Celotno življenje na zemlji naj bi bilo 25.000 let nazaj spočeto kot znanstveni poskus IZBRUH PLINA UMORIL DVA UJ DARJA % .Kran 4) * KLONIRANJE RESNIČNOST DARKO REPENSEK Slovenska rokometna reprezentanca je v tem trenutku sposobna premagati kateregakoli nasprotnika na svetu ’.■L "• J'L m Bol ' ' 'H ai ftjra /> 4 \ 1Hpy v. * i M p- M |HB*rT7rn Zgcrniesaviniska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. AKCIJSKA PRODAJA TEHNIKE ©d 20. februarja do 12. marca 2003 Elektro - Ljubija, tel. 837-07-18 Železnina Luce, tel. 584-40-24 Blagovnica Ljubno, tel. 584-10-20 Železnina Gornji Grad, tel 839-44-20 Tekapur - montažna pena 500 ml 589,00 SIT Tekapur - montažna pena 750 ml 739,00 SIT Motorna kosilnica s in košem R484 TR Classic 55.550,00 SIT Motorna žaga Dolinar, PS 400 j 63.330,00 SIT Nahrbtni bakreni škropilnik 15.550,00 SIT OMVIA PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila iLJ* , I 'm K, KBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 ]Q |et garancije k mm mm praprotnikova 35 M IH £ \ j...j||| MOZIRJE Bi M Omtl Tal.: Q3.es 30 360 Fax: 03*83 SO 361 E mail: ascSOOO@siol.net; www.asc-SOOO.com TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis • instalacij za ogrevanje • vodovodnih instalacij • plinskih instalacij • oljnih instalacij • sanitarne keramike • klimatske naprave • talnega ogrevanja • toplotnih črpalk • kolektorji sončne energije • montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov IZKORISTITE REPUBLIŠKE SUBVENCIJE NAKUP TOPLOTNE ČRPALKE -NOVO- PRODAJA GOSPODINSKEGA PLINA JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004 Evidenčni vpis otrok v vrtec Mozirje in Rečico za 1.9.2003 je v mesecu februarju 2003. Pismeno prijavnico, ki jo dobite v vrtcu, morate oddati do 28.2.2003. Vse informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, telefon 839 53 06. s. OSREDNJA KNJIŽNICA C£U£ Tretia stran IZ VSEBINE: (e) Aktualno: Tragična delovna nesreča v velenjskem premogovniku.. Intervju: Mario Žibret, pripadnik raeljanov Kultura: Brez poslušalcev je žalostno biti ustvarjalec...... Policijska postaja Mozirje Malomarnost je voda na mlin kriminalnim dejanjem.......... Zavod za gozdove: Nov pravilnik o vlaganju v gozdove.13 Kultura malo drugače: Cirkus leteče kuhinje..... Nogomet: Sedma zaporedna zmaga Nazarčanov.... 19 Na naslovnici: Utrinek z osrednje medobčinske proslave ob kulturnem prazniku ISSN 0351-8140, leto XXXV, št 6,14. februar 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Sukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart, Aleksander Videčnik, Igor Solar, Igor Pečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novicesp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rnkopisnv in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje /trimesečje. ___________________________________________________________________________________________________________^ V času, ko se v svetovni javnosti vse bolj zaostrujejo razmerja v zvezi z napovedanim napadom na Irak, smo se v Zgornji Savinjski dolini lotili meseca kulture. Cel niz prireditev se bozvrstil skozi februar, a lista, ki naj bi bila najbolj svečana (medobčinska proslava ob kulturnem prazniku),je nekako izzvenela v prazno. Zgolj do polovice napolnjena dvorana nazorskega kulturnega domaje namreč dajala vtis, da marsikdo iz politične, kulturne, šolske in še kakšne lokalne javnosti na tovrstno počastitev praznika ne da kaj prida. Žalostno, kajti po vstopu v Evropsko unijo (gre le še za vprašanje časa) lahko Slovence pred dokončnim izginotjem reši le negovanje lastne kulture. Menim, da je dolgoročno nemogoče preprečiti ohranitev nacionalnega lastništva gospodarskih subjektov, enako pa velja tudi za nepremičnine. Sčasoma se bo trg blaga, kapitala in delovne sile popolnoma sprostil in le naša narodna zavest ter kulturna dediščina nas lahko ohranita kot Slovence. Ob polemikah o tem, kdo je odgovoren, da je Slovenija med podpisnicami izjave vzhodnoevropskih držav, ki podpirajo ameriški načrt obračuna z Irakom, se (še kar) krešejo mnenja tudi otem, aii naj Slovenija vstopi v Nato ali ne. Nato verjetno ni bil še nikoli tako noiranje razdvojen, kot je prav sedaj zaradi različnih pogledov nekaterih članic na iraško krizo. Da bi bila situacija še bolj zapletena, je z mnenjem Nemčije in Francije, ki sta prepričani, da obstajajo možnosti za mimo rešitev problema, potegnila še Rusija, kar izključuje konsenz v varnostnem svetu Združenih narodov. V kakšno druščino naj bi torej vstopila Slovenija? Na to vprašanje nam slovenska politika dolguje pošten odgovor. Pri tem mislim tako na pozicijo kot tudi na opozicijo. Še slednja želi z načelnim nasprotovanjem predlaganemu postopku izpeljave odločanja ljudstva iz te zgodbe kovati dobiček, je takšno ravnanje milo rečeno neodgovorno. Temeljno odgovornost pa nosita slovenska vlada in parlament, ki v vsem obdobju poosamosvojitvi nista bila vstanju izdelati nacionalne strategije na tem področju. Pomanjkanje razvojne strategije je zaznati tudi v Zgornji Savinjski dolini. Kdo od poklicanih in izvoljenih lahko danes odgovori na vprašanje, kakšna bo naša dolina leta 2010? Dvomim,če kdo. In pravzaraditega se bomo vsklopu obeleževanja 351etnice Savinjskih novic v obliki javnega foruma lotili tudi tega vprašanja. Program ostalih prireditev je tudi že bolj aii manj dorečen in zagotavljam vam, da bomo v letu 2003 vsak mesec pripravili nekaj za vas. 22. februarja, na primer, si boste lahkov Gornjem Gradu oblizovali prste ob odličnih domačih krofih, 8. marca pa bomo v Nazarjah poskrbeli, da boste pokali od smeha. Veselim se srečanja z vami! 1 fe M 1 ßf ' m r ‘%* TRAGIČNA DELOVNA NESREČA V VELENJSKEM PREMOGOVNIKU Ixbruh plina umoril dva rudarja Nesreča se je zgodila pretekli četrtek ob 17.04, okoli devetnajste ure pa je uprava velenjskega premogovnika sporočila, da sta globoko pod zemljo umrla dva rudarja. Nesrečo je povzročil nenaden vdor jamskih plinov metana in ogljikovega dioksida 455 metrov pod zemljo, na koti minus 90 v južnem krilu jame Preloge. V času nesreče je bilo na delovišču 26 rudarjev, na srečo pa je bil izpostavljen izbruhu obeh plinov samo del njih. Zaradi visoke koncentracije plina sta umrla vodja odkopa Miran Koželj, star 45 let, in pomočnik rudarja Janez Kotnik, star 35 let. V bolnišnico Topolšica so odpeljali osem rudarjev, od tega tri na oddelek za intenzivno nego. Zadnji tragični dogodek je prizadel velenjski rudnik 25. avgusta 1980, ko so ob izbruhu