Savsko prosvetno društvo Svoboda Lesce je prejšnji teden proslavilo 50-letnico obstoja in delovanja. Poleg številnih prireditev so v avli osnovne šole v Lescah odprli razstavo o dejavnosti društva ustanovitve do danes. Razstava bo odprta še jutri. —A. Ž. — Foto: F. Perdcin Javne razprave na Gorenjskem Po vsej Gorenjski v teh dneh potekajo javne razprave v delovnih organizacijah, krajevnih in interesnih skupnostih o osnutkih zvezne in republiške ustave ter o osnutkih občinskih statutov. Med prvimi so z razpravami začeli v jeseniški in kranjski občini, v tržiški občini pa z razpravami pravkar začenjajo. V kranjski občini, kjer so se razprave o osnutkih omenjenih dokumentov začele v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pred približno desetimi dnevi, je bilo že blizu 30 razprav. Po zbranih podatkih in poročilih se je prvih 15 razprav udeležilo okrog 1100 občanov. Na občinski konferenci socialistične zveze ocenjujejo, da je za razprave precejšnje zanimanje, da so občani dokaj dobro seznanjeni z novimi določili, da pa so najpogostejša vprašanja, kako bo novi sistem deloval v praksi. Več vprašanj in mnenj je tudi o občinskem statutu, kjer so pogosti predlogi, da bi v občini poslej imeli dva in ne pet zborov. Vprašanja o tem, kakšno bo v bodoče financiranje krajevnih skupnosti, pa so postavljali domala v vseh razpravah na terenu. V radovljiški občini bodo z javnimi razpravami na terenu končali prihodnji teden. Končale so se tudi že javne razprave za politične aktive v delovnih organizacijah, za člane kolektivov pa se bodo začele prihodnji teden. Po podatkih občinskega sindikalnega sveta bo v občini do 15. oktobra še okrog 60 razprav v delovnih organizacijah. Tudi v radovljiški občini so bila doslej najpogostejša vprašanja na terenu o financiranju krajevnih skupnosti, ponekod pa so se zavzeli tudi za to, da je delavsko kontrolo treba uvesti tudi v družbenih službah. O velikem zanimanju za javne razprave poroča naš dopisnik Jošt Rolc tudi med uslužbenci občinske uprave. Sindikalna organizacija občinske skupščine je organizirala sedem javnih razprav za svoje člane. V škofjeloški občini so se javne razprave začele ta teden. Doslej so o predloženih dokumentih razpravljali v Žireh, na Sovodnju, v Gorenji vasi in Javorjah. Medtem ko je razprava o občinskih statutih zelo živa, še posebno veliko je vprašanj o odnosu občine do krajevne skupnosti in financiranju, je zelo malo pripomb na osnutek republiške in zvezne ustave. Eno od vprašanj se, kot kaže zaradi nejasnosti, nanaša na 141. člen republiške ustave, ki govori, da v delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delavci na vodilnih delovnih mestih. Občani so menili, da ni jasno, zakaj ne bi mogli biti vodilni delavci v organih upravljanja. Med razpravami o statutu občine so nekateri menili, da morajo statuti organizacij združenega dela, ki imajo svoje obrate v Poljanski dolini, določiti odstotek oziroma višino sredstev, ki jih bodo ti obrati izločali za krajevne skupnosti. Več pripomb je tudi, ker občinski statut sploh ne omenja gozdne dejavnosti in da bo nov delegatski sistem znatno dražji od sedanjega. Zato občane zanima, kdo bo kril dodatne stroške. V okviru javnih razprav v tržiški občini se bo danes v Pod-ljubelju začel enodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL, predsednike krajevnih skupnosti, sekretarje osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK ter za člane izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Razpravo bo vodil član republiške konference SZDL Savin Jogan. Na seminarju bodo skušali ugotoviti, kakšno mesto in naloge imajo komunalne skupnosti (občina, krajevna skupnost) v novih ustavah. Člani občinske statutarne komisije pa bodo pojasnili izhodišča za sestavo delovnega osnutka statuta občine. Pogovarjali pa se bodo tudi o statutih krajevnih skupnosti, delu in problemih krajevnih organizacij SZDL, krajevnih skupnosti in o organizaciji javnih razprav na terenu. Posebej se bodo dogovorili tudi za evidentiranje možnih kandidatov za delegate različnih organov v krajevni skupnosti, občini, republiki in zvezi. A.Ž., L. B., J. K. Danes in jutri ne bo omejitve Na Energetskem centru v Kranju so nam včeraj povedali, da danes in jutri za široko potrošnjo in pogodbene odjemalce (industrija) ne bo omejitve pri preskrbi z električno energijo. Položaj se je izboljšal, in to največ zaradi uvoza električne energije iz sosednjih republik. Kljub temu še vedno velja poziv k varčnosti z električno energijo. V ponedeljek bodo spet nastopile redukcije. Široka potrošnja za 10 odstotkov, prav toliko pa tudi pogodbeni odjemalci, ki so morali v preteklih dneh reducirati 15 odstotkov. -jk- Naročnik: Leto XXVI. Številka 73 jill?n.°vitelji: obč. konference SZDL in lmce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kran* £ ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk -» rv!i urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar _ gUsilo socialistične zveze de lovnega ljudstva Kranj, sobota, 22. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik-Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko VI. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 12. do 21. oktobra 1973 Orehek Nova štirirazredna šola je kot podružnica šole Lucijan Seljak septembra začela delovati tudi na Orehku. V štirih učilnicah ima pouk 120 učencev, imajo pa tudi en oddelek podaljšanega bivanja in pa dva oddelka predšolskega varstva. Na šoli poučujejo štirje učitelji, vodja šole in vrtca je» Marija Miklova. Vrtec ima dve vzgojiteljici, varuhinjo in tehniško osebje, v varstvu pa je 50 otrok. Šola ima tudi večnamenski prostor s pionirskim kotičkom in knjižnico ter kuhinjo z jedilnico, kjer pripravljajo malice in kosila za predšolske in pa za oddelek podaljšanega bivanja. Na šoli ima ^voje prostore tudi krajevna organizacija na Orehku. Za opremo je poskrbljeno tako kot na vseh ostalih šolah, za učila in delno tudi za opremo pa je poskrbela TIS, denar za nakup igrač v obeh vrtcih novih podružničnih šol pa je prispevala 1,5 milijona starih din tovarna Sava. Šola ima enoizmenski pouk, vendar pa kot pravijo na matični šoli, drugo leto pri tem ne bo ostalo. Šola na Orehku je predvidena za dograditev v popolno osemletko, zato je ob šoli rezerviran prostor. Pot od glavne ceste do šole tudi še ni asfaltirana. Tako kot na vseh letos novih šolah je tudi na tej stanovanje za vodjo šole. Nadaljevanje na 12. str. Predstavljamo nove šole 8ki V°yi™ šolskim letom je v kranj-no\/°u sedlo v nove šolske klopi v otr k sod°bnih šolah več kot 500 Cn •..0b otvoritvi petih novih šol v Srno • in ene v škofjeloški datl-Sl0er že Pisali, podrobnejših ponj,*^ 0 teh objektih pa bralcem še lU5rno posredovali. Trboje ra^eJ?e?Tlbra Je stekel pouk v štiri-nicni PVna novo zgrajeni podruž-v ivk ■ osnovne šole Stane Žagar okoH prej so učenci hodili v HiCo h ^ staro stavbo z eno učil-drutri ga učilnica pa je bila spet v dvoodn fxVbi- Nova sodobna šola je dveh i-a' Pouk pa se odvija v ŽtiriL učilnicah. Kot večina novih iah v x ih So1' ima šola v Trbo_ s šp ®^uamenski prostor, opremljen Ujen *mi rekviziti in tako name-§ola drugim tudi telesni vzgoji, in a še kabinet z učili, pisarno dva nxHh!nj° z jedilnico. Na šoli sta ter o? , Ja» i" sicer Breda Rovšek vodi« 5 i ° lukovica, ki je tudi cev i t? K pouku Prihaja 36 učen-lz Trboj in Moš. Pred kratkim je steklo delo tudi v vzgojno-varstveni ustanovi, ki je priključena šoli. V vrtcu je prostora za okoli 18 otrok pod varstvom strokovne vzgojiteljice Maje Nosan in varuhinje Maje Vrbice. Vrtec ima tudi garsonjero za vzgojiteljico. Tako oprema šole kot vrtca je sodobna in funkcionalna, šola ima vsa učna sredstva, ki so potrebna za pouk na tej stopnji, pa tudi vrtec je odlično opremljen. Okolica šole je urejena, igrišča sicer še ni, prostor zanj pa je pripravljen. Kokrica Osnovna šola na Kokrici je podružnica matične šole France Prešeren. V novo štirirazrednO sodobno šolo prihaja 193 učencev s Kokrice, Mlake, Srakovelj in Bobovka. Pouk v šestih učilnicah poteka v dveh izmenah, šola pa ima tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. K šoli je priključen tudi vrtec za 40 predšolskih otrok. Šola ima seveda še večnamenski prostor, kjer se med dru gin? odvija tudi pouk telesne vzgoje, pionirski kotiček, kuhinjo z jedilnico in pa prostore za upravo šole. Oprema je nova in sodobna, učila za podružnično šolo je delno prispevala matična šola, nekaj so jih kupili s sredstvi TIS, za opremo šole in vrtca pa je 5 milijonov starih din prispeval tudi pokrovitelj šole tovarna IBI Kranj. Ob šoli je pripravljen prostor za ureditev igrišč, pa tudi rezerviran prostor za dograditev šole v popolno osemletno šolo. Na šoli poučuje osem učiteljev, vodja šole pa je Mira Zrimškova. V vrtcu sta dve vzgojiteljici, varuška in pa tehnično osebje. Poseben problem pred otvoritvijo nove šole in še sedaj so stanovanja za učitelje. Naklo Štirirazredna osnovna šola v Naklem je druga letos nova podružnična šola matične Prešernove šole. V sedmih učilnicah je prostora za 150 učencev, pouk pa je enoizmenski. V kratkem bosta odprta tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. Pouk naj bi sicer bil enoizmenski, vendar pa se ne more izvajati, ker učna mesta niso polno zasedena. Problem je torej podoben kot na šoli na Kokrici. Vendar se tam učiteljska družina stiska v eni sobici, v Naklem pa je učiteljsko mesto enostavno, ker ni bilo stanovanja, ostalo prazno in problem rešujejo z nadomeščanjem in nadurnim delom. Na šoli uči šest učiteljev, vodja šole pia je Bogomila Gselmanova. Oprema šole je enaka kot na Kokrici, v šolo pa hodijo otroci iz Naklega, Strahinja, Pivke, Police in Cegelnice. Okolica šole je rezervirana za morebitno dograditev in za igrišča. Vrtca v šoli ni, ker je za preureditev v vrtec namenjena stara šolska stavba. del(/i(l — Učenki na sliki sta čakali na avtobus. In da ne bi bili ' sf(t se kar na travniku lotili domače naloge. — Foto: F. Perdan Različni oceni Sprejemanje sklepov o nadaljnji akciji sindikatov za stabilizacijo gospodarstva je predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije preložilo na eno prihodnjih sej, ker je prišlo do razhajanj v ocenah sekretarja ZSJ Marjana Rožiča in predsednika sindikatov Bosne in Hercegovine Djure Vekiča. Obsodba ob barbarstvu na Robežu Zvezna konferenca socialistične zveze najostreje obsoja najnovejše barbarstvo fašističnih elementov, ki so porušili spomenik partizanom v Robežu. Naša javnost pričakuje od naprednih sil Avstrije, da se bodo uprli takšnim akcijam, od pristojnih oblasti pa, da bodo sprejele najodloč-nejše ukrepe proti storilcem in pobudnikom takšnih zločinskih dejanj ter preprečile početje, ki žali čustva borcev proti fašizmu in škodi razvoju dobrih sosedskih odnosov. Novi rektor Na 19. redni letni univerzitetni skupščini so za novega rektorja ljubljanske univerze izvolili dosedanjega prorektorja, akademika dr. Janeza Milčinskega, rednega profesorja na medicinski fakulteti. Profesorju dr. Mirjanu Grudnu, dosedanjemu rektorju, je potekel mandat. Razširjena šola Na širših osnovah je spet začela delo enoletna srednja politična šola pri CK ZKS. To je drugo šolsko leto na tej Šoli, v kateri se usposabljajo delavci komunisti. Letos bodo oddelki šole tudi v Celju, Novem mestu, Kopru in v Mariboru. Obletnica bitke Danes bo v Jablanici na Neretvi velika proslava ob 30. obletnici bitke za ranjence in legendarnega prehoda \ čez preostanek porušenega mostu v Jablanici in 30. obletnica ustanovitve 29. hercegovske udarne divizije. Ustavljena prodaja Velenjski rudarji bodo poleg rednega z dodatnim delom ob sobotah in nedeljah zagotovili potrebni premog za termoelektrarno Šoštanj. Razen tega pa je do nadaljnjega ustavljena prodaja velenjskega premoga za široko potrošnjo. Kot kaže bo prodaja za široko potrošnjo ustavljena najdlje do 15. oktobra. Težave z jabolki V občini Bosilegrad, znanem sadjarskem kraju, so jabolka letos zelo dobro obrodila. Računajo z več kot 200 vagoni tržnih presežkov prvovrstnih jabolk. Vendar se bojijo, da bodo sadeži ostali v sadovnjakih ali pa da jih bodo sadjarji porabili za kuhanje žganja in za krmljenje živine. Nabavna podjetja iz večjih mest zaradi slabih cest namreč niso zainteresirana za odkup. Jasnejše formulacije Predsednik zvezne koordinacijske komisije za pripravo ustave Edvard Kardelj je govoril na skupni seji predsedstev ZZB NOV in ZRVS Jugoslavije. Kot upravičene je označil pripombe, da besedilo ustave za delovne ljudi ni dovolj razumljivo. Zato bo posebna delovna skupina pravnikov pripravila jasnejše formulacije; seveda takšne, ki ne bodo krnile bistva dokumenta. Dražji aparati za gospodinjstvo V kratkem lahko pričakujemo 6- do 25-odstotno podražitev drobnih aparatov za gospodinjstvo. Sporazum o tem so podpisali proizvajalci in predstavniki trgovine. 9 ^jT^t 1f J% ^BJ^ Sobotq, 22, s P™1710 jih opozorila na dolžnosti °°rnika, kamor sodi (tudi) udeležba na sejah ^ skupščine ftja so%ra pomembna vpraša-42. " D"a uvrščena v dnevni red ^Uni?Upne seje obeh zborov C;?