnici potresa an prazniku diela Trieba je začet investirati v ljudi Vaša deželica je liepa, hiše so lepe an lepuo postroje-ne, vasi pitune, cieste so lepe an šaroke, po njih se lahko v kratkem cajtu pelješ v dolino an prideš nazaj. Zaki ljudje zapuščajo njih lepo zemljo? Takuo so se spraševali mladi študentje geografije Univerze na Primorskem, ki so tri tied-ne od tega bili dva dni v naših dolinah an so prespali v Gorenjem Tarbiju, Iger je prejšnja kamunska amini-stracjon poskarbiela za od-priet strukturo, ki lahko sprejema turiste. An ries za tistega, ki pride parvič tle h nam je težkuo za-stopit, kaj se je zgodilo. Glih 35 liet od tega se je zemlja močnuo tresla an je napravila veliko škodo. Hiše an hrami so imiel takuo glaboke razpoke an so se takuo nevarno majal, de so nekatere muorli podriet an jih nazaj zazidat, vse te druge pa postrojit. Veliko škodo je potres naredu tudi ekonomiji an socialnemu življenju, saj nas je z vso močjo udaru, kjer smo bili že ten-čas šibki. Donas videmo, deje po potresu Benečija spremenila nje obraz, hiše nudijo vič konforta, so sigurne an lepe. Vasi pa so nimar buj prazne an brez življenja. Zaki ljudje zapuščajo našo lepo zemljo, je vprašanje, ki bi si ga muorli postaviti politiki na Deželi an naši aministra-toiji. V telih zadnjih 35-ih lie-tih se ne more reč, de niso bile narete investicije v naše doline. Sudi so paršli, čeglih ne tarkaj, ki bi jih imiel potrie-bo, an še posebno je paršlo le malo tistih, do katerih bi imiel pravico z evropskimi programi. Naš problem je, de malomanj vse gre v ziduove, cieste an poti. Le malo ali nič od vsieh investicij gre v ljudi an v dielo. Smo videli tudi, ka-kuo so bila investirana sredstva iz zaščitnega zakona za sloviensko manjšino, ki so namenjena ekonomskemu razvoju našega teritorija, an ka-kuo je bluo težkuo odpriet nov kanal, de sojih prejeli domači kumelje, tisti, ki darže čedan an obdielan naš sviet an žive na domači zemlji.(jn) beri na strani 3 Sabato 30 aprile il consiglio comunale di Bardo ha approvato la richiesta di istituzione di una scuola dell’infanzia e primaria con insegnamento bilingue italiano-sloveno. L’istanza sarà ora inoltrata alla Provincia di Udine, alla Regione ed all’Ufficio scolastico Regionale per procedere con l’iter. Nella delibera si mette in evidenza che la richiesta di istituzione è di “iniziativa popolare”, giacché sono stati gli stessi genitori a solle- Lusevera, il consiglio chiede l’istituzione di una scuola bilingue citare l’applicazione dell’art. 12, comma 6 della legge 38/2001. Nella delibera, infatti, si legge: “da parte dei genitori degli alunni delle scuole dell’infanzia e primaria di Vedronza è pervenuta la richiesta di trasfor- mazione delle esistenti scuole con lingua di insegnamento italiana in scuole con insegnamento bilingue italiano-sloveno. Sul tema si sono già organizzati due incontri con i genitori degli alunni i quali hanno espres- so, anche per iscritto, il proprio interessamento e sostegno all’iniziativa, nella consapevolezza che la prospettiva educativa e culturale non può che essere plurilingue sia per rispondere a necessità di tipo personale e professionale degli studenti sia come mezzo per costruire e promuovere una moderna identità europea”. Il consiglio per motivare la richiesta ha fatto perno anche sullo statuto comunale, (ic) segue a pagina 8 Straordinario successo della Triajur del Matajur La partenza in mountain bike da Savogna della scorsa edizione Complice una bella giornata di sole la dodicesima edizione della Triajur - Triathlon del Matajur ha avuto quest’anno un successo straordinario. Ben 75 squadre in gara con 200 atleti partecipanti (la gara si corre in tre sezioni: mountain bike, corsa in montagna salita e discesa, ma diversi atleti hanno coperto da soli l’intero percorso), provenienti anche dalla vicina Slovenia e dal Triveneto. Nella classifica generale prima la società A-Team con Federico Ciani, Luca Candido ed Ezio Poiana, al terzo posto un solista: Simon Alič. Sul prossimo numero foto, classifiche e commenti. Slovenske organizacije videnske pokrajine za turistično promocijo Prva iniciativa koordinacije Mi smo tu(rizem) v Ljubljani Slovenci videnske pokrajine bodo v četrtek, 5. maja, ob 13. uri na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavili svojo turistično ponudbo. To bo prvi uradni nastop turistične koordinacije med slovenskimi organizacijami, ki delujejo v obmejnem pasu Furlanije in se pravkar povezujejo v kulturno turistično društvo. Pobuda je nastala iz potrebe in želje, da bi sestavili celovito turistično ponudbo, zanimivo tako za skupine kot tudi za posameznike. Pri projektu Mi smo tu(rižem) sodelujejo Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, Muzej rezijanskih ljudi iz Rezije, turistično društvo Prosnid v Tipani, proloko Ne-diške doline, društvo Srebar- na kaplja iz Benečije in Inštitut za slovensko kulturo ter Kmečka zveza, ki jih bodo v Ljubljani predstavljali Rudi Bartaloth, Sandro Quaglia, Alan Cecutti, Moreno Toma-setig, Fabio Bonini, Marina Cernetig in Stefano Predan. Motiv iz Benečije Papež Benedikt XVI. prihaja v Oglej V soboto, 7. maja, prvi njegov obisk v deželi Furlaniji Julijski krajini Papež Benedikt XVI. prihaja šest let po svoji izvolitvi prvič v deželo Furlanijo Julijsko krajino. V soboto, 7. maja, bo namreč obiskal Oglej, sedež nekdanjega oglejskega patriarhata, ki ima zgodovinsko vlogo tudi v naših krajih. Dan zatem, v nedeljo, 8. maja, pa se bo papež Benedikt XVI. srečal z verniki v Mestrah in Benetkah. Do papeževa obiska v naši deželi prihaja le nekaj dni potem, ko je bil njegov predhodnik, priljubljeni papež Janez Pavel II., Karol Wojtyla, v nedeljo 1. maja razglašen za blaženega. Obisk nemškega papeža Benedikta XIV. v Ogleju bo neke vrste priprava na kongres škofij severovzhodne Italije prihodnje leto. Sveti oče se bo pred oglejsko baziliko srečal s krajevnimi političnimi in drugimi predstavniki ter z verniki, nato pa si bo v baziliki ogledal starokrščanske mozaike ter vodil prve večerne maše. V Ogleju se bo tako ponovno zbralo ljudstvo starega oglejskega patriarhata, kamor spadajo tudi današnje slovenske škofije. beri na strani 3 INSTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO BENEŠKO GLEDALIŠČE - KD ČEDERMAC GLEDALIŠKI SEMINAR (za ljubiteljske igralce... mlade in manj mlade) ŠPIETAR - SLOVENSKI KULTURNI CENTER 13. maja od 18.00 do 20.00 GOVOR: dikcija, smiselno branje (vodi Ivana Piacer, radijska kulturna delavka) 20. maja od 18.00 do 21.00 ZAKLJUČEK (vodi Marjan Bevk, režiser) Info in prijave: isk.benecija@yahoo.it ali cujkinardmo@hotmail.com Scuola in montagna e tempo pieno, per la Regione sono opportunità La lettura della situazione delle scuole presenti sul territorio del Friuli Venezia Giulia ha evidenziato due criticità che il Piano regionale per l'offerta formativa 2011-2012, approvato dalla Giunta regionale il 29 aprile scorso, ha voluto trasformare in opportunità di arricchimento del sistema. Si parla di un investimento di 2 milioni e 300mila euro per la scuola del territorio montano ed il tempo pieno. Per contrastare la desertificazione sociale e culturale delle realtà montane, la Regione è consapevole che la scuola svolga una funzione decisiva e che sia per questo necessario supportare un sistema formativo policentrico, ottimizzando il patrimonio edilizio scolastico che può costituire una rete di ‘centri laboratoriali’ dedicati a specifiche attività, si legge in una nota dell'agenzia informativa regionale. segue a pagina 3 Sreda, 4. maja 2011 2 A Pulfero si discute il bilancio, ma senza l’opposizione I consiglieri di minoranza lasciano l’aula prima della discussione Momenti concitati al Consiglio comunale di Pulfero. I cinque consiglieri di minoranza della lista “Pulfero punto it”, hanno infatti abbandonato polemicamente la seduta ancor prima che venisse affrontato il punto più importante all'ordine del giorno ossia l'approvazione del bilancio consuntivo per l'anno 2010. «I principi democratici non abitano in questo Comune» ha sentenziato Teresa Dennetta, capogruppo di minoranza, prima di uscire dalla sala consiliare. I rappresentanti dell'opposizione, infatti, - ha spiegato la stessa Dennetta - si sono «sentiti offesi» sia per il fatto che all'incontro in Comunità Montana del 7 aprile scorso, in cui si sarebbe dovuto discutere di riordino degli enti locali, il Sindaco - impossibilitato per altri impegni istituzionali - abbia inviato un impiegato del comune (e non un rappresentante democraticamente eletto), sia per le (presunte) difficoltà incontrate dagli stessi consiglieri ad ottenere visione dei documenti di cui il Consiglio avrebbe dovuto discutere. Laconico il commento di o □ n MUNICIPIO □ a o a Domeniš: «I pochi elettori della lista di opposizione meriterebbero una rappresentanza migliore: non trovando argomentazioni per contestare i numeri (che non sanno leggere) hanno bisogno di trovare altri pretesti per polemizzare». Quindi - senza contraddittorio - il sindaco ha spiegato anche la ragione della partecipazione dell'impiegato comunale alla riunione in Comunità Montana: in quella stessa data vi erano altri quattro incontri politici e, comunque, si trattava dell'ennesimo incontro dal quale non è emerso nulla, tanto che in altre occasioni simili spesso anche altri Comuni (Cividale, Prepotto, San Leonardo) avevano inviato i dipendenti dell'amministrazione. Il segretario comunale Teresa Fiscelli ha poi chiarito le ragioni della firma scritta richiesta al consigliere Sandra Medves dell'opposizione al momento della consegna dei documenti: non si è trattato di un atto di “domanda di accesso agli atti”, ma di una firma per “presa visione”; dunque, nessuna violazione del regolamento comunale. Il Consiglio - assente l’opposizione - ha quindi approvato alcune modifiche al pia- no regolatore che consentiranno il miglioramento dell'accessibilità al servizio di trasporto delle autocorriere nelle località di Loch e Stu-pizza nonché l'adesione del Comune al “servizio bibliotecario cividalese”. Infine, il revisore contabile Roberto Minardi ha relazionato sul bilancio consuntivo dell'anno 2010, giudicando molto positivamente l'operato dell'amministrazione Domeniš. «C'è stata una gestione molto attenta ad utilizzare al meglio le poche risorse a disposizione» ha affermato Minardi, argomentando che «il bilancio preventivo è stato rispettato con puntualità e precisione “millimetrica”. Per di più, le opere realizzate hanno pesato solo per il 24,5 per cento sulle tasche dei contribuenti mentre il restante 75,5 per cento è stato finanziato con risorse esterne “non onerose”. Il Comune - ha concluso il revisore - ha così incrementato il proprio patrimonio netto di 90 mila euro». Senza contro-argomentazioni dei consiglieri di minoranza, dunque, il bilancio è stato approvato, ovviamente, all'unanimità, (a.b.) Pismo iz Rim Stojan Spetič O Prejšnji teden sem v Ljubljani prisostvoval predstavitvi knjige o Rimu, ki jo je napisal dolgoletni dopisnik Dela, kolega Tone Hočevar. Veliko pove o tem, kako Slovenec gleda na večno mesto, kjer sta na dveh bregovih Tibere posvetna in cerkvena oblast, obe po svoje zanimivi in zagonetni. Tone veliko piše o prejšnjem, sedaj že blaženem poljskem papežu, a tudi sedanjem, nemškem in o tem, kako ju ocenjuje kardinal Franc Rode, svetovljan, ki mu je bila Slovenija pretesna. Za prvega pravi, da je bil dober igralec, medtem ko drugega odlikujejo značilnosti prodornega izobraženca. Hočevar se le malo mudi pri posvetni oblasti, ki jo sedaj predstavlja Berlusconi, najbrž zato, ker o njej piše vsak dan in so najbrž tudi slovenski bralci naveličani »skurnih štorij« iz Arcoreja in palače Grazioli. Najmanj vsekakor piše o tem, kako svet financ in gospodarstva spremljata politične spremembe na oblasti. Morda zato, ker je v njem še najmanj prozornosti. Pred majskimi upravnimi volitvami se zdi, da je vse obviselo v zraku. Večina in opozicija molčita, predsednik Napolitano ju miri in poziva k dialogu, medtem ko se javnost sprašuje, ali se zares pričenja začetek konca skoraj dvajsetletnega Berlusconijevega kraljestva. Niti v zvezi z vojno v Libiji se ni zaiskrilo. Le Bossijeva Severna liga godrnja in razmišlja, kdaj bi Viteza pustila na cedilu. Mnogi pa se sprašujejo, zakaj je opozicija prav sedaj tako mlačna in kaj ima Bossijeva liga za bregom. Po mojem (a se morda tudi motim) se vsi zavedajo, da bo vročemu polet- ju sledila huda in nevarna jesen, ko bodo potrebni gospodarski in finančni korektivni