metana umrli trije rudarji. Nesrečni dogodekspada med tiste, kijih ni mogoče predvideti, čeprav so s pomočjo informacijske tehnologije takoj vedeli, daje prišlo do povečane koncentracije plina. Kljub takojšnji pomoči kolegov in reševalcev za dva rudarja ni bilo pomoči. Nesreča seje zgodila na delu odkopa, ki so ga spustili v proizvodnjo pred dobrim mesecem in kjer poteka najbolj intenziven odkop. V preiskavo nesreče sta se takoj po dogodku vključila policija in republiški rudarski inšpektorat. Velenjskim rudarjem so takoj po nesreči ponudili pomoč iz kabineta predsednika vlade, Holdinga Slovenske elektrarne in kolegi iz premogovnika Trbovlje-Hrast-nik, vendar po besedah direktorja Premogovnika Velenje dr. Evgena Dervar-iča pomoči po nesreči niso potrebovali. Kot je dejal, je najhujša bolečina, ki tako ali tako ostane samo njim. Ponedeljkove žalne seje sta se med drugim udeležila tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor, umrlima rudarjema v slovo pa sta spregovorila direktor velenjskega premogovnika dr. Evgen Dervarič in min-isterza okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Savinjčan “Zbogom, kamerata!” - vpis v žalno knjigo (foto: Jože Miklavc) ZAKON 0 ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA IN NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA NOVELA ZAKONA Novi upravičenci za prejemanje rente Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil sprejet leta 1996, je bil doslej spremenjen in dopolnjen že enajstkrat, skoraj vsaka sprememba pa pomeni več upravičencev. Trenutno je v aktivno evidenco na mozirski upravni enoti vpisanih 607 žrtev vojnega nasilja, ki prejemajo doživljenjsko mesečno rento. Izjeme so prisilni mobiliziranci in otroci padlih staršev, višina rente pa je odvisna od vrste statusa in od števila mesecev nasilja. Priznana jim je pravica do plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, večino pa je najbolj razveselila pravica do vojne odškodnine, saj, resnici na ljubo, mnogi niso verjeli, da bo država to pravico sploh priznala. "Višina vojne odškodnineje določena glede na vrsto nasilnega dejanja in znaša za mesec pretrpljenega nasilja za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35 tisoč tolarjev, za izgnance in internirance po 25 tisoč tolarjev, za prisilne mobilizirance po 20 tisoč tolarjev ter za begunce po 12 tisoč tolarjev. Otroci padlega starša so upravičeni le do odškodnine vvišini 200tisoč tolarjev, drugih pravic pa po tem zakonu nimajo. Upravičenci, ki od odškodninske družbe še niso prejeli odločbe o odškodnini, si jo lahko izračunajo tako, da število mesecev nasilja pomnožijo s prej navedenim zneskom. Kadar je odškodnina višja od 150tisoč tolarjev, sprejme upravičenec po izdaji odločbe omenjeno vsoto, enako v naslednjem letu, razlika pa je določena v obveznicah. Skupni znesek odškodnineje omejen in lahko znaša največ dva milijona tolarjev," razlaga Stanislava Rozenstein Žnidar, vodja oddelka za kmetijstvo in negospo- darstvo. "Po zadnjih spremembah, ki so začele veljati takoj po novem letu, se pojem in-terniranca Stanislava razširja tudi Rozenstein Žnidar na osebe, ki so bile, kot pripadniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4. 1941 do 17.4.1941, odpeljane vvo-jno ujetništvo. Pred uveljavitvijo sprememb zakona so bile te osebe upravičene le do statusa vojnega veterana, z izenačitvijo z žrtvami vojnega nasilja pa so upravičene tudi do vojne odškodnine," pojasnjuje spremembe zakona Rozensteinova, ki posebej poudarja, da se bo status interniranca priznal tudi pripadniku stare jugoslovanske vojske, ki gaje zajel okupator po razpadu kraljeve vojske, torej po 17. aprilu 1941, na begu ter je bil obravnavan kot zajeti vojni ujetnik in kot tak odpeljan v taborišče za vojne ujetnike. Z novelo zakona se razširja tudi krog žrtev vojnega nasilja - npr. otrok, čigar eden od staršev je izgubil življenje v zakonsko določenih okoliščinah. Med novostmi, kijih prinaša zakon, je tudi pravica civilnih invalidov vojne, da pridobijo status žrtve vojnega nasilja na podlagi že priznanega invalidskega statusa. Na osnovi vloge civilnega invalida vojne, bo upravna enota izdala odločbo in ga vpisala v evidenco žrtev vojnega nasilja, karje pogoj za posredovanje podatkov za izplačilo vojne odškodnine. "Do statusa in posameznih pravic je torej mogoče priti le, če se posreduje vlogo," opozarja Rozenstein Žnidarjeva. Po vojni zakonodaji je za priznanje statusa potrebna vloga stranke. Obrazci so na voljo na sedežu upravne enote, po dogovoru vloge pošljejo tudi na dom, posredovali pa jih bodo tudi na krajevne urade. Savinjčan Tudi samostojni podjetniki bodo morali poročati AJPES-u Spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah zavezujejo samostojne podjetnike, da morajo letna poročila za leto 2002 oddati do konca marca na Agencijo za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Doslej je bila to obveznost pravnih oseb in le največjih podjetnikov, letos pa morajo to storiti tudi vsi "espeji". Letna poročila bodo imela (vsaj letos) enako obliko kot bilance, ki jih bodo pripravili za davčno službo. KF ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Za paciente je poskrbljeno Po smrti dr.Franca Sirka, ki je zdravniški poklic opravljal v ambulanti v Nazarjah skoraj 40 let, se je v zgornjesavinjskem javnem zdravstvenem zavodu pojavila praznina, ki jo bo potrebno čimprej zapolniti. Težava je predvsem v tem, ker je bil dr. Sirko, poleg tega, da je nudil zdravstveno oskrbo osebnim pacientom, edini zdravnik s specializacijo iz medicine dela. Za njegove osebne paciente trenutno skrbijo preostali trije splošni zdravniki javnega zavoda, dr. Ida Pus-toslemšek - Kramer, dr. Ksenija Mijin -Steiner in dr. Ernest Kelemen. Ambulanta deluje vsak dan po dve uri, pacienti pa se morajo za pregled predhodno naročiti (na tel. št. 839-24-32). Ambulanti v BSH-ju in Glinu trenutno ne delujeta, zato se pacienti obračajo na ambulanto v nazorskem zdravstvenem domu, kjer zan- je skrbijo zdravniki s potrebno specializacijo iz drugih zdravstvenih domov. Po zagotovilih dr.lde Pustos-lemšek - Kramer, direktorice Zgo-rnjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, delo poteka za paciente nemoteno in zagotovljena jim je vsa potrebna oskrba. Intenzivno pa iščejo nadomestilo, da bi pacienti čim prej lahko dobili svojega osebnega zdravnika. Vesna Petkovšek NIČ VEČ PO NAKUPIH V BLIŽNJA MESTA? Veliko zanimanje za trgovski center v Mozirju V poslovno