®, občine Tržič, ki jo je U8ednik inž. Vili Logar skli- cal za torek, 18. septembra, ob 17. uri popoldne. Odborniki bi morali oceniti letošnje polletno gospodarjenje v občini, pritekanje denarja v občinski proračun, V Za konec pogovor s sindikalnimi delavci I14. septembra, se je v Kranju končal ^Vftevni seminar za urednike tovarniških glasil Ob tem odgovoru se je razvila razprava, ki je prešla tudi na vprašanje povišanja stanarin in zakaj jih sindikati podpirajo, ter od tu na splošne podražitve. »Menim,« je dejal eden od udeležencev, »da sindikati ne bi smeli podpirati nobenega povišanja cen, dokler družba ni sposobna zagotoviti vsakemu vsaj minimalnega standarda;« Odgovorila je Ivanka Vrhovčak. Dejala je, da se sindikati zavedajo, da so soodgovorni za podražitve. Vsak delovni človek pa naj se zaveda, da je član sindikata ter enkrat nastopa kot proizvajalec in drugič kot potrošnik. Kot potrošnik je proti vsaki podražitvi, kot delavec pa želi skladno z drugimi tudi sebi zagotoviti večji kos kruha, večkrat tudi na račun dražje prodaje izdelkov. Rešitev zato ne bomo mogli iskati v deklaracijah proti višjim cenam, temveč bomo stabilnost cen lahko dosegli le, če bomo delali boljše in več ter s čim manjšimi stroški. Glede stanarin pa je dejala, da se sindikati zavzemajo za stanarine, ki bi pokrile vsaj stroške za vzdrževanje stanovanj. Za delavce z nižjimi osebnimi dohodki pa so pripravljene olajšave. V Slovenijij je kljub temu, da veliko govorimo o ukinjanju nočnega dela, samo v tekstilni industriji zaposlenih 18.000 žensk, ki delajo v treh izmenah. Med njimi so podjetja, ki za zdaj nimajo možnosti za sanacijo in prehod na tako organizacijo proizvodnje, ki bi dovoljevala delo le v dveh izmenah. Kakšni ukrepi so predvideni za hitrejše opuščanje nočnega dela? Sindikati in delovne organizacije v tekstilni industriji so sprejeli akcijski program, da se do 1976. leta nočno delo za ženske popolnoma ukine. Ker pa nov način dela zahteva velike spremembe v proizvodnji, sindikati predlagajo, da naj bodo sredstva, ki jih bodo podjetja porabila za rekonstrukcijo, za odpiranje novih obratov, novo tehnologijo in podobne ukrepe za odpravo nočnega dela, neobdavčena. V akcijskem programu je tudi zapisano, da morajo delavski sveti redno spremljati potek priprav in tudi poiskati vzroke, če dela ne bodo potekala po programu. Eden od načinov, s katerim bi prisilili delovne organizacije, da spoštujejo sklep o ukinitvi nočnega dela, je tudi tako visoko vrednotenje dela v nočnih urah, da bo postalo za delovne organizacije predrago. Zato bo bolj smotrno vlagati denar za izboljšanje proizvodnje. V nadaljevanju so predstavniki republiškega sindikalnega sveta odgovarjali še na vprašanja o nadurnem delu, beneficirani dobi za rudarje in livarje ter nekaterih problemih tovarniških glasil. L.Bogataj zazidalni načrt za Bistrico ter stopnjo, do katere bo morala skupščina zaradi predpisov od-škrtniti dotacije samoupravnim interesnim in družbenopolitičnim skupnostim. Na dnevnem redu, obsegal je 9 točk, je bila tudi razprava in sklepanje o odloku o najvišjih stanarinah, sklepanje o odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev šol in vrtcev v občini itd. Ko so začeli predsednik, podpredsednika in sodelavci nekaj minut po 17. uri preverjati sklepčnost, so na žalost ugotovili, da že prva seja po skoraj dvomesečnem »odborniškem oddihu« ni sklepčna! Občinski zbor je za silo dosegel sklepčnost. Od 28 odbornikov ji je bilo na seji 17, zbor delovnih skupnosti pa je popolnoma zatajil. Le 12 od 28 odbornikov se je zavedalo od občanov naložene dolžnosti in — zaupanja! Drugi pa so zaradi bolj ali manj upravičenih ter neupravičenih razlogov ostali doma ter spravili skupščino v neugoden položaj. Nesklepčnost zbora delovnih skupnosti v torek ni prvič onemogočila delo skupščine. Enkrat se je to že zgodilo. Skupščina jih je opozorila na odbor-niško odgovornost ter sestavila pregled udeležbe na sejah. Na naslednjih sejah je bila udeležba boljša, v torek pa se je spet zataknilo ... Da bi torkovo sejo vseeno začeli in nadaljevali ob potrebni minimalni sklepčnosti, manjkali so trije odborniki zbora delovnih skupnosti, so jih začeli iskati po domovih in službah. Ko so med drugim potrkali na vrata stanovanja enega od odsotnih odbornikov in vprašali ženo, kje je mož, je le-ta menda začudeno odvrnila: saj mi je rekel, da gre na sejo, ga ni na občini? Ker je bilo iskanje odbornikov brezuspešno, je moral predsednik skupščine nekaj minut pred šesto uro sejo odpovedati in jo prestaviti na torek, 25. septembra, v upanju, da bo udeležba boljša! Vsem neodgovornim odbornikom bodo poslali ostro pismo in jih opozorili na dolžnost in nalogo, ki so jo prevzeli pred volivci. Pisec teh vrstic, ki upa, da bosta sestavek in pismo skupščine odbornikom prispevala k večji resnosti in odgovornosti le-teh, pa se sprašuje: so krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti ter delovne organizacije kdaj razpravljale o ravnanju dela in odgovornosti odbornikov, ki so jih izvolili...? J. Košnjek Teden boja proti TBC Komisija za zdravstveno prosveto in vzgojo, ki je bila ustanovljena pri Občinskem odboru RK v Radovljici, se je v petek, 21. septembra, sestala na prvi seji. Sprejela je akcijski program. Letošnja osrednja naloga aktivistov in organizacij RK bo čim bolj seznaniti občane z zaščitnimi-ukrepi proti koleri in z značilnostmi te nevarne bolezni. V vseh osnovnih šolah in po krajevnih organizacijah RK bodo pripravili predavanja. ' Dogovorili so se tudi o bližnji akciji v tednu boja proti TBC, ki bo od 24/do ;J0. septembrai * JR Na podlagi Pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kranj, razpisuje iniciativni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj po sklepu seje z dne 14. septembra 1973 razpis za dodelitev posojil za nakup stanovanj v blokih I. NAMEN POSOJIL 1. Posojila se dajo za nakup stanovanj v blokih, ki se gradijo na območju občine Kranj (na Planini) in bodo vseljiva najkasneje do 30. 6. 1974. 2. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri podružnici LB Kranj — PE Kranj v letu 1973, in sicer do skupne višine 24.000.000 dinarjev. 3. Razpisa se morejo udeležiti organizacije združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali Odloku Skupščine občine Kranj, kot tudi delavci teh organizacij. Organizacije združenega dela se morejo udeležiti natečaja posamič ali več organizacij skupaj. 4. Razpisa se morejo udeležiti le delavci, katerim njih delovne organizacije dajo soglasje za odobritev posojila. 5. Prosilci posojil morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. II. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Zahtevke za posojila bo zbirala LB — Podružnica Kranj — PE Kranj neposredno od prosilcev ali posredno prek pristojnih služb organizacij združenega dela na predpisanih obrazcih najkasneje do 30. oktobra 1973. 2. Znesek posameznega posojila more biti pri organizacijah združenega dela do 100 %, pri delavcih pa do 60 % predračunske vrednosti stanovanj, ki jih kupujejo. 3. Za isto stanovanje more najeti posojilo tudi več družinskih članov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru zbir posojil ne more presegati 60 % kupnine. 4. Delavci morajo sodelovati pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi najmanj v višini 20 % kupnine. Posojila iz sredstev delovnih organizacij se ne smatrajo za lastna sredstva. 5. Obrestna mera za posojila je 2 %. Najdaljša odplačilna doba sme biti 20 let. 6. Posojila morejo dobiti le kreditno sposobni posojilojemalci. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 1. Višina zaprošenega posojila ne sme presegati 4-kratnega zneska, ki ga je vplačala organizacija združenega dela v času od 1. 1. do 30. 6. 1973 na račun združenih sredstev v banki. 2. Odplačilna doba za najeto posojilo se izračuna tako, da se uporabi najmanj polovica sredstev od 1 % stanovanjskega prispevka formiranega v času od 1. 1. do 30. 6. tega leta za plačilo ene polletne anuitete. 3. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti udeleženci natečaja, ki ponudijo višjo lastno udeležbo. IV. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA DELAVCE Posojilojemalci morejo dobiti posojilo le, če se zavežejo: 1. — da bodo posojilo odplačali najkasneje tako, da bodo za odplačilo mesečnih obrokov uporabili del povprečnega mesečnega osebnega dohodka če znaša 2.500 din 20 % od 2.500 do 3.500 din 25 % nad 3.500 din 30 % 2. — da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za odplačilo posojila na osnovi takratnega osebnega dohodka, nato pa bodo prilagajali odplačevanje na enak način vsaki nadaljnji dve leti. 3. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti udeleženci natečaja, ki ponudijo višjo lastno udeležbo. V. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojila (na predpisanih obrazcih) predložiti: — organizacije združenega dela: Sklep organa upravljanja o najetju posojila in pogodbo o predvidenem nakupu stanovanj. — delavci: pogodbo o predvidenem nakupu stanovanja, potrdilo delovne organizacije o višini povprečnega osebnega dohodka v prvem polletju tega leta in administrativno prepoved za odstopno izjavo v dveh izvodih. Iniciativni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Komite ocenil položaj v občini Na ponedeljkovi izredni seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so ocenili politični in gospodarski položaj v tržiški občini. Sprejeta ocena pravi, da je družbenopolitično delovanje organizacij v občini učinkovito, ker temelji na sodelovanju Kilometrine in potni stroški Te dni je minilo leto, odkar sta izvršni biro predsedstva CK ZKJ in tovariš Tito naslovila pismo na vse delovne ljudi in opozorila na razne slabosti v riaši družbi ter naloge delovnih ljudi, posebej še komunistov, pri odpravljanju teh napak oz. deformacij. Na podlagi tega pisma je občinska skupščina Kamnik sprejela priporočilo, naj vse delovne in druge organizacije na vsake tri mesece javno seznanijo vse zaposlene z višino osebnih dohodkov, z izplačanimi kilometrinami, s potnimi stroški in z dnevnicami. Na ta način bi omogočili vpliv delovnih ljudi, da se preprečijo velike neupravičene razlike v osebnih dohodkih ali prevelikih potnih stroških in dnevnic, ki so bile za nekatere vir bogatenja. Na torkovi seji občinske skupščine je občinska uprava predložila tovrstni pregled za vse občinske uslužbence, vključno za predsednika občine. Odborniki so menili, da pri delitvi osebnega dohodka na občini, kakor tudi pri kilometrinah, potnih stroških in dnevnicah ni bilo nepravilnosti. v «1. V. med družbenopolitičnimi organizacijami. Največje težave predstavlja kadrovanje za nekatere pomembnejše družbenopolitične funkcije v občini. Na ponedeljkovi izredni seji komiteja je bila izredno ugodno ocenjena stanovanjska politika v občini, katere glavni usmerjevalec je solidarnostni stanovanjski sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti pa se bo položaj že izboljšal. Napovedi, da bodo prihodnje leto rešeni vsi največji stanovanjski problemi v občini, so povsem utemeljene. Ocena položaja v tržiški občini obravnava tudi potek javnih razprav o zvezni in republiški ustavi, o statutu občine ter statutu krajevnih skupnosti. Komite meni, da je Tržič na tem področju v določenem zaostanku. Statut občine se sicer pripravlja in je delovni predosnutek trenutno v obravnavi. Manjšim zakasnitvam pa smo priča tudi pri uveljavljanju ustavnih dopolnil po delovnih • organizacijah. Predvsem manjše delovne organizacije odlašajo z uresničevanjem te naloge. Ko je komite razpravljal o gospodarskem položaju tržiške občine, je menil, da posebni stabilizacijski ukrepi niso bili potrebni in da tržiškega gospodarstva niso pretresale krajše ali daljše krize. Gospodarski rezultati kažejo tudi primerno stopnjo likvidnosti. -jk »ii* 3 €f T" if im ^^^ Sobota, 22.septembra 19 73 Šiftar se Je v Kranju sklenil šegi asil Vsebi"i in obliki tovarniških ^stja.,1111 oblikovanju posameznih tov • 0b zaključku so ured-*arja ^ *JrVlšklh listov, ki so se semi-^sta -i PriPravili pogovor s ^atovM rePubliškega sveta sin* °dgoVn»- , a njihova vprašanja so ne Kut : Ivanka Vrhovčak, Sta- p^Kovec in Rihard Žnidar. gutali* VPrašanje je postavil Štefan je c CZP Pomurski tisk. Vpra-sar«„e so imeli družbeni dog ovori hodk -ravru sporazumi o delitvi iCir»ek k !n osebnih dohodkov tak smo ga pričakovali in kaj ^ebnih!inrlze dejansko izplačanih P ,niSo a°bodk°v- Znano je namreč, j i2Pla^r ■ ke delovne organizacije, Sovot osebne dohodke prek °Zir°ma nih meja- So za uskladitev ^trebni x sPoštovanje sporazumov h ^koh^L- novi ukrepi? J^abi&ti trdijo, da je vzrok rak^odn- pri nas neusklajena 1 dok Pa nt ',n potrošnja. Večjo po-I IMkl prekuJejo tudi višji osebni zaradi usklajevanja I Je ln porabe pa smo v zad- kih lULZaš'i v padanje višine i^!jenjsrebnih dohodkov in s tem ci?Priz J"aVni'- Zato ni težko raz" lit ^a evanj delovnih organiza-p Hrati pP°Večajo osebne dohodke. W sPrem®! P°javljajo tudi zahteve da Vr»ih določil v samo- vs g ®P°razumih. To pomeni, draJ delv?am°uPravnimi sporazumi H>dkov ? Zavrli rast osebnih h kPotro§nn- S tem omejili narašča-^a trajnejše uspehe s* M ve* narediti tudi na Z ?0lj 