St. 291 MMm ViffiM V HttfM Ml orati tll U IBtt
1923.
flbajA, IzviemH pondeljek,	•
Aiibefi It 30, L ntđstropje. fc	' vtUljtifr are*
pisma m «e sprejemajo, nMM >t	Izdajatelj ti»
Antai Oerbec. — l^ntttMr	-i«oitTlak tMure
znala za mese: L T.—, S meiecfl	L M.— ia c« M L
Sa laaaaautv« we«ečno 4 Itre	fa uprave it U
ar, PraaH*- \
*
> O'^
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLVlf
Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oflast «e računaj« t CbetosH ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovca* In obrtnikov vun po 40 cent osmrtnica zahvale, poslanic« la vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavode* mm po L T — MaH oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogta^ naročnini in reklamacije a« poffljajo iakifrtfno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a* Fran&ika Astikeg* Stev. 30. !. nadstropje. — Telefon orednflttva in upravo II4T.
Po poteh Avstrije
< Istarska Riječ » fe priobčila članek,. iz katerega posnemamo glavne miđti.
Mi smo želeli propast Avstrije. Še več: mi smo v času velike vojne tudi nekoliko pripomogli k njenemu končnemu razpadu. •Toliko, kolikor je bilo v naših močeh. In iče bi nas kdo sedaj, po vsem grenkem izkustvu, po vsem tistem strašnem, kar ras je zadelo v teh zadnjih časih, vprašal, ali bi istotako želeli zlom Avstrije, ako M bili tudi vedeli, kaj vse nas čaka, odgovorili bi brez oklevanja: da!
Naši izobraženi ljudje so tudi v času miru gledali na Dunaj kot na svojega dednega sovražnika. Videli so jasno, da Avstrija gre za tem, da bi Slovane raztrojila in razkosala, da bi potem na njihovem razsula osnovala svojo čisto nemško državo. Posebno južni Slovani so bili na poLu nje imperialističnim težnjam.
Bilo pa je naših ljudi, ki niso videli tegp. Posebno med našimi kmeti v Istri, ki jih je že benečanska vlada zanemarjala tako, da so ostali nepismeni do kasnejših časov. Kmetu je bil cesarski Dimaj predaleč, da bi neposredno občutil njegovo pest. Oblast je bila v rokah ljudi tujega rodu. In ti ljudje so smatrali našega kmeta za ščava, sužnja, žival.
Dunajske intrige so mu ostale, kakor rečeno, precej daleč. A ker so avstrijske državne vlade zahtevale, naj se zakon spoštuje, je mislilo naše ljudstvo s polno pravico, da je nekje kdo, ki bo ščitil ludi njega... Zakon! — Zaščita!... Kmet si je bil na jasnem, kaj se dogaja pred njegovimi očmi. V Italijanu je videl sovražnika, ki noče, da se narodu da, kar mu £re po Bogu in zakonu. Toda — mislil je — na Dunaju je cesar, ki hoče, da se narodu d", kar je njegovega.
V tem pa je izbruhnila svetovna vojna in je pokazala čisto in jasno, da je dunajski cesar Slovanu istotako sovražnik. Naši ljudje so po temnicah, taborih, vojašnicah in na frontah občutili na sebi, da Nemec ne gleda na drugo, nego, kako bi Slovana iztrebil z lica zemlje. To so občutile tudi ženske doma in otroci. Že v drugem letu vojne so bili naši ljudje na čistem z Avstrijo in Nemci in so jim začeli vračati sovraštvo za sovraštvo. Tu ni trebalo nikaks propagande z nobene strani. Vsak človek je pod kožo krvav, vsak človek občuti krivico in mrzi iz vse duše, iz vsega srca, tistega, ki mu dela krivico. Vsi narodi Avstrije — razen Nemcev in Madžarov — so bili, eni več, drugi manj, prikrajšani v svojih narodnih pravicah, pa so čakali na priliko, da se osvebode. In doživeli so svoj dan!
AH hočete lepšega nauka za vse državnike tega sveta? Ali hočete boljšega in jasnejšega opomina za vse ministre in
vlade, naj nikar ne sledijo stopinjam osovražene Avstrije?!
Pa kaj doživljamo?
To vidite tudi sami! Mesto da bi zlo-usodni primer Avstrije proklinjali in zavrgli za vse čase v tisti Italiji, o kateri govorijo, da je najliberalnejša na svetu, prihaja minister, Italijan, o katerem pravijo, da je filozof — z odijozno naredbo, ki z eno potezo peresa poitalijančuje vse naše in nemške šole! A zakaj? Ker hoče nova italijanska vlada z vso silo odtujiti nas našemu staremu korenu, napraviti iz nas nekak izrodek, nekak brezzaveden stvor!
In ta minister misli, da je sedaj, ko je izdal tisto svojo naredbo, vse gotovo; misli, da napravi iz našega ljudstva isto, kar so napravili iz naših soplemenjakov na Natizoni.
Vara se gospod filozof! Kakor je naš narod še v času vojne občutil krivico, ki mu jo je delala gospoda po istrskih italijanskih mestecih in kakor je za časa vojne občutil bič nemške dunajske gospode, tako občuti danes — in še stokrat hujše — na sel:', kar se ukrepa proti njemu. Vidi in občuti, kaj se dela z njim. In kako da mu je pri tem pri duši, o tem naj razmišlja, ako more, gospod minister Gentile! In če bo videl, da se je v dušah naših ljudi naselilo vse, samo ne ljubav — naj ve, da k temu ni pripomogla nobena stvar toliko, kakor tista njegova nesodobna in nekulturna šolska reforma!
Pri tem naj pomisli — to pravimo mi pri < Edinosti« — na dejstvo, da so proti tej reformi nastopili tudi prosvitljeni možje in odlični pedagogi Italije, ki izjavljajo odkrito, da je ta reforma v nasprotju s temeljnim, demokratskim in kulturnim načelom, ki zahteva, naj sc prvi šolski pouk vrši v materinem jeziku! K razmišljanju mora gospoda ministra siliti tudi dejstvo, da se je tudi med vseučiliško italijansko mladino — četudi ne iz posebnih naših razlogov — razvnel ravnokar silen odpor proti njegovi šolski reformi. Odpor je tako silen, da žuga vlada z najskrajnejšo odredbo — z zapretjem vseučilišč. To je za nas važno zato, ker hočejo naš odpor proti šolski reformi označiti kot protizakonito, kot upor proti državi in zakonu. Odporu vseučiliške mladine so gotovo vzroki stvarni, kajti tega si ne bo upal trditi niti minister Gentile, da bi bili italijanski vseučiliščniki sovražniki Italije in italijanske države. In tudi mi imamo stvarne, pedagoške razloge, ki nimajo prav nič skupnega s kako upornostjo proti državi.