stanovanjski coni Podrožnik je v ureditvenem načrtu planirana tudi izgradnja večjega trgovskega centra. Kljub majhnosti tržišča, Zgornjesavinjčanov je namreč le okoli 16.000, pa za nakup zemljišča in gradnjo vlada veliko zanimanje. Nakupovalni centri rastejo kot gobe po dežju in trgovci se borijo domala za vsak potrošniški tolar. Zavoljo tega se ne gre čuditi, da vlada zanimanje tudi za gradnjo trgovskega centra v Mozirju. Kljub skeptičnosti mnogih, da to območje ni dovolj veliko za gradnjo podobnih poslovnih sistemov, se je izkazalo ravno nasprotno. Interesenti so se pojavili kaj hitro in napovedano je, da bo center stal že letos. Zanimanje se kaže tudi za upravno zgradbo. Interesentov, ki bi v njej želeli svoje poslovne prostore, je vse več, kažejo pa se tudi že viri financiranj. Tako naj bi v doglednem času pričeli tudi z gradnjo tega objekta. Na področju individualne gradnje gre malce počasneje. Trenutno se občinska uprava pripravlja na pridobivanje projekta kanalizacije. Takoj nato bodo stekla dela na komunalni ureditvi parcel, ki bodo nato na voljo posameznim interesentom. Predvidoma naj bi se to zgodilo v začetku prihodnjega leta. Benjamin Kanjir GLIN IPP NAZARJE Z novo tehnologijo do novih delovnih mest zn invalide V nazorskem invalidskem podjetju Glin IPP so poslovno leto 2003 začeli s pomembno posodobitvijo proizvodnje. V januarju so namreč postavili linijo za izdelavo visokokakovostnega termoizolacijskega stekla, ki bo bistveno prispevala k skrajšanju dobavnih rokov in dvigu kvalitete njihovih izdelkov, hkrati pa pomeni tudi nekaj novih delovnih mest za invalide. ostalimi zaposlenimi konstantno kupoprodajni odnosjihzaradivisok- vzdržujejo ter izpolnjujejo vse pred- ih uvoznih davščin ne zagotavlja, pisane obveznosti do države. Hčerinsko podjetje naj bi organizira- Nova linija za izdelavo visokokakovostnega termoizolacijskega stekla nudi nova delovna mesta za invalide (foto: Ciril M. Sem) V Glinu IPP so sicer s prestrukturiranjem proizvodnje začeli leta 2000, ko so se z novo strojno opremo lahko začeli ukvarjati tudi z bolj zahtevnimi izdelki stavbnega pohištva. V proizvodni program so uvedli izdelovanje finalno barvanih lesenih oken in vhodnih vrat, PVC oken in vratter podstrešnih stopnic, na ta račun pa so lahko razširili tudi tržišče. Po besedah direktorja Do-brinka Danojeviča so še pred tremi leti štiri petine svoje proizvodnje pla- sirali na trg Slovenije in bivše Jugoslavije, sedaj pa ta delež znaša le še dobrih šestdeset odstotkov. Trenutno neposredno ali posredno izvažajo v Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Ukrajino, Češko, Italijo, Hrvaško, BIH, Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Grčijo in Turčijo. Z novimi izdelki so uspeli strukturo kupcev spremeniti na tak način, da nobeden izmed njih ne predstavlja več kot sedem odstotkov letne realizacije. S takšno razpršenostjo seje tudi tveganje bistveno zmanjšalo. V letošnjem letu načrtujejo začetek uvajanja certifikata kakovosti ISO 9000, resneje pa se nameravajo posvetiti tudi vprašanju strateškega partnerstva oziroma kapitalskega povezovanja. Trenutna lastniška struktura izhaja iz postopka lastninjenja po sistemu notranjega odkupa in po mnenju direktorja Danojeviča ni primerna glede na današnje potrebe poslovanja. V Glinu IPP se tudi vse bolj zavedajo pomena usposobljenosti kadrov, zato bodo ustrezno pozornost namenili tudi temu področju. Predpisano razmerje 40:60 med invalidi in V teh dneh je že stekel postopek ustanovitve njihovega podjetja v Srbiji in Črni gori. Na ta način si nameravajo na tem tržišču zagotoviti konkurenčne pogoje, kajti klasični lo končno dodelavo njihovih proizvodov, na ta način pa naj bi se Glin IPP tudi dolgoročno uveljavil na omenjenem trgu. Franci Kotnik POPOLN ČLOVEK? Kloniranje - resničnost ali igranje Boga? Natančne kopije človeka se po mnenju uradne znanosti ne da dobiti, ker je osebkov razvoj pogojen tudi z okoljem, v katerem živi, vemo pa, da se okolje ves čas spreminja. Kaj je torej pri kloniranju tisto, čemur nasprotuje medicina. Cerkev kot tudi laična javnost? Po mnenju medicine je kloniranje nevarno, še povsem neraziskano področje, saj pravo kloniranje ni bilo izvedeno niti na primatih, ki so človeku najbolj podobni. Ker gre pri človeku za zelo kompleksne procese, so skoraj povsem neizogibni bolezenski zapleti, ki lahko nastanejo pri poškodbi celice med procesom kloniranja. Težava je tudi v tem, da je genom, vzet iz celice odraslega človeka, že postaran, torej bo genska slika dojenčka stara toliko kot je darovalec celice. Dilema pa ni samo medicinska, težava je tudi v pravnih predpisih, ki ne sledijo hitremu razvoju. Sicer pa analitiki pravijo, da rešitev ni prepoved temveč nadzor kloniranja, saj se bodo s prepovedjo znanstveniki izognili tem državam ter svoje delo nadaljevali tam, kjer je zakonodaja bolj ohlapna. Pojavlja se tudi vprašanje etike in človeškega posega v Naravo ali Boga. Cerkev ima o tem svoje prepričanje, vsak posameznik pa ima pravico do opredelitve za kloniranje ali proti. Tatiana Golob POGOVOR Z MARIOM ŽIBRETOM, PRIPADNIKU RAELJANOV V rokah imam resnico Kljub že nekaj časa trajajočim napovedim o poskusih kloniranja človeka, je bila javnost popolnoma presenečena, ko sta francosko podjetje Clonaid in Rael, voditelj raeljanskega gibanja, konec lanskega leta objavila novico o rojstvu prve klonirane deklice. S tem dogodkom je zato v ospredje novic stopilo raeljansko gibanje, katerega pripadnik je tudi Mario Žibret, podjetnik, ki se ukvarja z radiostezijo in živi v Mozirju. Mario Žibret: “Z izdelavo atomske bombe se je za ljudi pričela zlata doba...” (foto: Tatiana Golob) Raeljansko gibanje, ateistična religija, razlaga izvor človeka povsem drugače kot znanost ter svetovne religije. Celotno življenje na zemlji, s človekom vred, naj bi bilo 25.000 let nazaj spočeto kot znanstveni poskus v laboratoriju, opravili pa so ga ljudje z drugega planeta, ki so popolnoma obvladovali genetsko tehnologijo in DNK sintezo. To sporočilo o resničnem izvoru ljudi so nato Elohi-mi, v hebrejskem izvornem jeziku to pomeni »tisti, ki so prišli z neba«, leta 1973 v šestih zaporednih srečanjih predali Raelu, mu naročili, naj ga objavi in postavi ambasado, v katero bodo zelo kmalu prišli v spremstvu velikih prerokov, kot so Jezus, Buda in Mohamed, ki sedaj, po trditvah raeljanov, s pomočjo kloniranja živijo na planetu večnih. - Kako dolgo ste že pripadnik raeljanskega gibanja in kaj je