'tike cen, obdavčenja in ?vodnje ati za hitreJšo rast CJa doh ji sindikatov do obdav-H^fjev kov nad osnovo 25.000 smot£°- Menil da bi bil° sj>v. Pomaknili na 40.000 di-V ° le?tvico Pa bi ostre-išo Progre- s^e^f^ z drugimi republi-vžH^v^itve odgovor, naš sistem s>tichevanih upošteva število je ^tov clanov in je po mnenju V^va Pravičnejši. Četudi je *kor n Za odmero davka nižja. ^ik^olS Se„ne more trditi, da Vd^Ssnov; Za"imiv je predlog, eH DwJa Za davek na osebni do-^WStavlJala 120 odstotkov f|>HijiKa osebnega dohodka v ^ Rft Pa' hi ai Vsakega vzdrževanega ^ S odst X odbitni osnovi prišteli ^dikaf poprečnega dohod-Vk' ^a hi U. Pa ne podpirajo predak W ' °0davčili družinski doho-^a^130' da le-ta izvira iz Obvestilo Podjetje Elektro Kranj obvešča svoje odjemalce, ki spadajo v kategorijo široke potrošnje, da s 24. septembrom uvaja omejevanje odjema električne energije z odklopi posameznih področij v času od približno 15. do 19. ure po naslednjem vrstnem redu: Ponedeljek 24. septembra: področje Jesenic od Žirovnice do Mojstrane in Kranja z ožjo okolico — I. skupina Torek, 25. septembra: področje Medvod, Škofje Loke, področje med Kranjem in Škofjo Loko, Selške in Poljanske doline, Radovljice z okolico, Krope in Kranjske gore — II. skupina Sreda, 26. septembra: področje Tržiča z okolico, Naklega, Podnarta, Bleda, Bohinja ter področje med Kranjem, Cerkljami in Jezerskem — III. Skupina Četrtek, 27. septembra: I. skupina Petek, 28. septembra: II. skupina Ponedeljek, 1. oktobra: III. skupina To zaporedje omenjevanja se smiselno nadaljuje do preklica. V primeru, da bodo odjemalci sami dovolj zmanjšali odjem ali v primeru izboljšanja elektroenergetske situacije, se bodo izklopi časovno skrajševali ali celo opustili. Škofja Loka za družbeni dogovor »Prošenj za sprejem v socialni zavod dr. Franceta Berglja na Jesenicah je vedno več. Že lani smo morali zgraditi prizidek, v katerem je prostora za 46 postelj. S tem pa težav še nismo rešili. Tudi zato ne, ker oskrbovanci v stari zgradbi, ki je bila zgrajena prpd vojno, žive v precejšnji prostorski stiski in neugodnih razmerah. Proslava 400-letnice kmečkih uporov Krajevni odbor SZDL Ladja—Se-nica bo priredil v nedeljo, 23. septembra, ob 14. uri pred domom družbenih organizacij proslavo v počastitev 400-letnice kmečkih uporov. Najprej bodo v povorki prikazali kmečka dela, sledilo bo odkritje spominskega obeležja, katerega je izdelal kipar Peter Jovanovič, in bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor KUD »Oton Zupančič« Sora, moški pevski zbor ZB Šiška, godba na pihala iz Medvod, folklorni ansambel »Emona« ter učenci osnovne šole Preska. Proslavi bo sledila veselica, kjer bo za ples igral ansambel Cadež iz Zirov. -fr J1L# jHSi IKlfr Sobota, 22. septembra 1973 in Da bi v prihodnje zagotovili primerne pogoje bivanja svojim oskrbovancem, smo se odločili za gradnjo prizidka, v katerem bo 46 sob oziroma garsonjer. Novi del bo moderno urejen, garsonjere bodo imele balkone, kuhinjske niše, predsobe, spalnice, le manjše garsonjere bodo brez kuhinjskih niš. V novi stavbi, ki bo imela pet nadstropij, bodo imeli centralno kurjavo, dvigalo, jedilnico. Stavba bo s hodnikom povezana s staro stavbo. Ko bodo nov del zgradili, predvidevamo tudi delno preureditev stare stavbe. Majhne in večje sobe v stari stavbi, med katerimi so nekatere nefunkcionalno povezane, niso primerne za skoraj 94 delno pokretnih ali sploh nepokretnih oskrbovancev. Razen tega v stari stavbi nimamo dvigala. Nova investicija bo veljala okoli 9 milijonov dinarjev, denar pa je zagotovljen iz sklada skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s krediti skupščine Jesenice itd. Oskrbovanci prihajajo iz vseh krajev Gorenjske in zato računamo, da bodo posamezne občinske skupščine odkupile sobe za oskrbovance s svojega območja.« D. S. Tudi v Vogljah , novi metri asfalta V krajevni skupnosti Voglje, ki ima okrog 500 prebivalcev, so pred kratkim odprli 865 metrov na novo asfaltiranih krajevnih cest. Vrednost del znaša 131.068 dinarjev. Od tega so zbrali vaščani s samoprispevkom 82.550 dinarjev, kranjska občina je dala 20.000 dinarjev, ostalo pa je prispevala skupnost iz svojega proračuna. Vaščani so opravili tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. -jk O družbenem dogovoru so razpravljali tudi odborniki na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine. Strinjali so se z njim in pooblastili predsednika, da dogovor podpiše. S podpisom dogovora se bodo podpisniki obvezali, da bodo pospeševali intenzivno proizvodnjo goveje živine, prašičev in perutnine hkrati pa tudi proizvodnost osnovne črede z izboljšanjem proizvodnje krme in krmil ter izboljšanjem zdravstvene zaščite živali. Pomagali bodo pri hitrejšem uvajanju novih pasem in uvajanju novih tehnoloških postopkov pri reji, ki naj bi zmanjšali število zaposlenih oziroma bi omogočili, da isto število zaposlenih oskrbuje večje število živali. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo z ukrepi ekonomske politike v svoji pristojnosti in s samoupravnimi sporazumi med proizvodnjo, predelavo in trgovino ustvarjali takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo pospeševali rast storilnosti dela, boljše izkoriščanje zmogljivosti in hitrejše uvajanje tehnoloških dosežkov ter na ta način zagotavljali pogoje za stabilno reproduktivno sposobnost v živinoreji in ustrezni živilski industriji ter trgovini. Skrbeli bodo tudi za smotrnost vlaganj in za stimulativnost kreditnih pogojev ter zadosten obseg naložb. V okviru letošnjega programa republiške skupnosti za ceste je bil v začetku tega meseca moderniziran odsek ceste v Dovjem do mostu na Belci v jeseniški občini. Vsa dela je opravilo Cestno podjetje iz Kranja, vrednost te modernizacije pa znaša okrog 2,5 milijona dinarjev. — A. Z. Foto: F. Perdan Prizidek k domu Franca Berglja Že prihodnje leto nov dom za oskrbovance socialnega zavoda dr. Franceta Berglja na Jesenicah — 30 manjših in 16 večjih garsonjer Ob stari stavbi socialnega zavoda dr. Franceta Berglja gradi gradbeno podjetje Sava z Jesenic nov prizidek, ki ga bodo predvidoma zgradili v prihodnjem letu. O gradnji prizidka, prostorskih težavah tega zavoda smo se pogovarjali z upravnikom Francetom Mer-lakom. Odborniki škofjeloške občinske skupščine so se izrekli za sklenitev družbenega dogovora o usmerjanju in pospeševanju razvoja živinoreje Čeprav je kmetijska proizvodnja v zadnjih letih dosegla precejšen porast, še vedno ne dosega potreb po hrani. Zato in zaradi splošnega primanjkljaja mesa na našem trgu in tudi v mednarodni trgovini sta srednje- in dolgoročni program razvoja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji predvidela dinamičen porast živinoreje. Do leta 1990 naj bi slovenski kmetijci pridelali doma dovolj mleka, govejega mesa in perutnine. Tak cilj je enak ciljem vse države. Zato je Slovenija že podpisala skupni dogovor republik in pokrajin v Jugoslaviji, ki ureja razvojno politiko v družbenem in zasebnem kmetijstvu. Na podlagi tega dogovora pa naj bi sklenili družbeni dogovor o usmerjanju in pospeševanju razvoja živinoreje ter predelave in prodaje živalskih proizvodov v Sloveniji. Podpisali ga bodo: izvršni svet, Biotehnična fakulteta v Ljubljani, Gospodarska zbornica SRS, Kmetijsko poslovno združenje, Zadružna zveza Slovenije in občinske skupščine. S prizadevnim delom do mladinskega kluba V začetku ssptembra so v Kranjski gori odprli mladinski klub, ki so ga uredili mladi sami. Deset mladincev se je zavzeto lotilo dela in uspeh ni izostal. V tednu dni so prostor poleg kino dvorane skoraj v celoti obnovili in poskrbeli za okusno dekoracijo. Klub je tako postal zbirališče številnih mladih Kranj-skogorčanov. Predsednik kluba je Vitomir Modrič, eden najbolj delavnih mladincev v Kranjski gori. Pred kratkim sem ga obiskal in zaprosil za kratek klepet. Pripovedoval je o težavah pri urejanju kluba, beseda pa je tekla tudi o klubski dejavnosti, ki bo te dni v polni meri zaživela. »Mladi v Kranjski gori smo že dolgo iskali primeren prostor, kjer bi se zbirali v prostem času. Letos smo ga končno le dobili, in sicer poleg kino dvorane. Včasih so ga uporabljali člani DPD Kranjska gora za garderobo. Najprej smo prostor temeljito očistili, prepleskali stene, popravili stole in mize ter uredili električno napeljavo. V naslednjem mesecu bomo opravili še razna manjša dela in prostor bolj kom-binacijsko izpopolnili.« Kje ste dobili potrebna finančna sredstva? »Največ smo prispevali sami. Odločili smo se za akcijo zbiranja prispevkov med vsemi mladinci. Lahko rečem, da je akcija dobro uspela. Poleg tega so nekaj finančnih sredstev prispevali: krajevna skupnost, turistično društvo in občinska konferenca ZMS Jesenice.« Kako boste razvili klubsko dejavnost? »Pred kratkim smo v klubu sestavili poseben odbor, ki bo skrbel za klubsko dejavnost. Člani tega odbora so že pripravili program dela, ki je izredno pester. Prilagojen je tako, da bo vsak mladinec našel nekaj zase. Odločili smo se, da bo klub odprt vsak dan v popoldanskih urah. Sestavili smo tudi poseben pravilnik, v katerem so zajete pravice in dolžnosti obiskovalcev kluba. Mladi lahko v klubu berejo dnevno časopisje, igrajo šah in druge družabne igre ter poslušajo glasbo. Sedaj bomo ustanovili dramsko sekcijo in šahovski krožek. Mislim, da je prav za te dejavnosti največ zanimanja. Izdajali bomo tudi glasilo, ki bo obsegalo sestavke o delu in življenju v klubu. V prihodnje bomo tesneje sodelovali z vsemi mladimi v občini in s pripadniki JLA. Poleg tega imamo v načrtu politične ure, na katerih bodo predavali družbeni delavci. Izvedba tako obširnega programa zahteva precejšnja finančna sredstva. Mladi v Kranjski gori pričakujemo, da bomo v prihodnje deležni večje podpore od krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij.« Janko Rabič Podpisniki bodo razpolagali z živi-norejskim pospeševalnim skladom-Denar bodo prispevale zainteresira; ne organizacije združenega dela, K' se bodo za plačevanje zavezale s p°! sebnimi samoupravnimi sporazum1 in tudi drugi interesenti, ki bodo želeli s svojim prispevkom, pomaga1 pri urejanju razmer v kmetijstva Nekaj sredstev bo šlo tudi iz proi"8' čuna slovenske skupščine. Odborniki so menili, da škofje'0' ška občinska skupščina te naloge i?" polnjuje že vrsto let, za kar se J obvezala že z družbenim dogovorom o namenskem izločanju sredstev potrebe in razvoj zasebnega knieW stva in velja za obdobje srednjeg nega programa. Tudi kreditna P0"' tika v občini je za kmete zelo stin5^' lativna in zato je razumljivo, d zneski, ki jih posojajo kmetijsk1"' proizvajalcem, iz leta v leto naras^j jo. Samo za nadomestilo za obre8 od kreditov je bilo leta 1971. izP1?' čanih kmetom, ki so vlagali v svOh posestva, 37.000 dinarjev, lani 96.W dinarjev, letos pa že 250.000 din«* jev. V prihodnje pa pričakujejo ® hitrejšo rast. Tako naj bi občins*" skupščina leta 1975 izplačala kot n»' domestilo za obresti že 660.000 đl narjev. .oj Sredstva za realizacijo osta'a obvez iz srednjeročnega progr*® razvoja kmetijstva v občini pa razdeljena tako, da bo sklad pospeševanje kmetijstva že drug leto potreboval 913.000 dinarje* leta 1976 pa kar 1,210.000 dinarjeV' Sodelovanje tržiške mladine z mladimi iz Valjeva V četrtek, petek, soboto in v nedeljo je prijateljsko srbsko mesto Valjevo obiskala delegacija občinske konference zveze mladine Slovenije Tržič. Tržičani so na ta način vrnili obisk delegaciji Valjeva, ki je bila na obisku v Tržiču junija, ko je bil v Podljubelju V. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov. Tržiška delegacija je bila obenem gost na proslavah, ki so jih Valjevčani organizirali v počastitev 15. septembra, dneva osvoboditve mesta. Omenjeni obisk pomeni začetek organiziranega sodelovanja med mladimi Tržiča in Valjeva, ki utegne že prihodnje leto prerasti v pobratenje med mestoma Tržič in Valjevo! Med štiridnevnim obiskom Trži-čanov v Valjevu so se že dogovorili za nekatere konkretne oblike sodelovanja med občinama oziroma občinskima mladinskima organizacijama. Večja skupina valjevskih mladincev bo prišla 26., 27. in 28. oktobra na izlet na Gorenjsko. Štela bo 70 članov in se bo 27. oktobra ustavila tudi v mladinskem domu v Bohinju. Tjakaj bo prišla skupina tržiških mladink in mladincev in se z valjevskimi mladinci zbližala na delovnem in družabnem srečanju. Na obisku v Valjevu so se tudi dogovorili, da bo tržiška mladinska konferenca posredovala valjevski materiale, ki so vezani na dejavnost konference in novo organiziranost slovenske mladine. Zanjo je namreč v Valjevu veliko zanimanje. Prav tako so Valjevčani predlagali, da bi se spoprijateljili njihovi taborniki s taborniki iz tržiške občine in da bi njihova mladinska dramska skupina obiskala Tržič in se z nekaj predstavami predstavila tržiškemu občinstvu. Na kulturnem področju predvidevajo tudi izmenjavo folklornih skupin. Valjevo ima močne in kvalitetne folklorne skupine in bi bil njihov nastop v Tržiču zelo zanimiv, nastop tržiške folklorne skupine Karavanke pa bi bil tudi za Valjevčane nekaj posebnega. V okvirnem programu sodelovanja med mladimi Tržiča in Valjeva ima pomembno mesto tudi zbližanje med mladimi iz delovnih organizacij. Tržiška konferenca bo posredovala valjevski seznam mladinskih aktivov po delovnih kolektivih tržiške občine. Valjevčani namreč želijo sodelovati z mladimi iz tistih darskih panog, katere imajo J. v Valjevu. Pri razširjanju sode ^ vanja ne gre prezreti predlog^ spoprijateljevanju tržiških osnov šol s šolami iz Valjeva. «jjji In še beseda o dveh P°dr°^|i sodelovanja, za katera so se og1^ tržiški in valjevski mladinci. mladinske delovne brigade in poslovanje nezaposlenih ValjeV nov v Tržiču. . ajo Mladinske delovne akcije if1^. v Valjevu bogato tradicijo, ^ fotelji so želeli, da bi občini iz vali mladinske delovne brigad®-. ^ pa to ne bi bilo uresničljivo, & v. tržiški mladinci pridružili v .Roškim brigadam na različnih J slovanskih gradbiščih. In drugo. ^ V občini Valjevo je okrog občanov brez zaposlitve, od jeli je dobra polovica mladih, ki bi1 . sj priti do svojega kosa kruha, pa J. bo to tudi v Tržiču. Tržiška ottfj ska konferenca mladine bo .. posredovala valjevski tržiške K^ trebe po delavcih in s tem p?rn?fnov da bi se mogoče kdo od Valjevc® zaposlil v Tržiču. J. Košnji Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka razpisuje naslednja delovna mesta: 1. računovodje 2. kuharice v šolski kuhinji Pogoji: . 