Zato kličemo naši vladi v interesu države: ne ubirajte avstrijskih poti!
Seja senata
RIM-, 7. Predsednik sen. Tiltonl je dvoril sejo ob 15. uri. Po odobritvi zapisnika včerajšnje seje je predsednik preeital brzojavko, v kateri se vojvoda Aostski zahvaljuje senatu za njegovo iskreno željo, da bi kmalu okreval. Sen. Rava in Mo-sconi sta nato predložila poročila o zakonskem načrtu glede trgovinskih pogodb med Italijo in Švico ter med Italijo in Če-hoslovaško. Na vprašanje sen. Spirito, aH je vlada kaj ukrenila za poravnavo škode, ki jo je napravilo neurje v neapoijski pokrajini, je minister za javna dela odgovoril, da je prva pomoč že pripravljena. Senator Deamicis Manuseto je vprašal ministra za javna dela on. Carnazza, ali namerava vlada vzpostaviti šolska poslopja, ki jih je porušil potres v Južni Italuj 13. jan. 1915. Odgovoril je min. Gentile, da vlada proučuje odlok, na podigai katerega bo nakazanih 200 milijonov lir za dobo 10 let v svrho graditve novih šolskih poslopij. Predsednik je zaključil sejo ob 17.30; jutrišnja seja prične ob 15. uri.
V lil
med divjanjem snežnega viharja.
BERGAMO, 7. Sneg je padal skozi vso noč ter pokril še oni del Dezza, ki je ostal po strašni katastrofi. Radi tega se je treba podvizati z delom, ki postaja vedno bolj težavno. Sneg ovira oskrbovanje nesrečne doline z živili in cesta v Dezzo je za občila neuporabna. Ne samo, da morajo osebe hoditi tod peš, ampak tudi živila in oblačila aonašajo na ramenih.
Vlada obljubila takojšnjo pomoč.
Sinoči je pokrajinska fašistovska zveza prejela od državnega podtajnika na vojnem ministrstvu Bonardija brzojavno vest, da se bodo ukrepi ministrskega sveta z ozirom na pomoč prizadetim krajem na Berga-manskem takoj izvršili in da je vlada že določila potrebne svote za vzpostavitev cest, mostov, hidrauličnih naprav in za zavetja onim, ki so prišli pri tej" katastrofi ob svoje domove. Podpore se bodo izplačevale na podlagi prošenj prefektov prizadetih pokrajin. Na občine prihajajo neprenehoma sožalne brzojavke; tudi kralj je s sočutjem odgovoril županom porušenih krajev na njihovo brzojavko, kjer so sc mu zahvalili za njegov obisk.
Plemenito tekmovanje v bratski solidar-sti se nadaljuje po vsej Italiji. Pred vsemi prednjači tu pač Milan, ki je kot prvi priskočil nesrečnemu prebivalstvu na pomoč. Pokrajinski odbor Lombardije je poslal v kraje nesreče deputacijo, ki bo na licu
mesta proučila vprašanje načina za uspešno pomožno akcijo. Izvršilni odbor lom-bardske Cassa di Risparmio je določil svoto 100.000 lir za porušene kraje. Načelnik zavoda za javno dobrodelnost bo osebno izročil določene svote prefekioma v Ber-gamu in Bresciji.
Kralj je izročil ministrskemu predsedniku 25 tisoč lir za oškodovance po poplavi v dolini Dezza.
Trgovska zbornica v Bresciji je imela sestanek, kjer se je razpravljalo o ukrepih za pomoč nesrečni pokrajini. V to svrho je bilo določenih 25.000 lir
Druge domneve o vzrokih nesreče.
Medtem se širijo najrazličnejše govorice o vzrokih strašanske katastrofe, najbolj pa je razširjena trditev, da so to nesrečo povzročile pomanjkljivosti pri zidanju nasipa ob jezeru Gleno. Po mnenju drugih se je najprej porušil steber nasipa, kar je potem imelo za posledico vso nesrečo. Ako se bo izkazalo, da odgovarja ta druga domneva resnici, bo jasno, da je bilo tudi nadzorovanje v najboljšem slučaju zelo pomanjkljivo.
Udruženje arhitektov in inženirjev v Milanu je imenovalo posebno komisijo, ki bo ugotovila vzroke te nesreče ter sestavila potem obširno poročilo za udruženje.
Dosedaj se ni še ugotovilo števila oseb, ki so se. nahajale v kritičnem času na cesti Mala, ki teče po dolini Dezza; ravno tako manjkajo podatki za ugotovitev števila onih, ki so ostali pod razvalinami porušenih električnih central.
Velikanske m1 ove v okolici Rimo. — Rozsežnl de l mesta pod vodo
RIM, 7. Reka Tiber, ki je v zadnjih dneh neprenehoma naraščala, je danes prestopila bregove ter poplavila razsežne dele mesta in okolice. Mostovi so ogroženi. Tudi reki Marta in Mignone sta narastli preko bregov ter poplavili na široko polja. Cestne zveze z mestom Civitavecchia so pretrgane. _
Nesoglasja med faJIstl v Torino
Odstop nekaterih članov novoizvoljenega direktorija.
TURIN, 7. Tudi v t urinskem fašistovskem taboru ne vlada več prvotna sloga; znaki o ostrem nasprotju med dvema strujama različnih pomičnih smernic postajajo vedno bolj očividni. Pred kratkim je bil izvoljen nov fa-šistovski direktorij; med drugimi so bili izvoljeni Bruno Gemelli, Aleksander Orsi, Dominik Bagnasco in Danijel Bertacchi, ki so bili člani prej razpuščenega direktorija. Možje pa niso bili s tem zadovoljni. Poslali so političnemu tajniku pokrajinske zveze pismo, v katerem naznanjajo svoi izstop iz direktorija in pojas-
njujejo vzroke. Izjavljajo, da jim politično dostojanstvo ne dopuSča. da bi delili vodstveno odgovornost z onimi, ki so tekom novega zborovanja, brez jasnega vzroka ostro napadali delovanje prejšnjega direktorija in z onimi, ki so bili radi nevrednosti in nediscipline izključeni iz prejšnjega direktorija. Čeprav so člani prejšnjega direktorija oprostili novoizvoljene člane vsake obveze, vendar hočejo natančno ločiti svojo odgovornost od tistih, o katerih se zdi, da sledijo bistvenim različnim političnim smernicam in metodam. Končno izjavljajo, da ostanejo tudi v nadalje disciplinirani fašisti ter da bodo služili fašizmu z neizpremenjeno udanostjo.