glavni cilj tega gibanja? Že od leta 1996 živim kot rael-jan. Živim enako življenje kot prej, s tem, da imam resnico v rokah. Vsakemu, ki ga zanima, mu jo predstavim, vsak pa se nato sam odloči, če je to njegova resnica ali ne. Glavni cilj našega gibanja je širjenje sporočila, da so Elohimi naši stvaritelji, ter postavitev ambasade, saj bodo Elohimi na ta način priznani z naše strani oz. ljudje jih bodo sprejeli z manjšim začudenjem, če se bodo zavedali, da jih pričakujemo. Težko je iznenada sprejeti vesoljsko plovilo, ki se nenadoma spusti na planoto, ven stopijo Jezus, Buda... S postavitvijo ambasade pa bo ta zavest rasla v ljudeh in ko bodo Elohimi prišli k nam, bodo ponudili vse svoje znanje in s tem popolnoma izboljšali življenje na Zemlji. In to se bo tudi zgodilo. - Pa gremo ljudje pozitivno naprej v tej smeri? Ko gledam ljudi okoli sebe, me prav presenečajo s svojo pozitivnostjo. Pozitivna zavest se širi med ljudmi, tako da tisti, ki spodbujajo vojne, postajajo vse bolj ekstremi, ki jih bo družba počasi izločila. Po celem svetu potekajo demonstracije za mir in to je dober primer, da se svet spreminja. - Praznujete več praznikov, z enim se spominjate tudi atomske bombe. Z izdelavo atomske bombe seje za ljudi pričela zlata doba, ki prinaša drugačno, bolj uspešno obdobje za ljudi. - Jaz žal vidim v izdelavi atomske bombe samo negativno stran... Poglejte, tudi Nobel je izdelal dinamit. Pomembno pa je, zakaj! Zato, da bi v rudnikih lažje izkopavali rudo, žal pa seje izkazal kot eno najhujših sredstev za človekovo uničenje. Doba atomske en- ergije ima tudi pozitivno stran, saj je ljudem prinesla mnogo koristnega, zato od tega leta dalje rael-jani štejemo svoja leta. - Vaše gibanje se je s kloniranjem zelo izpostavilo... Moramo se zavedati, da se s kloniranjem ne ukvarja samo podjetje Clonaid, temveč še mnogo laboratorijev po svetu. Morda seje prvi klonirani človek rodil že pred leti, le da te institucije čakajo, da se ta človek razvije do te mere, da bodo lahko rekli, glejte, to je popoln človek. Clonaid pa je svoje rezultate takoj objavil. S tem niso pričeli zaradi reklamne kampanje, to seje razvijalo skozi neko obdobje. - A dokazov o obstoju klonirane deklice niso predstavili! Jazjim verjamem in glede na to, da direktorico Clonaida, dr. Brigitte Boissler, osebno poznam, vem, da takšnih neresnic ne bi nikoli objavili. - Ampak namenoma ustvariti bolnega otroka?! Zakaj sploh živeti vtem negitivizmu, da bo ta otrok bolan? Mogoče pa bo boljšega zdravja kot mi! Ko se je pričelo z rojevanjem otrok iz epruvete, je bilo to prav tako nekaj najhujšega, a poglejte, sedaj se nihče več se ne zgraža. - Raeljani bi torej radi prišli do nesmrtnosti, na kakšen način? Raeljani pridejo do večnosti tako, da Elohime priznajo za svo- HHHHnBHHI mmmmm je stvaritelje. Ker imajo shranjen celični načrt vsakega človeka, nas lahko po določenem obdobju znova klonirajo s svojimi napravami in tako naprej do večnega življenja, seveda, če si ga človek zasluži. - Kdo lahko pristopi k vašemu gibanju? Tisti, ki se zaveda resnice oziroma je dovolj odprtega duha. Torej je dovolj inteligenten, da se zaveda resnice. Za to ni treba, da imaš doktorat, tudi popolnoma preprosti ali nešolani ljudje so lahko življenjsko razgledani. - Ima človek, po mnenju Elohi-mov, dušo? Elohimi pravijo, da tega znanstveno ni. Pri tem, čemur mi pravimo duhovnost, gre za nekakšne fine, občutljive energije, katere znajo nekateri dobro izkoristiti, veliko ljudi pa žal ne. Druga stvar je, v kakšne namene se uporabljajo, dobre ali slabe. Je pa na tem svetu narejeno tako, da tisto, kar ti daš, nazaj tudi dobiš. Dobremu se vrne dobro, slabemu pa slabo. - Veliko ljudi sprejema teorijo o energijah, a še vedno se ne odrečejo temu, da imajo dušo ali nekakšno bistvo samega sebe. Ali to pomeni, da ne moreš biti rael-jan, če verjameš v dušo? Če se človek zaveda in verjame, da so nas ustvarili Elohimi, hkrati pa verjame v dušo, je to povsem njegova osebna stvar. Nam je pomemben odnos, ki ga imamo do drugih, torej spoštovanje sebe in drugačnih, spoštovanje življenja, prizadevanje za demokracijo in mir na svetu ter seveda biti nenasilen. - Se srečujete z odklonilnim odnosom ljudi? Ne, sploh ne. Tudi vjavnosti nosim verižico s simbolom raeljanov, to je Davidova zvezda s spiralo v njeni sredini, ki predstavlja neskončnost. In velikokrat sem bil prijetno presenečen, ker se ljudje zanj zanimajo, ga poznajo in čutijo, da predstavlja nekaj posebnega. Pogovarjala se je Tatiana Golob Martin Pušenjak, dekan gornjegrajske dekanije: »Cerkev na Slovenskem se je na Plenarnem zboru, v duhu Drugega vatikanskega koncila odločila za služenje današnjemu človeku po načelu, da je človek pot Cerkve. To pomeni, da Cerkev ščiti človekovo življenje od spočetja do naravne smrti ter nasprotuje vsem oblikam manipulacije s človeškim življenjem, kot so kloniranje, evgenični splav, poskusi na zarod-nikih, postopki umetne oploditve, itd.. Vendar je, ne glede na način oploditve, naraven ali umeten, kateremu pa Cerkev nasprotuje, bitje, ki se razvije, po nauku Cerkve vedno človek, bitje z neumrljivo dušo. Cerkev poudarja, daje moralno nedopustno storiti vse to, kar znanstveno ali tehnično zmoremo. Življenje je torej Dar, ki gaje Bog kot Stvarnik in Oče zaupal človeku z namenom, da se zaveda neprecenljive vrednosti vsakega življenja in da prevzame odgovornost zanj. Spočeti otrok mora biti sad ljubezni staršev. Ne more biti niti hoten niti proizvod posega medicinskih in bioloških tehnik; to bi pomenilo ponižati ga v predmet znanstvene tehnologije, poudarja cerkveni dokument Navodilo o daru življenja. Znanost brez vesti ne more privesti k ničemur drugemu kakor k propadu človeka. Ideji in želji priti do nesmrtnosti je nasedel že prvi človek v raju. Tudi Hitler in njemu podobni so razvijali vizijo prenove človeštva z višjo raso. Sedaj verska sekta raeljanov sanja o nesmrtnosti s kloniranjem človeka. To je v bistvu znanstvena fantastika. Vsak človekov načrt, ki ne usmerja človeka k večjemu spoštovanju dostojanstva sočloveka in ki istočasno nasprotuje Božjemu načrtu, slej ali prej propade.