'pod 1.: srednja strokovna obrazba, najmanj tri ie prakse na podobnem delovn mestu, nastop dela 1. noven bra ali po dogovoru; pod 2.: kvalificirana kuhari (kuhar), praksa zaželena, n stop dela 1. oktobra ah v dogovoru. Prijave sprejemamo do septembra 1973. ^^ Kmetijsko živilski kombinat Kranj enota Agromehanika objavlja prosto delovno mesto prodajalca rezervnih delov in Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo posebn* pogoji: poklicna kmetijska šola ali šola za prodajalce. Zažele'1 praksa. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Ao' Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom " sedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sekt" KŽK Kranj, Cesta JLA 2. BO ZDAJ ZALEGLO — »Nekajkrat smo že postavili zaboj za ene„ '.Pa je vedno izginil. Zdaj smo poskusili še enkrat in namestili še Počf.f'? je Povedal vodja nasada Resje pri Podvinu. Znano »avtomobilsko Use na'l"če« na vrhu podvinske skakalnice je res že tako onesnaženo, da je odnosi}! v °kras sicer lepi okolici. Upajmo, da bo še en poskus, da bi rt/ee spravili tja, kamor sodijo, res uspel?! — A. Ž. — Foto: F. Perdan e,nekaie °munolno podjetje iz Kranja nasulo peš pot ob Škofjeloški cesti in A • no/jfre druge ceste v Stražišču. Toda namesto s peskom posutih poti so 9/ct sl na nekaterih mestih »postregli« z debelo blatno prevleko, tako da je ^ vto-ffi nernogoča. Do včeraj peš poti (na sliki) še ni nihče uredil. — lb • Perdan Kje je meja za obrtnike ? Nov obrtni zakon, ki je začel veljati 3. avgusta letos, na novo ureja področje osebnega dela z zasebnimi sredstvi v obrtni, gostinski, avtopre-vozniški in brodarski dejavnosti ter prodajo na drobno. Vse te dejavnosti so bile doslej zakonsko urejene s posebnimi predpisi. Novi obrtni zakon prinaša precej novosti tako pri pravicah občanov do opravljanja teh dejavnosti, raznih oblikah osebnega dela in združenega dela v pogodbenih organizacijah združenega dela, kakor tudi v večjih pristojnostih občine, ki na svojem področju oblikuje politiko razvoja osebnega dela v obrtnih in drugih dejavnostih. Kot obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost je po tem zakonu dovoljeno občanom opravljati vse gospodarske dejavnosti, razen: Zasebnim obrtnikom je prepovedano, da bi izdelovali zdravila, mamila in strupe, lahko pa zbirajo in predelujejo zdravilna zelišča. Ne smejo izdelovati strelnega orožja, razen športnega in lovskega. Prepovedana je izdelava eksplozivnih snovi in kemičnih sredstev za zaščito rastlin in sredstev za dezinfekcijo in deratizacijo. Občani ne morejo dobiti obrtnega dovoljenja za klanje živine in obdelavo mesa v klavnicah. Ne morejo opravljati rudarska dela, razen pridobivanja gline, kamenja, peska in gramoza. Ne morejo se ukvarjati s prevozom z zračnimi plovili, s prevozom oseb z žičnicami, razen vleke z vlečnicami. Prepovedano je zasebno tiskarstvo, razen tiskanja not in izdelkov sitotiska ter tiska, ki je potreben za izdelavo embalaže in predmetov papirne., plastične in druge galanterije. Tudi javno predvajanje filmov, dejavnost igralnic in iger na srečo ne more biti v rokah zasebnika. Tudi trgovina je lahko v rokah le družbenega sektorja, zakon pa dovoljuje zasebne trgovine za prodajo na drobno, posebno v odročnih in gorskih vaseh, kjer družbeni sektor ni zainteresiran za trgovino. Vendar mora občinska skupščina odločiti, kje bo dovolila privatne trgovine na drobno. V okviru obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti lahko opravljajo samostojni obrtniki v skladu s tem zakonom vsa storitvena in proizvodna dela, ki sodijo v obseg posamezne dejavnosti. Novost je v tem, da se občanu mora izdati obrtno dovoljenje, če izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje. Nihče več na občini ne bo mogel reči: temu bomo dali obrtno dovoljenje, onemu pa ne. Vsakemu morajo izdati, le če izpolnjuje zakonske pogoje. V novem zakonu so navedene tudi obrtne in gospodarske dejavnosti, za katere izda občinski organ dovoljenje le, če občinska skupščina ugotovi, da je za tako dejavnost dan družbeni interes. Te dejavnosti so: opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvi-gali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami; izdelava umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in storitev; dimnikarstvo; izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja; opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avto-taksiji; prodaja na drobno; gostinska dejavnost v bifeju in nočnih barih; pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. Tako se bo za te dejavnosti morala odločiti vsaka občinska skupščina v Sloveniji za svoje območje. Tako bodo v neki občini dovolili zasebniku, da dobi obrtno dovoljenje za izdelavo lovskega orožja, v drugi pa morda ne. Nekje bodo dovolili zasebniku da vodi bife ali nočni bar, drugje ne. Da rešitev ne bo lahka, smo lahko opazili na torkovi seji občinske skupščine Kamnik, kjer so odborniki po vsestranski razpravi odločili tovrstni sklep do naslednje seje. J. Vidic Je kasko zavarovanje res drago? Val motorizacije nas je zadel nekoliko kasneje kot naše zahodne sosede. Presenetljivo hiter je vzpon zlasti po letu 1960. Želja vsakega občana je imeti vsaj motorno kolo ali popularnega fiča. Poleg številnih domačih vozil nas je zajel še val turistov iz zahodne Evrope. Posledica hitrega razvoja motorizacije, za tak promet neprimerne ceste in zlasti neizkušenost voznikov so številne in hude prometne nesreče. Dnevno beremo o velikem številu človeških žrtev, še večjem številu ranjenih in o veliki gmotni škodi. Da bi ublažili vsaj težke materialne posledice, so delavci v zavarovalstvu uvideli potrebo po uvedbi primerne zavarovalne zaščite. Lastniki motornih vozil se bodo spomnili med drugim tudi popularnega kasko zavarovanja »novo za staro«. Tja do leta 1968/69 skoraj ni bilo osebnega avta, ki ne bi bil kasko zavarovan. Cena in obseg kritja tega zavarovanja je bila za takratne razmere sorazmerno^nizka. Visoka stopnja inflacije, ki se je pokazala tudi v skokovitih dvigih cen avtomobilov in rezervnih delov, ob skoraj nespremenjenih cenah zavarovanja in obsegu kritja, je zavarovalnico Savo pripeljala v nezavidljiv in brezizhoden položaj. Cene kasko zavarovanja so bile prilagojene nevarnosti oziroma škodam, ki jih prinaša današnji promet. Uvedeni so bili novi načini zavarovanja z različno soudeležbo zavarovancev. Ob sklenitvi zavarovanja zavarovanec določi, kakšen delež škode bo nosil sam. Ob večji udeležbi zavarovanca je cena oziroma premija občutno nižja. Glede na realnejšo ceno zavarovanja je v dobi prilagajanja premij škodi precej padlo število kasko zavarovanj. Posebno se je zmanjšalo zanimanje za zavarovanje starejših vozil. Vendar pa se je zanimanje občanov zaradi pestrosti raznih kombinacij tega zavarovanja spet povečalo. Kratek pregled premij nam bo pomagal, za kateri način zavarovanja se bomo odločili. Polni kasko z odbito soudeležbo po izbiri Soudeležba din din din din 4.000 3.000 2.000 1.000 delni kasko požar, eksplozija, tatvina Fiat 750 Fiat 101, princ Lada, WW 1300 Opel 1500—1700 350 549 1.003 1.402 3.085 448 746 1.364 1.904 4.180 510 850 1.561 2.165 4.762 781 1.301 2.402 3.238 7.125 V tem pregledu smo navedli premije le za nekaj najbolj razširjenih vrst osebnih avtomobilov. Zavarovalnica Sava je uvedla posebno ugodnbst za tiste zavarovance, ki v preteklem letu niso prijavili iz kasko zavarovanja nobenega škodnega primera, ki niso v zamudi s premijo, ki imajo sklenjeno polni kasko in je zavarovanje trajalo najmanj eno leto. Popust znaša 10 % od premije kasko zavarovanja. Omenimo naj še kasko in odgovornostno zavarovanje traktorjev, ki je posebno pomembno za naše kmetovalce. Veliko skrb boste odložili, če boste imeli sklenjeno kasko zavarovanje. Ze majhna napaka ali nepazljivost vam lahko povzroči veliko škodo. Upanje, da vam bo škoda vedno povrnjena iz odgovornosti nasprotnega vozila, je mnogokrat zelo varljiva. To nam dokazuje vsakodnevna praksa. Zanemariti tudi ni nezgodnega zavarovanja šoferja in sopotnikov v osebnih vozilih. Odlikuje se predvsem po nizki ceni in pestrih oblikah zavarovanja. Podrobnejše informacije lahko dobite pri naših področnih zastopnikih, v informacijski pisarni v Škofji Loki, Mestni trg 10, ali pa v Kranju na sedežu poslovne enote Zavarovalnice Sava. Zavarovalnica Sava PE Kranj V nedeljo, 23. septembra, ob 10. uri bodo radovljiški planinci odprli prenovljeni Pdgačnikov dom na Kriških podih (2052 m). Ob otvoritvi bo krajša slovesnost s kulturnim sporedom. Dostop do doma je možen iz Vrat, Trente, z Vršiča in iz Krnice. —J. Pintar — Foto: J. Balant Velika tombola v Škofji Loki Če vam je sreča naklonjena, boste lahko ugotovili v nedeljo, 23. septembra, v Škofji Loki. Smučarski klub Transturist iz Škofje Loke pripravlja ta dan na Loškem gradu veliko tombolo. Začetek prireditve je v l^fcrara® i^^OtVj^^f^s^^^^S^š^š^^^^B^^^^^-----—---------------------------------------„.,, ..,..,.,..................v...................——____________ H()(}j ohr'/>rC'V za nadaljevanje gradnje kranjske obvoznice je podjetje Merkur Kranj že začelo v Naklem pri tovorni postaji pripravljati prostor U kurivo. Vsa potrebna dela bodo opravili približno v enem mesecu, tako da se bo Kurivo preselilo v Naklo še letos. V Naklem bodo potem Premog, drva in gradbeni material na drobno. — A. Ž. — Foto: F. Perdan postavljen na 13. uro. Vstopnine ne bo, pač pa kdor hoče sodelovati, si mora preskrbeti tablice. Pred začetkom jih lahko dobi na prireditvenem prostoru, že prej pa v vseh prodajalnah tobaka in gostiščih v Škofji Loki. Dobitki so zares mikavni. 22 tombol v vrednosti nad 10 milijonov starih dinarjev ter 400 raznih drugih dobitkov. Naj omenimo samo prvega, to je osebni avto VW 1200. Smučarski klub Transturist si na začetku nove zimske sezone tako želi pridobiti sredstva, ki jih bo namenil za vzgojo smučarskega naraščaja in vzgojiteljskega kadra. Prireditev bodo člani kluba pripravili sami s prostovoljnim delom. Na pomoč pa so jim priskočili občinska skupščina Škofja Loka in delovne organizacije, ki so namenile mnoge dobitke. S tem bodo tako pripomogli k razvoju smučarskega športa v občini. Naj navedemo nekatere: Transturist in LTH iz Škofje Loke, Lesnina in Slovenijales iz Ljubljane, Sava in Creina iz Kranja, Alples Železniki, Elan Begunje, Avto-moto društvo iz Škofje Loke ter Alpina Ziri. Tudi umetniki s škofjeloškega področja so prispevali svoj delež. Njihovi izdelki — slike so uvrščeni med številne dobitke. Marija Volfjak izbrali smo družinski pomenki Kava s peno Kava v prahu (instant) bo imela veliko pene, če pri pripravljanju postopamo takole: kavo zmešamo s sladkorjem, nanjo pa vlijemo malo mrzle vode in mešamo toliko časa, dokler masa skoraj popolnoma ne pobeli. Nato dolijemo vrelo vodo in takoj ponudimo. Karirasta krila so zelo priljubljena. Iz kvalitetnega diolena, vseh barv in velikosti jih imajo v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. Cena: 95 din za vas 6 CLAS Sobota, 22. septembra 1973 Duševno nerazviti otroci Nemalokdaj starši opažajo, da se njihov otrok ne razvija tako kot bi bilo treba. Ugotavljajo, da so njegove duševne sposobnosti nižje kot pri ostalih otrocih njegove starosti. Manj inteligenten in brihten je, kot pravijo. Kaj je sploh inteligentnost? To je sestavljena in globalna sposobnost posameznika, da smotrno ravna, razumno misli -in je učinkovit v svojem okolju. Vzroki inteligentnih motenj so lahko v duševni nerazvitosti zaradi prirojenih. ali drugih organskih vzrokov (bolezni, porodne poškodbe itd.), ter duševne zaostalosti, ki lahko nastopi zaradi neustreznih in nezadostnih socialnih, vzgojnih in kulturnih pogojev, v katerih so otroci do-raščali. Tak otrok se ni sposoben znajti v življenju in reševati običajne življenjske probleme. Težje zadovoljuje zahteve