Rekonstrukcijo joooslomsko vlade
LJUBLJANA, 7. Današnje «Jutranje Novosti« objavljajo sledečo brzojavko iz Beograda: Povodom ostavke ministra za javne zgradbe Uzunoviča mislijo v radikalnih krogih, da je prišel trenutek za rekonstrukcijo kabineta gosp. Pašiča, vendar pa ne ve nihče za naziranje g. Pašiča v tej stvari. Listi so objavili vesti, da je odstopil tudi pravosodni minister dr. Perič. Minister dr. Peric pa izjavlja, da ni podal ostavke in da je tudi ne namerava.
Ministrski predsednik Pašič je sprejel ministra prosvete Trifunoviča v svojem kabinetu in je imel ž njim daljšo konferenco. Zatrjuje se, da sta oba ministra razpravljala o rekonstrukciji kabineta.
Revizijonistični blok poka.
BEOGRAD, 7. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da se nahaja revizijonistični blok v razsulu. To se posebno opaža po zadnjih konferencah v Zagrebu med spahovci in radičevci, ki se je posebno jasno pokazal povodom lastne kandidatne liste slednjih za občinske volitve v Osijeku. To dejstvo je posebno ozlovoljilo zajedni-čarje.
Poslanec dr. Spaho se je povrnil v sredo iz Zagreba, kjer je imel konferenco z načelstvom hrvatske republikanske seljačke stianke. Kakor se zatrjuje, ni zadovoljen dr. Spaho z uspehom svojega potovanja v Zagreb, in to nezadovoljnost je najbrže povzročilo dejstvo, da namerava HRSS povečati svojo agitacijo med bosanskimi muslimani. Značilno je, da muslimanski poslanci ne demantirajo nezadovoljstva dr. Spaha; izjavljajo le, da jim stvar ni znana, ker dr. Spaho še ni poročal o tem v muslimanskem klubu.
ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO RUSIJO.
BEOGRAD, 7. Z ozirom na pojavljajočo se tendenco po obnovitvi odnosa je v do Rusije skušajo ruski emigranti v Jugoslaviji vedno bolj ovirati rešitev tega vprašanja med Jugoslavijo in Rusijo. Ne samo to, skušajo celo preprečiti obnovitev razmerja med Rusijo in drugimi državami. Včeraj je dospela semkaj brzojavka o resolucijah, ki so bile sprejete na zborovanju ruskih finančnikov, trgovcev in industrij-cev v Parizu. V teh resolucijah se naglasa, da nihče na svetu ne more verjeti boljševikom in da se bo Rusija gospodarsko dvignila le tedaj, ako se ji zagotovi zakonita vlada. Navzlic temu pa se zatrjuje v beograjskih političnih krogih, da se bodo
0	kratkem obnovili odnosa ji do Rusije.
S tem v zvezi prinaša današnja «Tribuna* vest, da se je veliki knez Ciril Vla-dimirović, pretendent za ruski prestol, odrekel svojim pravicam v korist velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Ruski mo-narhistični krogi v Beogradu pozdravljajo to vest in smatrajo, da se je s tem fronta monarhistov stabilizirala in da ima izglede na uspeh.	_
Vprašanje konkordata med Vatikanom in Jugoslovijo.
BEOGRAD, 7. Vprašanje konkordata z Vatikanom stopa v odločilno fazo. Včeraj je minister ver Janjiča posetil papeški nuncij Pelegrinetti, ki se je ž njim dalje časa razgovarjal. Govorila sta poleg konkordata tudi o nadškofovskem koadjutorju v Zagrebu. V ta namen je dopotoval v Beograd tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Načrt konkordata bo te dni izročen ministrskemu svetu.
Sinoči je minister ver razposlal ostalim ministrom zakonski načrt o srbski pravoslavni cerkvi, ki bo v kratkem predložen narodni skupščini.
Pomoč oškodovancem po povodnji.
BEOGRAD, 7. Namen potovanja ministra Trifkoviča in Vujičiča na Hrvatsko in v Slovenijo je, informirati se o stanju škode, ki jo je napravila poplava, in o merah, ki jih je treba takoj ukreniti. Ministra bosta po svojem povratku poročala vladi o stvari, nakar bo kabinet razprav-, ljal o vprašanju, kako bi se najuspešneje! priskočilo na pomoč prebivalstvu, ki je utrpelo tako ogromno škodo.
Poljedelsko ministrstvo je imenovalo dve komisiji strokovnjakov, ki imata tekom današnjega dne odpotovati ena na Hrvatsko, druga v Slovenijo, da pregleda škodo, ki jo je povzročila zadnja tpovodenj. Ti komisiji se bosta izpopolnili z delegati, ki jih določijo veliki župani. Ti dve komisiji bosta na podlagi razgovorov s političnimi in gospodarskimi krogi sestavili poročili in jih predložili vladi. ,,	...
Nalezljive bolezni t Carigradu.
CARIGRAD, 7. Na podlagi zdravstvenega poročila, se je v tednu od 25. novembra do 1. decembra pojavilo pet slučajev nalezljivih bolezni in sicer: trije slučaji legarja,
1	slučaj kuge in 1 slučaj kožic, poslednji s smrtnim izidom«
Amerttki egoizem In Evropa
Poslanica predsednika Coolidge-a. Društvo narodov je za Ameriko tuja organizacija. Amerika ne stop« v ednošaje z Rusijo.
Coolidge proti črtanju medzave zniških 'dolgov.
WASHINGTON, 7. Predsednik Coolidge je poslal kongresu poslanico, v kateri je popolnoma jasno opredelil stališče ameriške vlade napram vprašanjem notranjega in vnanjega značaja. Posebno značilne so izjave predsednika Združenih držav glede stališča, ki ga je ameriška vlada zavzela napram Evropi in sicer napram Društvu narodov, poravnavi medzavezniških dolgov in odškodninskemu vprašanju. Predsednik Coolidge je bil kratek, a jasen: Amerika se bo toliko vmešavala v evropske zadeve, kolikor bo to v njenem interesu: Evropa naj si pomaga na noge. Mi se brigamo za svoje zadeve, je rekel Coolidge, ohraniti hočemo lastne sile zase, skrbimo za interese svojih državljanov; toda priznamo popolnoma, da je naša dolžnost, pomagali drugim državam ter si obenem pridržujemo pravico, da nastopimo v trenutku in kraju, ki se bo nam zdel primeren. Radi tega je naša dežela končnoveljavno zavrnila sprejem ter ratifikacijo pakta o Društvu narodov. Nikakor nismo hoteli prevzeti odgovornosti, ki so jo prevzeli člani društva. Jaz ne predlagam nikake menjave glede te politike in tudi senat ne. Društvo narodov je za nas tuja organizacija; upamo, da bo koristna. Toda Združene države nc najdejo ilikakega razloga, da bi morale omejiti svojo prostost in neodvisnost delovanja s tem, da bi stopilg v Društvo. Tega osnovnega načela seHS&mo držali v vseh mednarodnih zadevah.