« Naša anketa Se vam zdi kloniranje ljudi dopustno? Čas gre naprej, za njim nikakor ne zaostaja razvoj, znanost pa hoče celo prehitevati in se zato spušča v stvari, ki še niso niti moralno niti etično dorečene, da pomanjkljivega medicinskega znanja na tem področju sploh ne omenjamo. Govorimo seveda o kloniranju ljudi, zadnji medicinski aferi, ki je pretresla svet. Svetovna javnost je ogorčena, mi pa smo preverili, kakšnega mnenja smo Zgornjesav-injčani. Majda Podkrižnik, Nazarje: Dvomim, da je vse, kar trdijo pripadniki sekte raeljanov, res oziroma da so že uspeli s kloniranjem. Jaz sem proti kloniranju in upam, da do tega ne bo prišlo, vsaj kar se ljudi tiče. Mislim, da mora to ostati v rokah narave, na tem nivoju. To ni humano, s tem bomo začeli ustvarjati nekakšne robote. Če bi se klonirali samo posamezni organi zato, da nekoga obdržiš pri življenju, se mi ne zdi tako sporno, a tudi pri tem sem v dvomih. Zlata Rihter, Gornji Grad: Kloniranje, sploh ljudi, po moje ni sprejemljivo. Gre za neke vrste izsiljevanje narave in, če bomo šli s tem naprej, se to ne bo dobro končalo. Tudi kloniranja organov si nekako ne znam predstavljati, mislim pa, da je tudi to sporno, na tem področju se bojim predvsem zlorab. Milan Vajdi, Lepa Njiva: Sem definitivno proti kloniranju. Seveda je možno, da bo prišlo tudi do tega, da bo kloniranje sprejeto, a bolje da ne. Nisem pa proti kloniranju organov za presaditve, če se s tem rešujejo življenja. Franc Ločan, Mozirje: Sem proti kloniranju, ker pa gre čas naprej in z njim tudi znanost, je vsekakor možno, da bo tudi do tega enkrat prišlo. Mislim pa, da mi tega ne bomo učakali. Kloniranje organov pa bi lahko bila nekakšna izboljšava, je pa tudi manj moralno oporečno. Jelka Bizjak, Moziije: Kloniranje ljudi se mi ne zdi prav, zato sem proti temu. Možno je, da bomo ljudje sčasoma tudi to sprejeli, a je vsa stvar zelo vprašljiva. Kloniranje organov je že lažje sprejemljivo, vprašljiva pa je kvaliteta oziroma stanje teh organov, možne pa so tudi zlorabe na tem področju. Tatiana Golob, foto: Ciril M. Sem © POSLOVANJE IN NAČRTI BANKE CELJE Poenostavljeno poslovanje tudi pri kreditih Banka Celje, ki ima zaposlenih 660 uslužbencev, je z dobičkom 3,6 milijonov tolarjev, ki ga je dosegla v lanskem letu, zadovoljna. Predvidevajo pa, da bo letošnja rast finančne vsote nekaj manjša od planirane, kar gre na račun previdnosti glede situacije, ki trenutno vlada v svetu. Vlanskem letuje Banka Celje izvedla kar nekaj pomembnih poslovnih aktivnosti. V tujini so najeli 5. sindicirani kredit v višini 40 milijonov evrov, izdali in uspešno prodali šesto emisijo dolgoročnih obveznic, ohranili dobre bonitetne oceneter modernizirali poslovanje bančnih okenc s sodobnejšo računalniško opremo. Banki Celje je, po besedah predsednika upravnega odbora Nika Kača, izjemnega pomena, da se svojim strankam približa tudi po lokaciji, zato lahko po novem tudi mali podjetniki vse svoje posle opravijo na domačih ekspoziturah, kar jim prihrani precej časa. Glede odnosov z Novo ljubljansko banko (NLB), ki so se z lansko privatizacijo NLB precej zapletli,je Niko Kač izjavil, da so aktivnosti začasno ustavljene, na obeh straneh so se zaenkrat odločili za ohranilevobsfoječegastanja,1orejza,po besedah Kača, status quo. Vsekakor pa tudi letos načrtujejo nadaljnjo rast poslovanja, za 14 odstotkov nameravajo povečati nominalno rast bilančne vsote, za 4 odstotke plačilni promet s tujino ter za prav toliko povečati čisti dobiček iz letošnjega poslovanja. Povečanje bodo poskusili doseči tudi s pomočjo že 6. sindiciranega kredita v višini 50 milijonov evrov ter poenostavljenim poslovanjem predvsem pri ponudbi kreditov, ki se po novem dobijo precej hitreje, čeprav to predstavlja večji riziko za banko. Tatiana Golob KDO JE DOBIL DENAR MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Državna sredstva za razvoj podjetij Ministrstvo za gospodarstvo je preko javnega razpisa za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti prijavljenim poslovnim subjektom namenilo 4,4 milijarde tolarjevfinančnih sredstev. Prijavitelji iz Savinjske regijeso iz tega naslova uspeli pridobiti 671,7 milijona tolarjev, kar pomeni dobrih 15 odstotkov vseh razdeljenih sredstev. Med prejemniki so tudi subjekti iz Zgornje Savinjske doline: - Elkroj d.d. Nazarje 4.310.165 SIT za modernizacijo dela in kadrovske prenove tekstilnih in oblačilnih podjetij, - Elkroj d.d. Nazarje 3.953.322 SIT za tehnološko prenovo tekstilnih in oblačilnih podjetij, - Elkroj d.d. Nazarje 7.322.000 SIT za tržno in izdelčno preusmeritev tekstilnih in oblačilnih podjetij, - Elkroj d.d. Nazarje 4.000.000SIT za uvajanje metod in orodij za povečanje produktivnosti, - Elkroj d.d. Nazarje 9.233.950 za izhodne investicije slovenskih podjetij, - Eltras d.o.o. Solčava 3.742.899 SIT za uvajanje izboljšav v tehnoloških procesih z demonstracijskimi učinki, - Kovinska industrija KLS d.d. Ljubno ob Savinji 4.832.324 SIT za PRR aktivnosti tehnološko razvojnih projektov in industrijskih raziskav v letu 2002, - Logarska dolina d.o.o. 600.000 SIT za razvoj turistične infrastrukture, - Občina Luče 1.400.000 SIT za razvoj novih in komplementarnih turističnih proizvodov in storitev, -Občina Mozirje 3.400.000 SIT za razvoj novih in komplementarnih turističnih proizvodov in storitev. KF OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Težave z razpisi Gornjegrajski občinski finančniki bodo letos razpolagali s 389 milijoni tolarjev, kolikor naj bi se jih predvidoma nateklo v občinsko blagajno. Svetniki so se seznanili z osnutkom proračuna in ga prekvalificirali v predlog, ki bo ponovno obravnavan na seji predvidoma konec februarja. Takrat želijo svetniki med sabo videti tudi ravnatelja gornjegrajske osnovne šole, Franca Vugo, da jim dodatno razloži predlog nove ekonomske cene vrtca. Sedanja polna ekonomska cenaje okoli 50 tisoč tolarjev, od tega plača občinski proračun 75 odstotkov, ostalo prispevajo starši. Cena varslva naj bi bila po novem višja za 10 odstotkov, pred potrditvijo pa bo svetnike treba prepričati, daje predlagano povišanje dejansko potrebno in utemeljeno. Svetnike je precej zaposlila tudi obravnava osnutka pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v občini ter pogojev, normativov in meril za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov. Dosedanja praksa, po kateri je sred-slva na podlagi internega dogovora razdelila med športna društva občinska športna zveza, ni skladna z za- PGD GORICA OB DRETI Pripravljeni pomagati ob vsaki priložnosti Člani PGD Gorica ob Dreti so v lanskem letu opravljali naloge, ki so si jih zastavili na prejšnjem občnem zboru. Zadana opravila so izpolnili, zato je letošnji zbor vodstvene kadre razrešil brez pripomb. Ker bivši predsednik ni želel nadaljevati s funkcijo, je na njegovo mesto