in prej odpove v najrazličnejših življenjskih situacijah. S tem postane prej in močneje vpad-ljiv, ker marsičesa ne naredi, nezainteresiran je, neroden in neubogljiv, ne zna se igrati z vrstniki in pride prej v spore, je svojeglav, se ne zna podrejati v skupni igri, v šoli je pasiven, ne sledi pouku itd. Odrasli se obenj spotikajo, nanj neprijazno reagirajo. S tem postane otrok^obČutljiv in opazi svojo različnost, in to je zanj vedno neugodno in nevarno. Pride do vedenjskih težav. Njihova stopnja prizadetosti je lahko različna. Blažje duševno prizadeti otroci se le s težavo naučijo brati in pisati ter računati, šolajo pa se v posebnih šolah z olajšanim in prilagojenim programom. Pri delu potrebujejo nadzor in posebej prirejene delavnice. Srednje duševno nerazviti otroci so nesposobni za samostojno življenje. Nauče se enostavnega govora, lahko jih naučimo, da se izogibajo raznim nevarnostim (ognja), prav tako jih lahko navadimo na čistočo. Težje duševno nerazviti ne dosežejo duševne starosti normalno razvitega triletnega otroka. Navadno se ne naučijo sami oblačiti, niti ne znajo obvladati svojih telesnih funkcij kot so izločanje blata in vode. Odzivajo se sicer na svoje ime, vendar znajo le redki nekaj besed. Janez Rojšek, dipl. psiholog Almirina modna revija Novinarji na nedavni modni reviji Almire v hotelu Golf na Bledu niso mogli najti dovolj pohvalnih besed, s katerimi bi se dali opisati modeli in so s tem nedvomno delili mnenje poslovnih partnerjev iz vse Jugoslavije, za katere je bila revija tudi pripravljena. Okoli sto modelov, v katerih so se sprehodili manekeni pred bodočimi kupci Almirinih izdelkov in pred očesom novinarjev, je bila verjetno najlepša revija Almirine dosedanje ustvarjalnosti. Veliko zaslug pri tem ima nedvomno tudi opremljenost tovarne, brez katere bi zamisli modnih oblikovalk Vesne Gaberšček in Maruše Černilec ostale neuresničene. Tako pa sta se zmogljivost Izredno lep okras stanovanju je lahko lesen svečnik. V Murkinem ELGU v Lescah imajo lepo oblikovane in živo obarvane: rdeče, oranžne, bele. I)obe se pa tudi v naravni barvi. Cena: od 49,60 do 58 din Po tweedu, ki bo letošnjo zimo moderen za plašče, krila in kostime, se zgledujejo tudi pletenine. Bogato izbiro čiste runske volne za tweed vzorce imajo v Elitini VOLNI v Kranju. l Cena: 12,20 din za klobčič Večerna obleka iz sintetičnega fri-zeja, prepletena z lureks nitjo in v diskretnem žakard vzorcu. In kakšna je Almirina pletena moda? Elegantna, rafinirana, umirjena pri dnevnih oblačilih, igriva z barvami in vzorci pri športnih in razkošna za večerne ure. Veliko je volne, mešanica bombaža s sinteti-ko, mešanica sintetike in svile, mešanica alpake in volne, šetlanda, grobega bukleja in lureks niti za večerne modele. Med športnimi modeli so bile lepe debele jope iz čiste volne s črtastim in kockastim vzorcem dopolnjene z ročnim vezenjem. Ti modeli so iz redne kolekcije. Za med pa se bodo prodajali kompleti daljših jopic iz grobega bukleja v umirjenih rjastih in sivo-belih barvah, dopolnjenih s plisiranimi ali zvončastimi krili ali hlačami iz volnenega džersija. Za modo navdušenim so se svetile oči ob pogledu na komplete s krili ali hlačami v letos zelo aktualnem žakard vzorcu umirjenih barv kot so bordo rdeča ali smrečno zelena. Med modele, ki niso spadali v redno kolekcijo, naj omenimo še modele oblek z daljšimi jopicami v naravni barvi volne s hudo modnimi krznenimi dodatki. Večerni modeli iz sintetičnega frizeja z vpleteno lureks nitjo so zaključili revijo. Modeli pa seveda niso> bili le za ženski svet, tudi »on« je namreč lahko oblečen v pletenine od jutra do večera. L. M. Ko otrok že poskuša sam jesti, je prav, da ga vzamemo k mizi, da se tako počuti enakopraven član družine. Pripravne zložljive sedeže, ki se pritrdijo na rob mize, imajo na Kokrinem oddelku otroške kozmetike v GLOBUSU. Povsem športni model dolge jopice in hlač in Almirine nove kolekcije. strojev in ustvarjalnost kreatorjev zlila v res čudovite modele pletenin za pomlad in poletje 1974. Če je bila Almira pred leti bolj usmerjena v izdelovanje pletenin za športne priložnosti, pa je sedaj razširila svoj izbor na pletenine za vsako priložnost. Korak je bil vsekakor pravilen, saj postajajo pletenine vsako leto bolj iskano oblačilo, letos pa so sploh po vsesplošnih modnih zapovedih oblačilo številka ena. V Almi-ri so to dobro izkoristili; iz tovarniških delavnic so prišli modeli, ki se lahko merijo z enakimi izdelki najboljših in v modnem svetu priznanih izdelovalcev pletenin v evropskih središčih mode. ^ " 11 ——■ i »Moje sanje-lepo stanovanje« Pod gornjim geslom tovarna pohištva MEBLO iz Nove Gorice razstavlja v dneh od 15. do 26. septembra v hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani stanovanjsko pohištvo in opremo. Namen te razstave je, da potrošnikom prikažejo svoje izdelke, predvsem nove variante E sistema, hkrati pa da jih seznanijo z možnostjo opreme stanovanj z njihovim pohištvom, možnostjo nakupa, montaže in ostalih servisnih storitev. Program MEBLA je tako obsežen in raznovrsten, da ga še tako velika trgovina ne bi mogla razstaviti v celoti. Zato je ta razstava še toliko bolj pomembna, saj na njej potrošnik dobi vsestranske informacije o programih tovarne in možnostih, ki jih ti programi nudijo. l*rogram obsega omarasto in oblazinjeno pohištvo, dopolnilno pohištvo, vzmetnice, ležišča in svetila, ki se funkcionalno in oblikovno lepo vključujejo k sodobnemu pohištvu. Tako je možno s temi programi opremiti vse bivalne prostore, razen kuhinje. Značilnost pohištva in opreme MEBLA, kot smo videli na razstavi, je v tem, da kljub velikoserijski proizvodnji zadovolji čimbolj željam posameznih potrošnikov. Njihovi komponobilni (sestavljivi) programi omogočajo, da potrošnik najde »svoj jaz«, da izbere take elemente in kombinacije, kot da bi pohištvo naročil pri obrtniku. Tako se kupec izogne uniformiranosti in bojazni, da bi pri sosedu našel enak ambient, kot ga ima doma, hkrati pa ima možnost tudi naknadnega dokupovanja. Razstavo sije vredno ogledati, saj prikazuje tisto, kar že danes in kar bo jutri potreboval potrošnik. Razstava je končno tudi lep prispevek k širjenju stanovanjske kulture med našimi ljudmi, saj vzgaja potrošnika. Nenazadnje naj dodamo še to, da je tovarna MEBLO sprejela letos za kvaliteto svojih izdelkov in uslug zlato plaketo. Svečana premiera slovenskega barV' nega filma CVETJE V JESENI v kinu Center 22. septembra 1973 ob 20. uri. Film bo na sporedu od 22. do 30. septembra ™-s—ja Bronka R. iz Kranja — Prosim svetujte mi, kako naj si dam iz priloženega vzorca blaga ukrojiti kostim. Všeč mi je nagubano krilo, jopica pa naj bo kratka. Stara sem 17 let, visoka 167 cm, tehtam pa 57 kg. Marta — Krilo je zvončasto, zapenja se ob strani, sega 10 cm nad koleni in ga na prednji strani krasijo gube. Jopica je kratka, ima manjši ovratnik, zapenja pa se z gumbi v eno vrsto. Ob pasu je jopica nagubana. Rokavi so nekoliko širši v spodnjem delu in zaključeni z man-šeto. Zadnja stran jopice ima po sredini zašito gubo. _ Dihalne vaje Ce se ne ukvarjate s športoj11' potem se gotovo že dolgo ni zgod^?'-da bi pošteno vsak dan prezra*11 pljuča. V mestnem zraku je sice zračenje pljuč bolj nerodna zadeva- saj je zrak onesnažen. Na vsa plju pa dihamo, kadar pridemo v narav0: v hribe ali k morju, kjer saflj. začutimo dober zrak in takrat tu globoko dihamo. Med tednom, K nimamo časa za daljše izlete naravo, k oazam čistejšega zraka, P. poskusimo prezračiti pljuča deloma v jutranjih urah. Takoj * vstanemo, stopimo do odprtel? okna in napravimo nekaj dihal"1 vaj, ki nas bodo dokončno prebudi1 ' pospešili bomo krvni obtok 1 napolnili pljuča s kisikom. ^aj opravljamo tako, da pri vdi^ dvigamo roke nad glavo, počakaj trenutek, nato pa roke spuščaj"1 in izdihavamo zrak skozi ust Dihalne vaje naj trajajo pet minut- Kokosovi rogljiči Potrebujemo: 1,22 kg moke, ^ margarini, pol kg sladkorja, 4 °e i jajca, 40 dkg kokosove moke, pecilna praška. , Maščobo penasto u mešamo, d00.0 mo sladkor in jajca ter mešamo ta dolgo, da se sladkor raztopi, nat°-u,j dodamo obe vrsti moke in peCl . prašek. Testo naj počiva pol u J nato oblikujemo rogljiče. Pečemo P^ precej visoki vročini, rogljiče pa vroče povaljamo v sladkorni m0^1-^ Če je testo presuho, mu dodan^ malo smetane ali mleka. Količine velike, lahko pa zamesite le 0 polovice gornjih sestavin. Če Pe ^ večjo količino keksov in želim0' v bi dolgo ostali sveži, jih shranim0..,, velike pločevinaste škatle ali pa J s denemo v kozarce in zavežerno celofanom. Milena Zupančičeva kot Presečnikova Meta v filmu Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni Cena: 176,40 din Dokler otroci ne znajo brati, je v stanovanjskih hišah z veliko stanovanji prava muka pritisniti na pravi zvonec in poklicati mamo. Če je pri hiši majhen otrok, zaznamujte svoj zvonec z rdečim lakom, tako da ga bo otrok med množico zvoncev zlahka prepoznal in poklical mamo, kadar jo bo potreboval. Dolgo živeti ^ Gruziji, sovjetski republiki na V.avkazu, živi skoraj 2000 ljudi, ki so 2\več kot 100 let. Žive v gorskih Qeh in pa na obali Črnega morja. Uk^fki gerontološki center, ki se DQjarJa s starostnimi pojavi prebi-daV na tem P°dročju, ugotavlja, i/, r° najugodnejši pogoji za dolgo ljenje na višini 500 do 1500 me-''v nad morjem, kjer se mešata ™rska in morska klima. Stoletniki fo psi po vrsti — so že zgodaj začeli kan delati, praviloma tudi ne sir ■ Jedo veliko vrtnin, fižol, med, po ln mlečne izdelke ter meso, ki je ro,riQUZ^S^em običaju zelo paprici- Razstava znamk filat foz.nanju so zaprli svetovno r kvečjemu še na kako omaro... pri q°tlej, Jr J? največkrat svetila s tal. Povsod, kjer sem sedel Sedel ' /ni ponudili stol, morda otomano... pri Greti sem ^iži a blazino. Nikjer mi še niso postregli drugače kakor na 0 na kn"1-1 smo postavljali kozarce med cvetlične lončke eti m; J,ge' ko so ležale po sobi, ali na polico za radio... pri Že " ,v sobi še bilo ni. »p^Vlkrat sem ostal pozno v večer. Mal me Je vabila Greta, ko sem odhajal. »Kar r^ Se m' na v kotu ponudila: »p,.. ^reta mi reci, tu smo si vsi prijatelji...« •av.« • »•. D • »Fta • 3az - te smem klicati Florijan?« »T,d0^ Andrej!« r »Tak a pravijo?« ekeJ^ 0 so me klicali vsi... ki so me imeli včasih radi,« sem »Mp^f^j sem mislil na Vero Grigorjevo. »Rad v5Ješ mednje?« Ai Ker • *?»« s?m rekeL ~ ^im^K b^a ''' njen sem za 1 ^dla . °ni... ko je še videl nisem. h v^el nm' Sem P objel vrat, od blizu sem se ji zagledal v obraz ima oči zelene, kakor je bil zelen kamen v nie- *>Ne &nu U • • inPHminjam se, da bi te že kdaj videl,« sem rekel. ; ■ so se ji usta počasi razprla, z jezikom si je šla čez »Nisr S1 jih °vlažila ... r0jf našega mesta,« sem rekel. °kW i so se ji zganile, se dvignile do mojih zapestij, se »Šele m Vrnile stisk" 1 Bij() .Prisla sem ... dober mesec je tega.« 0 Rle 'i da sem hrez zadrege govoril z žensko, da sem ji »Kn; i , v in da sem vedel, kaj moram reči. delaš?« J »Učila bom ...« Učiteljica ... nobene učiteljice nisem poznal. »... sem pa me je spravila tašča.« Vodetova ... stare gospe sem se spomnil. »Ni rada sama.« »Kaj pa mož?« »Mrtev je. Sem mislila, da veš.« Vodetovi... Roberta so ustrelili pri papirnici. »Samo toliko je prišel domov, da so ga prijeli.« »Sedaj se spominjam,« sem rekel. »Danes še živiš ... za jutri pa že ne veš več ...« Taka je bila modrost Gretine druščine ... Kar si zamudil, ne ujameš več. Jutri bo nekaj drugega. Vsak dan doživiš samo enkrat. ... bila je uteha razočaranim, zato mi je bila blizu in sem Gretino vabilo rad sprejel. »Pridem,« sem obljubil. Shajali smo se pogosto in zmeraj se je našel kak razlog, da smo pili. Nekdo je dobil sina ... mislim da Iztok ... pa smo vlekli pri Greti iz klobuka listke in mu z žrebom izbirali ime. Iztok je bil, ženo je imel še v porodnišnici. Umrl je Urban. Ne v postelji, kakor so umirali spodobni meščani, in tudi ne od krogel, kakor so nam v zadnjih letih umirali prijatelji. Smrt ga je prav potuhnjeno pričakala na ovinku, za drevesom, v katerega se je z motorjem zaletel Urban. »Sedaj se bomo takole pobijali,« je rekel eden od Urbanovih prijateljev. Tomo je igral pogrebne koračnice in Greta je točila malago, ki nikoli ni videla Španije. Potlej se je Gašper oženil z Grigorjevo Vero ... Ne, Gašper se je oženil kasneje, Karla je bila takrat že v mestu. Prvič, kar sem bil spet doma, se je zgodilo, da je bila Antonova kamra vse noči prazna. Če je Stane vohljal okoli stopnic in če je Ana pritiskala na kljuko, sta imela kaj ugibati. Spraševala nista, pa bi jima ne odgovar jal, tudi če bi. Večkrat smo bedeli do jutra in sem odšel v pisarno neprespan, s temnimi kolobarji.pod očmi. Nekajkrat smo pospali kar na blazinah v sobi in me je našlo jutro premečkanega in čemernega, z zoprnim okusom v ustih. Potem sem prebil noč pri Greti. Zmeraj pogosteje sem spal kar v Gretini postelji. Greta je zaprla vrata v otroško sobo in obrnila ključ in odgrnila odejo. »Ce se zbudita ...« sem rekel. Matija je bil takrat v četrtem in Boris v petem letu in meni je bila misel na otroke zoprna. »Bo že tašča vstala.