Glede mednarodnega razsodišča v Haagu je rekel Coolidge: 25 let smo bili člani mednarodnega razsodišča; dolgo let smo se trudili, da ustvarimo stalno svetovno razsodišče. Jaz sem za ustanovitev razsodišča, ki bi veljalo za ves svet. To je stališče Amerike. O tem vprašanju bi morali razpravljati popolnoma svobodno, ne s političnega, ampak zgolj pravnega, stališča, brez vsakih predsodkov. Glede odnosa je v med Združenimi državami in Rusijo je Coolidge izjavil: Naša vlada ne predlaga, da bi stopili v odnošaje z vlado, ki noče priznati mednarodnih obvez; jaz nočem nikakor predlagati, da bi barantali s svetimi pravicami človeštva, z namenom, da bi dosegli trgovinske koristi.
Nato je prešel predsednik k cvi poravnave medzavezniških dolgov: :)o!g in obresti evropskih držav, razen Anglije, znašajo 7 milijard in 200 milijonov dolarjev. Angleški dolg znaša 4 milijarde in 60 milijonov. Jaz nisem za črtanje dolgov. Toda kljub temu nočemo igrati vloge tlačitelja; vendar pa stojimo na stališču, da so finančne obveze med državami nekako trgovske obveze, ki jih je treba izpolniti radi časti in dobre vere. Poleg tega moramo čuvati naše terjatve napram Nemčiji in tudi zasebne terjatve naših trgovcev v Nemčiji Radi tega imamo direktne interese na tem, da si Nemčija opomore. Mi želimo, da se civilizacija ustali in da človeštvo pride do primernega blagostanja. Nikdo ne more zanikati, da smo že veliko žrtvovali v ta namen: samo še neplačane obresti, ki nam jih dolguje Evropa, znašajo več milijonov dolarjev vsak dan. Ponovno smo izrazili željo, da bi bila Francija plačana in da bi Nemčija spet vstala. Nadaljevali bomo z dobrim delom, a ne potom sile, ampak potom prepričevanja.
Ostre pripombe pariškega publicista h Coolidgevi poslanici.
PARIZ, 7. «Echo de Paris» prinaša daljšo kritiko izpod peresa znanega publicista Pertinax-a. List ugotavlja, da hoče Amerika skrbeti le za svoje koristi; druge zadeve je ne brigajo prav nič. Društva narodov Amerika ne rabi. < Ako Amerika tako skrbi za svoje koristi, naj pusti tudi nas, da si bomo tudi sami poiskali pravice*, zaključuje Pertinax.
Javortna priznana Češkoslovaški
Haaško mednarodno razsodišče razveljavilo sklep vele poslaniške konference iz 1. 1922.
PRAGA, 7. Stalno mednarodno razsodišče v Haa^u je z današnjo sejo zaključilo svoje četrto zasedanje. Na seji je padla v navzočnosti vseh 12 sodnikov odločitev glede spora med Cchostovaško in Poljsko v vprašanju Javorine. Sodišče je izreklo, da je bilo vprašanje rešeno že z odločitvijo poslaniške konference z dne 28. julija 1920., ki definitivno ureja obmejna vprašanja ter da sklep poslaniške konference iz leta 1922., na katerega se opira Poljska, ni veljaven. Prva odločitev poslaniške konference je precizna.
Mednarodno sodišče pravi v svoji razsodbi: 1) Odločitev poslaniške konference z dne 28. julija 1920. je končnoveljavna in ureja vprašanje suverenitete Javorine in njene okolice. 2) V tej odločitvi določene meje se dajo v polnem obsegu izvesti in 3) modifikacije se smejo izvršiti samo v zipferskem ozemlju po določilih pravno priznanega sklepa.
PRAGA, 6. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje jutri v Pariz. Njegovo potovanje je v zvezi z rešitvijo vprašanja Javorine, o katerem je haaško mirovno razsodišče razpravljalo že danes, a rezultat še ni znan.
Velika nesreča v rudniku.
RYBNTK, (Gor. Šlezija), 7. V rudniku «Maršal Bluecher* se je posul rov, v katerem je delal oddelek rudarjev. Dosedaj sta bila izkopana dva rudarja mrtva in trije težko ranjent
Težave nemšKe vlade
Glasovanje o pooblastilnem zakonu bo danes. - Izid glasovanja odvisen od nemško« nacijonalcev.
BERLIN, 7. Lahko rečemo, da nemška vladna kriza še danes ni rešena. Sicer je vlada sestavljena in tudi državni kancler Marx je že napovedal smernice novega kabineta, toda odločilni dan bo jutri. Dejansko je nemška vlada, vlada manjšine in če se bo mogla obdržati na površju je samo vprašanje opozicijonalnih strank in njihovega razumevanja sedanjega nemškega položaja. Ako bodo te stranke postavile v ospredje svoje strankarske cilje in so ne bodo ozirale na državne interese, je usoda sedanjega parlamenta zapečatena, kajti odklonitvi pooblastilnega zakona bo brezdvomno sledil razpust parlamenta. Na hodnikih zbornice se že tajno su.Šlja, da je dekret o razpustu parlamenat že pripravljen. V tem slučaju se bo pač uresničila domneva listov, ki so povdarjali, da ostane sedanja Markova vlada na vrhuncu do novoizvoljene zbornice, ki naj pokaže resnično in pravo mnenje nemškega naroda.
Toda brezdvomno je, da ni sedaj baš ugoden trenutek za tovrstne poizkuse. Nemčija se nahaja na robu svoje propasti in tisoči brezposelnih se ozirajo v inozemstvo, ki naj bi jim pomagalo. Toda inozemski kapitali so previdni in pazno zasledujejo vsako najmanjšo kretnjo sedanjega javnega življenja, kajti kapital je previden in ne stopa v službo negotove bodočnosti. Odtod Stresemannove izjave, da bi pomenil padec zmernega demokratskega režima tudi zgubo inozemskega zaupanja in siccr baš sedaj, ko so v teku pogajanja za inozemsko posojilo. To je uvi-del tudi državni predsednik Ebert, ki se je na vso moč trudil, da bi prišlo do vlade, ki bi slonela na čim širši parlamentarni podlagi. Dosežena je pač bila koalicija, ki je nekoliko ožja kot prejšnja, toda do širše ni mog' > priti in radi tega je nujna posledica odklonitve pooblastilnega zakona razpust parlamenta.
