Za poduk in kratek čas. Edo je kri7 našim državniin zmešnjavam, večjim dačam, grdemu oderuštvu. rastočemu osiro- mašenjn? Varujte se lažnjivih prerokov ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. II. Spomladi 1. 1872. dobili so nemški liberalci, Česar so si toliko brepene6e želeli. Dobili so popolnem jim podobno in aorodno liberalno, nemško - ustavo7er8ko ministerst^o pod predsedniatvora kneza Adolfa Auersperga. Do popolnega gospodstva 8o torej doplezali. Trebalo jim ga je oko^aiiti si in za 78elej utrditi. Na to ao tudi res delali akrbno, nepietrgano in brezobzirno. Niso gledali na to najprvlje: ali bo državi, narodom koristilo ali ne, kar bočejo sklenoti. Marveč popraševali so se vselej prej ali bo na škodo ali korist avojej liberalno-nemškej stranki. Vsled tega smo zadnja leta trpeli 7si pod nezasliaauim strankar8t7om. Mnogi ao na to obžalovali vse skup in dejali: ,,boljše bilo bi nam, ako bi svitli cesar za6eli, kakor prej, sami vladariti; boljae nobenih volitev in zboiO7, kakor pa takoanih, kakot smo jih dobili od 1. 1872. naprej." Strankarska sebičnost Iiberalce7 je ljudem veselje do ,,ustavnega življenja" mnogi6 ogrenila. Prvo, cesar 80 se liberalni nstavaki Bedaj lotili, bilo je nničenje ve6ine 6eskib in^ konaervativuih poslancev v deželnem zboru na Čeakem. V českih mestih in na kmetih 8e ni dalo nic opraviti pač pa pri velikib posestnikib. Tukaj je trebalo liberalcem pomagati in se je godilo na tak na6in, ki je nemškim liberalcem na večno sramoto. Kajti potrebnib glasov so si brez vse sramežljivosti — kapili. Z denarjem so zmagali — edino le z deuarjem! To menda je tudi našim nemškutarjem v kri udarilo, ker si zmage brez podmitavanja ae mialiti ne morejo iu 7selej, kedar Slovenci zmagamo, stikajo iu ia6ejo, kdo je neki za Slovence glasov kupo^al. No, do sedaj ao ga zastonj iskali. Slovenci nimamo denarjev in ko bi jib tudi imeli, zametujemo tako ostudno in smradljivo sredstvo. Prepuš6amo ga nemskim liberalcein, ki so 7 tej re6i nže vajeni. L. 1872. so zavolj českili volitev sestavili dru.štvo, ki je dobilo ime ncbabrus". To društvo je vzelo pri uekej banki dunajakej brez vedenja delni6arjev 5 milijouov goldinarjev in s tem denarjem kupilo od ubožniših 6eskib veliko-poaestnikov toliko grajščin, da je večina glasov pri volitvi potem ostala liberalcem. Eajti vaaka grajščina dobila je svojega na videž-posestnika, liberalnega in od društva v to postavljenega ,,slamnatega deda". Tako so neinški liberalci v českem deželnem zboru zmagali 1. 1872. delničarji so pa zgubili ves denar. Večkrat so konservativni poslanci poznej tirjali, naj se nesramna reč preiskava, ali do sedaj se je vselej ta grdoba vrgla pod klop. Sedaj so liberalci irneli 7 českem deželnem zboru večino, slovanski Čebovje bili so res nk steni pritisneni" s pomočjo 5 milijonov, ki so se brez sodnijske nasledujoče preiskave pobrali nedolžnim, goljufanim in slečenim delni6arjem. Iziala je v Pragi knjižica, ki je celo grdo rec svetu razkrila in imena glavnih goljufov povedala. Ali slavna policija pokazala je toliko ljubeznjivega sočutja do nje, da jo je takoj pograbila in širiti prepovedala. Sedaj so liberalci in ustavaki storili korak dalje. Prerezali so državneniu zboru dunajskema vsako postavuo zvezo z deželnimi zbori. Liberalni poslanci so namreč zatrli prejanjo po8tavo, po katerej je n. pr. atajerski deželni zbor, ali pa koroiki, kranjski, idt. izmed sebe izvolil več poslancev za državni zbor. Osuovali so pa novo po8tavo, po katerej se v drža^ni zbor naravnost ima voliti. Deželni zbori so tako zgubili velevažno pravico, največje znamenje svoje samostalnosti. Znani Seidl je tudi pomagal štajerskej deželi ovo pravico vzeti. Ali to mu ne brani pri volitvah volilcem nemakega peska v oči sipati, 6eš, da on grozno mo6no brani pravice dežele Štajerske. Eaj takega mu verujejo popolnem le nevedni ali zvijačni ljudje. Pri 70litvab so zmagali skoro povsod ,,nemški liberalci", čemur se nibče ni čudil, ki je vedel, da so ti gospodje imeli za-se: ministei-stvo, vzeto iz nemakoliberalne strauke. Jeseui 1. 