manevri. Opozicija je z odsotnostmi v svojih klopeh dovolila vladi odobritev gospodarske resolucije, ki prižiga manevru zeleno luč. Tokrat bo treba privarčevati kar 40 milijard evrov, kar niso mačje solze. Posebno še v Italiji, kjer je kriza iz dneva v dan globja. Realna brezposelnost je presegla 18%, med mladimi je vsak tretji brez službe, tisti, ki jo ima, pa ne ve, ali jo bo obdržal. Vsi se sprašujejo, ali se bodo sploh lahko upokojili. V dveh letih smo izgubili poldrugi milijon delovnih mest. Gonilna avtomobilska industrija umira in se seli v Ameriko. Kaj preostane Italiji? Mar samo še to, da je pač lepa dežela, kije zanimiva za turiste in premožnejše upokojence? Nekakšna evropska Florida? Takega manevra »krvi in solza« Italija že dolgo ni videla in nihče noče prevzeti zanj odgovornost. Niti Berlusconi ne, saj ne ve, kako bi ga “pocu-kral” in prepričal Italijane, da se jim spet cedita med in mleko. V Sloveniji proslavili 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte V Sloveniji se vsako leto 27. aprila slavi dan upora proti okupatorju, letošnji praznik pa je bil še bolj slovesen, saj je soupadal s 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Dejansko je bila sicer OF ustanovljena 26. aprila 1941 kot Protiimperialistična fronta. Tedaj so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Protiimperialistična fronta se je v OF slovenskega naroda preimenovala po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, ko je pozvala tudi k oboroženemu uporu. Praznik so zato letos obeležili s številnimi spominskimi svečanostmi, na osrednji pa je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Danilo Tùrk, ki je upor proti okupatorju označil kot napogumnejše dejanje v zgodovini našega naroda. Z njim je naš narod prvič vzel usodo v svoje lastne roke in s tem sprejel vse nevarnosti, žrtve in tveganja druge svetovne vojne, pravi predsednik in poudarja, daje slovenski narod iz tega preloma izšel kot zmagovalec. Kot je povedal Tùrk, smo Slovenci pred 20 leti, ko je bilo treba Jugoslaviji reči ne in se osamosvojiti, ponovno dokazali, da znamo prelomiti s preteklostjo. Tako je Slovenija po njegovih besedah danes spoštovana ter velja za uspešno državo z dobrim ekonomskim in socialnim položajem. "Toda mednarodni ugled, ki ga še imamo, in pretekli dosežki, katerih sadove še uživamo, ne morejo odpraviti zaskrbljenosti nad težavami, ki so se nam nabrale v času po osamosvojitvi," je opozoril predsednik. V obdobju tranzicije so se namreč po njegovih ocenah poleg vsega dobrega nakopičile tudi mnoge škodljive in etično nesprejemljive prakse. "Zato tudi danes potrebujemo prelom, prelom z zablodami naše tranzi- Spominski kovanec cije, prelom z našo pasivnostjo in tranzicijsko navlako." Kot je pojasnil slovenski predsednik v svojem govoru, moramo prelomiti z nebrzdano grabežljivostjo in s taj-kunstvom, ki sta povzročila veliko škode in veliko trpljenja delavcem, odločno moramo odpravljati korupcijo in razjasniti vse orožarske zgodbe. Prav tako moramo po njegovih besedah prelomiti s prakso ciničnega omalovaževanja pravosodja in odločno zavrniti potvarjanje zgodovine, ki je seglo vse do ponarejanja arhivskih dokumentov. Zato je treba po njegovem mnenju okrepiti ustanove pravne države, zlasti organe nadzora in pravosodja, da bodo sposobni delovati ne glede na politične pritiske in vpliv socialnih omrežij. Predvsem pa moramo, kot pravi, na politični ravni poskrbeti za odločanje, ki bo dokazalo našo sposobnost ustvarjati ustrezne in kompetentne odgovore na izzive stalno spreminjajočega se okolja. "O teh dogovorih se moramo sporazumevati bolje, bolj odgovorno in bolj resno," je dejal in dodal, da nismo edina država, ki se sooča s tovrstnimi težavami. "Potrebujemo prelom, potrebujemo razčiščevanje, potrebujemo večjo odgovornost, boljše sporazumevanje in bolj kompetentno odločanje," je poudaril Tùrk. Za to po njegovem mnenju potrebujemo privrženost temeljnim vrednotam, ki so vodile našo skupnost v prelomnih letih 1941 in 1991. To so pogum, zaupanje vase in predvsem odgovornost za skupno dobro vseh nas, ki sega daleč nad interese posameznih političnih strank ali določene koalicije, je dejal. kratke.si Borut Pahor: “Meglio le elezioni anticipate che un governo tecnico” Il premier sloveno, pur continuando ad affermare che l’instabilità della coalizione di maggioranza non penalizza l’ottimo lavoro del suo governo, non esclude a priori la possibilità di tornare anticipatamente alle urne, mentre è contrario ad un eventuale governo tecnico in quanto, secondo lui, un premier deve ricevere il mandato dagli elettori. Intanto l’obiettivo principale di Pahor è la riforma del sistema pensionistico che verrà votata al referendum il 5 giugno. La Slovenia tra i paesi con la minor disuguaglianza dei redditi Il ministro Ivan Svetlik ha partecipato alla riunione dei ministri per le politiche sociali dei paesi membri dell’OCSE dal tema “Costruzione di un futuro più equo: il ruolo della politica sociale” in programma a Parigi il 2 ed il 3 maggio. A margine dell’incontro, durante il quale si è parlato anche delle riforme pensionistiche, il ministro Svetlik ha affermato che la Slovenia risulta essere tra i paesi in cui le differenze nella distribuzione dei redditi sono minime. Dal 1. maggio libera circolazione dei lavoratori sloveni in tutta l’UE Sono passati già 7 anni dall’entrata della Slovenia nell’Unione europea. Con il 1. maggio è quindi terminata anche la fase durante la quale i “vecchi” paesi membri potevano opporsi alla libera circolazione dei lavoratori provenienti dalla Slovenia e dagli altri 7 paesi aggiuntisi all’UE nel 2004. Negli ultimi 3 anni questa possibilità era stata esercitata solo da Austria e Germania. La Commissione Europea in ogni caso ritiene che non ci sarà un’ondata di trasferimenti. La disoccupazione in Slovenia al di sotto della media EU A fine marzo in Slovenia la percentuale dei disoccupati è risultata essere dell’8,1% (nell’UE 9,5%, nell’Eurozona 9,9%). Le percentuali più basse sono state registrate in Olanda, Austria e Lussemburgo (tra 4,2 e 4,5%), il record negativo appartiene invece alla Spagna con il 20,7%. Ma mentre nel-l’UE la media rispetto al 2010 è diminuita, in Slovenia la disoccupazione sale. Confortanti invece i dati sulla disoccupazione giovanile che è tra le più basse in Europa. Libertà di stampa: la Slovenia tra gli 87 paesi considerati “liberi” Ieri, 3 maggio, era la giornata mondiale della libertà di stampa. Istituita dall’Onu nel 1993, vuole essere un appuntamento finalizzato alla promozione di iniziative concrete a difesa della libertà di espressione e del diritto all’informazione, nonché per fotografare lo stato di salute della stampa indi-pendente. La Slovenia è tra gli 87 paesi in cui secondo i parametri vigenti c’è libertà di stampa. Un grosso problema è però rappresentato dalle proprietà dei media sloveni. Sreda, 4. maja 2011 Triebaje začet investirati v ljudi s prve strani Tudi v cajtu obnove po potresu se je puno guorilo o po-triebi, de se varne ekonomsko muoč naši deželi. Furlanija je po potresu ratala buj močna an so jo začeli spoznavati po vsem svietu, pa tle par nas nie bluo takuo. Vemo, nie lahko investirati v ljudi, je buj lahko narest desto, zazidat zid al pa kapa-non. Za naše doline pa je po-triebno zadaržat doma mlade ljudi an jim pomagat tudi postaviti na nuoge ekonomske iniciative, take, ki so v stanju pognat koranine an živiet. Inštrumenti so, sama Evropa jih ponuja an mi muormo med njimi znat izbrat tiste, ki so narbuj par-mierni za naše doline. Za rast ekonomije so po-triebni trije faktorji: kapital, ideje an ljudje. Med njimi so pru ljudje najbuj potriebni an pomembni. An mi, čepru smo nimar buj šibki, imamo v mladih liep potencial. Imamo Suolane ljudi, ki imajo potriebne kompetence, so navezani na njih duom, znajo jezike, govorijo tudi po slovensko an se znajo povezovati z bližnjo Slovenijo, ki je ekonomsko zelo dinamična. Ne živimo vič stisnjeni v kotu na želiezni zavesi, smo v krajih sredi Evrope, kjer teče nimar vič kanalov an poti. Trieba je odpriet našim ljudem an še posebno mladim vrata ekonomije, finančno spodbuditi ekonomske inciative. An tala bi muorla biti tudi skarb an dužnuost naših aministratorju, ki bi se muorli za tuole med sabo povezat an s pomočjo deželnih služb, ki so zatuo poklicane, an domačih ekspertov pripravit realističen ekonomski projekt. Nas je malo an se vsi takuo poznamo, de bi ga mogli napravit na kožo vsakega potencialnega imprenditorja. Niemamo potriebo velikanskih projektov, za katere so potriebni kupi denarja, pač pa vič majhanih po dolinah. Za tuole pa so potriebni volja an kuraža, trieba se je otresti iluzije, de nam bojo drugi - pa naj bo Trst ali pa Čedad - ponujali tiste, kar imamo potriebo. (jn) Investimenti della Regione per territorio montano e tempo pieno Scuola, sostegno anche alle lingue minoritarie dalla prima pagina In merito invece al secondo punto, nell'attuale congiuntura il tempo pieno rischia di subire un ridimensionamento a seguito della riorganizzazione della scuola pubblica. La Regione con il Piano intende confermare la propria attenzione a questo tema, anche in sinergia con un'importante iniziativa assunta da una rete di Comuni, con capofila e promotore il Comune di Flaibano (UD). Le altre aree di intervento del Piano sono la dimensione plurilingue con il sostegno all'insegnamento delle lingue straniere comunitarie (dotazione finanziaria di 500mi-la euro) e delle lingue e culture delle mino- ranze linguistiche storiche (friulano, sloveno, tedesco) (ulteriori 500mila euro); il finanziamento (200mila euro) per la costruzione di reti dedicate all'organizzazione delle azioni di orientamento e recupero della dispersione su base territoriale; i servizi all'infanzia attraverso il sostegno al progetto sperimentale delle cosiddette ‘Sezioni Primavera’, in attuazione dell'accordo Stato-Regioni (dotazione finanziaria di 500mila euro). Un consistente capitolo finanziario (circa 1 milione e 1 Minila euro) è poi assorbito dalla dimensione interculturale per l'integrazione scolastica degli alunni stranieri, con progetti in attuazione del Programma di immigrazione 2011. ‘Asalto al sueno Giovedì 5 maggio, alle 20, a Cividale, nella Sala dei Gessi della Società operaia si terrà la proiezione del documentario ‘Asalto al sueno’ con l'intervento di don Pierluigi Di Piazza. Il tema del documentario è l’emigrazione dal Sud del mondo, in questo caso dall'America Latina verso i paesi ricchi. Promotori dell’incontro sono il Centro Balducci di Zugliano e Anpi, Adi, Somsi, Spi Cgil, Coop di Cividale. brevi. FVG.it> Internet, il Friuli Venezia Giulia la regione con più utenti attivi Il Friuli Venezia Giulia è la regione d'Italia con la maggiore quota di utenti attivi su internet in proporzione alla popolazione: quasi tre cittadini su dieci sono 'utenti attivi' sul web nel giorno medio. Il dato emerge dalle rilevazioni di Audiweb-Nielsen, società specializzate nella misurazione degli accessi web. Le statistiche relative al mese di febbraio 2011 evidenziano che 277 mila persone in Friuli Venezia Giulia nella fascia d'età 2-74 anni della popolazione, pari a 934 mila persone, sono utenti attivi nel giorno medio, ovvero fruitori del mezzo internet nel giorno medio. Gli utenti attivi raggiungono il 29,7% della popolazione. Consiglio regionale, fermati i lavori per mancanza di numero legale Seduta convulsa, quella del Consiglio regionale di martedì 3 maggio. I lavori in mattinata sono stati subito fermati per la mancanza del numero legale. A chiedere la verifica sul numero di consiglieri presenti è stato il capogruppo del Pd, Gianfranco Moretton, che una volta accertate le assenze ha gridato “Fannulloni, fannulloni” verso i banchi della maggioranza. Ballaman, impegnato in consiglio, ricorre al legittimo impedimento Il Gip di Trieste, Raffaele Morway, ha accolto martedì 3 maggio l'istanza di spostamento per impedimento istituzionale presentata dai legali di Edouard Ballaman. Nell'udienza preliminare, che vede l'ex presidente del Consiglio del Friuli Venezia Giulia imputato di peculato sull'uso delle auto di servizio, il giudice ha riconosciuto l'impossibilità da parte di Ballaman di prendere parte all'udienza in quanto impegnato nella seduta del Consiglio regionale, aggiornandola al prossimo 7 giugno. Legge sulle attività estrattive, la Lega punta ancora i piedi Torna in Consiglio regionale la proposta di legge sulle attività estrattive. La Lega continua a manifestare la