Tudi včerajšnja parlamentarna seja i«', pokazala* velikansko negotovost, ki jo cb-čuti vlada. Na vrsti so zopet ncmško-naci jonalci, ki ne morejo prebaviti, da niso prišli do odločilne besede. Za sprejem po-oblastilnega zakona sta namreč potrebni dve tretjini poslancev. Od 159 poslancev torej, ki sestavljajo nemško zbor v. -o, mora Toiti navzočih 306, ki bi morali biti navzoči v trenutku glasovanja. To Število pa je težko doseči, ako se odstrani 67 nemško-nacijonalcev, kajti k temu številu lahko mirno prištejemo tudi 14 komunistov in 53 socijal-demokratov, ki so že v svojih klubih sklenili, da bodo glasovali proti pooblastilnemu zakonu, čemur se pri komunistih ne smemo čuditi, ako osmislimo, da so bile vse njihove organi za :ije pc generalu v. Seecktu razpuščene in da je po njihovem mnenju Marx samo podaljšana Siresemannova roka, ki je vpravil, kakor znano, generala v. Seeckta na njegovo sedanje mesto. Radi zadržanja nemško-nacijonalcev je bilo glasovanje o pooblastilnem zakonu v celoti odgodeno do sobote. Namen lega je pač, da ?.adobi vlada čas, da si pridobi potrebno večino, kajti že večkrat smo povdarili, da ji je mnogo na tem, da ne razpusti '.bornice.
Nervoznost v političnih krogih postaja čim večja in sobota se pričakuj--* z veliko nestrpnostjo.
Tudi inozemski zunanjepolitični krc^i pazljivo zasledujejo kurz nemške politike kajti od njegove smeri odvisno njihovo nadaljno zadržanje. Osobito Francija želi, da bi ostala na površju vlada, ki bi upoštevala prevzete obveznosti in )im okušala zadostiti po res pravičnem in resničnem finančnem "stanju. Če bi prišli na površje skrajne desnica bi zavladal v Nemčiji duh ncspravljivosti in nepomirljivosti, ki bi utegnil imeti dalekosežne posledice za mriovne sopogodbenike.
Radovedni smo, ali bo v Nemčiji prevladal duh sprave, ali pa se bo nadaljevalo bojno razpoloženje nemško-nacijonalcev, ki gotovo niso na pravi poti, da si pridobe simpatije sveta. To bo pokazala sobota.
Brezposelnost v Neoiciji
BERLIN. 7. List »Reichs. Arbeitcr BlatU je objavil izkaz, na podlagi katerega je razvidno, da je od preteklega oktobra dalje od 1219 industrijskih podjetij več kot polovica trpela vsled brezposelnosti, ki sc jc tekom novembra še povečala. Dejstvo, da je v konfekcijski industriji zaposlenih samo 5 odstotkov osobja, medtem ko je ostali del le deloma zaposlen in v nekaterih slučajih dela samo po en dan v tednu, predočuje na pretresljiv način obubožanje nemškeja ljudstva. Pojav pojasnjuje okolščina, da je treba v Nemčiji porabiti skoro ves zaslužek za prehrano. Drugt izkazi dokazujejo, da ste samo dve petini vsega nemškega delavstva popolnoma zaposleni, dve petini dela po skrčenem delavnem urniku, ostala petina pa je popolnoma brezpoi sclna.
Prvi podatki o Izida volitev na Angleškem
Konservativci zgubljajo.
LONDON, 7. Ob 16.45 je bil položaj raznih strank sledeči: konservativcev je bilo izvoljenih 222, liberalcev 128, laburistotj 158, neodvisnih 10. Liberalci so pridobili 37 mandatov, delavska stranka 39, medtem ko so jih konservativci 75 zgubili.
Ob 17. uri je bilo izvoljenih 235 konser« vativcev, 138 liberalcev, 167 laburistov ir 10 neodvisnih. V spodnji zbornici, ki šieb 615 članov so konservativci v manjšini.
DNEVNE VESTI
Grdo Izrabljanje obžalovanja vrednega dogodka
Iz Goricc poročajo *Piccolu*, da so v Lipi« občina Temnica, nepoznani zlikovci udrli v šolsko poslopje, kjer so se polastili laške tro-bojnice ter jo — skupno s slikama naše vladarske dvojice — sežgali v peči. Vdrli da so v poslopje neovirano. Iz tega, da se sklepa, da je bila tudi_ šolska postrežnica sporazumljena
Odborov© sejo političnega drošfta « Edinost*
sklicujem na pondeljek, dne 10. t. m. ob 2l!> popoldnet Pričakujem polno udeležbo, ker je predmet zelo važen. — Predsednik.
Kr. odlok o odstavitvi župana na Vojščici. V
«Gazzelta Ufficiale» od 5. decembra je izšel kr. odlok o odstavitvi g. Jožefa Pirca, župana na Vojščici. Kot vzrok odstavitve navaja odlok, da je g. župan deloval v protidržavnem smislu in da ni izvrševal svojih dolžnosti in skušal ovirati delovanje javne oblasti. Obenem
do treh let. _
Društvene vesti
Podružnica »Šolskega društva« ▼ Skednju j
bo imela v nedeljo dne 9. t. ob 11. uri predpol- i dne po sv. maši v prostorih otroškega vrtca svoj redni cbčni zbor z sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, poročilo odbora, volitev novega odbora in slučajnosti.
Z ozirom na važnost tega prekoristnega društva prosimo cenjeno občinstvo, da se obč. zbora udeleži v čim večjem Številu.
Od Sr. Ivana. Miklavž bo delil darove otro-koir v nedeljo 9. t, m. ob 4. uri popoldne v otroškem vrtcu. Pred nastopom Miklavža I. Deklamacija: Vesel je naš otroški rod», II. Pesem «Kako veseli vrabci so;>. III- Veseli prizor < Sirota*. IV. «Mati in dete» prizor. V. «Oj zima, ljuba zima» pesem. VI. »Pridnim otro-smo dobili o i kom na Miklavžev večer* prizor.
Ob 8. uri zvečer nastopi Miklavž za odrasle. Darovi sć sprejemajo v Narodnem domu od 9. ure predpoidne do nastopa Miklavža.