stopil »stari gasilski maček« Anton Blatnik. konom, zato bodo poslej športna društva pridobivala občinska sredstev na podlagi razpisa, na katerega se je treba prijaviti. Svetniki, ki naj bi določili pravila igre razdeljevanja sredstev, so seveda največ časa namenili dilemi, če bodo društva tudi v prihodnje dobivala enako vsoto denarja. Pravilnik naj bi bil premalo razumljiv glede rekreativne dejavnosti, kar nekaj svetnikov pa je menilo, da bodo drušlva tako prikrajšana. Kljub dvomom je bil sprejet osnutek, s podobnimi težavami pa se bodo morali svetniki soočiti tudi pri kulturi in še nekaterih drugih dejavnostih, ki se bodo v prihodnje financirale na podlagi razpisa. Savinjčan Anton Blatnik (foto: Benjamin Kanjir) V prejšnjem letu so kokarski gasilci na svojem področju intervenirali trikrat. Dva dimniška požara in še eden, ki ga je povzročila otroška igra, so bili pravočasno in strokovno sanirani. Gasilci so pokazali vse svoje znanje, ki ga pri- dobivajo skozi redno usposabljanje. Veliko prostovoljnih ur je bilo opravljenih na športnem centru na Lazah. Gasilci so za svoje potrebe postavili hiško, v kateri imajo sedaj spravljeno opremo za vaje in organizacijo različnih prireditev. Največja izmed njihjevsakoletni tradicionalni turnir za kipec svetega Florjana. V letu 2002 so tekmovanje gasilskih desetin iz vse Slovenije časovno premaknili iz maja v sklop jesenskih prireditev ob občinskem prazniku. Prostovoljno gasilsko drušlvo Gorica ob Dreti je s svojimi člani svojevrstno gonilo krajevnega utripa. Dobro sodelovanje z ostalimi krajevnimi društvi in celjskimi taborniki, ki imajo svoj tabor na Lazah, odseva njihovo pripravljenost pomagati ob vsaki priložnosti. Benjamin Kanjir MOZIRSKI PUST VSE BOU EVROPSKI V pričakovanju letošnjih prireditev Tradicija Pusta mozirskega sega daleč nazaj v 19. stoletje. Vse odtlej prizadevni člani prirejajo vsakoletne prireditve, ki kljub železnosti repertoarja v Mozirje privabljajo vedno več obiskovalcev. Ali pa ravno zavoljo tega. Tradicija namreč veliko šteje, saj se skozi njo izražajo izkušnje in premnogi dogodki, ki bi bili vredni tudi kakšnega knjižnega zapisa. 116. ZBOROVANJE MOZIRSKIH GASILCEV Največji problem dimniški požari Člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje so v lanskem letu delovali tako preventivno kot operativno. Sodelovali so na petnajstih intervencijah, na katerih pa ni bilo večje materialne škode. Že v začetku leta so izvedli tečaj za naziv gasilec, na katerem so novi člani pridobili osnovna gasilska znanja. Brezteh na intervencijah ne gre, saj so le-te vse zahtevnejše. Takšna je tudi tehnika, ki se ob tem uporablja, in se iz leta v leto posodablja. Jože Zlatinšek (foto: Benjamin Kanjir) Posebno pozornost so Mozirjani v preteklem letu namenili praznovanju goda svojega zavetnika svetega Florjana. Ob tej priliki so se udeležili svete maše, po njej pa so na krajši slovesnosti trojkam v Lepi Njivi in v Šmihelu podelili zaščitna oblačila. Skozi vse leto so vzdrževali svoje objekte, izpopolnjevali tehniko na vozilih, pričeli pa razmišljati tudi o nakupu novega kombiniranega vozila. Staro bo namreč počasi odslužilo svojemu namenu. Novo vozilo naj bi zapeljali v njihovo garažo leta 2004 ali 2005, po današnjih cenah pa bo stalo dobrih 40 milijonov tolarjev. Zadnja julijska sobota je bila tudi v letu 2002 namenjena izvedbi Memoriala Viktorja Lukšeta. Na njem seje zbralo rekordno število veteranskih desetin iz vse Slovenije. Po tekmovanju so v društvu s skromno slovesnostjo obeležili 115 let delovanja. Gasilec, ki sodeluje na intervencijah, mora biti v dobri psihofizični kondiciji. Po zakonu mora imeti opravljen zdravniški pregled. Le-tegaje lani opravilo 21 mozirskih gasilcev, prav toliko pa jih nanj še čaka. V nenehni skrbi za dobrobit krajanov gasilci skrbijo tudi za preventivo. Ob mesecu požarne varnosti so zato v svoj dom povabili na prikaz dela in tehnike šolarje in otroke iz vrtca. Letošnji občni zborje bil tudi volilni, kakor v vseh ostalih društvih po dolini. Za predsednika je bil znova soglasno potrjen Jože Zlatinšek. Benjamin Kanjir Tudi v letu 2002 so Pustnaki delovali po zastavljenih nalogah. Zaradi dejstva, da je bil lani pust že 12. februarja, so morali z organizacijo prireditev zelo pohiteti. S podjetjem MT Center Velenje so sklenili petletno pogodbo za izvedbo zabavno gostinskega dela dogajanja. Poteza seje izkazala kot zelo dobra, saj je Pustnakom ostalo veliko več časa za izvedbo samega programa. Leta pa je potekal po ustaljenih tirnicah. Na četrtek so sokrajanu Jožetu Skornšku podelili listino o trških pravicah. Naslednji dan so izvedli obhod trških meja, saj so morali v nedeljo, ko te aktivnosti običajno potekajo, na karneval v Reko. Tam so se srečali s prijatelji in somišljeniki. Petkov večerje bil namenjen »rok žuru«, na katerem so poskrbeli za tovrstne glasbe željno mladino, kije karnevalski šotor napolnila do zadnjega kotička. Enako je bilo tudi naslednji dan na gala maškeradi, kjer je med drugim potekal tudi izbor karnevalske kraljice. Prvi dan so učitelji smučanja preverili naše znanje smučanja in nas razporedili vtri skupine. Jaz sem bila najprej v prvi skupini, nato sem prestopila v drugo. Učili smo se voziti zavoje, plug, smučanje v počepu in okrog palice. Dvignili smo nogo in se peljali samo po eni smučki. Vozili smo se malo vzratno, nato naprej. Kar naprej smo se vozili z vlečnico, kajti vožnja po hribu je bila zelo prijetna. Med smučanjem smo malicali. Vsak smučarje dobil skodelico vročega čaja zastonj. Vsakojutro smo imeli pred smučanjem ogrevanje. Lovili smo se po smučišču obuti v smučarske čevlje. Taka igra nas je kar dobro ogrela. Nedelja je bila tradicionalno namenjena otrokom. Otroška maškerada že dolgo nima več krajevnega pomena, saj na zabavo prihajajo otroci od blizu in daleč. Seveda sta eden izmed razlogov za obvezno udeležbo tudi zaslužena sok in sendvič. Ponedeljkovemu okolofiranju je sledil obvezen torkov prevzem občinske oblasti in »šiihtanje« gospodarslva. Na popoldanski mednarodni povorki seje predstavilo kar 417 nastopajočih. Na sredo so Pusta slovesno pokopali, prebrali oporoko in poskrbeli, da je bila njegova dediščina pravilno razdeljena. Lansko leto si bodo mozirski Pustnaki zapomnili tudi po udeležbi na letnem karnevalu v črnogorskem Kotorju. Izlet je bil uspešen, predstavitev Mozirja in Slovenije prav tako. Letošnji pust bo 4. marca. Pustnaki že imajo izdelan program prireditev, ki sijih bo zagotovo