propria contrarietà, chiedendo che “si lasci l’ultima parola ai Comuni, che non possono diventare spettatori passivi di decisioni prese da altri livelli istituzionali.” La scuola di Savogna Papež Benedikt XVI. v Ogleju Devetnajst let po obisku v naši deželi pokojnega Janeza Pavla II. Savogna, convenzione tra Comune e Pro loco Matajur Una convenzione per la promozione di attività culturali, turistiche e di aggregazione sociale nel corso del 2011 è stata stipulata il 20 aprile scorso tra il Comune di Savogna e la Pro loco Matajur. Su questa base la Pro loco Matajur, presieduta da Paolo Cariola, si è impegnata ad organizzare la tradizionale gita per gli anziani, le feste di SS. Er-macora e Fortunato a Savogna, di S. Lorenzo a Montemaggiore, la festa della montagna sul monte Matajur e la festa di Natale per gli anziani. Da parte sua il commissario straordinario Daniele Damele ha concesso all'associazione un contributo di 2.300 euro, finalizzato all'organizzazione della gita per gli anziani e della festa natalizia. s prve strani Papeževega obiska v Ogleju se veseli tudi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, kije prepričan, da bo šlo za ganljiv trenutek, ki bo ostal v trajnem spominu vernikov, ki se bodo z njim srečah. Papež Benedikt XVI. prihaja v Furlanijo Julijsko krajino 19 oziroma 20 let po obisku pokojnih Janeza Pavla II. oziroma Pavla VI. Za nemoten potek obiska v Ogleju bo skrbelo tudi več kot 250 prostovoljcev civilne zaščite. Benedikt XIV. bo 8. maja svoj obisk nadaljeval v Venem. V parku svetega Julija v Mestrah bo daroval slovesno sveto mašo, nato pa bo otvoril medškofijsko pripravo na drugi Oglejski simpozij, v cerkvi svetega Marka v Benetkah bo vo- brevi.it La Corte di Giustizia europea boccia il reato di clandestinità Un pronunciamento della Corte di Giustizia europea ha bocciato il reato di clandestinità introdotto nel 2009 dal Governo. La norma, motivano i giudici, avrebbe potuto compromettere il buon esito della politica dei rimpatri. Seccato il ministro Maroni che commenta: «Ci sono altri paesi europei che prevedono il reato di clandestinità e non sono stati censurati. L’eliminazione di questo reato rischia di fatto di rendere impossibili le espulsioni». Il siluramento di Geronzi costa a Generali 16,65 milioni di euro Ammonta a 16,65 milioni di euro la liquidazione che percepirà Cesare Geronzi dopo la “cacciata” dal vertice del gruppo Generali. Un’indennità di 1,4 milioni per ciascuno degli undici mesi di lavoro che si aggiungono ai 2,32 milioni (all’anno) di stipendio già percepiti e ai vari benefit: appartamenti, voli su aerei privati, ristrutturazione di uffici. Una somma, comunque, che l’attuale ad del gruppo Giovanni Pe-rissinotto ha definito “congrua”. Nel 2010 un miliardo di euro in più per il ticket sui farmaci Il rapporto di Federfarma per Tanno 2010 rivela che il ticket sui farmaci, in media, è passato al 7,6% con un aumento rispetto al 2009 deU’1,6%: quasi un miliardo di euro in più sborsato dai cittadini. Molto diversificata comunque l’incidenza del ticket sul costo dei farmaci a seconda della regione: la quota maggiore si paga in Sicilia, Veneto e Lombardia con il 10%, la più bassa invece in Valle d’Aosta, Trentino e Friuli Venezia Giulia con il 4%. Raccomandazioni utili anche per farsi curare Le poche indagini effettuate sul fenomeno delle raccomandazioni rivelano che almeno un italiano su quattro (1 su 3 al sud) si rivolge al potente di turno per ottenere migliori e più celeri cure sanitarie. Per quanto riguarda il mercato del lavoro invece il 18% degli imprenditori dichiara di ricevere “molte segnalazioni”. Dati che comunque inducono a sottostimare il fenomeno per la comprensibile reticenza ad ammettere il ricorso a queste pratiche. Tra orfani e adozioni l’ostacolo del business delle case-famiglia Sono 20.000 i minori in Italia ospitati nelle “case-famiglia” ma, mediamente, solo uno su cinque viene assegnato (in affido o adozione) alle oltre 10.000 famiglie che fanno richiesta. Lungaggini burocratiche e scarsa organizzazione le cause, ma anche un giro d’affari di oltre 1 miliardo di euro. Per ogni ospite infatti ciascuna struttura, laica o cattolica che sia, percepisce dallo Stato, infatti, tra i 70 e i 120 euro al giorno. Pogled na oglejsko baziliko dii slovesnost ob zaključku vizita-cije beneškega patriarhata in odprl obnovljeno kapelo Svete Trojice v patriarhalnem semenišču ter novo knjižnico Studium Generale Mar-cianum. Sreda, 4. maja 2011 4 “È la Costituzione l’eredità più importante della Resistenza” Così Elvio Ruffino alla commemorazione di S. Pietro Un momento della celebrazione della Liberazione a S. Pietro «Libia, Egitto, Tunisia, Siria...oggi queste nazioni hanno regimi dittatoriali dove la popolazione non è libera e si trovano in una situazione non molto diversa da quella in cui si trovava l'Italia di 66 anni fa». Ha usato questo riferimento all'attualità Elvio Ruffino, vice-presidente del-l’Anpi provinciale, per spiegare ai ragazzi di terza media e quinta elementare delle scuole di San Pietro al Nati-sone il significato della Resistenza in Italia. L'occasione è stata la cele- brazione per la Liberazione tenutasi proprio a San Pietro, nella mattinata di giovedì 28 aprile, alla chiesetta di San Quirino (dedicata alla memoria dei caduti di tutte le guerre) organizzata dalla sezione locale dell'Anpi e patrocinata dal Comune. Ruffino, ex senatore della Repubblica, ha anche ricordato agli studenti il lascito principale della lotta partigiana ai posteri ossia la Costituzione repubblicana. «L'aspetto più importante della Resistenza non è stato tanto quello militare - ha affermato Rufino - quanto quello della progettazione di un'Italia libera e democratica. La Costituzione infatti - ha proseguito - è una legge fondamentale perché impone limiti all'esercizio del potere e stabilisce i diritti, non solo formali ma sostanziali, dei cittadini». Anche il sindaco Tiziano Manzini nel suo discorso introduttivo ha sottolineato il ruolo fondamentale della lotta di Liberazione per il raggiungimento della democrazia regolata dalla Costituzione che - ha aggiunto - andrebbe studiata bene anche nelle scuole. Manzini ha poi concluso il suo intervento ricordando la peculiarità delle vicende che nel 1943-1945 hanno caratterizzato la storia delle Valli del Natisone: «Qui ci siamo trovati tra due fuochi - ha affermato - dovevamo liberarci dagli occupanti nazisti (che tra l'altro hanno incendiato gli abitati di Costa e Mezzana), ma c'era anche lo spettro dell'occupazione comunista per cui molta gente aveva paura anche dei partigiani», (a.b.) ZELENI « LISTI Ace Mermolja Zapis o svobodi Menda sem že zapisal, da mi je pri srcu sodobna ameriška literatura. K poznanim avtorjem sem dodal novega, saj sem komaj prebral zajeten in dober roman “Svoboda” (Freedom), ki ga je napisal pisatelj in esejist Jonathan Franzen. Roman je nekakšna saga srednjeslojskih družin. Ključni dogodki se odvijajo v obdobju, ko je ZDA vodil Bush. Naslov romana pa se bije z vsebino. Franzen je namreč spletel gosto mrežo čustvenih, miselnih, sorodstvenih, finančnih in drugačnih medosebnih in družbenih vezi, ki tesno vežejo človeka. Ozadje je temačno, avtor ga večkrat pretrga z neizprosno ironijo. Pisava je snovna in bralca priklene nase. Protagonisti se sučejo v zelo konkretni mreži nujnosti in zavezanosti. Ko pa se posameznim protagonistom odpre možnost, da so svobodni, skratka, da lahko sami odločajo o sebi, se ta svoboda spremeni v strah pred dejanji, pred odločitvami, pred neznankami, ki jih prinaša vsak nevezan korak. Svoboda je beseda, ki se lepo sliši, ko pa jo “preiskusimo”, odkrije vse naše težave, da bi se izvlekli iz mreže, kamor nas je “vrglo” življenje. Svoboda je torej abstrakten pojem, predmet govore-nja in obširnih razprav, v stiku s stvarnostjo in torej v svetu življenja pa postane izjemno zahtevna praksa. Franzen pravi, da ni Busheve svobode, da ni prostosti liberizma in posledičnih floskul. Na predlog italijanskega predstavnika Severne lige, da naj bi v prvem členu italijanske ustave besedo delo zamenjali z besedo svoboda, bi Franzen odgovoril, da bi se Italija, če bi na tak način spremenili prvi člen ustave, utemeljevala nekje med dvomom in ničem. Aktualnost teme je očitna, saj se v imenu svobode počnejo najrazličnejše stvari: od novih zakonov vse do vojnih akcij. Na svobodo se sklicujejo vladarji, vlade in politični predstavniki. V bistvu si preveč polnimo usta z besedo, kije neproblematična le, če jo izgovorimo brez najmanjšega razmisleka. Franzen razmišlja o svobodi na več kot še-stotih straneh, čeprav v tekstu malokrat ponovi naslov knjige. Kaj lahko torej rečemo o svobodi? Kaj je pravzaprav svoboda? Tvegal bom sugestijo. Metaforično bi se navezal na literaturo in še posebno na poezijo. V svojem ustvarjalnem aktu naj bi bil pesnik svoboden po definiciji. V resnici se v pesništvu svoboda dogaja le v omrežju strogih pravil. Ne mislim le na metriko: če pesnik želi napisati pesem, ki bo delovala pesniško tudi za bralca, mora postavljati besede v verze s strogim redom. Zgrešena beseda ali celo slab vezaj, porušita pesem in jo razvodenita. Podobno je v življenju. Svoboda ni v tem, da delaš, kar želiš, in da nimaš vezalk, ki bi te omejevale. Nasprotno, svoboda je v pravilih iger, v etiki odgovornosti (predvsem do drugega), v spoštovanju širše koristi. Svoboda ni podivjan konj, ampak izbira opravljena s polno zavestjo in z občutkom odgovornosti. Zal nekateri svobodnjaki odklanjajo prav omenjene “vezi” in bi radi prelili besedo “svoboda” v konkretnejšo voljo do moči. Navadnim smrtnikom pomeni svoboda največkrat sanjo, kar je lahko lepo. Resnična svoboda pa je v etični drži in v odgovornem ravnanju. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK SLOVENSKI TV PROGRAMI - RAI 3 BIS Po 56 letih rešeno vprašanje dvojezičnosti na Koroškem Koroški Slovenci dosegli dogovor z avstrijsko politiko Kompromis vsebuje 164 tabel in vrsto ukrepov v korist manjšine V četrtek. 5. maja, okrog 20.50 V oddaji Lynx Magazin prispevek o kmečkih turizmih v Benečiji in Posočju Predstavniki avstrijske zvezne vlade, deželne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev so 26. aprila v Celovcu končno dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem in vrsti drugih ukrepov v korist manjšine. Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi. Poleg tega so vštete vse dosedanje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Odstotkovni delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja. Paket ukrepov za slovensko manjšino vsebuje tudi razširitev števila občin, v katerih je slovenščina uradni jezik, v občini Dobrla vas, kjer je uradno sodišče slovenščino že določilo kot uradni jezik, a je občinski svet sprejel resolucijo proti dvojezičnim krajevnim napisom in slovenščini kot uradnem jeziku, pa bo dvojezičnost v prihodnosti dovoljena za tista naselja, ki bodo označena dvojezično. Podoben kompromis bo urejal občino Škocjan. Slovenska manjšina bo poleg tega iz tako imenovanega plebscitnega daru avstrijske zvezne vlade ob lanski 90. obletnici odločitve južne Koroške za Avstrijo dobila še dodatna sredstva za glasbeno šolo, druge dvojezične šole in dvojezične otroške vrtce, nekaj denarja bo dodalo tudi avstrijsko ministrstvo za šolstvo. Pri glasbeni šoli, kije za koroške Slovence izjemno pomembna, bodo, kot piše v memorandumu, k sofinanciranju povabili tudi Slovenijo. Pri koroški deželni vladi napovedujejo tudi forum za prihodnji dialog o manjšinskih vprašanjih. Predstavniki koroških Slovencev so sicer pogajanja začeli z zahtevo, da bi postavili vsaj 273 dvojezičnih tabel. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 bi jih dovoljevala čez 800, doslej pa so jih imeli kljub temu le 90, manjšina pa je trpela tudi zaradi nenehnega pomanjkanja denarja in dobrih programov za ohranjevanje jezika. Na koncu so slovenski pogajalci delno popustili tudi pri ureditvi v zvezi z uradnim jezikom v dveh pomembnih občinah, od svežnja pospeševalnih ukrepov za preživetje manjšine pa je za zdaj v memorandumu ostalo bore malo. Zaradi hitrega ponemčevanja so tudi največji zagovorniki ustavne načelnosti iz Narodnega sveta koroških Slovencev sprejeli kompromis. "Nismo dosegli tega, kar smo si želeli, imamo pa več kot prej. Dogovoru smo se pridružili predvsem v upanju, da bomo z njim, tudi če je za nas boleč in nezadovoljiv, lahko odprli pot novi Koroški, ki bo manjšini bolj naklonjena," je povedal predsednik NSKS Valentin Inzko. Podobnega mnenja sta bila tudi Marjan Sturm iz Zveze slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Število vidno dvojezičnih naselij bo mogoče vsekakor v prihodnosti še povečati, pa čeprav to ne bo imelo statusa odprtostne klavzule. Zato tudi ne bo ponovnega štetja manjšine. O pravkar sprejetem dogovoru pa bodo izvedli »izpraševanje ljudstva«, ki pa ne bo obvezujoče za zakonodajalca. Referendum, ki so ga izsilili svobodnjaki (FPK), je sicer zelo sporen, saj bi bilo prvič v avstrijski zgodovini, da bi večina glasovala o uveljavitvi manjšinskih pravic. Dogovor o ureditvi vprašanja pravic koroških Slovencev so pozitivno sprejeli predstavniki vseh avstrijskih parlamentarnih strank, tako da bi bil lahko ustavni zakon kmalu sprejet. Kompromis zagovarja tudi predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, ki pa je upal, da se bosta zvezna in deželna politika odločili za bolj velikodušno rešitev odprtih vprašanj. Smrtnik pa odločno nasprotuje predlaganemu referendumu. Ljudsko povpraševanje se zdi vprašljivo tudi slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, ki pa vsekakor pozdravlja doseženo kompromisno rešitev, "ki bo bistveno prispevala k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in k izboljšanju klime, kar bo omogočilo reševanje drugih problemov in uveljavljanje ostalih obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe". V mesečniku Lynx Magazin, kije sad tesnega sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija (med slovenskim in italijanskim TV programom RAI oziroma TV Koper-Capodi-stria), si bodo gledalci lahko ogledali štiri prispevke o pobudah z obeh strani meje. Govora bo tudi o alternativnih turističnih destinaci]'ah v Nadiških dolinah in v občinah Tolmin ter Kobarid, kjer deluje več kmečkih turiz-mov. V pričakovanju evropskih sredstev pa posamezni podjetniki medse vabijo tudi s spletnim oglaševanjem. Prispevek sta pripravili Luana Grilanc in Živa Pahor. V soboto. 7. maja, okrog 20.50 Dokumentarni film “Šestega maja, na četrtek” je pripravila režiserka Martina Repinc za Slovenski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino leta 2006 ob 30-letnici uničujočega potresa, kije porušil številne vasi v Nadiških in Terskih dolinah ter drugod po Furlaniji. V dokumentarcu se prepletajo posnetki Paola Petriciga, deh televizijskih reportaž novinarja Sergija Premruja in snemalca Sergia Ferrarija iz prvih dni po potresu ter pripovedi prebivalcev Terskih dolin in nekaterih zaselkov v občini Špeter, ki so v svojih otroških letih spoznali rušilno moč potresa. V pogovorih, ki jih je opra- V ostalih treh sklopih pa bodo v ospredju koncentracijsko taborišče v Gonarsu, polemike v zvezi z betoniza-cijo slovenskega Krasa oziroma z naraščanjem nakupa nepremičnin s strani italijanskih državljanov ter mednarodni projekt informiranja in zmanjševanja škodljivih posledic drog ter alkohola med obiskovalci prireditev elektronske glasbe v obalni regiji od Lignana do Lucije “Safe coast”, ki ga izvaja Slovensko združenje za zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi - DrogArt v sodelovanju z italijansko nevladno organizacijo Etn-oblog iz Trsta. vila Repinčeva z domačini, prihajajo med drugim do izraza strah, razkosanost družin, ki so se morale odseliti v različne predele Italije, ovire, na katere so naleteli tisti, ki so si v svojem domačem kraju hoteli ustvariti novo življenje, postopno opuščanje živinoreje in drugih kmetijskih dejavnosti. Nekateri pa se spominjajo tudi brezkončnih poletnih počitnic in lepih trenutkov, ki so jih preživeli ob bregu Nadiže ter med skupnim bivanjem v šo-toriščih. VSAK DAN NA RAI 3 BIS 18.40 - PRIMORSKA KRONIKA 20.25 - OTROŠKA ODDAJA 20.30 - DEŽELNI TV DNEVNIK sledi - TV DNEVNIK SLOVENIJA 1 “Šestega maja, na četrtek”: dokumentarec o potresu v Nadiških in Terskih dolinah V Vipavskem Križu, v galeriji Doma krajanov bodo v petek, 6. maja, ob 19.30 odprli slikarsko razstavo Hijacinta Iusse. Domačin iz Petjaga (Špeter) in dolgoletni uprofesor likovne vzgoje na slovenskih šolah v Gorici Hi-jacint lussa živi ter ustvarja v Ste-verjanu, ohranja pa zelo tesne vezi z rojstno Benečijo, kjer je predsednik Društva beneških likovnih umetnikov in vodi dejavnost Beneške galerije. Posveča se fotografiji in dokumentarnemu ter umetniškemu filmu - več projektov je izpeljal v Sreda, 4. maja 2011 Hijadnt lussa razstavlja v Vipavskem Križu Dela beneškega umetnika od petka, 6. maja, v galeriji Doma krajanov okviru dejavnosti dvojezične špe-trske šole in drugih slovenskih organizacij, sodeloval pa je tudi pri številnih filmskih produkcijah Kino ateljeja. Njegova ustvarjalnost pa najbolj prihaja do izraza v njegovem slikarskem delu, v katerem se prepletajo slika in gib, barva ter likovni izraz, instinktivnost in racionalnost, kot poudarja kritičar- ka Franca Marri. In dodaja: “Sprehod po Krasu med blago nagubanostjo kraških kamnov in lahno, zadržano privlačnostjo kraških grmov; nenadoma pa pogled na temno modro morje, ki ga obzor-nica loči od sinje barve neba. Izostrena vizija narave, ki prevzame in očara. S temi besedami bi lahko opisali genezo slike Hijacinta Iusse, ki doživlja Kras kot nekaj in- timno svojega, globokega, nekaj kar je potrebno doživljati, spremljati in poslušati v vseh njegovih možnih vzgibih”. Razstava v Vipavskem Križu, na kateri se bo predstavil tudi go-riški slikar Adriano Velussi, bo na ogled do 30. maja. Na petkovi otvoritvi bo nastopil tudi Mešani pveski zbor Primorje iz Ajdovščine. Kobal, Verč in Jamnik umetniški vodje SSG V novi sezoni timsko umetniško vodenje Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča se je 26. aprila po poglobljeni razpravi odločil za timsko umetniško vodenje gledališča in sklenil, da podeli mandat za umetniško vodstvo gledališča v naslednji sezoni režiserjem Borisu Kobalu, Sergeju Verču ter Jaši Jamniku, s katerimi je že sodeloval v okviru gledališke šole Studio Art. Gre za vsebinsko in formalno inovativno odločitev, ki upošteva specifiko prostora in namembnosti SSG. Slovensko stalno gledališče - je v svojem tiskovnem sporočilu napisal Upravni svet - mora še naprej utrjevati svojo vlogo osrednje kulturne in umetniške ustanove Slovencev v Italiji, ki s svojim nesporno kvalitetnim estetskim izrazom bogati ter dopolnjuje Predsednica SSG Maja Lapornik pluralna hotenja naše skupnosti in je kot taka tudi kulturni posrednik med narodi, tako na krajevni kot na deželni, državni ter evropski ravni. Upravni svet se je tudi zahvalil dosedanjemu umetniškemu vodji Primožu Beblerju, kije v času najhujše krize SSG znal ohraniti visoko umetniško raven in sporočilnost našega gledališča. SUNS, il Festival della canzone in lingua minoritaria, nato a Udine nel 2009, quest’anno si svolgerà nel teatro di Fermata a Falera, in Svizzera nel cantone dei Grigioni, sabato 17 settembre. La manifestazione voluta dall'ARLeF - Ag-jenzie regjonal pe lenghe furlane è una delle iniziative di respiro internazionale più ambiziose che la nostra regione abbia ospitato negli ultimi anni creando un'occasione di incontro e confronto tra diverse espressioni artistiche musica- Suris, la musica delle minoranze quest’anno fa scalo in Svizzera Fino all0 giugno si possono inviare brani per il Festival della canzone minoritaria li, nate dall'humus culturale delle diverse lingue minoritarie. Giunto alla terza edizione, Suns fa parte del circuito musicale che ruota attorno al Liet International, il festival europeo di riferimento per quanto ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici v prvem sklicu, in v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS) v drugem sklicu Dnevni red: - namestitev delovnega predsedstva - predsedniško poročilo - sprejem novih članic - podelitev priznanj - pozdravi gostov - blagajniško poročilo, predstavitev obračuna 2010 in predračuna 2011 - poročilo nadzornega odbora - razprava in odobritev bilanc - spremembe statuta in pravilnika - volitve - razno riguarda la musica in lingua di minoranza. Si tratta in sostanza della semifinale riservata alle minoranze linguistiche dell’Italia, dei paesi dell’arco alpino e della Corsica. Nel 2009 sono state dieci le minoranze rappresentate (occitano, retoromanzo, ladino, arbèreshè, sardo, catalano, sloveno-carinziano e benecia-no, romani e friulano), 23 gli artisti che hanno partecipato al bando e due vincitori, uno scelto dalla giuria internazionale e uno dal pubblico. I due vincitori, Dr Drer & CRC Posse dalla Sardegna e Lino Straulino dal Friuli, hanno partecipato alla finale del Liet International a Ljouwert (Frisia), piazzandosi rispettivamente al secondo e al terzo posto. Ben 34 gli artisti che hanno partecipato a Suns l'anno scorso in rappresentanza di otto minoranze. I friulani R.esi-stence in dub hanno partecipato alla finale del Liet International a Lorient (Bretagna) vincendo il premio del pubblico. Quest'anno l'evento sarà per la prima volta ‘itinerante’ e si svolgerà, come detto, il 17 settembre prossimo nel cantone svizzero dei Grigioni, nella città di Falera presso il centro Fermata. Tutte le indicazioni per partecipare all’evento e il bando di concorso si trovano sul sito www.sunscontest.com. I brani vanno inviati entro mercoledì 1° giugno. I due finalisti accederanno diretta-mente al gran finale del Liet International, in programma il 19 novembre a Udine, presso il Teatro Nuovo Giovanni da Udine. V Mestrah pri Benetkah srečanje ZSKD - ARCI Sodelovanje je treba oživeti Odnosi med vsedržavno organizacijo ARCI in Zvezo slovenskih kulturnih društev so bili osrednja tema srečanja prejšnji teden v Mestrah pri Benetkah. ZSKD so na srečanju zastopali predsednik Marino Marsič, sodelavka Marisa Pelesson in predsednica nadzornega odbora Nives Košuta, ARCI pa predsednik Paolo Beni, fiskalni konzulent Giuliano Rossi ter tržaški predsednik Alberto Pecorari. Sodelovanje med organizacijama je bilo zelo plodno v devetdesetih letih, ko sije na pobudo takratnega predsednika Benetolla združenje ARCI veliko prizadevalo za pravice slovenske manjšine in se tudi angažiralo za osamosvojitev Slovenije. Včlanitev v ARCI pa je ZSKD omogočila vrsto prednosti (konvencija za vključitev vojaških oporečnikov, članski sistem, dovoljenja za obratovanje društvenih barov ipd). Kasneje so se stiki žal zrahljali, obe organizaciji pa sta v Mestrah potrdili interes za nadaljnje tvorno sodelovanje. Kot je poudarila Nives Košuta, je tudi danes potrebna povezava med neprofitnimi organizacijami, in to zlasti v Italiji, kjer je njihova kulturna vloga malodane neupoštevana. Prisotni so se strinjali, da je mreža stikov, izmenjav in predvsem pretakanje kompetenc na pravnem, upravnem in fiskalnem področju bistvene važnosti za preživetje nepri-dobitniških organizacij. S tem v zvezi je vsedržavno združenje ARCI priredilo izobraževalni seminar, ki se ga je udeležila tudi Marisa Pelesson. Na seji so obravnavali tudi konkretna vprašanja kot na primer članski sistem in dovoljenja za obratovanje društvenih barov, ki bodo spet prešla pod okrilje ZSKD. Predstavniki ARCI so naglasih, da jih naša dežela še posebej zanima, saj omogoča izredne možnosti sodelovanja s Slovenijo, posebej z italijansko skupnostjo. ZSKD se bo jeseni udeležila še kongresa vsedržavnega združenja ARCI. Poletna šola slovenščine Razpis SLORIja za sofinanciranje tečajev kandidatom z Videmskega Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) objavil razpis za sofinanciranje tečajev slovenskega jezika v Republiki Sloveniji kandidatom iz videnske pokrajine. S tem želita spodbujati perspektivne mlade sile, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v Videnški pokrajini, k utrjevanju znanja slovenskega jezika ter k sodelovanju s slovenskimi društvi in ustanovami na Videnskem. Na razpis se lahko prijavijo mladi do 35. leta starosti, z italijanskim državljanstvom in stalnim bivališčem v videnski pokrajini, ki se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji in bodo obiskovali tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2011/12. Višino štipendij določi upravni odbor SLORI vsako leto posebej. Razpisni rok zapade 20. maja. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati priložiti: a) fotokopijo osebnega do- kumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stalno bivališče; b) potrdilo o vpisu na tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji; c) kratek življenjepis in motivacijsko pismo. Prijave je potrebno poslati s priporočenim pismom (ali jih oddati) na naslov: Inštitut za slovensko kulturo Ul. Alpe Adria 67/b 33049 Špeter (UD) Razpisna dokumentacija je dostopna na sedežu ISK v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b; tel: 0432 727490; e-mail: isk.benecija@yahoo.it) in na njegovi spletni strani www.mismotu.it ter na spletni strani Slovenskega raziskovalnega inštituta www.slori.org. Zainteresirani pa jo lahko dobijo tudi v Čedadu na sedežu KD Ivan Trinko in v redakcijah Novega Matajurja ter Doma, v Ukvah na sedežu SKS Planika, na Solbici v Reziji pa na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev. Il segnalibro Bralni znak L’approdo di Shaun Tan Elliot edizioni, 22 euro Gli universi proposti dallo scrittore ed illustratore australiano Shaun Tan sono spazi da percorrere con gli occhi ben aperti, per poter scoprire, assieme ai suoi personaggi, la forza che hanno le parole quando raccontano in modo semplice ma profondo l’essenziale che c’è nella vita. I suoi libri sono un insieme di gioco e riflessioni attraverso il colore ed il movimento delle magnifiche illustrazioni accompagnate da storie di viaggi che si fanno alla ricerca di una vita migliore. È il caso di ‘The arrivai’, tradotto in italiano con ‘L’approdo’, un libro di eccezionale qualità sia per i bambini (con questo libro si è affrontato il tema dell’emigrazione in un laboratorio tenuto con la classe quinta primaria bilingue di S. Pietro al Natisone) che per gli adulti. L’autore ci fa viaggiare per immagini attraverso il ricordo di un emigrante, raccontando così il complesso tema del distacco. La presenza silenziosa di personaggi, che con una do- Hijacint lussa manda percorrono le pagine e riescono a sostenere l’attenzione del lettore fino alla fine, crea ponti sui quali lettori e personaggi stessi raggiungono un momento d’incontro che si fa possibile grazie alle voci umane con cui sono raccontate le storia di Shaun Tan. L’autore ha vinto recentemente l'Oscar nella categoria Miglior cortometraggio animato con l’opera ‘The Lost Thing’, tratto da un fumetto pubblicato in Italia sempre dalle edizioni Elliot con il titolo ‘Oggetti smarriti’. Elisenia Gonzalez 6 novi matajur Sreda, 4. maja 2011 Otroška stran - »gsrcaiMB® asnrfflaii 1»iest£ Izlet v naravni rezervat bo. ^della Cona Že v lanskem šolskem letu smo se učenci 3. in 4. razreda Dvojezične osnovne šole družili z vrstniki osnovne šole iz Smasti in Breginja. Letos smo se spet srečali. Bilo je v petek, 25. marca. Že nekaj pred deveto uro so se učenci iz Smasti in Breginja v spremstvu učiteljic z avtobusom pripeljali do naše šole v Spetru. Potem smo z dvema avtobusoma skupaj nadaljevali pot proti otoku Cona. Med vožnjo smo se pogovarjali in zabavali. Na otok Cona smo prispeli ob pol enajstih. Otok Cona je naravni rezervat, je torej zaščiteno področje, v katerem se skozi celo leto ustavljajo in zbirajo različne vrste ptic. Čeprav mu še vedno pravimo otok, danes to ni več otok, ker so pred leti zgradili nasip, ki otok povezuje s kopnim. Zavarovano območje meri približno 2400 hektarjev in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje na ozemlju štirih občin: Staran-can, Škocjan ob Soči, Gradež in Fiumicello. Ko smo prišli, nam je že pošteno krulilo v želodcu, zato smo iz nahrbtnikov potegnili malice, se usedli in po-malicali. Medtem sta že prišla dva vodiča, eden za slovenski jezik in drugi za italijanščino. Razdelili smo se v dve skupini. Naši prijatelji iz Smasti in Breginja so se seveda pridružili slovenskemu vodiču. Ker je bila naša skupina iz Špetra številnejša, smo se deloma tudi mi pridružili tej skupini, saj poznamo tudi slovenski jezik. V dveh skupinah smo potem začeli ogled rezervata. Najprej smo stopili mimo informacijskega centra, kjer smo plačali vstopnice, do muzeja. Tam smo si ogledali različne vrste ptic, ki stalno ali le občasno živijo v rezervatu. Skozi veliko okno smo lahko tudi že videli obsežno močvirje z majhnimi otočki. Tu so se med pticami pasli konji vrste Camargue. Pripeljali so jih iz Francije. Ti konji so prilagojeni na življenje na močvirnatem področju. Potem smo se odpravili na sprehod po krožni stezi okoli močvirnatega območja. Med sprehodom smo lahko skozi lesene opazovalnice gledali ptice. Videli smo kormorane, labode, čaplje in razne vrste rac. Do sedaj so v rezervatu opazili čez tristo vrst ptic. Veliko je bilo tudi žab in žuželk. Najlepša se nam je zdela opazovalnica “Marinetta”. Tu smo lahko opazovali tudi podvodno življenje. Videli smo velikansko ščuko, ki nas je debelo gledala. Sprehod smo zaključili pri informacijskem centru. Spet smo nekaj pojedli in se potem pognali na igrala in tobogane. Ob štirinajstih smo se počasi peš odpravili do avtobusov. Preden smo se poslovili, so nas naši vrstniki iz Slovenije obdarili. Vsakemu so podarili svinčnik, šilček, čokolado in bombone. Naše učiteljice in učitelja pa so obdarili z rožami. V Špeter smo se pripeljali nekaj pred šestnajsto uro. Za nami je bil čudovit dan. Že maja bomo obiskali naše prijatelje. Spet bomo skupaj, tokrat pri njih v Sma-steh. Učenci 3. in 4. razreda Dvojezične osnovne šole L'Isola della Cona è il cuore della Riserva Naturale Regionale ‘Foce dell’Ison-zo’, un’area di circa 2400 ettari, ed è situata lungo gli ultimi 15 km del corso del-l’Isonzo, che nasce sulle Alpi Giulie, in Slovenia e, dopo un percorso di circa 140 km, sfocia nel golfo di Trieste, fra Mon-falcone e Grado. L’elevato valore biologico dell’area dipende dalla sua collocazione geografica: si tratta dell’area umida più settentrionale del Mediterraneo, situata in un territorio I___________________________________ che segna il confine fisico di separazione fra la costa alta e rocciosa del Carso goriziano e triestino e le coste basse e sabbiose padano-venete, con le ampie spiagge di Grado e Marano. È un tassello della complessa struttura lagunare che, comprendendo anche la laguna di Venezia, termina con il delta del fiume Po. Il territorio della Riserva è incluso nei Comuni di Staranzano, San Canzian d’Isonzo, Grado e Fiumicello. Sreda, 4. maja 2011 Zaki se naše cierkva podajajo an po Italiji zidajo druge nove? Tle par kraj an dol zdol videta, kaka je donašnji dan liepa cierkuca svetega Kocjana nad Gorenjim Barnasom an Mečano. Počaso se poderja an čez nekaj cajta ostanejo samuo kamani San prebrau, de Planinska družina Benečije je šla par nogah od Saržente do cierkve svetega Kocjana. Kar san biu otrok, san puno krat šu davje gor, pa seda noge me na daržjo an na moren iti vič. Škoda, zak bi teu rad videt, kaka je donas tista cierku. Zaki niesta diel obedne fotografije če sta bli gore? Ka jo niesta fotografai? Van pisen tuole an zak čen reč ad-no rieč, ki mi stoji par sarcu že puno cajta. Vse tele naše majhane cierkve, ki stojijo tam po sanožetih, na bulah an gričih, al pa skrite tu host, se poderja-jo. Puno krat za jih postrojit so dal denar naši ljudje. Je velika škoda, če se poderejo: zazidal so jih naši te stari an notar so prave bogatije. Kajšan krat tele bogatije so nam jih še ukradli. —_____ - .Ate » - ’ \ —■ ■> ' : ■' ll£p:' • j|| v, v y ;________________________________________ Vien, de dol po cieli Italiji zidajo velikanske cierkve, kjer notar so taužin-te an taužinte ljudi, so pozlatjene od znotra an od zuna, ki koštajo milijone an milijone evrov... zaki na paršpara-jo nomalo go na tele cierkva, an tiste sude, ki jim ostanejo, jih na dajo za postrojit ne samuo naše, pa tudi te druge majhane cierkva, ki so nam jih pustil naši te stari an ki se poderjajo? Zaki naši gaspuodi nunci se muorejo trudit, prosit, zbierat, pekjat za zbrat kak frank, de se jim na zasujejo na glavo cierkva po naših vaseh, kjer mašava-jo? Biešta gledat okuole, bota vidli, de na lažem. Podpisano pismo Slovenci po svetu a Les trois frontieres La sezione di Liegi dell'Unione emigranti sloveni -Slovenci po svetu ha organizzato nelle settimane scorse la tradizionale camminata di primavera. Quest'anno hanno scelto Les trois frontieres, una località che richiama molto da vicino la nostra storia e le nostre esperienze oltre ad offrire una camminata (di dieci chilometri) tra boschi e sentieri di rara bellezza. Les trois frontieres è un luogo dove si incontrano tre paesi, Belgio, Germania e Olanda, e dove si intrecciano tre lingue, francese, tedesco ed olandese. Molti hanno aderito al- l’invito di Slovenci po svetu camminando lungo un bel percorso senza sapere in quale paese di volta in volta si trovassero. Lì dove durante la seconda guerra mondiale si sono combattute battaglie sanguinose ora è scomparsa ogni traccia di confine. Lo ricorda solo un cippo sulla sommità di una collinetta. Qui hanno preso la parola e salutato i numerosi partecipanti il presidente dell'Unione Slovenci po svetu Dante Del Medico ed il sin- daco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. I rappresentanti dell'Unione in quell'occasione hanno partecipato a Bruxelles alla presentazione, nella sede del parlamento europeo, del documentario Rai di Martina Repinc dedicato ai nostri valligiani emigrati in Belgio per lavorare in miniera. Gabriella Vogrig nel suo negozio di Azzida Gabriella festeggia i vent’anni ad Azzida Nel marzo del 1991 apriva ad Azzida il negozio di abbigliamento Passaparola. Sono passati vent’anni e Gabriella Vogrig, la titolare, si dice soddisfatta di tutti questi anni di attività, tanto da decidere di organizzare una bicchierata che si terrà sabato 7 maggio, dalle 17. “Qui vengono, oltre che dalle Valli, persone da Cividale, Udine, emigranti dall’estero. Sono contenta, spero di fare altri vent’anni” ci ha detto Gabriella. A pochi metri dal negozio di abbigliamento un’altra attività ha compiuto, lo scorso anno, un anniversario importante. Nel 1985 si avviarono il laboratorio ed il ne- gozio della Gubana della nonna. L’attività nel 1999 è stata rilevata dall’attuale titolare, Valeria Domeniš. “Mi è sempre piaciuto fare dolci, nel tempo libero per imparare andavo a incontrare le signore delle Valli che facevano strucchi e gubane. Quando ho rilevato il negozio facevamo solo gubane, oggi occorre diversificare, perciò puntiamo molto sui biscotti secchi” racconta Valeria, che parla con entusiasmo delle sue esperienze in Canada e Belgio dove, grazie all’Unione emigranti sloveni, è andata ad insegnare le ricette dei dolci delle Valli del Natisone alle giovani generazioni dei nostri emigranti. Valeria Domeniš dietro il banco del negozio V aprilu zbrano - in aprile abbiamo raccolto 2.087,50 € Ringraziamo /Zahvaljujemo se: Dorica Kresevič, Pečar Matjaž - Albina Coren - Luca Vogrig -Tamara Blažina - Andrea Mannai - Silvia Galanda, Alex Sicco - fa. Baldin/Cariig - Paolo Rizzi, Sabina Tedoldi - Maria Antonietta Palomba - Viviana Rucchin - Bruno Forte - Remigio Tuli, Zahar Vesna - Igor Tuli, Flavia Iuretig - presenti alla serata film VUOI CONTRIBUIRE ANCHE TU? HOČEŠ PRISPEVATI TUDI Tl? Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo? FAI UN VERSAMENTO! PRISPEVAJ! ISTITUTO PER L'ISTRUZIONE SLOVENA ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE BANCA DI CIVIDALE - filiale di San Pietro al Natisone IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938 S. PIETRO AL NATISONE ùMd Elevate prestazioni di risparmio energetico SPECOGNA & FIGLI Spa www.specognacostruzioni.it 8 novi matajur Sreda, 4. maja 2011 dalla prima pagina Lo statuto comunale stabilisce che è compito del Comune promuovere “lo sviluppo economico, il progresso civile, sociale e culturale rivolto al mantenimento ed alla valorizzazione del po-našin, lingua di origine slovena, ed alla salvaguardia del patrimonio storico etnico della comunità”. Inoltre, in considerazione della localizzazione in area confinaria, a confronto di più popolazioni e culture, lo Statuto affida all’Ente l’ulteriore dovere di “concorrere attiva- BXRJ)0_LUS£V6RsA Il consiglio comunale approva la delibera per l’istituzione U Comune per la scuola bilìngue: “È un’iniziativa popolare” mente alla collaborazione, comprensione ed interscambio con le comunità contermini”. Perciò nell’atto del Consiglio si mette in evidenza che la proposta di istituire una scuola bilingue valorizza il patrimonio linguistico locale e risulta di fondamentale importanza anche in un'ottica di collaborazione transfrontaliera ed europea. “La Slovenia - si legge nella delibera - fa parte della UE e da anni sono venute meno le Doline/Dulìne - tensioni politiche e ideologiche, in particolar modo lungo un confine che per troppo tempo è stato luogo di chiusure e di conflitti. L’apprendimento della lingua slovena a scuola faciliterà gli scambi con i vicini sloveni ed aiu- terà i nostri giovani a superare anche le ultime barriere “mentali” e culturali. Ciò permetterà di intensificare la collaborazione con le comunità slovene contermini favorendo lo sviluppo economico ed il progresso civile, sociale e culturale del nostro territorio”. In concomitanza con la festa della Liberazione il Comune di Bardo può festeggiare anche un’ulteriore avvenimento: la liberazione della Comunità della Terska dolina dalla malattia del nazionalismo e da obsoleti re- taggi culturali che hanno per troppo tempo fermato lo sviluppo ed il progresso civile e culturale del territorio. Il sindaco di Bardo Guido Marchiol ha commentato con entusiasmo l’approvazione: “Con questo atto formale si cambia pagina: si dice basta al deviarne nazionalismo che lacera e spegne risorse, per dare avvio ad una nuova fase in cui cultura, plurilinguismo, collabo-razione, progresso ed Europa sono le “parole chiave” che aprono le porte del futuro di questa Comunità”. (I.C.) Jtéla stella Nou Križeu pot v Šteli: na stezà živjenja La Via Crucis inaugurata è opera di quindici artisti Domenica 1° maggio la comunità di Stela ha inaugurato un’originale Via Crucis, opera di 15 artisti provenienti dal Friuli Venezia Giulia, Veneto, Austria, Croazia e Slovenia. Un coinvolgimento internazionale che ha portato alla realizzazione di 14 basso-rilievi in ceramica lungo un sentiero che congiunge il pianoro »Ter« su cui sorge attualmente la chiesa ed il pianoro sul quale sorgeva quella antica. L'idea, partita da un gruppo di artisti locali, si è trasformata in un grande esempio di partecipazione, con moltissimi volontari scesi in campo per dar vita al progetto. Ciascuna stazione è stata »adottata« da una famiglia tarcentina, che ha donato il denaro necessario per realizzarla. Il Comune di Centa, la Protezione civile e privati cittadini hanno colla- Stelarski Križeu pot ima napise u treh jezikih. Zgoraj nadškof Mazzocato je odpru nou Križeu pot tou Šteli borato per sistemare ed abbellire il percorso sacro. La giornata di festa di domenica si è aperta con la Santa messa delle 10, celebrata dall'Arcivescovo mons. Mazzocato. Le letture sono state recitate in sloveno, italiano e friulano a testimonianza del fatto che gli stel-lani non hanno reciso i legami col passato. Un tempo, anche a Stela si parlava in sloveno, e la comunità ha voluto ricordare le sue antiche origini sia nella lettura della Parola di Dio sia nell'opera della Via Crucis. Infatti, le scritte che accompagnano le rappresentazioni artistiche sono anch'esse trilingui. L'iniziativa nasce sì dalla devozione popolare, ma anche dal legame profondo con la terra, gli avi e le loro fatiche. È simbolo religioso e sociale di unità e pace, di amore ed impegno che si erge a memoria per le generazioni future. (I.C.) JESÙ CJAMÀT DE CRÒS GESÙ È CARICATO DELLA CROCE JEZUS KRIŽ NASE VZAME Tl PAN A_TAI PANA masti in grotta per tutto il sabato sino a notte fonda per poi festeggiare la bella esplorazione tra le mura del rifugio di Taipana. La domenica, approfittando di una giornata baciata da un caldo sole, tutti si sono potuti riposare attorno ad una tavolata davvero unica e godendo del verde offerto della piccola ma splendida comunità montana. La struttura taipanese si è dimostrata ancora una volta un ottimo punto di riferimento per la speleologia, non solo regionale ma anche di quella nazionale. Il rifugio infatti fa riferimento ad un bacino di utenza molto ampio visto che i prossimi impegni riguarderanno, a breve, i centri estivi ed in autunno un corso specialistico di fotografia in grotta di carattere extraregionale. TRJMŽ TAKVISIO La Banca di Cividale inaugura la sua liliale Una data simbolica per un doppio evento significativo. Il 6 maggio prossimo, 35° anniversario del sisma che sconvolse l’Alto Friuli, la Banca di Cividale inaugura ufficialmente la propria filiale di Tarvisio, in via Giovanni Paolo II, nel centro cittadino, e, a seguire, propone l’arrivo della tappa Fagagna-Tarvisio/Gran Premio Banca di Cividale del 48° Giro ciclistico della regione Friuli Venezia Giulia per Elite/Under 23. La Banca di Cividale è approdata nel capoluogo della Valcanale con l’obiettivo di coprire progressivamente la zona montana con la propria rete commerciale e di fornire i propri servizi in un’area che vuole, con varie iniziative, arrestare la fase di declino del dopo Schengen e ripartire valorizzando la propria vicinanza a Carinzia e Slovenia attraverso i suoi comparti tradizionali, commercio e turismo. Tarvisio ha una popolazione di 4.700 abitanti, oltre 750 unità produttive, registra depositi bancari a fine 2010 per 60 milioni di euro e impieghi per 110 milioni. Tudi glas Benečije in Rezije na koncertu Sozvočja Slovenije V soboto, 7. maja, ob 19. uri, bo v Ljubljani, v prostorih Stare elektrarne (v Slomškovi ulici 18, blizu Slovenskega etnografskega muzeja) promocijski koncert ob izidu dvojne zgoščenke Sozvočja Slovenije -Ljudska glasba slovenskega etničnega ozemlja. Koncert in predstavitev zgoščenke sta sklepno dejanje obsežnega projekta: v 4 mesecih so namreč posneli čez 30 skupin, oziroma 180 pevcev, pevk in godcev. Med njimi sta tudi moški zbor Nediški puobi in v soboto v Ljubljani ženska vokalna skupina Rože majave iz Rezije, ki sta predstavila bogastvo slovenske ljudske pesmi iz Nadiških dolin ter izvirno kulturno dediščino doline pod Kaninon. Oba zbora bosta zapela v soboto v Ljubljani na koncertu, ki ga bo posnela RTV Slovenija tako za televizijo kot za radio. Zgoščenka je izšla v sodelovanju z Agencijo Celinka, Kulturnim in etnomuzi-kološkim društvom Folk Slovenija in Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. H Gruppo speleologico padovano in visita a Taipana Nel recente fine settima- na approfittando anche della festività del 1° maggio il Gruppo Speleologico Padovano ha voluto concludere il proprio corso di speleologia visitando l’Abisso di Vigant, uno dei maggiori sistemi ipogei del Monte La Berna-dia. Grazie anche all’appoggio del rifugio speleologico di Taipana, dove hanno trovato la calda ospitalità del Centro Ricerche Carsiche ‘C. Seppenhofer’, gli speleologi veneti hanno potuto passare due splendide giornate alternate tra la grotta ed il verde lussureggiante della vallata di Taipana Tutto bene dunque anche se, per la verità, c’è stata una certa apprensione da parte dei gestori del rifugio che, conoscendo la cavità in cui erano impegnati gli speleo padovani, avevano temuto si verificasse qualche problema dal momento che durante la giornata di sabato era caduta un’abbondante pioggia. Fortunatamente invece non ci sono stati problemi di sorta e i 23 speleologi, tra allievi del corso ed istruttori, felici e soddisfatti sono ri- Gorski maraton 4 občin 18. junija tudi svetovno in državno prvenstvo Sreda, 4. maja 2011 Jubilejni 10. GM40 - gorski maraton štirih občin (Tolmin, Železniki, Bohinj in Cerkno), ki bo 18. junija, bo letos še bolj pomemben, saj bo nosil težo 8. svetovnega prvenstva v gorskem maratonu in 2. državnega prvenstva Slovenije. Tekmovanje organizirajo LTO Sotočje in Turistično društvo Podbrdo v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri Atleski zvezi Slovenije in World Mountain Run-ning Association. Start tekmovanja je v Petrovem Brdu v Baški grapi in poteka po ozemlju soudeleženih štirih občin ter meri 37,5 km. Letos pa je rahlo spremenjena in se bo za vse kategorije končala v Podbrdu (na Botavi). Novi del proge je tudi že označen z značilnimi rumenimi tablicami, poteka pa po obstoječih transverzalnih planinskih poteh čez Trtniško planino mimo Robarja v Podbrdo. Organizatorji na tekmovanju pričakujejo do 200 re- prezentačnih tekačev in 400 tekmovalcev posameznikov. Do 31. marca, ko je poteklo prvo obdobje z najnižjo tarifo startnine (znašala je 40 evrov), je bilo prijavljenih že rekordnih 260 tekmovalcev. Posamezniki so v veliki meri stari znanci GM40, nekaj je tudi tujcev, večinoma iz Velike Britanije, Poljske, Avstrije in Italije. Zainteresirani se lahko do konca maja prijavijo (vpisnina 50 evrov) tudi preko večjezične spletne strani www.wmra.gm4o.si, na kateri so tudi predstavljene podrobnosti tekmovanja. V nedeljo, 19. junija, pa bo v Podbrdu še dobrodelna prireditev, na kateri bodo zbirali sredstva za novo vozilo Gorske reševalne službe Tolmin, kije najbolj obremenjena tovrstna humanitarna organizacija v Sloveniji, njen vozni park pa je kljub dotrajanosti brez možnosti za prenovo. Najstarejše vozilo GRS Tolmin je staro 16 let, ostala pa tudi že desetletje. Tomeo di calcetto a Mercino, una tinaie con gol ma senza storia L’Impresa Specogna si è aggiudicata, domenica 1° maggio, l’edizione di quest’anno del torneo di calcetto di Mersino in località Jezera. Il torneo, dedicato alla memoria di Pio Cont e Silvano Guion, ha visto la partecipazione di sei squadre divise in due gironi: nel primo si sono affrontate il Monte- maggiore, l’Impresa Specogna ed il Reai, nel secondo Pozzera, Sorzento e Mersino. Nelle semifinali l’Impresa Specogna ha sconfitto per 3-0 Pozzera, mentre il Mersino ha avuto la meglio sul Reai con il risultato di 6-3. La finale non ha avuto storia: l’Impresa Specogna si è aggiudicata il torneo per 6-1 grazie alle reti di Tine Medved (doppietta), Primos Zabrieszach, Aleksander Hrast, Ivan Chiabai e Luca Lavaroni, ai quali ha risposto il gol firmato da Luca Bledig. La squadra che si è aggiudicata il torneo di Mersino, sopra la squadra di casa, seconda classificata Sos Putiferio, i voti di una meritata promozione mMi; ■ ' ■ - Da sinistra in piedi: Mauro, Petricig, Qualizza, Congiu, Bledig, Mottes, Saccavini, Bergnach, Sturam, Bon, Leopoldo Bastiancig; accosciati: Clarig, Talotti, Corredig, Beuzer, Birtig, Dugaro, Crasi e Vogrig. Il compianto presidente della S.O.S. Putiferio Pier-francesco Fasano ci teneva ad arrivare con la sua squadra nel campionato di Eccellenza. Un grave incidente stradale ha negato a ‘Fagio’ di vedere realizzato il suo sogno. La squadra amatoriale di Savo-gna ha conquistato quest’anno la meritata promozione. Questi i voti e le motivazioni di Roberto Clarig sui protagonisti della grande cavalcata. Nicola Sturam: tra un consiglio e l'altro si ritaglia il suo spazio coronandolo con una punizione nel sette. ‘Specialist’, voto 8. Francesco Qualizza: si presenta al campo quando ha tempo, incapibile, il suo lo fa però, anche bene. ‘Stravagante’, voto 8. Andrea Cattarossi: quest'anno gioca poco, il più bello del collinare si fa desiderare. ‘Latin Lover’, voto 8. Simone Vogrig: se giocasse come parla, sarebbe in serie A! Scherzi a parte, ha disputato un buon campionato, si diverte e non sta mai fermo. ‘Trappoler’, voto 8. Davide Beuzer: cadesse il mondo, lui non si scomporrebbe, più avversari gli piombano addosso, più facilmente si divincola. ‘Pupillo’, voto 8. Federico Crast: il più grande capitano del Reai Pulfero è stato Stefano Dugaro, poi l'indimenticabile Enrico Cornelio, ora il timone è tutto suo... serve altro? ‘Un signore’, voto 8. Andrea Visintin: è sempre un piacere giocare con il signor Andrea. ‘Un grande’, voto 8. Lele Mauro: sempre pronto a dare una mano, inizia il suo campionato con grande calma e quando serve non sbaglia una partita. ‘Imprevedibile’, voto 8. Mauro Corredig: super Mauro ha disputato un buon girone di andata, poi l'infortunio che lo fa pensare al futuro... ‘Brava persona’, voto 8. Fabio Bon: per capirlo ci vorrebbe uno psicologo, pratica il calcio a modo suo. Sinceramente però, non vorrei es- È una foto quasi ‘impossibile’ fatta con una persona che difficilmente incontri due volte. Mike Tyson, dopo una lunga trattativa si è dimostrato disponibile ad una chiacchierata, foto compresa. Iron Mike è apparso assai lontano dal pugile conosciuto tramite la tv. Un paio di birre a testa e una serata indimenticabile trascorsa a Praga con uno sportivo d’eccezione, al di là delle sue vicende personali, capace di smuovere miliardi di persone in tutti i continenti per le sue gesta nella “nobile arte”. Si è parlato anche dell’incon- sere un attaccante avversario! ‘Figlio dei fiori’, voto 8. Daniele Saccavini: mai una parola fuori luogo, gran persona, grande giocatore. ‘Il capitano’, voto 8. Cristian Mulloni: stagione superlativa, in campo e fuori. Non molla un cm, d'altronde tro valido per il titolo mondiale contro Evander Holy-field, rimasto famoso per il doppio morso all’orecchio. Ri- Tinteggiatura Mulloni, ti colora la vita’. ‘Forte’, voto 9. Roby Clarig: “È meglio suscitar invidia che pietà”, “Parlate bene, parlate male, ma parlate di