Kcnsumnc društvo pri Sv- M- M. spod, opozarja, da se bo vršilo jutri v društv. prostorih ob 3 h pop. predavanje o zadružništvu, — Na to veleaktuelno predavanje vabi k obilni udcležbL — Odbor.
z zlikovci. Zato so jo tudi zaprli. Poročilo pri- 'nc sme biti g. Pirec izvoljen za župana za do-
Coveduje, da so se vršile preiskavi v nekaterih ližnjih krajih. Pripoveduje nadalje, kako da je bil škrbinski učitelj Karel Cernigoj — ki da je tudi sovražnik Italijanov — nedavno odpuščen iz službe in kako da je potem grozil, da mora šols^ poslopje izginiti v plamenu z vim učiteljem vred. Tudi učitelja Černigcju so aretirali. Nekaj sličnega da se je dogodilo tudi v Lokvi, kjer so mladeniči vdrli v šolo, raztrgal* narodno zastavo in zvezali in pretepli učiteljico. Tu moramo posebno podčrtati na-glašanje v istem poročilu, da so domačini od* lečeo grajcJ! tako početje! Poročilo trdi tudi, da so slovenski rovarjia razširjali vest o re-presaliiah od strani fašistov. Ta vest pa da
!*e brez podlage, ker si slovenski agitatorji že-ijo takih represalij, da bi mogli nadalje ščuvati ljudstvo. Slovensko prebivalstvo Temnice in Lokve da je — tudi to podčrtujemo — nesposobno za taka dejanja!! Mi tem obžalovanja vrednem dogodku v Lipi naslednje kratko poročilo.
V	noči od srede na Četrtek so neznane osebe — najbrže s ponarejenimi ključi — vdrle v šolsko poslopje v Lipi na Homenščini. Ni verjetno, da bi jim bila šolska postrežnica odprla, kajti naslednjega dne ona sama ni mogla odpreii vrat šole, ker je bila ključavnica pokvarjena. V soboto je prišla komisija na poizvedovanja. Razširil se je glas — pa naj bo že resničen, ali ne — da je učiteljica rekla komisiji, da so najbrže domačini izvršili ta čin, kar je gotovo silno razjarilo domačine proti učiteljici. Komisija je izvajala preiskavo od hiše do hiše — do 2. po polnoči, ali brezuspešno. Aretirali eo le tri mladeniče, ki se jim zde osumljeni. Uvaževaii pa je pri tem dejstvo, da v tamošnjem okolišu razstreljujejo razno vojno strelivo in da so pri tem delu zaposleni razni tuji sumljivi elementi. Iz vsega tega se da sklepati s precejšnjo gotovostjo, da na tem činu niso bili udeleženi domačini! (To domnevo podkrcpljajo tudi pozneje izjave ♦ Piccola-, ki jih omenjamo nižje doli).
Tako naše prvo poročilo, pričakujemo pa podrobnejšega, ki nam poda jasno sliko. Danes že pa se moramo z vso odločnestio in ogorčenjem upreii proti poizkusu, da bi krivdo na teh dogodkih, ki jih, — kakor že rečeno, živo obžalujemo — naprtiti na tiste, ki — kakor govorijo — ^hujskaio ljudstvo - proti šolski reformi! Namiguje se celo na govorjce o morebitnih činih maščevanja nad hujskači*! Koga imajo pri	mislih, bo razumel vsakdo in ni treba še le praviti. Mi ne hujskamo nikogar, niti ne pozivamo ljudi k nezakonitim činom, marveč ga odvračamo od njih. Vedno govorimo, da naš odpor proti šolski reformi bodi sicer odločen in neustrašen, ali ijj^ia naj se strc*£o v mejah zakona! Poštena ar ne potrebuje nezakonitih bojnih sredstev. Mi hočemo. da bodi naše ljudstvo polteno v vseli položajih, kakor je bilo vedno doslej. Zahteve, naj se nam ohrani naša — povdarjamo; naša — šola, jc v skladu s pisanim in nepisanim zakonom; zato hočemo tudi, da bodi naša borba za to narodno in kulturno pravo — zakonita! To kličemo na ves glas vsem tistim, ki bi hoteli razvneli nov vihar proti našemu ljudstvu radi dogodka, ki ga obžalujemo.
Otroci — gluhonesmi!
V	Innichenu o Gornjem Poadižju so pričeli z italijanskim učnim jezikom kljub vsem protestom prebivalstva.
Poučuje neka učiteljica b. okolicc Mantove, ki cn? . . ,___, , . . ^ „„k-«
' ... , M _ . t.-! i da	iztaknejo iredento ki ic pa na noben na
: pozna niti besedice nemškega jezika. Na...	. > ... i „ „ j__„r
^ - - ' ' cm	niso megli najti, na koncu so odnesli s se
Mali oglasi
DRUŽABNICO za otpretje hotela v svoji vili in razšerjenje eksporta, išče večkratni posestnik v imenitnih toplicah Slovenije, izobražen lesni trgovec, samec. Ponudbe na
upravništvo pod «Družabnica >.
1710
PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. «2 M* poštno ležeče, Matulje.	1703
OBLEKE, paletots, po zmernih cenah. Plačilo na obroke. Via Ghega 7/II, srednja vrata, 10 do 19.	1709
PARTIJA blaga po najugodnejših cenah. Partija oblek in paletos, zajamčeno angleških, po polovičnih cenah. Corso Vitt. Em. HI 2G, blizu Siagerj*.	1698
MANJŠA vila v Mariboru, v bližini glavnega kolodvora, s 3 stanovanji, z lepo zaprto verando in vrtom, se ugodno proda. V hiši je vodovod in električna razsvetljava. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Naslov pri upravništvu.	1701
ČEVLJARSKI prikrojitelj, izurjen se išče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Josip Rustja, Čevljarski mojster v Ajdovščini št. 123.	1702
PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke.	25/2
Padla ter si zlomila nogo. Vdova Marija Car- i niel, stara 73 let, stanujoča v ulici Donota št. 28, je včeraj opoldne, idoč po Corso V. E. III, i padla tako nesrečno, da se je le s pomočjo i navzočih ljudi in z velikim trudom mogla zo- j pet dvigniti na noge. Starka je čutila hude bo- j lečine v desni nogi, a je mislila^ da bo kmalu, minilo. Nekateri hShfed navzočih ljudi so jo j na njeno željo spremili domov, kjer so pa nje- j ni domači, videč da je starki vedno huje, po- j klicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, j Prišedši na liče mesta je ta dognal, da ima! starka nogo zlomljeno v stegnu. Zato so morali' ponesrečenko prepeljati v mestno bolnišnico, j
Ves?* 2 GerišRega
Seja kraljeve komisije v Vidmu. V sredo popoldne se je,vršila v Vidmu seja kraljeve ko-j misije za izredno upravo pokrajine.
Komisija je odobrila prediege državnega prof. Ferrari, ravnatelja državnega zavoda za giunonemc v Milanu gledč ureditve vprašanja goriškega zavoda za gluhoneme ter je sklenila, da bo vzdrževala zavod tudi v šolskem letu 1923-24 v mejah onih podpor, ki jih je ta zavod do sedaj užival.
Upokojenim učiteljem bivše goriške dežele je dovolila komisija izredno podporo za leto 1923.
Komisija je sklenila razne odredbe, da se končno uredi vprašanje deželnega sirotišča v Gorici.