« Otroška soba je bila med Gretino in taščino in stara gospa Vodetova je zaradi otrok rada vstajala. Slišal sem že škripanje vrat sredi noči in tipajoče korake in šepetajoč glas. »Pa zame ... ve?« sem vprašal. »Najbrž.« »Kaj pravi?« »Nič.« »Ne verjamem, da bi ji bilo všeč.« »Seveda ji ni. Pa sem ji že skraja povedala, da živa ne grem v grob. Če hoče imeti pri sebi vnuke, me mora sprejeti, kakršna sem.« »Saj.« »Mlada sem . .. nič še nisem živela ... in tebe imam rada.« Bila je v tridesetem - • • danes bi tudi jaz rekel, da je bila mlada... takrat, ko sem jih imel sam komaj dvajset, pa nisem bil njenih misli. In tudi v ljubezen nisem dosti verjel. Bila je Tomova, in če bi Tomo ne bil tako počasen in okoren, bi se mu ne bilo treba umakniti, ko me je po naključju prinesla nevihta prav v Vodetovo hišo. »Tomo je star družinski prijatelj,« je rekla Greta. Jaz pa sem gledal nanj, kakor je bržkone gledal name Gašper: bil je slabši, zato je moral zapustiti Gretino posteljo. Hiše ne, ker je še zmeraj prihajal, ker je še zmeraj pqsedal pri klavirju in prebiral tipke ... tudi kadar sva z Greto plesala. Pri Vodetovih sem napravil prve plesne korake ... naučila me jih je Greta ... ob zvokih klavirja izpod Tomovih prstov. Kako me je moral zavaljeni možak sovražiti! Na kaj je mislil, kadar ga je zaprosila Greta: »Zaigraj nam Le point du jour, Tomo!« ... in so se strune smejale in pele in ni bilo iz klavirja nobene grožnje, še stoka ne? , Greta je rada poslušala klavir, posebno kadar je bilo gostov malo. Navlekla je blazine k steni, se zleknila in me povabila k sebi in rekla: Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno' s Kajuhovo nagrado in z na-, grado vstaje slovenskega naroda.. %JS JIL# i Sobota, 22, septembra 1973 radio Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.3,5 Slovenski ansambli zabavne glasbe; 10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike zelene; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana in gostjo Ditko Ha-berl; 17.10 Glasbena medigra; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s Štirimi kovači; 20.00 Radijski radar; 21.(X) Zabavna radijska igra — V. Zupan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta; 21.37 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na valu 202; 12.30 Opoldanski poročevalec; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 Z ansamblom The Ventures; 14.35 Glasbeni va-riete; 15.35 Zabavna, filmska glasba in še kaj; 16.05 Danes smo izbrali; 16.40 Ples na plaži; 17.40 Lahka glasba pri nas in po svetu; 18.00 Oddaja' progresivne glasbe; 18.40 S skladateljem Henryjem Mancinijem Tretji program 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Promenadni koncert; 20.05 Svet in mi; 20.15 Pianist Janko Ravnik; 21.00 Okno v svet; 21.10 Naša orkestrska literatura; 21.40 Iz oper in glasbenih dram; 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke: Narek; 8.32 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 S slovenskimi ansambli in orkestri zabavne glasbe; 14.30 Humoreska tega tedna: Nogomet na Bavarskem; 15.05 Popevka Vesela jesen 73; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 18.00 Radijska igra — I. Cankar-V. Ocvirk: Aleš iz Razora; 18.38 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 22.4Ć Vedre note; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni cocktail Drugi program 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; 14.00 Panorama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.00 Naši kraji in ljudje; 19.15 Iz koncertov in simfonij; 20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Leoš Janaček: Rekla na ljudska besedila za zbor in komorni ansambel; 20.30 Večerna nedeljska reportaža; 20.40 Utrinki z domačih opernih odrov; 21.40 Martinu in Schdnberg; 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Simfonični plesi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Mary Gold; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Stereofonski operni 'koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi s vet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Glasba na pihala; 20.30 Pota našega gospodarstva: 20.40 Trije Bachovi koncerti; 21.40 Iz tuje zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Pavle Merku; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 25. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 S poti po Balkanu; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje Grace Bumbrv; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — J. Zamjatin: Mi; 21.56 Glasbena medigra; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00,Parada orkestrov; 18.40 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21 .(X) V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Dunajski slavnostni tedni 1973; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA 26. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.25 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 V veselju in smehu; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Pojo Štirje fantje in kvintet Niko Štritov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšeta; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanje melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Les Reed; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Franz Schubert: Štirje impromptuji. op. 90; 20.40 Camerata Academica iz Salzbur-ga; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja: Marij Kogoj; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Rada Simonittija; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Majhen popoldanski koncert; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 September 73; 17.50 Mejniki v zgodovini; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Med predstavniki jugoslovanske avantgarde Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Jožetom Kampičem; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Nikolaj Rimski-Korsakov: Zlati petelin, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertmo; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital violončelista Cirila Škerjanca; 23.55 Iz slovenske poezije PETEK, 28. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami do \a in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Blaž Arnič: Slike iz mladosti; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Sender Freies Berlin; 17.10 Iz domačega repertoarja Slovenske filharmonije; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov o W Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Eldo Viler; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli RTV Trtji progr&m 20.05 Od premiere do premiere — Cavazzov Scapin; 20.45 Frank Martin: 'IV i o na irske ljudske pesmi; 21.(K) Igor Stravinski: Simfonija v C-duru; 21.40 Sopranistka Dolores Ivančič; 22.00 Dubrovniške poletne igre 1973; 23.55 Iz slovenske poezija Kranj CENTER 22. septembra angl.-špan. film MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 16. in 18. uri, svečana premiera slov. barv. filma CVETJE V JESENI ob 20. uri 23. septembra amer. barv. risanke MAČKE IN MIŠI ob 10. uri, angl.-špan. barv. film MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 15 in 17. uri, slov. barv. film CVETJE V JESENI ob 19. uri, premiera ital.-amer. barv. filma SKRIJ SE ob 21. uri 24. septembra slov. barv. film CVETJE V JESENI ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra slov. barv. film CVETJE V JESENI ob 16, 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 22. septembra ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 16. in 18. uri, angl.-špan. film MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 20. uri, premiera ital. barv. filma PREŠUŠTVO ob 22. uri 23. septembra angl.-špan. film MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 14. uri, ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 16. uri, ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 18. uri, nemški barv. film SMRTNA NAPAKA ob 20. uri 24. septembra nemški barv. film SMRTNA NAPAKA ob 16., 18. in 20. uri y 25. septembra nemški barv. film SMRTNA sep NAPAKA ob 16., 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 22. in 23. septembra franc. barv. film RDEČI KROG ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 22. septembra franc. barv. film AGENTI SI ZELE STREI JANJA ob 20. uri 23. septembra Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 18. in 20. uri Tržič 22. septembra franc. barv. film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri, premiera slov. barv. filma CVETJE V JESENI ob 22. uri 23. septembra amer. barv. film ZADNJA DOLINA ob 17. uri, franc. barv. film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 19. uri 24. septembra franc. barv. film PRVA IZKUŠNJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. septembra amer. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 16. in 19. uri 23. septembra amer. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 15. in 18. uri, premiera slov. barv. filma CVETJE V JESENI ob 21. uri Krvavec 22. septembra mehiš. barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 20. uri Radovljica 22. septembra nemški barv. film BEG V ZLOČIN ob 18. uri, amer. barv. film KAVBOJI ob 20. uri 23. septembra amer. barv. film KAVBOJI ob 15.30, amer. barv. film POLETNI MORILEC (Jb 18. uri, angl.-nem. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRIEM ob 20. uri 24. septembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri 25. septembra angl. barv. film FRENZY ob 20. uri Jesenice RADIO 22. in 23. septembra danski barv. film REKTOR V POSTELJI 24. in 25. septembra amer. barv. film SPREHAJANJE V SPOMLADANSKEM DEŽJU Jesenice PLAVŽ 22. in 23. septembra amer. barv. film SPREHAJANJE V SPOMLADANSKEM DEŽJU 24. in 25. septembra danski barv. film REKTOR V POSTEUI Dovje Mojstrana 22- septembra amer. barv. film KRVAVA MATI " • 23. septembra amer. barv. film RDEČI GUSAR Javornik DELAVSKI DOM 22. septembra amer. barv. film SABATA, ZMAGOVALEC 23. septembra amer. barv. film KRVAVA MATI Kranjska gora 22. septembra amer. barv. film RDEČI GUSAR 23. septembra franc. barv. film KAKO SKRITI TRUPLO? Danes in jutri v Bohinju kravji bal Turistično društvo Bohinj bo organiziralo tudi letos tradicionalni Kravji bal. Zanimiva prireditev se bo začela danes ob 13. uri, ko bo v Ukancu srečanje s planšarji. Jutri ob 11. uri pa bo na istem prostoru kravji bal in slovesen prihod živine in majerjev s planine. -jk SOBOTA, 22. septembra ob 19.30 — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Ljutomeru; NEDELJA, 23. septembra ob 19. uri — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Ormožu. tržni pregled JESENICE Solata 4,50 din, korenček 3,50 din, jabolka 4 din, limone 12,80 din, česen 21 din, čebula 4,20 din, pesa 2,50 din, paradižnik 4,50 din koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 do 1,30 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje '1,60 do 1,80 din, kislo zelje 4,50 din, cvetača 7 din, paprika 3,60 do 4,50 din, krompir 1,70 do 1,85 din, ohrovt 3,60 din KRANJ Solata 6 din, špinača 7 din, korenček 6 din, slive 7 din, jabolka 4 din, limone 12 din, česen 25 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 9 din, paradižnik 4 din, grozdje 6 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 80 din, klobase 8 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 7 din, cvetača 7 din, paprika 4 do 5 din, krompir 2 din, hruške 4 do 5 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 7 din, korenček 6 din, slive 6 din, jabolka 5 do 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, paradižnik 5 do 7 din, slive 5 din, banane 8 din, fige 8 din, peteršilj 7 din, ajdova moka 10 din, jajčka 1,50 din, smetana 17 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, cvetača 8 din, paprika 7 do 9 din, krompir 2 din SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Sarajevo), 17.30 Plesi plemena Zahgavva — barvna oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Guliver — serijski film, 19.10 Mozaik, 19.15 Igralec je igralec: Jelisaveta Sabljić — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Ob koncu poletja — zabavno glasbena oddaja, 21.30 Skrivnosti morja — serijski barvni film, 22.20 Starinarja — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 8.50 Skrivnosti morja — ponovitev barvnega filma, 9.40 Po domače z ansamblom Janeza Jeršinovca (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop. Enciklopedija živali — barvna filma, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, 13.15 Po domače s pihalnim orkestrom Francija Puharja, 13.45 Ljudje in zemlja, 14.45 Igre brez meja (RTV Ljubljana), 15.50 Svetovno prvenstvo v moto-krosu — prenos iz Zaboka (RTV Zagreb), 16.30 Rokomet Krivaja . Borac — prenos (RTV Sarajevo), 17.45 Za konec tedna, 18.00 Poročila, 18.05 Kekec — slovenski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.55 Oblike gibanja -barvna oddaja, 21.10 Jazz na ekranu (RTV Ljubljana), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 A. Marodič: Krikec in Pikec — lutkovna predstava, 18.15 Obzornik, 18.30 Enciklopedija živali — barvni film, 18.55 Mozaik, (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 M. Krleža: Leda — predstava zagrebškega gledališča, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, ' 25. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v Soli (RTV Beograd): 14.45 TV v šoli, 16.10 Ruščina, 16.30 TV vrtec — ponovitve (RTV Zagreb), 16.45 TV v šoli — ponovitev, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Moj prijatelj David — barvna oddaja, 18.10 Obzornik, 18.25 Pevski zbor iz Postojne — barvna oddaja, 18.55 Mozaik, 19.00 Nega in kozmetika današnjega moškega, 19.20 Karavana: Od Grmeča do Dinare — 2. del, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Diagonale, 21.25 M. F. Dostojevski: Bratje Karamazovi — TV nadaljevanka, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 26. SEPTEMBRA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Otroci naše šole — serijski film, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od filma do filma, 18.50 Arhitektura in družba, 19.15 Mozaik, 19.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Jutri bom jokala — ameriški film, ... Poročila, ... Nogomet SFRJ : Madžarska — prenos (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.25 TV v šoli, 15.20 Angleščina, 15.35 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 15.50 Francoščina — ponovitev, 16.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Iz slo- loterija I » 2 5 o U G U O Cfi X 10 50 78820 \67260 70340 357490 41 91821 77711 36581 586281 173491 22 52 642 79602 80362 89662 095722 13 43 773 583 260523 376043 14 6684 43184 92214 40244 93644 04674 C v 4) Z •o 4) eo .ti N .0 O O ID "O 30 30 800 1000 1000 5000 50 600 600 800 5000 150.000 20 40 60 600 800 1000 5000 20 30 60 80 5000 5000 20 500 600 800 800 800 1000 5 CD q h O 318184 85 4015 94175 96625 83795 538375 6 03436 39286 22846 564996 47 927 1257 92267 189737 18 878 16988 85128 11178 462938 464298 9 59129 04729 74419 31619 402999 051669 venske književnosti — J. Kersnik: Berite N°" vice, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 18.45 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.10 Moža« (RTV Ljubljana), 19.15 Kozmetično ogledalo - barvna oddaja, (RTV Zagreb), 20.00 1* dnevnik, 19.55 Barcelona: evropsko prvenstvo košarki, srečanje Jugoslavija : Španija - Pre' nos, pribl. ob 21.30 Kam in kako na oddih, 21 40 E. Zola: Germinal — nadaljevanje in konec, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 28. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), If00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina^ ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (K* Beograd), 17.10 Kuhinja pri violinskem k'JuC ' 17.40 Obzornik, 17.55 Barcelona: evropsK« prvenstvo v košarki — srečanje Jugoslavija ■ Grčija — prenos, 19.30 Glasbena mediP* 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 mc mušketirji — 1. del barvnega filma, 22.20 X stoletje, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 23. septembra, ob 18.05: KEKEC — slovenski film; režiser Jože Gale; Čeprav je film star že več kot dvajset let in imamo tudi novejše verzije Kekca v barvah, menda pri nas ni mladinskega filma, ki bi se lahko kosal z njim po kvaliteti in priljubljenosti. Čeprav je bil že večkrat predvajan, ga bomo gotovo spet radi gledali. Sreda, 26. septembra, ob 20.35: JUTRI BOM JOKALA — ameriški film; režiser Daniel Mann, v gl-vlogah Susan Hayward (na sliki) in Richard Conte; Film je posnet po literarni avtobio-grafiji slovite ameriške pevke Lillian Roth. Njeno življenje je bilo vse PreJ kot lahko in lepo. Za uspehi in slavo se je skrivala tragedija kronične pijanke, ki je zadnja leta živela v stalnih napadih deliriuma trćmensa in se je šele po nekajkratnih poskusih samomora zdravila. Daniel Mann je, lahko bi rekli, specialist za oblikovanje ženskih likov, pa tudi Susan Hayward, sicer poprečna igralka, je v tem filmu zablestela. Petek, 28. septembra, ob 20.35: TRIJE MUŠKETIRJI — 1. d«1 francoskega barvnega filma; reži' ser Andre Hunebelle, v gl. vlogah: George Marchall, Cino Cervi, Bur-vil; Trije mušketirji je najbolj znan roman Aleksandra Dumasa starejšega Zaradi razgibanosti dogajanja in duhovitosti je bilo delo že večkrat posneto na filmski trak. Danes bomo videli prvi del filma, ki ga je režiral Andre Hunebelle Ta verzija v kinematografih ni bila na sporedu, je pa ena boljših in bo brez dvoma zadovoljila najširši krog gledal- poročili so se V KRANJU Sivic Anton in Opeka Hedvika, Frančišek in Pernuš Frančiška, Škerjanc ^ dimir in Jenko Marija, Arnež Joža in K18 Martina V RADOVLJICI Barič Branko in Bizjak Valentina, Marjan in Hunjet Sonja, Justin Metod m Darja Gro* Rob umrli so V KRANJU Dernič Ivan, roj. 1906, Dolhar Franc, J } 1900, Sajevic Ivana, roj. 1890, Lavrič M«™ roj. 1892, Setničar Ana, roj. 1908, Kavči« nislav, roj. 1938 V RADOVLJICI - . Potočnik Jakob, roj. 1900, Povšin Katar'" jj roj. 1908, Heberle Frančiška, roj. 1903, Rudolf, roj. 1911, Golob Staša, roj. 1910, Alojz, roj. 1931, Svetina Stanislav, roj-Lipovec Jurij, roj. 1910 s „z TJ « «.ti N.C o.2 09 "O 10.000 40 300 600 800 1000 5000 10 600 600 1000 5000 20 80 200 800 5000 20 100 600 600 1000 10.000 10.000 10 600 800 800 1000 10.000 10.000 Hl - Cesta JLA 6/1 v nebotičnik i PROJEKTIVNO PODJETJA kranJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VRSTE OSTALIH GRADEČ Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na-počniki imajo 25 T popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ugodno prodam KAMIN EMO 5. ^'Perle Marjan, Preddvor 104 5411 n£v?dam ^ dobro ohranjena ukNA (100 x 100 cm). Breg 3, Križe p . 5414 ro ugodni ceni prodam 3 mesece ;tar* JARCKE iz vrste priznanih pesnic PRELUX. Petrič Tončka, Zupanova 6, Šenčur 5452 prodam dva PRAŠIČA po 60 kg in TELICO, staro 10 mesecev, ^ovor 84 (Brezovo.) 5453 .Prodam rabljene GUME; 3 letne 'n 2. zimski SPAJK 135 x 13 in V ,.ni avto R-4. Damjanovič Janko, Va'javčeva 11, Kranj 5454 6, |°dno prodam enoletne KOKO-6o'ar, Sp. Dobrava 1, Kropa 5455 lJ'r°dam PLINSKO PEC z 2 jek-"Kama — še v garanciji. Stražiška 5« Kranj 5456 ViTn m 450 CEMENTNE VALO-h»iEr,0PEKE- Cena 2,40 din. Ju-,a"t. Praše 40, Kranj 5457 rf^am malo rabljeno SEDEŽNO Mn?NrJTUR0 <4 Atelje in kavč). Pij ade 7, Vinter, Kranj. Ogled Pogoldan 5458 Nlu,am 7 dobro ohranjenih SOB-oVRAT 095x87 in 195x80 (fiL ?rebrnjak, Šmidova 3, Kranj P?*J 5459 KRAVO - ima še 9 1 a- Ljubljanska 22, Radovljica Savske elektrarne JNOTA MOSTE, ŽIROVNICA razglaša prosto Plovno mesto obratnega ključavničarja II J*°goji 2a sprejem: kvalifici-an ključavničar s 4-letno Prakso v stroki. Pismene prijave z dokazili o rokovnosti sprejema komisija en°te za sprejem delavcev. Razglas velja do zasedbe dednega mesta. ^oceni prodam KAMINE (sobne ^OTROŠKO POSTELJICO in -V Vodn»k. Predoslje 58, Kranj "asproti gostilne 5461 SmK?"1 suh rezan LES - BOR in HjJao£° <50, 25, in 20 mm) in slov ST0VE PLOHE (50 mm). Na-p v oglasnem oddelku 5462 cevK -m mlado KRAVO, 9 mese-p^rejo. Trboje 58, Smlednik 5463 Ni dobro ohranjen ŠPORT- vSak°,TROŠKI VOZIČEK. Ogled Kiw ,n P°P°ldne- Sunkar Franc, p"J> Jezerska cesta 11 5464 20R di? dobro ohranjen TELEVI-Brnii,V? s stabilizatorjem. Zg. p K 60 5465 nes^dam eno leto stare KOKOŠI hini S xin KOKOŠI za zakol. Stra-HrS Nak,° 5466 teŽW?dam BIKCA za nadaljnjo rejo, p^ga 130 kg. Mošnje 7 5467 fradn'®? BARAKO, uporabno pri GranL-. hlše- Zglasite se pri Štular, Qn,kova 3, Kranj 5468 Prodam skoraj novo PLINSKO PEĆ z jeklenko. Trišič Marija, Valjavčeva 5, Kranj 5469 Prodam suhe BUTARE. Visoko 22 5470 Prodam 1500 kg CEMENTA in KROMPIR »IGOR«. Poljšica 4 a, Podnart 5471 Prodam 3' metre suhih MACES-NOVIH COLARIC. Plavž 36, Železniki 5472 BOSCH vrtalno kladivo (šte-marko) proda Smolej Tomaž, Koroška 12, Koroška Bela, Jesenice 5473 Prodam 3,5 kub. m okroglega LESA za »špirovce«, dolžine 6 m, in italijansko žensko POROĆNO OBLEKO. Kovačičeva 6, Kranj 5474 Ugodno prodam odlično ohranjen MAGNETOFON GRUNDIG TK — 120 s trakovi. Jalovec, Ul. Moša Pijade 11, Kranj 5475 Prodam zakonske POSTELJE z vzmetnicami (federmodroc) in dve posteljni OMARICI. Jalovec, Planina 41, Kranj 5476 Proti prhljaju in za rast las uporabljajte drogesan lasno vodo Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19. Prodam rabljene DESKE in 2000 kosov nove italijanske STREŠNE OPEKE. Oprešnikova 1 5537 Prodam JESENOV in HRASTOV PARKET. Hrast 104 kv. m., jesen 84 kv. m. Informacije Sodnikar, Ješetova 33, Kranj 5538 Prodam stoječo koruzo za siliranje. Praprotna polica 28 5521 Prodam STROJ za izdelavo betonskih blokov. Jagodic Cveto, Vodice 52 nad Ljubljano. 5522 Prodam dva hrastova SODA, skoraj nova, po 150 in 170 litrov in »KORETO«. Partizanska 34, Kranj 5523 Prodam PUNTE in BANKINE. Senično 15 5524 Prodam BIKA, 400 kg težkega. Ljubljanska 24, Radovljica 5525 Prodam KRAVO, ki bo novembra telila, in več PRAŠIČKOV, 30 kg težkih. Zasip 16, Bled 5526 Zaradi bolezni .prodam KRAVO po četrtem teletu s 15 1 mleka. Smo-kuč 38, Žirovnica 5527 Prodam SORTIRNIK (pajkelj) za krompir. Zg. Brnik 61, Cerklje 5528 Prodam BIKCA, 250 kg težkega. Kasanič, Apno 6, Cerklje 5529 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 35, Cerklje 5530 Prodam tesan LES, punte in ban-, kine. Zg. Brnik 70, Cerklje 5531 Prodam PRAŠIČA, 90 kg težkega. Pšata 6, Cerklje 5532 Prodam 3 KRAVE in 2 JUNICI. Poizve se Studenčnice 4, Lesce 5533 Prodam OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK. Britof 171, Kranj 5534 Ugodno prodam malo rabljen desni ŠTEDILNIK »GORENJE« na trda goriva. Šolar Danica, Rudno 31, Železniki. 5535 Prodam KRAVO za dopitanje. Dorfarje 21, Zabnica 5536 Dobro ohranjeno prikolico za osebni avto prodam ali zamenjam za borove deske, katere tudi kupim večjo količino, tudi plohe. Ribisel. Sp. Gorje 143, Zg. Gorje 5554 Prodam komplet SPALNICO. Pu-šavec Jože, Retljeva 11, Cirče 5493 Prodam 5-letno KOBILO, 490 kg težko, 3 mesece brejo. Gostilna Majdnek, Lesce 5488 ŠD Sava Kranj telovadna sekcija Partizan Stražišče °bvešča starše, cicibančke in ostale, da se začne redna vadba v ponedeljek, 1. oktobra 1973, z naslednjim urnikom: ponedeljek od 19.30 do 20.30 rekreacija ženske torek in petek od 17. do 18. ure cicibani od 18. do 19.30 ure pionirji in pionirke petek od 19.30 do 21.30 rekreacija člani. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Ličkalnik koruze izdelan po italijanski licenci MARAN s Šestimi gumi valji, pogon na traktor ali elektromotor. Ugodna cena 6000 din, fco KŽK, tudi na kredit, dobava takoj. kupim Kupim dva prašiča od 50 do 80 kg. Gabrijel, Zg. Dobrava 33 pri Kropi 5504 vozila Poceni prodam karamboliran FIAT 750, letnik 65. Tomšič, Grenc 20, Škofja Loka 5477 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, in dva ELEKTROMOTORJA 2840 o/min. 2,5 in 4,5 KM. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 5478 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Šetina, Zbilje 53 5479 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost do 1000 kg. C. na Klanec 53, Kranj 5480 Prodam ŠKODO, letnik 1968. Golob, Polica 2 5481 Prodam avto DIANA 6, letnik 69. Hrastje 153, tel. 21-774 — dopoldan. 5482. Prodam AUSTIN 1100, letnik 1967. Beznik Marjan, Zasip 5, Bled 5483 Prodam odlično ohranjen garaži-ran FIAT 1100 R. Ogled popoldan. Zupan, C. kokrškega odreda 14 b 5484 Ugodno prodam FIAT 750, desni blatnik zadet. Ogled popoldan. Ma-kič Nenad, Planina 59, Kranj 5485 ŠKODO, letnik 1967, ugodno prodam. Rakovec, dijaški dom Kranj, tel. 24-031 5486 Prodam nov TOMOS T-15. Zasavska c. 44 5487 PRODAM 850 SPORT COUPE, rdeče barve, leto izdelave avgust 1971, prevoženih 34.000 km. Franko Ignac, Lesce, Begunjska 5 5489 Poceni prodam AMI 8 po delih. Vončina, Naklo 140 5490 Prodam AMI 8, letnik 1970, in ob-tesan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 5491 Prodam ŠKODO, letnik 1967, ka-rambolirana zadnja desna stran. Vo-dopivčeva 9, Kranj 5492 Prodam MOPED T-15, Prebačevo 33 5494 Zamenjam AMI-6 BREAK, letnik 1969, za NSU. Oddati ponudbe pod »AMI-6«. 5495 Ugodno prodam KOMBIBUS IMV 1600, letnik 1969, zaradi odhoda v tujino. Hodžič Fadil, Valjavčeva 14. Kranj, tel. 23-415 5496 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Košir Jože, Seljakova 9 a, Kranj (Stražišče) 5497 NSU 1000, letnik november 1968, ugodno prodam. Smledniška 75, Kranj 5498 Prodam STREHO za fiat 850. Zg. Brnik 73, Cerklje 5499 Prodam po zelo ugodni ceni FIAT 750, letnik 1964. Bučar Janez, Šmartno 1, Cerklje 5500 Kupim MOPED T-14, letnik 1972. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu 5501 Prodam KATRCO 4 M. Britof 315 5502 Prodam avtomobil ZASTAVA 101, letnik 1973, Kropa 79 5503 Prodam AMI 6 BREAK, letnik 1969, 32 KM. Kranj, Jezerska c. 108 b - 5425 PEUGEOT KARAVAN 404 ugodno prodam. Ogled vsak popoldan pri Jelenu Kranj 5426 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968, registriran do septembra 1974, za 12.000 din. Prebačevo 27 5427 L Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 vabi privatne lastnike tovornih avtomobilov, nosilnosti od 5 do 7 t, k sodelovanju. Stalna služba. Obvestilo Zveza gluhih in naglušnih Slovenije — Osnovna organizacija Kranj, obvešča vse člane na področju Gorenjske, da v soboto, 13. oktobra 1973, prireja republiški odbor ZGNS družabno srečanje v čast Mednarodnega dneva gluhih. Družabno srečanje bo v Ljubljani, z začetkom ob 18. uri. Istega dne si bodo gostje ogledali tudi prenovljeni Dom gluhih v Ljubljani. Prevoz do Ljubljane in nazaj ter večerja je za vse prijavljene brezplačno. Prosimo vse člane, ki se bodo družabnega srečanja udeležili, da nam sporočijo svojo prisotnost najkasneje do 8. oktobra 1973. Vsem prijavljenim bo organizacija poslala pismena obvestila o vsem potrebnem. Naš naslov: Zveza gluhih Slovenije — Osnovna organizacija Kranj Vljudno vabljeni. stanovanja Študentka išče SOBICO pri starejši gospe ali dobri družini v središču Kranja — v bližini avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku. 5505 Študent išče ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Ni nujno, da je opremljena. Plača do 500 din. Cenjene ponudbe pošljite pod »2. oktober« 5506 Fant in dekle iščeta GARSONJERO ali SOBO na relaciji Medvode—Kranj. Predplačilo za eno leto. Lahko pomagava otrokom pri šolskem delu. Cenjene ponudbe pod »Za dve leti«. 5511 Mlado, solidno dekle nujno potrebuje SOBO v Kranju. Ponudbe poslati na poštni predal 179, Ljubljana 5507 V Škofji Loki ali okolici želi SOBO samski s souporabo kopalnice, po možnosti tudi GARAŽO. Cenjene ponudbe pod »Leto in pol«. 5508 Mlad miren par z otrokom nujno potrebuje STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo enega leta. Ponudbe pod »Skromni« 5509 Mlada poročenca iščeta SOBO z možnostjo kuhanja in pranja. Ponudbe pod »1. oktober«. 5510 Sprejmem študenta tekstilne šole na STANOVANJE. Oprešnikova 22, Kranj 5547 zaposlitve Sprejmem delavca za izdelavo cementnih izdelkov. Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 5512 posesti Kupim starejšo HIŠO ali GRADBENO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5438 Prodam starejšo HIŠO z vrtom v Kranju. Ponudbe pod »Gotovina in vselitev v oktobru« 5513 Prodam STANOVANJE z GARAŽO in vrtom. Štilec, Strahinj 34 5514 Kupim neopremljeno STANOVANJE ali staro* manjšo HIŠO v Radovljici ali 7 km okoli Radovljice. Ponudbe pod šifro »Miren, gluh — potrebuje za prihodnost«. 5546 lokali Takoj oddam kvalificiranemu gostincu GOSTIŠČE v znanem turističnem kraju v bližini Ljubljane. Ponudbe pod. »Odkup inventarja«. ____5515 Prodam dobro ohranjen TAM 4500, registriran do 2. 2. 74. Langus, Ljubno 27, Podnart 5539 PON Y EXPRES, nov, z garancijo, prodam. Požgaj, Kokrški breg 3, Kranj 5540 Kupim TRAKTOR s 25 — 35 KM s priključki. Viharnik, Zadružna la, Kranj 5541 Prodam MOPED TOMOS T- 15, rdeč. Vincarje 45, Škofja Ijoka 5542 Prodam ŠKODO MB — 1000, letnik 1967, v dobrem stanju za 12.000 din ali na ček. Čemažar Metod, Bodovlje 16, Škofja Loka 5543 Prodam avto »KATRCO«, letnik HKiH. Ogled vsak dan popoldan na Dobračevi 74, Žiri ali dopoldan telefon <>0-284 (razen nedelje) 5544 Prodani FIAT 750, letnik 1970. Lahovče 30 5545 Radiatorje lakiramo z emajl barvo in sušimo v peči zaradi daljše obstojnosti. Kranj, Tekstilna 14, tel. 23-168 prireditve obvestila Marku n Franc, proizvajalec WIP-PRO patentnih podstrešnih stopnic iz Ribnega pri Bledu, obveščam, da od 5. 10. 1973 dalje Kljun Vladimir iz Kranja ni več moj zastopnik. Zato naj se vsi interesenti obrnejo direktno na zgoraj omenjeni naslov. 5440 Obveščamo cenjene goste, da bo bife brunarica STERN Kokrica zaprta od 24. 9. do 10. 10. 1973. Za nadaljnji obisk se priporočamo. 5519 Odjemalci prosim prijavite željene količine zimskih JABOLK in HRUŠK. Dr. Ivan Kavčič, Bled, Partizanska 1 5520 ostalo FERJAN Ivan, Olševek 67, obžalujem, da sem govoril o BUKOV-NIK Miri, Hotemaže 40, neresnične vesti in jih preklicu jem. 5517 IŠČEM POSOJILO 100.000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 5516 Gostilna pri BENK v KRIŽAH priredi v nedeljo, 23. septembra, ob 15. uri vrtno veselico. Igra kvintet RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni! 5548 GOSTILNA »ZARJA« Trboje vabi na zabavo s plesom vsako soboto v zimski sezoni s pričetkom ob 19. uri. Otvoritev sezone je v soboto, 22. septembra. Igral bo priznani ansambel »CARAVAN«. Za solidno postrežbo je poskrbljeno. 5555 Na veselo vinsko trgatev 22. 9. 1973 vas vabita Irena in Miro v gostilno »Bohinc«, Milje 15 5446 Vabimo dekleta, ki želijo sodelovati na izboru za MISS GORENJSKE, da se javijo v ponedeljek, 24. septembra, od 17.—18.30 v prostorih kina Center v Kranju ali pa v torek, 25. septembra, od 17.—19. ure v prostorih kina v Radovljici, kjer bodo dobila nadaljnja navodila. Prve tri čakajo lepe nagrade. Na prireditvah, ki bodo v vseh večjih krajih na Gorenjskem ob sodelovanju pevcev zabavnih melodij in modne revije, bodo obiskovalci glasovali. Vljudno vabljene! 5518 dežurni veterinarji Od 21. septembra do 28. septembra: Anton Bedina, Kokrica tel. 23-518; od 28. septembra do 5. oktobra: Jože Rus, Cerklje, tel. 42-015; od 5. oktobra do 12. oktobra: Janez Teran, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644; od 12. oktobra do 19. oktobra: Bogdan Ce-puder, Kajuhova 23, tel. 22-994. V primeru, da se na navedeno telefonsko številko veterinarja nihče ne javi, kličite telefon št. 21-283. ZAHVALA Ob tragični smrti moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica Jakoba Potočnika p. d. Pošinovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom, prijateljem in znancem, bližnjim in daljnim sorodnikom, fijakarjem in gasilcem, ki so ga počastili in spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovalcem cvetja, pevcem in tov. Mandeljcu Francu za poslovilne besede. Žalujoči:, žena Ivana, sin in hčerka z družinama. Bled, 18. 9. 1973 nesreče Starši včasih nič ne vedo Trčenje v križišču V četrtek, 20. septembra, dopoldne sta v križišču Ceste 1. maja in Smledniške ceste v Kranju trčila dva kolesarja s pomožnima motorjema. Voznik Zdravko Rodič (roj. 1943) iz Kranja je pripeljal po prednostni Smledniški cesti, voznik Ljubisav Milosavljevič (roj. 1933) iz Kranja pa po neprednostni Cesti 1. maja. Kljub zaviranju sta voznika v križišču trčila. Pri tem je bil voznik Milosavljevič huje ranjen, voznik Rodič pa lažje. Trčil v avtomobil Na cesti drugega reda v Retečah se je v torek, 18. septembra, pripetila -tiuiša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miha Proj (roj. 1952) z Škofje Loke je peljal proti Jeprci. V desnem nepreglednem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati in je trčil v zadnjo stran parkiranega tovornega avtomobila, ki je stal zunaj cestišča. V nesreči je bil voznik Proj huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda mopedista V torek, 18. septembra, ob 13. uri je na cesti drugega reda v Poljanah voznik mopeda Andrija Rupič (roj. 1952) iz Sopotnice zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v prometni znak ob cesti in padel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgodi otrok Na Kranjski cesti v Radovljici se je v sredo, 19. septembra, popoldne pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Zibert (roj. 1931) z Brega pri Jesenicah je že od daleč opazil tri otroke, ki so mu prihajali nasproti po desni strani. Nenadoma je pred avtomobilom stekel čez cesto sedemletni Matjaž Trček iz Radovljice. Voznik zaradi kratke razdalje nesreče ni mogel preprečiti. Otroka so lažje ranjenega prepeljali v ZD Radovljica, nato pa napotili v domačo oskrbo. V četrtek, 20. septembra, opoldne je voznik osebnega avtomobila Milan Visočnik (roj. 1927) iz Kranja vozil po Smledniški cesti iz smeri Hrastje. V križišču s Cesto 1. maja pa je pred njegov avtomobil nenadoma pritekel 8-letni Damjan Topolič iz Kranja, Skalica 6. Avtomobil je dečka zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Mopedist umrl V torek, 18. septembra, nekaj po 18. uri so na cesti tretjega reda blizu Trate pri Velesovem našli ranjenega voznika mopeda Franca da je njihov štirinajstletnik od ne' kod pripeljal kolo s pomožnim motorjem in da ga uporablja. Drug problem, na katerega sta inšpektor Derlink in pomočnik komandirja milice Rabrenovič opozorila, pa je neusklajenost predpisov, saj republiški zakon o prometu na javnih cestah določa, da lahko vozijo kolo s pomožnim motorjem na javnih cestah osebe od 14. leta dalje, če imajo potrdilo o preizkušnji zna-nja o prometnih predpisih. Postopek za pridobitev takega potrdila pa Je. šele v razpravi. Zaradi tega se mladj vozniki vozijo, med njimi so tud1 zelo zelo mladi, z manjšim ali veČjm1 znanjem prometnih predpisov, kar seveda ni v prid ne njim samim ne drugim udeležencem v prometu-Starši pa večkrat sami kupijo kolo s pomožnim motorjem otroku mlajse-mu od štirinajst let, ne da bi bili pre-pričani, da bo brez preverjenega znanja lahko varno vozil v današnjem prometu. Če k temu prištejemo še mladostno objestnost }n željo po hitrosti in razkazovanj11 umetnij ter hrupu, ki naj bi »ponazoril« težke motorje, potem je slika nekaterih okolišev precej jasna-Kako potrebne so bile te akcije v nekaterih naseljih, pričajo telefonsk klici in pa celo pismene zahvale ob' čanov, ki so se jim vsaj za nekaj ohladila ušesa in povečala varnos pred domačim blokom. Posebn0 mirno je bilo v tistih okoliših, kjer Je bilo zaradi preverjanja lastnih8 koles s pomožnim motorjem odvzetih precej vozil. Nekateri so le s težavo in šele po dveh mesecih dokazali lastništvo, nekaj pa je bilo tufl takih, ki tega niso mogli, ker Pa niso bili lastniki. L. m- Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 21. do 27. septembra od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Gregorčič, tel. 68-260, v odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Dolharja se zahvaljujemo vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, mu darovali toliko cvetja in vencev ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sorodnikom in znancem, gasilskemu društvu z Visokega za sodelovanje in poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na pihala iz Kranja, delavcem cevarne Sava Kranj in č.g. kaplanu za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sin Franc in hčerka Anica z družinama, sestri in drugo sorodstvo. Visoko, Primskovo, Suha dne 19. septembra 1973 Obletnica za Jožeta Malija mizarskega mojstra iz! Tupalič Minilo je leto, kar si vesel in zdrav odšel v lepo jesensko jutro na lov — za vedno. Ostali smo sami, brez skrbnega moža in atka. Strašna je praznina v našem domu, a v srcih grenka bolečina. Neizbrisna je tvoja podoba, večno ti bomo hvaležni za vso ljubezen in skrb. Zopet vabi lovski rog, a tebe, dragi Jože, ne prikliče več. Poslej drug k drugemu se več ne vrne med nami nekdo je obstal, usodo strašno je skoval. Vsem, ki ste našega Jožeta ohranili v lepem spominu — iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Štefka, hčerka Silva, sin Jožko in sorodniki. Tupaliče 20. 9. 1973 A Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosto delovno mesto nabavno-prodaj-nega referenta Poleg splošnih pogojev se 2a delovno mesto zahteva: ekonomska fakulteta I. stopnje ali visoka ekonomsko-ko-J^ercialna šola I. stopnje in ove leti ustrezne prakse. Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Osebni oohodki po pravilniku o delitvi P- Interesenti naj pošljejo Pismene vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o šolski izobrazbi na upravo Podjetja. Rok za prijavo je 15 skupščini občine Tržič je tehtal, a. naj na Bistrici postavijo montaž vrtec marles tipa S-6 ali zidani vrt po projektu Splošnega gradben^ podjetja Tehnik iz Škofje Tipa namreč ustrezata željam Tr čanov in veljavnim republik ^ normativom. Po preučitvi načrtov ogledu nekaterih takšnih vrtceVta. je gradbeni odbor odločil za V?* a vitev zidanega vrtca, saj je z'"aza stavba dražja od montažne 'e 25. septembra ob 12. uri v podjetju IKOS, Tekstilindusu, KZ Slog* jp Zavarovalnici Sava, ob 17. uri v osnovni šoli Sencu« Predoslje j^i 26. septembra ob 12. uri v Gorenjskih oblačilih, KZ Cerklje, Zele^j1 uri postaji, konfekciji Triglav in Skupščini občine, ob 10. in v Creini, ob 17. uri v osnovni šoli Preddvor in Lucijan ® in ob 20. uri v Gorenjski lekarni Kranj .. in 27. septembra ob 12. uri v Tekstilindusu, Vodovodu, Veletrgovini Živi*,* Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev, ob uri v Creini, ob 13. uri v KŽK, ob 17. uri v osnovni šoli r1 Prešeren in Simon Jenko 28. septembra ob 12. uri v Cestnem podjetju, Aerodromu Ljubljana-" j v in konfekciji Mladi rod, ob 13. uri v KŽK in ob 14. 1 Exotermu Radovljica Krajevne skupnosti: . qtfi" 24. septembra ob 19. uri v Mošnjah, v Radovljici, Bohinjski Bistrit'1' Fužini in v Poljah 25. septembra ob 19. uri na Biedu 26.- septembra ob 19. uri na Cešnjici in v Srednji vasi 27. septembra ob 19. uri na Koprivniku Škofja Loka Krajevne skupnosti: 22. septembra ob 18. uri v osnovni šoli na Trebi j i (j()iil1' 23. septembra ob 8. uri v osnovni šoli Lučine, ob 8. uri v zadružnoj} v Logu, ob 9.30 v gasilskem domu Stara Loka, ob • vi'1 Zadružnem domu Selca, ob 15. uri v osnovni šoli Ma>'tl 24. septembra ob 1H. uri v kulturnem domu Reteče 25. septembra ol) 19. uri v domu družbenih organizacij Godešič ^iii1'1' 26. septembra ob 18. uri v osnovni šoli Trata, ob 19. uri v zadružne'11 ■> Cešnjica A