me..”, voto 8. Bruno lussa: si dovrebbe scrivere un libro, ‘Dal divano al campo’, e si farebbero i sol- cordiamo che Tyson (1966) è diventato campione del mondo dei pesi massimi a soli 20 anni e quattro mesi. di.. ‘Altro pianeta’, voto 8. Daniele Bastiancig: viene a giocare quando vuole, ma quando c'è si sente, eccome... ‘Trottolino’, voto 8. Max Congiu: all'inizio parte da centrocampista, poi si trasforma in punta, poi va su Facebook... e chi lo ferma più! ‘Ispanico’, voto 8. Luca ‘Aurelio’ Mottes: ad un certo punto decide che saremmo andati in Eccellenza, e un amico vero mantiene sempre le promesse! ‘Capocannoniere!’, voto 9. Andrea Dugaro: corre come un matto, dribbla, pressa, segna ed ogni tanto passa anche il pallone... ‘Devastante’, voto 9. Ale Bergnach: finalmente ha capito come si gioca negli Amatori, non salta e non sbaglia una partita, e chiude la diga! ‘Vajont’, voto 9. Michele Osgnach: con i suoi gol ci ha portato in Prima, si infortuna troppo presto. ‘Meteora’, s.v. Michele Bastiancig: senza di lui si gioca con un solo pal- Nel maggio 2002, a 36 anni, l’ultimo incontro per tentare la riconquista del titolo contro il britannico Lewis Ione! Rientra dopo un infortunio ma si riferma subito. Avrà messo la testa a posto? ‘Personaggio’, s.v. Walter Petricig: permaloso più che mai... ma fa tutto lui, anzi il Putiferio è lui! ‘Il mister’, voto 10. Luca Bledig: gli danno da marcare sempre l'attaccante più forte, perchè li annulla tutti! ‘Gigantesco’, voto 9. Alberto Birtig: già nel ri-scaldamento si intravede se è in giornata o no... il suo è il ruolo più difficile, che interpreta con umiltà e balzi felini. ‘Un amico’, voto 8. Luca Talotti: il trasfertista delle Valli entra in scena quando il ‘lupo’ non vede... che parate ha fatto quest'anno! ‘Fondamentale’, voto 8. I fagioli di Roby Rucchin... voto 10. Infine un sentito grazie ad Andrea Zampis, Walter Rucchin, Paolo Cernotta, Signor Leo, Gianni Podorieszach, Franco Bon, Mauretto, Lulu, Elena, Fabietto, Marilena e a tutti i tifosi. (R. C.). ma, dopo 16 anni di pugilato e traversie varie, viene sconfitto e lascia la boxe. (Gimos) A Praga assieme a Mike Tyson Il gruppo di cividalesi a Praga, dove ha incontrato l’ex pugile Da sinistra Sergio Zufferli, Mike Tyson e Gigi Mosolo Sreda, 4. maja 2011 Risultati Calcio a 5 femminile Audace - Le ragazze del ponte Compagnia dell’Anello - Audace Promozione Valnatisone - Pro Romans 2:0 Amatori (F.i.g.c.) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Pulitecnica Friulana Cervignano - Reai Pulfero 0:3 Allievi Nuova Sandanielese - Manzanese Pallavolo femminile 1:1 Buia - Pol. S. Leonardo Giovanissimi Prossimo turno Pro Gorizia - Moimacco Pasianese - Valnatisone 2:0 3:1 Promozione Calcio a 5 maschile San Daniele - Valnatisone Diavoli volanti - Merenderos 4:3 Amatori (F.i.g.c.) Morena - Merenderos 4:9 Reai Pulfero - Reai Domio 5:3 8:0 2:3 0:3 (7/5) Allievi Manzanese - Majanese Giovanissimi Moimacco - Pordenone Valnatisone - Serenissima Esordienti Cassacco - Audace Pulcini Valnatisone - Union 91/B Audace/A - Lib. Atl. Rizzi/C Audace/B - Lib. Atl. Rizzi/D Pallavolo maschile Ugnano - Pol. S. Leonardo Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Volley Corno Classifiche Promozione S. Daniele 65: Juventina 59; Ponziana 54; Trieste calcio 44; Caporiacco, Vesna 43; Zaule Rabuie-se 41 ; Lumignacco, Union 91 39; Pro Romans, Reanese 38; Union Martignacco, Valnatisone 34; Aquileia 25; Pro Gorizia 18; Viilesse 15. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone 69; Manzanese 61 ; Donatello 54; Tolmezzo Carnia 48; Fontanafredda 43; Ponziana, Bearzi 38; S. Giovanni 36; Torre 24; Serenissima 22; Sangiorgina 21; Nuova San-danielese 18; Cormor 14; Majanese 10. Giovanissimi (Regionali - gir. B) (8/5) Ancona 70; Pordenone 68; Virtus Corno 62; (6/5) Fiume Veneto Bannia 51 ; Pro Gorizia 45; San Luigi 36; Poi. Codroipo 32; Ronchi 30; Futuro Giovani 28; Azzanese, Moimacco 23; Mug-gia, OI3 21 ; S. Canzian 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Esperia 97 67; Forum lulii 61; Fortissimi 48; Pasianese, Buttrio 47; Graph Tavagnacco/A 26; Assosangiorgina 24; Centro Sedia 21 ; Valnatisone, S. Gottardo 20; Reanese 19; Chiavris 17; Serenissima 8. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero 64; Mossa 61 ; Trieste calcio 46; Turriaco 40; Sovodnje 38; Leon Bianco, Reai Domio 36; Chiopris Viscone 35; La Rosa 31 ; Manzano 30; Moraro 25; Grado 20; San Sergio 12; Cervignano 11. Dopo la bella prova contro la Pro Romans (doppietta di Fabbro) domenica gara quasi proibitiva a San Daniele Valnatisone, per evitare i play-out serve l’impresa Il Reai Pulfero espugna Cervignano, ora basta un pareggio per ottenere la promozione La Valnatisone ha superato la Pro Romans con la doppietta realizzata da Massimo Fabbro. Grazie a questo successo la formazione del presidente Andrea Specogna ha distanziato di nove punti l'Aquileia, ma per evitare i play-out con la società della bassa friulana i valligiani dovranno effettuare una grande impresa domenica prossima sul terreno della capolista S. Daniele. Tre reti firmate da Luca Mottes, Alessandro Bergnach e Feruglio hanno dato la vittoria al Reai Pulfero nella trasferta di Cervignano. Sabato a Podpolizza con la Reai Domio ai ragazzi guidati da Severino Cedarmas basterà ottenere un pareggio per ottenere la promozione. Gli Allievi regionali della Manzanese hanno pareggiato a San Daniele. Sconfitti a Gorizia i Giovanissimi regionali del Moimacco. Battuta d’arresto anche i provinciali della Valnatisone a Pasian di Prato, dove Braghini ha segnato la rete della bandiera. Infine i Pulcini della Valnatisone hanno rimediato una sconfitta con il Bearzi andando a segno una sola volta con Gabriele Zabrie-szach. Paolo Caffi Per la Valnatisone domenica ultima chance a San Daniele IO 0 Nella Coppa amatori Uisp di calcio a 5 il Paradiso dei golosi domenica 29 maggio affronterà a Palmanova la Pau-lin/TexGrill per il titolo regionale. I Merenderos hanno perso il recupero contro i Diavoli volanti ed hanno chiuso la prima fase di Coppa UISP superando la Morena (cinque gol di Nicola Straz-zolini) qualificandosi per le semifinali alle quali prenderà parte anche il Paradiso dei golosi. La classifica del girone A aggiornata al turno precedente: Merenderos 9; Diavoli volanti 7; Folgore, La Viarte 6; Morena 4. La classifica del girone C di coppa UISP: Paradiso dei golosi 11; Zome-ais 8; Simpri Kei da More ale 7; Attimis 4; Arte-gna 0. Nel campionato di calcio a cinque femminile le ragazze dell'Audace hanno superato Le ragazze del Ponte grazie alle reti siglate da Carbonera, Fel-caro e Zorzenone. La squadra guidata da Marco Domeniš ha poi concluso il campionato a Ci-vidale perdendo contro la Compagnia dell'Anello. La classifica aggiornata al turno precedente: Mg Feletto 44; La Perla Caffè Pordenone 35; New Team Mg Group, La Compagnia dell'Anello 34; Gioielleria Salvador 33; Cordovado 24; Folgore 23; Futsal Udinese 22; Pocenial9; Libertas Capriva 12; Audace, Le Iene di Manzinello 6; Le ragazze del Ponte 3. Il Velo dub riprende a pedalare, domenica il Gran premio a Cividale I ragazzi delle categorie Giovanissimi ed Esordienti assieme ai direttori sportivi L’A.S.D. Velo club Cividale Valnatisone - Kolesarski klub Benečija ha ripreso l’attività ciclistica. Dopo il periodo di riposo autunnale e dopo la pausa di riflessione volta a programmare e organizzare la stagione 2011, il riconfermato presidente Manlio Nada-lutti ha presentato la squadra dei Giovanissimi (dai 7 ai 12 Sc4fì re*% zo Nei play-out di Prima divisione la Polisportiva San Leonardo ha perso 2:3 con la Pulitecnica Friulana. La classifica: Gaia Volleybas 12; Pulitecnica Friulana 9; Pallavolo Arteniese 6; Lignano Volley 5; Polisportiva San Leonardo 1. A Buja nel penultimo incontro della fase eliminatoria di Coppa le ragazze della Under 16 della Polisportiva hanno superato la squadra collinare per 3:0. La classifica: Polisportiva San Leonardo 27; Volley Corno 24; Pasian di Prato Volley 14; Aurora Volley Udine 9; Arteniese 7; Pallavolo Buia 0. SPORT PO SLOVENSKO JUDO GUAVNl SObNIK ^SHUSMIN STRANSKI SODNIK SHOSfM ZMAGOVALEC STRANSKI SODNIK tat/iam — T&piH za Borilne veščine VELO CLUB » QjyiDA!|f. VALNATISONE anni, al momento una decina di atleti) e la squadra degli Esordienti (13 e 14 anni, al momento gli atleti sono tre). Nei mesi di gennaio e febbraio i giovani bianco-rossi hanno svolto un periodo di preparazione di base in palestra. A marzo sono saliti (per i nuovi) e risaliti sulla bicicletta da corsa, messa a di- sposizione dalla società, per gli allenamenti specifici: i Giovanissimi si allenano sulla pista di atletica a S. Pietro al Na-tisone, sulla pista di kart a Cle-nia e su strada con la bici da corsa, inoltre fuoristrada con la mountain bike; gli Esordienti si allenano su strada con la bici da corsa. Ad aprile sono cominciate le gare per ambedue le categorie che dureranno fino all’ultima domenica di settem- bre. L’esordio e la partecipazione degli atleti bianco-rossi sono stati positivi. Ed a giorni i Giovanissimi locali correranno sulle strade di casa. Domenica 8 maggio infatti il Velo club organizza il Gran Premio Banca di Cividale per la categoria Giovanissimi. Le strade del centro saranno vivacizzate da mini-ciclisti appartenenti a varie squadre provenienti da tutta la regione e dal vicino Veneto. La gara si svolgerà su un circuito cittadino di 800 metri, da ripetersi più volte, a seconda dell’età. Il ritrovo è in piazza Picco dalle 8 alle 9.30, la partenza dalla stessa piazza alle 10 per la prima batteria Gl (7 anni), a seguire le altre fino ai G6 (12 anni). L’arrivo sarà in via Monsignor Liva. Il Velo club ha recentemente creato un sito internet: www.vccv.it ed un indirizzo di posta elettronica: in-fo@vccv.it. Sreda, 4. maja 2011 Rifiuti ingombranti: sabato 7 maggio ultimo giorno utile per Savogna Sabato 7 maggio, ultimo giorno del servizio raccolta di rifiuti ingombranti che il comune di Savogna ha organizzato per cinque sabati consecutivi, a rotazione in diverse frazioni, per risolvere almeno in parte e momentaneamente un problema non da poco da quando le eco-piazzole presenti in ogni comune delle Valli del Natisone sono state chiuse. Ad eccezione di San Pietro al Natisone, tutti gli altri comuni si trovano con questo dilemma da risolvere. Sabato 7 maggio, dunque, appuntamento dalle 9 alle 14, a Ieronizza, presso il piazzale bivio Dus-Iellina, dove gli operatori della Net vi aspetteranno anche per verificare la tipologia dei rifiuti ingombranti depositati. Vi ricordiamo che questo sabato sara possibile conferire anche materiale elettrico. Iz Hostnega do cierkve, ki stoji zad za vasjo V nediejo 8. rogacjoni sv. Flipa ■ J ■ _ ■ '«■ V :' “Pridita vsi!” je napisano pod volan-tinam, ki so ga obiesli po cierkvah lieške fare (Liesa, Topoluove an Kozca) za oznant, de telo nediejo, 8. maja, bo se-njam v Hostnem. Za resnico poviedat, bi na korlo še napisat, de naj pridejo, saj lie-ška fara je takuo živa, pru zak nje vier-niki dielajo vsi kupe, počastijo vse sejme, se zberejo za vsako parložnost. Jih muo-remo pru pohvalit. Tele krat se kupe dobijo za senjam svetega Marija an svetega Flipa, ki bo v Hostnem. Ob 11.30 začne precesija v vasi an bojo imiel njih rogacjone. Kar pridejo do cierkve, ki stoji gor zad za vasjo, bo sveta maša, an potle... za jest an za pit, ra-monike an liep popudan za vse! SPETER Ažla Se je rodiu Alex! Na dvojezični sriednji šuoli v Špietre se veselijo, zak njih profesorica Sonia Simonitti je ratala spet mama. Rodiu se je Alex. Tisti, ki so ga že vidli, so j al, de je pru an močan an liep puob! Varvali ga bojo mama, tata Paolo Zufferli, an sestra Tania. Tele zadnje miesce smo vidli puno floku obieše-nih po hišah v špietarskem VENDO legna provenienti da boschi delle Valli del Natisone. Tel. 338/9443058 VENDO, causa inutilizzo, BMW R1200R nera, anno 2007, 14.000 km, perfetta. Prezzo: 6.500 €. Cell. 349/7172249 VENDESI letto ortopedico mod. Arminia II, nuovo, dotato di ruotine, doghe in legno regolabili, regolazione elettrica. Tel. 339/3116666 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato all’USPI Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: adverfsing@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Module/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € komunu, tuole nas zaries veseli. Alexu želmo srečno življenje. Mami an tatu čestitamo. Z njimi se veselijo vsi od dvojezične šuole. Špietar Smart mlade žene Na naglim je