1873. 80 bili novi državni poelanci na Dunaju zbrani, večidel pa le stari znanci tako, da ae jiin je aaljivi list ,,Floh" rogal risoč in razlagajoč, kako so se v zbornici objemali in pozdravljali: ,,bierz saima wieder do — die Reichsratbe, rodo, rodo do!" Nemški liberalci so sedaj bili, kakor pravimo, popolnem na konju. Motila jib ni, pa jih tudi ni mogla, živa duša ne. Peačica konservativcev in Slovanov ni zdala nič. Liberalci so imeli ogromno ve6ino in 80 lehko sklenoli vse, kar so le bteli. Dobili so priliko svetu pokazati svojo modrost ter Avstriji pomagati do ,,zlatega" veka. Vsaj obetali ga so avojim volilcem strašno debelo. Sedeli so 6 let, zasltižili 8 milijonov goldinarjev, šteli ao med aeboj najbistroumniaih in najkrepkejšib mož, n. pr. Frica Brandstetterja, Seidla .... Govorili so tudi neznano veliko. Postav se je nasvetovala, ovrgla ali sprejela cela kopica. In vendar, koliko liaska imamo sedai od vsega? Ali je res boljše postalo? Ali so narodi zadovoljni? Imamo li menjse dače, polajšena bremeua? To bo težko kdo reanil. In ku bi tudi kaj botel zinoti, rastoča vseatranaka sila bi mu udta zamašila. Ne, ni boljše, ampak bujae je sedaj in liberalno-nemška ve6ina v državnem zbora jo je največ zakrivila. Glaaovala je namreč za po8tave, ki 80 bile na kvar Cerkvi pa državi, dusevnim in gmotnim koristim, narodom pa tudi posameznim stanom, Magjaroni pomagale do neopravičenega gospodstva, državne potroake in potem takem tudi dače množile in gnale vedno viae in in više. Naposled še napeti davki, nezaališano strogo iztirjevani, niso pokrili vseb potroškov in začelo se je najemati novib dolgov, za katere davkopla6ilci obresti uže komaj zmoremo. Sploh nesrečno je gospodarstvo liberalno bilo dosedaj za celo Avstrijo, ako le samo davke in državne potroake v poštev vzamemo. Preden je grof Beust lepo cesarstvo razklal na dvoje, zadostovalo je za pokritje vseh državnib potroškov; 360 milijonov goldinarje7 in državni dolg je znasal 3500 milijonov. Sedaj gospodujejo Magjari ogerskim deželam, in potrebujejo sarni 300 milijonov na leto. Našim deželam pa gospodarijo nemaki liberalci in tirjajo letos za državne stroške 416 milijonov, tedaj 66 milijonov več, kakor pred njimi cela Avatrija. Državni dolg pa so napeli do 4500 milijonov. Državni poslanci in liberalci so pred 6 leti obetali davke polajšati, stroake skrciti. V tem pa niso bili mož beseda. Marveč so dano besedo prelomili in atroške in davke pomnožili, vrh tega pa muogo premoženja zapravili in neizmerno veliko dolgov naredili. Vrli grof Hohenwartb je 1. 1871 liberalnim naslednikom v raznib kasab zapustil 100 milij. gotovega denarja. Državno gospodarstvo je bilo uredjeno tako, da so bili pokriti vsi stroaki in ae je 10 milijouov ostalo. Toda liberalni goepodje ao uže v leta dnevih gotovino 780 zapravili in 1. 1873 je primanjkalo 5 milj., 1. 1874 pa 15 milj., 1. 1875 zopet 8 milj., 1. 1876 cel6 30 milj., 1. 1877 pa 22 milj., lani 26 milj. in letos 76 milj. Kako gospodarstvo pa je to, ce se 7edno 7eč izdaje, kakor prejema? Kam pride tako gospodaratvo ? Na kant ali na boben. Zato pa recimo aedaj liberalnim bivšim poslancem n. pr. Seidl, Duhač, Forregger: dajte račun od svojega hiševanja. Eajti zanaprej vam ga ne moremo 7eč zaupati! (Dalje pribodnjič.) Smešničar 22. Eo ao lani nemakutarski liberalci pri volitvah v Mariboru grdo propali, jezili so se nekateri izmed njih prav hudo. Eden je hotel drugi den v slovenskej gostilnici prav cvrsto znositi se nad Slovenci, bil je pa pri vsakej besedi potlačen. Naposled je same jeze uže vea slinav izbleknil to-le neumnost. Rekel je: ,,rajai vidim hudiča, kakor pa slovenskega vraga!" Bedak ! Eden, ki je zijaka čul!