veljalo ogledati. Benjamin Kanjir Teden je hitro minil. Zadnji dan smo imeli tekmo. Vsak učenec je dobil diplomo za uspešno opravljen tečaj smučanja. Prvi trije fantje in prva tri dekleta na tekmovanju so prejeli še posebna priznanja za uspeh. Zelo smo se zabavali in se veliko naučili. Imeli smo srečo, da je bilo vseskozi dovolj snega in da je bilo lepo vreme. Lastnik smučišča Boštjan Rihter nam je zadnji dan poklonil nekaj denarja za končno ekskurzijo, Branka Pistotnik pa nas je razveselila z obilno malico in čokolado. Fabjana Podbrežnik, S. b OŠ Gornji Grad OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Zimska šola v aaravi v Novi Štifti Učenke in učenci 5. a in b razreda osnovna šole Frana Kocbeka smo imeli smučanje kar doma. Po novem letu je zapadel sneg. V šoli smo se dogovorili, da bomo imeli zimsko šolo v naravi od 15. do 21. januarja. Vsak dan smo se vozili na Slapnikovo v Novo Štifto. © ŠTUDENTSKO KONCERTIRANJE V MOZIRJU Trud se je končno izplačal Zgornjesavinjski študentje v sodelovanju z Župnijo Mozirje v tamkajšnji farni cerkvi že dve sezoni zapored organizirajo koncerte bolj ali manj uveljavljenih glasbenih imen. Kljub kvaliteti izvajalcev in izvajanja pa se poslušalci le redko udeležujejo tovrstnih glasbenih užitkov. No, tokrat je bilo drugače. PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V MOZIRJU Kultura - to smo mi V dvorani mozirskega kulturnega doma so na slovenski kulturni praznik recitatorji, pevci in glasbeniki obeležili spomin na največjega slovenskega pesnika, svobodomisleca in v prvi vrsti zavednega Slovenca Franceta Prešerna. Pod okriljem Kulturnega društva Jurij Mozirje so mozirske učiteljice in študentje jezikov, ki bodo na njihovih mestih v bližnji prihodnosti, pripravili prazničen program. Prešernove pesmi v slovenskem, angleškem, nemškem, španskem in kitajskem jeziku so delovale multikulturno, kar bo ob bližnjih evropskih povezavah tudi vse bolj potrebno. Domiselne scenske rešitve so vdihnile prostoru svojstvene poudarke. Igra luči in senc, odkritega in skritega, so dogajanju vlile čar upora, ki ga je skozi vse življenje izražal France Prešeren. Govornica Stanka Borovšakje izpovedala temačnost časa, v katerem je pesnik živel in ustvarjal. Njegova svobodomiselnost je bila pred časom, kije Slovenijo in Slovence odeval v mrak. Za zametke zedinjenja in s tem novih časov na tem prostoru so bili odgovorni ravno ljudje Prešer- novega kova, ki so videli dlje kot običajni ljudje. Leto 1848 je bilo leto revolucije, narodnih programov in tudi leto Prešernovih Poezij, ki so še danes zlata knjiga slovenstva. V njih je izrazil svojo bolečino in prihodnost upanja, da bodo »vremena Kranjcem se zjasnila«. Recitatorji, glasbenice, Koledniki in šolski mladinski pevski zbor so v harmoniji prazničnega večera izražali to, kar na podoben način izpričuje še preko 2.500 kulturnih društev širom Slovenije. Zavedanje, da smo ponosen narod ponosnih prednikov, ki so temelje državnosti gradili brez nasilja, zgolj z jezikom in kulturo. Benjamin Kanjir Koncert, kije bil 9. februarja,je predstavljal zmes domačnosti s primesmi drugačnosti. V prvem delu sta se namreč predstavila dva gosta: Rok Bavčar, bariton, in Matej Vovk, tenor, oba Primorca. Oba obiskujeta 2. letnik srednje glasbene šoleinsevsestranskoglas-beno udejstvujeta: kot člana opernega zbora,zbora RTVSIovenija, RokBavčar pa vodi tudi moško vokalno skupino. Njuna glasova sta prežemala cerkveno akustiko in s prefinjenim nastopom zaljšala nedeljski večer. Drugi del je pripadel kitaristki Suzani Hebar iz Nazarij. Odveč je govoriti o njeni glasbeni poti, ki se vije med koncerti v Sloveniji in tistimi izven nje. Vrsti nagrad, s katerimi se Suzana vrača z raznih tekmovanj, ni videti konca. Trenutno obiskuje tretji letnik ljubljanske Akademije za glasbo. Suzano je na klavirju spremljala Helena Kosem Kotar, oba že omenjena pevca pa je na istem instrumentu spremljala Eva Ribežl iz Pustega polja, ki trenutno obiskuje 4. letnik srednje glasbene šole in je članica različnih glasbenih zasedb. Čepravje še mlada, se v svetu glasbe giblje že vrsto let in na ta način sporoča, da ji glasba predstavlja enega izmed pomembnih motov v življenju. Študentsko koncertiranje je s tekočo besedo povezovala Jerica Bukovec. Upati je, da so si poslušalci vzeli k srcu njene zaključne besede: »Hvala vam, dragi obiskovalci za nocojšnje zaupanje in podporo, kajti vi ste tisti, ki nam dajete zagon in polet, da ne obupamo, temveč se znova in znova trudimo ustvarjati podobne večere ter s tem krepiti kulturo v naši dolini.« Benjamin Kanjir JI O M fg ,1>T Til iR M o Nujno zlo Na nacionalni ravni si vodilni politični in kulturni funkcionarji praviloma ne dovolijo spo-■ drsljaja terse zaradi prestiža in mogoče tudi toalete udeležijo osrednje proslave, ki jo pripravijo v čast kulturnega praznika. Ker je v samozadostni Zgornji Savinjski dolini skoraj vse v nasprotju z utečenimi manirami -razen polpraznih dvoran ob osrednjih slovesnostih -, se je tudi petkova gala proslava v nazorskem delavskem domu odvijala brez ljudi, ki prisegajo na povezovanje in skupne projekte. Kljub deklarativni naklonjenosti do kulture in nespornem zanimanju prebivalstva za določene zvrsti pa vendar večkrat dobimo vtis, da gre ob prazničnih vsebinah bolj za nekakšno nujno zlo kot za dogodek, ob katerem bi se radostila srca in rosile oči. Težko sije zamisliti posledice škandala, ki bi verjetno odnesel vodilne in odgovorne za pripravo nacionalne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, če bi tako kot Zgornjesavinjčanom Šalečani (sicer izbrano in vrhunsko) izvajali program, recimo, dunajski filharmoniki ob največjem posvetnem duhovnem prazniku v državi. In podobno na vseh nižjih ravneh. Ob tem smo še lahko dobrohotno prizanesljivi, težje je opravičiti abstinenco vseh petih županov in županje, ki so jim duhovne vrednote občanov pomembne toliko kot volitve predsednika sadjarskega društva. Težko je spregledati, da sta čast politike (če županov s tem nazivom ne precenjujemo) reševala prometni minister in državni podsekretar v represivnem ministrstvu, pa še to ne kot funkcionarja, ampak kot navadna državljana Jakob Presečnik in Darko Repenšek. V napol prazni dvorani nismo zaman pričakovali samo županov, podobni njim so ravnatelji osnovnih šol (izjema je ljubenski Rajko Pintar) in celo nekateri predsedniki kulturnih društev. Med slednjimi celo predlagatelji imen, ki so prejela najvišja priznanja za kulturne