zapustila tel sviet Irena Perkljic. Imiela je 49 liet. Nje živlienje nie bluo lahko. Za njo jočejo mama an tata, sin an hčere, brat an kunjada, navuodi an žlahta. V mieru bo počivala v Špietre, kjer je biu nje pogreb v pandiejak, 2. maja popudan. SREDNJE Černeče / Priešnje Zbuogam, Lucia Je bla mlada čeča, kar se je oženila an šla živet v Priešnje, pa go par Černeč je imiela mamo an drugo žlah-to, še posebno teto Pino, na katero je bla zlo navezana. Pina je umarla malo cajta od tega. Seda je umarla še ona, Lucia Ipnotico - Budrinova po domače iz Černeč. Na 10. maja bi bla dopunla 53 liet. Umarla je po boliezni, ki jo je maltrala že vič cajta. Lucia pa se je do zadnjega troštala, de ozdrave. Na telim svietu je zapustila moža Carla, hčere Ale-xandro an Loreno, sina Manuela, zete an neviesto, na-vuode, mamo Paolo, brata Antonietta, kunjade, navuo-de an vso drugo žlahto, pa tudi puno parjatelju. V Pri-ešnjem, pa tudi v Čedade, kjer je živiela parve lieta po poroki, sojo imiel vsi zlo radi, an tuole seje videlo tudi na nje pogrebu, ki je biu v vasi, kjer je živiela, v saboto 30. obrila. Puno, zaries puno ljudi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. SVET LENART___________ Škrutove Umani je Paolo Peressutti Za venčno nas je zapustu Cipa.at - Kmečka zveza_associazione agricoltori domenica 15 maggio PROFESSIONE LEGNO ENERGIA Longarone (Mostra di caldaie e tecnologie per la produzione di energia da legna rippato e pellet) Programma: ore 7.00 - Partenza da S. Pietro; ore 7.15 - Cividale del Friuli; ore 10.30 - Arrivo a Longarone e visita alla fiera “Professione Legno Energia”; ore 16.00 - Partenza ore 18.00 - Cena presso agriturismo; ore 22.00 - Arrivo previsto a S. Pietro. sabato 28 maggio AZIENDE AGRICOLE IN SLOVENIA Gremo na Koroško Programma: ore 6.00 - Partenza da S. Pietro; ore 10.30 - Visita all’Azienda agricola Klančnik - Dravograd (vacche, suini, visita alla riserva di caccia aziendale) con degustazione formaggi e salumi; ore 13.00 - Visita all’Azienda Lužnik - Trbonje (ovaiole, pasta all’uovo) con assaggio prodotti all’uovo; ore 15.00 - Pranzo presso la trattoria Pri Izidorju - Muta; ore 17.00 partenza da Muta; ore 18.30 sosta a Trojane; ore 22.00 - Arrivo previsto a S. Pietro. Info e prenotazioni per entrambe le gite : Kmečka zveza - Associazione Agricoltori, Ul./Via Manzoni 31, ČedadjCividale del Friuli, tel. e fax 0432 703119 o e-mail kz.cedad@libero.it SPECOGNA DAVID PITTORE EDILE Tinteggiature interne ed esterne Spatolati e decorazioni Ripristini ringhiere e cancelli 333.7980671 Paolo Peressutti, imeu je 74 liet. Biu je iz Škrutovega an vsi smo ga klical profesor Peressutti, saje puno liet učiu na sriednji šuoli v Škratovem. Vič ku kajšan krat je napisu piesmi za Senjam beneške piesmi an je biu an poseban človek za podutan-sko, pa ne samuo, skupnost. Na telim svietu je zapustu mamo, sestro Angiolino, na-vuoda Pietra, teto, kužine an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Po-dutani v pandiejak 2. maja. GRMEK Skale / Rosazzo Zapustila nas je Maria Iurman An miesac od tega je zapustila tel sviet Maria Iurman, uduova Iurman. Klical sojo Romilda. Buog ji je dau učakat vesoko starost, 92 liet. Maria an nje mož Faustino sta bla iz Gniduce, Ko-marjove družine. Kar sta se oženila, sta šla živet v Skale, kjer njih žlahta jim je bla zapustila hišo. Tle so se rodil njih otroc an tudi hodil v šuolo. Potle so šli dol v Laške. Tudi Romilda je preži-viela nje zadnje lieta blizu njih otruok. Za njo jočejo sinuovi Gianfranco, Romano, pater Emilio, kije misjonar v Afriki, an Ermenegildo, hči Marcella, neviesta Luisa, navuodi an vsa žlahta. Nje pogreb je biu v nediejo, 3. obrila, v opatiji v Rosazzu, venčni mier bo počivala v britofe, ki je v kraju Oleis. Cai - Sottosezione val natisone domenica 15 maggio P0LDAN0VEC (1.299 m) Selva di Temova - Slovenia Difficoltà: Escursionistico. Dislivello in salita: 350 m. Tempo in salita: 3 ore e 30 minuti circa. Partenza: ore 7.00 da San Pietro (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita (tel. 0432 726056 orario ufficio) Info: Gregorio (0432 727530) dal 2 al 5 giugno ALPI 0R0BIE (Bergamo) Difficoltà: Escursionisti ed escursionisti esperti. Equipaggiamento normale da montagna. Viveri a seguito per il primo giorno. Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all’uscita devono comunicare la loro partecipazione entro sabato 21 maggio a Gianni Zorza (333 5694082) Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIAMO DI GERANI, PIANTE ANNUALI E PIANTE DA ORTO. VASTA SCELTA Orari: 8.30 -12.30, 14.30 -19.30. Si accettano prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782179 To preteklo saboto Pauli je šu v Čedad ku-pavat an televizor. Ku jih je zagledu lepuo razstavljene tu vetrin od adne tergovine, je ničku stopu notar an poprašu: - Dajte mi an televizor Ponola (Phonola). - Ne, tistega niemamo, pa muorete vprašat Fonda, zatuo ki “p” se prebere “f”. - Alora dajtemi an Pi-lips (Philips). - Tudi tistega ga niemamo, pa muorete vprašat Filips, zatuo ki “p” se bere “f”. - Ben nu, dajtemi pa an Pilko (Philco). - Zau mi je, gospuod, pa an tistega ga niemamo. Pa muorete vprašat Filko, zatuo ki “p” se bere “f”. - Ja, ja gospa, sem za- stopu, de “p” se bere “f”, ma forka futana niemata nič v teh tergo vini! ★ ★ ★ Tudi Mirko je šu tu saboto v Čedad kupavat majhanega praščiča. Na pot praot duomu je sreču njega vasnjana, ki ga je poprašu: - Mirko, ka imaš v tistim žakju? - Imam praščiča za zredit doma. - Pa kje ga boš rediu, če niemaš obednega hlieva? - Ga bon rediu tu ad-nim piču od izbe! - Oh vsi hudiči, paš kaj-šna smraja bo! - Saj viem, de bo kiek smraje, še buj ku kar jo je sada, ampak s cajtam prase se parvade! ★ ★ ★ Adna znana tergovina z obliekam v Čedade je bila izropana (svaligiata) m nediejo ponoč. Tu pandiejak zguoda gaspodi-nja je nastavla na vrata tel napis: “Tudi tatje imajo naj-rajš se oblačit tle par Tu saboto že zguoda Giovanin an njega žena Mihca sta se napravjala za iti v Čedad. Ob sedmih Giovanin je biu že oblie-čen an je čaku njega ženo. - Alora, Mihca, al si parpravljena al ne? - je začeu jezno uekat tu njo mož Giovanin. - Višno, de zgubma koriero. Ob devetih se muormo ušafat z avokatam tu Čedade! Kadar sta zaries zgubila koriero, mož ji je vsega zguoriu: - Si adna žena za nič, na vajaš pru nič! Sada muorem vzet taxi! Je šu h Mohorinu an poprašu: - Dost mi ložeš za pe-jat v Čedad? - Trideset evrov! - An če gre tudi moja žena z mano? - Nimar trideset evrov. - Al videš Mihca, ki na vajaš nič! 12,;.:, "ir1----------------------------Kronaka- Fotografije, ki jih videta na teli strani nam kažejo, ki dost vierniku se je zbralo na matajurskih rogacjonah. Če pomislemo, de v telim kraju ne živi puno ljudi an de le tisti dan so ble rogacjoni tudi v tarčmunski fari, moremo reč, de se jih je zbralo zaries puno. Fotografije je naredu Marco Gorenszach. Živi v Tržiču (Monfalcone), pa je zlo navezan na njega rojstno vas pardielal: domače dobruote Nediških dolin. Rogacjoni so paršle h koncu glih kar se je uliu močan daž. Nič hudega, saj smo bli že par cierkvi, ki jev Matajure an potle smo šli vsi v hram, kjer je bila ankrat mlekarinca an kjer so nam skuhal pasto, prašička an vse zalil z dobrim vinam.” Vsi so bli zlo veseli, an tisti, ki so parvi krat šli na ro-gacjone svetega Marka. So že j al, de druge lieto na par-manjkajo. “Po Veliki noč je paršu 25. obriu: velikonočni pandiejak an le tisti dan svet Marko. Na svet Marko je tle par nas posebna navada, de vierniki gredo na rogacjone. Čeglih po naših vaseh je nimar manj ju-di, tisti, ki so, željo daržat živo telo viersko manifestacjon. Ist, ku nimar, čeglih na živin tle doma, san šu na Rogacjo-ne, ki so v Matajurski fari. Nas je bluo zaries puno, nih 80. Bli so otroc, mladi an tisti nomalo buj par lieteh.” Takuo nam prave Marco Gorenszach. “Po sveti maši, kije bla v Matajure, ob 9. uri smo začel našo dugo, pa zlo lepo ho- Rogacjoni svetega Marka v matajurski fari Vierska navada je šele zlo živa jo. Po liepih, očejenih stazah smo šli po vaseh, ki stojo glih pod Matajurjem: Barca, Pe-čnije (gorenje an dolenje), Starmica, Ložac. Uarnili smo se spet v Matajur. Pomlad se nam je parkazala v narlieuši oblieki: hodil smo po zelenih senožetih, okuole an okuole drievja, kjer pahajo zelena perja, rože ki cvetijo na driev-jah od čeriešnji, jabuk an hrušk. Te pravo okolje za piet naše pobožne piesmi, ki so nam jih zapustil skuoze lieta naši te stari an ki so se ohranile do donašnjega dne. Je biu pru an poseban dan za te male an za te velike, saj po pot smo molil, piel, pa tudi se menai, smejal, spoznal med sabo. Po vaseh so nas vasnjani sparjel z odpartimi roki an z velikim vesejam. Pa ne sa-muo, povserode so nam ponudb dobruote, ki sojih doma Kuo je bluo lepuo po Istri s Srebamo kapljo! Iz Sauodnje na Bled v nediejo, 19. junija Srebarna kaplja, adno naše društvo (asočjacjon), ki diela za naše ljudi, ki so v penzjonu al pa “nomalo” par lieteh, je še mladuo, pa je prehodilo že puno poti... Puno poti v pravem po-mienu besiede, saj so se pe- jal že po tarkaj krajih, de se lahko pohvalejo, de so odkril an spoznal vso Furlanijo, Slovenijo an Hrvaško! Na gre napri an miesac, brez de na gredo kam! Fotografija tle zdol je bla nareta na potovanju na ve- likonočni pandiejak, 25. aprila. Sli so do Rieke (kjer je bla nareta slika), ogledali so se Opatijo, Pazin an Rovinj. Lepi kraji, zaries! Bla jih je puna koriera, pa vpisanih jih je bluo tarkaj, de so bli lahko napunli še druge dvie! Morebit, de puo-dejo še ankrat. Lepuo so se imiel, na-pravjajo pa se že za drugo potovanje! Ražon imajo! Sauodnjan, imata cajt sa-muo še do nedieje, 15. maja, za se vpisat na gito, izlet, ki bo v nediejo, 19. junija, za-tuo pohitita, de na zamudita lepe parložnosti iti iz Nove Gorice do Bleda s starim vlakom (treno a vapore). Se puode s koriero iz Sauodnje ob 7.30, ob 8.45 z vlakom iz Nove Gorice. Kar prideta na Bled, puodeta gledat grad, potle bo kosilo an popudan bota pa fraj za videt par mieru lepo vas an jezero (lago). Z Bleda odpotujeta ob 17.30, v Novo Gorico prideta ob 18.15 an no uro potle bota spet v Sauodnji. Za se vpisat (par Kranči- ne, tel. 0432 714000) plačata 40 evrov (koriera, kosilo, vstop v grad, vodič-guida). Če za vam puodejo an otroc, če imajo manj ku pet bet na plačajo nič (samuo kosilo), do 11 bet pa 30 evrov. Pohitita! GIOIELLERIA-' OREFICERIA DRAGULJARNA w ZLATARNA ()jtn lizza Renzo <§■ C $>k: OnikKgMJrc; B ULOVA 'kvju- ©C1T1ZLN D&G <3 BREIL Gioielli Dragulje CMeialedel hrluJi(Lkl) ('.edad farni Td. /-JOtìdÉI R«7?hA Fiorii. 11 -TaI Com prfamo c permutiamo oro usato Odkup in zamenjava rabljenega zlata Planinska družina Benečije nedelja, 22. maja KOROŠKA - CARINZIA Dobrač (Villacher Alpe), 2.167 m avtobusni izlet, primeren za družine gita in pullman, adatta a famiglie Ob 6.45 zbirališče v Špetru (srednje šole), ob 7.00 odhod z avtobusom in vožnja skozi Beljak na Dobrač (do višine 1.731 m). Pot nudi lep razgled na Rož in Julijce. Nato pohod po makadamu do vrha (1.30 - 2 uri hoje), kjer sta dve cerkvi, starejša slovenska in večja nemška. Tam je tudi nova planinska koča. Z vrha je krasen razgled na vse strani. Za kosilo naj vsak poskarbi zase. Možno je kaj pojesti tudi pri koči. V primeru slabega vremena se ustavimo v Beljaku, si ogledamo mesto in nekatere zanimive muzeje _ In caso di maltempo, ci fermiamo a Vil-laco per visitare la cittadina ed alcuni musei Vpisovanje (člani Planinske 15,00 €-ne člani 18,00 € - otroci do 14 let 10,00 €- plus 2,50 € odrasli in 1 € otroci za dostop po gorski cesti iz Beljaka): Joško 328 4713118 - Daniela (0432 714303, v večernih urah) Planinsko društvo Kobarid Planinska družina Benečije 15., 16. in 17. julija IZLET V BOSNO Gita in Bosnia - petek, 15. julija: ob 4.30 odhod iz Špetra (Belvedere) - ob 16. uri prihod v Sarajevo in ogled mesta, večerja ter prenočitev - sobota, 16. julija: Mostar in Medugoije. Ob 16. uri odhod proti mestu Stari Grad. Večerja in prenočitev - nedelja, 17. julija: prosti pohod do Paklenice. Ob 16. uri odhod iz Paklenice. Ob 22.00 prihod v Špeter Info in vpisovanje do torka, 10. maja: Germano 0432 709942 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. MAJA Čedad (Fornasaro) 0432 731175 - Sriednje 724131 Ukve 0428 60395 - Rezija 0433 353004 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Mojmag: od 9 do 22. maja Per una casa sicura Pulizìa camini, sfalcio arco verdi e abbattimento piante v l'importanza di prestam & grusla attenzione al lungo in cui vivi. AMOZtt a,1,1*