Sprejela je na znanje poročilo komisarja gr. uff. Gino di Caporiacco o cenitvi zemljišč, pripadajočih nekdanji goriški deželi, pridržala pa si je v tej zadevi končno sklepanje, ker hoče prej doseči soglasje s tržaškim zastopstvom.
Komisija jc razpravljala šc o drugih (lovskih) vprašanjih, ki se pa tičejo le starega dela furlanske pokrajine in ne naših krajev.
Preiskava v goriškem političnem društvu. V sredo popoldne so izvedli agenti goriške kvesture podrobno hišno preiskavo v prostorih goriškega političnega društva »Edinost*. Čez eno uro so brskali v društvenih prostorih,
nc
vprašanje, kako si r-n- predstavlja pouk, ko nc zna niti besedice- ika otrok in nc more zato niti govoriti z n-imi, je dala zares klasičen odgovor v čast in slavo Gentile-jeve šolske reforme. Odgovor se je glasil: Saj se tudi gluhonemi morejo naučiti pisanja in čitanja!! Strožje obsodbe pač ni možno izreči o tej šolski — kak evfemizem jc to! — reformi! Drugorodni otroci se postavljajo s tem na stopnjo — gluhonemih! S takim postopanjem se šola pretvarja v — politikum in je podan cn dokaz več, da je šolskim politikom najmanj na tem, da bi dali otrokom dobro izobrazbo za življenje, marveč da jim jc le na tem, da nasilno vtepejo otrokom v glavo le nekoliko laških besed in jih odtujijo njih narodnemu svojstvu. Kajti to je vendar jasno, da ne more biti niti govora o kakem pravem priučenju italijanskega jezika z učitelji, ki se ne morejo sporazumeti z otroci. In dejstvo, da imajo na kompetentnih mestih gluha ušesa za vse proteste proti taki nespametnosti šolskih in jezikovnih naredb, očituje povsem jasno neomajno voljo .. iztrebljenje drugorodnih manjšin na njihovi lastni grudi. 2ivi in zdravi šolski otroci, ki morajo biti gluhonemi: to je specijaliteta, ki jc našemu gospodu naučnemu ministru v največji — ponos! Izvrstno se izkazuje njegova filozofija!
Podpisani sklicuje
redni obinf zbor
Političnega društua „Edinost"« Trstu
na 30. decembra t- L v prostore uredništva * Edinosti« v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20, L nadstropje,
z naslednjim dnevnim redom:
1)	poročilo odbora (tajniško in blagajniško),
2)	volitev predsednika, devetih odbornikov, devetih namestnikov in treh pre-gledovalcev računov,
3)	slučajnosti (razpravljanje in sklepanje o predmetih, ki spadajo v delokrog društva).
Začetek ob 10. dopoldne.
Odbor
Političnega društva «Edinost» Op. — Ker so se seje poslanske zbornice odložile do 11. t. m., ker bi radi tega naši poslanci utegnili biti zadržani, če bi sc občni zbor vršil 16. t, m., kakor se je sklenilo na zadnji seji našega odbora, in ker je na 23. t. m. že sklican občni zbor zbor Tržaške kmetijske družbe, se naš občni zboi sklicuje še le na tretjo nedeljo, 30. t. m.
boj nekaj brezpomembnih papirjev. Tudi obmejna politika!
Krvave posledice neuslišane ljubezni. V gostilni -Savoia» v LoČniku si jc pred dnevi najel sobo 24 letni Valentin Calligaris iz Fogliane, znan po celi Furlaniji radi svoje nasilne narave. V gostilni jc bila nastavljena že 4 mesece kot natakarica 20 letna Rina Bcarzotti iz Ajella, tudi ona mana po svoji lepoti. Tekom onih par dni svojega bivanja v Ločniku se je Calligaris smrtno zaljubil v lepo natakarico in ji je to tudi ponovno razodel, toda ona ni bila tega razodetja prav nič vesela in je niso prav nič razgreli goreči pogledi in strastne besede Calligarisa, vsled česar se je Calligaris odločil« da naj bo lepa Rina vsaj v smrti njegova, če že noče biti v življenju.
V sredo zjutraj je Še enkrat razodel lepi Rini svojo ljubezen, ker pa so bila njena ušesa še vedno gluha, je potegnil revolver ter oddal tri strele v lepo deklico, ki mu je ugrabila njegov srčni mir, nato se jc podal v svojo sobo ter oddal dva sirela še proti sebi, v svoje nesrečno srce.
Goriški zeleni križ je prepelial oba ranjenca v goriško bolnišnico, kjer sc Calligaris bori s smrtio, lepa Rina pa mu ne pojde še delat družbo na oni svet, ker bo ozdravila v dveh tednih, čc nc bo nikakih zapljetljajev v njeni bolezni.
Zadnja novost!
Podvlaka z vel-blodjo kožo, pritakljiva na gumbe, pripravna za vsak dežni plašč ali površnik, MOŠKI ali ŽENSKI, v vseh velikostih, brez rokavov L 90 — z rokavi L 120.—
Dežni plašči
Gumirano blago . L Dvojna tkanina . . „ Gumiran covercoat ,, Double, angleški . Gabardine, napojen
v
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29.	1677
POSEBEH PETROLEJ
za egnjiSb, peti in svetilke.
Imi „ERGr Trs!, Pafertrina 2 - Telefon 24-03.
Zobozdravnik
dr. Lojz
specialist za bolezni v oslih in na zobeh
sprejema a vsa zttazčnniski in Zs&Mii&a opravila.
v Gorici, na Travnika 20 (Piana iella Mm 20)
od 9-12 in oti 3-5.	(63;
NajviSJe cene pEačujam za
© Z
kun, zlatic, lisic,
dihurjev« vider« Šazbecev, mačk, veveric, Krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WiNDSPACH
Trst« Via Cesara BattisH Si. 10 II. nadst., vrata 13 35
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
COOPERATIVE OPERAIE
(DELAVSKE ZADRUGE) ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO)
Nadaljuje se z velikanskim obiskom občinstva
do popolne prodaje vseh predmetov v
FISCHBEIN Sl Co
Via Genova 10.
. l L ii 11.
vsled koncentracije vseh oddelkov za oblačilo v velikih
skladiščih
Koza ila taa H pile, I. ii 11
Urnik prodaje: od 9 do 13 in od 15 do 19.
□ !
Id
H
n □
□
i
□ o
p!
Ustanovljena leta 1 ©05. Delniška glavnica Lit. 15.0C0.090-— popoSncma vplačana. Glavni sedež: Trst, Via S. r^lcolo 9 (Lastna palača). Pedružnid: ASSAISA, z&SA.
DAROVI
Gospod J. V. daruje L 10.— za < Šolsko društvo®.
V «Edinosti» z dne 6. dec. naj sc med darovi mesto imena Miha Gulič čita Mila Gulič.
Gospodarstvo
Banca Adriatica. Upravni svet tukajšnjega zavoda Banca Adriatica (Jadranske banke) je na svoji včerajšnji seji — po ugotovitvi, da je delniška glavnica s strani italijanske grupe popolnoma vplačana — pozval v svojo sredino poslanca Luigi Fulci-ja, predsednika trgovske zbornicc v Rimu, Alfreda Fortunati-ja, predsednika Upravnega" sveta tukajšnje tovarne Prima Pilatura Triestina di riso, in g. Giusep-pc comin, Rusconi-ja, znanega veleindustrijal-ca svile v gornji Italiji.
Upravni svet je torej sestavljen kakor sledi: Fulci on. Luigi, predsednik, Fortunati on. Al-fredo, podpredsednik, Cacopardo cav. avv. Salvatore, Diem conim, Lodovico, Feiner Leopolde, Host-Venturi cap. Giovanni, Kamena-rović Ćiro, Marković dr. Laza, Marinković Voja, Marović kap. Mate, Poggi cap. Lorenzo, Rossini comm. Alessandro, Rusconi comm. Giuseppc m Zucchi comm. Oberdan.
Novi upravni svet ima v svojem programu intenzivno podpiranje trgovine posebno z Jti-goslav-' in primerno prispevanje k gospodarskemu preporodu Trsta,
OIalšy£e vsako t r
z Jugoslavl
potom zavezsega zavoda
D
DI □
□ □ □ □ □ □ □
Jadranska B LiubUani in
In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
Oajt kredite za nakup blaga, subvencije na btego. Inkasl efektov in računov. Informacije. Kupuje En predaja dinarje in druge valute. Jamstvena pfaras i« druge operacije po najugodnejših pogojih.
Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje dogovoru.
! C
I
i p
iD
O □
□ □
u □
□ □ □ □ □ □
o
□
□ □
□ □□□□ O □□□□□□□□□□ □ □ DPPPO □ □ D P □□□□□ □□□□□□□□□□□□□
PODLISiEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
(52)
Ker se bliža 26. januar, raste tudi zanimanje za našo celico. Vsaka izmed znank hoče vedeti na izprehodu, kako je z gospo von Wessely, kaj pravi, ali je nervozna itd. Madžarka je izborna reporterka m pripoveduje vsaki, katera hpče slišati, kako baronica vse noči pre-
Slače in prekleči na kolenih. — Baronica m ladžarka sta sklenili, da sc hočeta pred razpravo postiti, kar jima odsvetujem.
«Tukaj, kjer jedva živite ob jetniški hrani, smatram post za greh, ker oslabite se boij in si zakrivite lahko kritično zdravstveno stanje*. «Ali ne priznavate postov?* < Priznavam, a samo, čc se odrekate užitkom, ne priznavam pa posta, ki je na škodo organizmu. Odfecita se nečemu drugemu, ako smatrata, da bo zaslužno, na primer kartam.* Baronica vztraja pri svojem sklepu, da se bo devet dni postila. Puščam jo pri miru in radovedna sem, kako se bo postila, ki je vso dobo mnogo jedla in je rada dobro jedla.
Dne 10. januarja me aovejo ob 6. uri zvečer v urad. Auditor stoji v plašču in je sam. Au-{ditor mi pravi:
I «Pisali ste mi pismo, k! sem ga prejel šele
danes. Verjamete, Žele danes, pred trenotkom. Na vaša vprašanja vam lahko odgovorim. Prvič: Vaš oče je bil pred božičem odpuščen. Na sveti večer jc bil že doma. Drugič: Kdaj boste odpuščeni vi in vaša sestra, se odloči tekom 14 dni. Nc trdim, da boste za 14 dni svobodni, toda odloči se. Tretjič: Pisem od matere ni bilo, šele danes je prišlo to-le, kar sem vam prinesel. Četrtič: Nimam vzroka, da bi vam jih pridrževal. Petič: Zaradi plače ne vem ničesar, siccr vam pa sigurno izplačajo, kar vam sedaj zadržujejo. — Ali imate šc kako željo?»
«HvaIa za to, kar ste mi rekli! Drugega nič »
In že zove stražo, da me odvede, V celico prihajam žarečega lica in z ogromno radostjo v duši. Za 14 dni se odloči! Materino pismo imam, pisano po božiču, s poročilom, kako je prišel oče domov. Priloženo je tudi pisanje otrok. Razjokala sem se sicer, toda v dušo sc mi je naselila velikanska, nepopisna radost. —-Kako lepo je ravnal auditor! V svoji uradni odmerjenosti in hladnosti je ravnal z menoj inače nego z zločinkami. Njegova opazka, da mi plačo sigurno izplačajo, mi dokazuje, da še niso prepričani o moji krivdi in šc nc vedo, ali bom vobče sojena in obsojena.
Po Madžarki, ki zahaja vsak dan k zdravniku in se sestaja tam s sostanovalkami moje sestre, pošiljam Eli vest, da se za 14 dni odloči najina usoda, a sestra že ve ...
Potrebna sem dela in Madžarki sem se po-
nudila, da ji popravim raztrgane čipke na perilu. S krasnim vzorcem se zabavam več eni. — V celico je prišel v tej dobi nekoč jetniški uradnik, da si zapiše nek baroničin datum. Šivala sem in uradnik je mrknil z očesom po meni,
«Kaj delate to?»
Nepotrebno je, da bi -mu kaj odgovorila, 5aj vidi.
«In vi imate tako perilo?* dodaja ironično.
Madžarka mu pojasnjuje, da popravljam njej. Menil jc, da vam jc morebiti paznica priskrbela ročno delo, razen tega ga je jezilo, da nisem vso dobo pozorno in spoštljivo stala pred njim.—
V nedeljo zvečer me je obiskal g. Stacli, svak g. Chmelika, kojemu je auditor dovolil-da sme v uradu 10 minut govoriti z menoj. G. Stach ima na papirju naznačeno, o čemer na merava z menoj govoriti. Pametno je to, da 1' pinut pravilno izrabi in ne pozabi ničesar Kako jc, česa si želim itd. O očetu mi pripo veduje, da je pri njih prenočeval in da mu preskrbel mesto v vlaku. Pravi mi, da mc j** dr. Korošec nameraval obiskati že pred boži' čem in da pride najbrž sedaj, Auditor posluš" pozorno, kar je umljivo, saj je dr. Korošcq važna oseba v dunajskem parlamentu. — Obe-, ta mif da mi pošlje francosko čtivo in nato o d s ha jam. V celici slišim, da kličejo Številko EIk ne sobe.