dosežke na tem območju. Hudo nerodno bi se počutil med nagrajenci, če v dvorani ne bi ugledal ljudi, ki so posredovali predlog za priznanje. Neprimerno in ponižujoče, kot daje vse skupaj osredotočeno na obvezno formalnost brez vsebine in človečnosti. Slika v resnici ni tako porazna, kot se bere, saj več kot jim je dano, ti ljudje pač ne zmorejo nuditi. Tudi zaradi tega bodo prvo občinsko prireditev ali proslavo ponovno, tako kot vsa leta doslej, pripravili kulturniki in se ob letu osorej ponovno ogorčeni spraševali, zakaj se zgodovina ponavlja. O novincu načelniku upravne enote tokrat namerno in izjemoma brez besed, ker verjamemo, da je bila to izjema, ki ne bo postala pravilo. Savinjčan Človek je revež od rojstva do smrti; v mladosti mu ni jasno, da je delo bogastvo, in v starosti se ne zaveda, da je počitek zaklad. Savinjčan J OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU KULTURE Brez poslušalcev je žalostno biti ustvarjale« Največji slovenski kulturni praznik so zaznamovale številne prireditve po Sloveniji in tudi Zgornji Savinjski dolini. Osrednjo medobčinsko proslavo v počastitev obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna so pretekli petek, na predvečer praznika, v Nazarjah pripravili glasbeniki Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja ob pomoči mozirske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Mladi glasbeniki v godalnem orkestru pod vodstvom Vite Gregorc Rošker so svoj koncert podarili nazorski glasbeni šoli v znak medsebojnega sodelovanja in kot svojevrstno darilo ob njihovem okroglem jubileju - deseti obletnici samostojnega delovanja. O kulturi in njenem pomenu je spregovoril predsednik sveta sklada Marjan Dobrovc, kije prepričan, da se za razcvet ljubiteljske kulture v naši dolini ni bati, saj je preteklo leto mesec kulture oblikovalo skoraj dva tisoč nastopajočih. Po številnih prireditvah, ki se bodo do konca meseca zvrstile po krajih v dolini, pa bo po Dobrovčevih besedah tudi letos na ogled inventura deta različnih mentorjev in njihovih učencev od gledališčnikov, pevcev in recitatorjev do številnih glasbenikov. Na prireditvi, ki je bila hkrati tudi otvoritvena slovesnost meseca kulture, so podelili nagrade sveta območne izpostave za življenjsko delo Velenjski godalni orkester pod vodstvom Vite Gregorc Rošker je svoj nastop poklonil Glasbeni šoli Nazarje (foto: Ciril M. Sem) in za velik doprinos k ohranjanju nacionalne kulturne dediščine, prejeli pa so jih Lenka Kralj z Ljubnega ob Savinji, Anka Rakun z Rečice ob Savinji, Jože Venišnik iz Gornjega Grada, medtem ko je jubilejna nagrada pripadla Glasbeni šoli Nazarje. V imenu nagrajencev seje zahvalila Lenka Kralj, ki je prepričana, da so nagrajenci dobitniki tako visokih priznanj po zaslugi tistih ljubiteljev kulture, ki so z njimi znali delati, ustvarjati ter opazili njihovo delo in ga znali ovrednoti: »Brez pevcev ni dirigenta, brez igralcev ni režiserja in brez poslušalcev je žalostno biti ustvarjalec. Zatorej pripada današnje priznanje tudi vsem tistim neimenovanim kulturnikom s svetlobo v očeh, radostnim glasom in prešernih src, ki so nas ponesli k Rimski cesti.« Prijeten in bogat program, ki so ga za svoj koncert pripravili mladi ust- varjalci na godalih, je bil uvod v pestro paleto dogajanj po dolini, namenjenih kulturi in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Med maloštevilnimi obiskovalci v dvorani nazorskega delavskega doma je bilo opaziti prometnega ministra Jakoba Presečnika in državnega podsekretarja Darka Repenška, žal pa si koncerta niso uspeli ogledati naši župani in vidni predstavniki kulturnega življenja v naši dolini. Marija Sukalo Lenka Kralj ima pretanjen občutek za pripovedovanje zgodb. Z nevsiljivo, a odločno močjo, s sistematičnim in načrtovanim delom zna ustvariti celoto, sestavljeno iz majhnih dovršenih delov. Danes upokojena učiteljica je s svojim osebnim zgledom tudi učiteljica za življenje. Svoje številne talente, veliko znanje in bogate izkušnje je nesebično delila in deli s sodelavci. Ljubezen in spoštovanje do domače besede in kraja ter njegove preteklosti sta vseskozi gibalo njenega delovanja. Trdo delo jo osrečuje, poživlja in žene k novim izzivom. F* „ Glasbena šola Nazarje predstavlja središče vzgo- jno izobraževalnega in kulturnega življenja v naši J dolini. Skoraj ni prireditve, kjer njeni učenci ne bi m * JjŠ sodelovali'lma velik vPliv na razvoJ zborovskega flH petja, saj oddelek za petje vzgaja in oblikuje pevce, ki se vključujejo v vokalne skupine in pevske zbore. Skrbijo tudi za instrumentalno spremljavo otroških in vMÄ mladinskih pevskih zborov. V svojih prostorih prireja koncerte tako za malčke iz vrtca kot osnovnošolce. Poleg tega vzgaja tudi mlade instrumentaliste, ki se uspešno vključujejo v Godbo Zgornje Savinjske doline, ki je tudi zaradi nazorske glasbene šole dosegla svoj razcvet. Vseskozi jo vodi ravnateljica Olga Klemše, ki skrbi za njen razvoj, za povezovanje z drugimi osnovnimi in glasbenimi šolami ter društvi. Skrbi, da je nazorska glasbena šola prijazen hram znanja in kulturnega življenja v Zgornji Savinjski dolini. Tudi življenjsko delo Jožeta Venišnika se imenuje ljubezen do kulturnega ustvarjanja. Kot folklorni plesalec že v študijskih letih ter nato kot amaterski gledališki igralec in režiserje zaznamoval svoj življenjski stil. Njegov široki pogled na kulturno dogajanje je dopolnil tudi kot zborovodja tako otroških kot tudi odraslih pevskih zborov. Tudi vloga zastopnika kulturnega društva mu ni bila v breme, saj je tudi tako pletel in negoval vezi med ustvarjalci in poustvarjalci kulturnega dogajanja v svojem okolju in v Zgornji Savinjski dolini. Nepozabni liki, ki jih je doživljal kot igralec gornjegrajskega gledališča in pozitivizem, kije obogatil njegovo delovanje zborovodje, so med nami pustili globoke sledi njegove tankočutnosti, požrtvovalnosti in prijateljstva. Anki Rakun je bila že v zibel položena spodbuda za likovno in glasbeno izražanje. Umetnosti je namenila študij in vse življenje. Pridobljeno znanje si je prizadevala prenesti tudi na mladi rod. Svojo željo po izraznosti je uresničevala tudi v lutkovnih krožkih in svojem amaterskem slikanju. Danes je Rakunova aktivna članica mnogih likovnih društev, kjer deluje kot mentorica in strokovno svetovalna pomoč. V vlo gi zastopnice društva Gal si prizadeva privabiti mlade v likovni svet, hkrati pa združevati in povezovati ljubitelje umetnosti iz doline pa tudi širše. Njena predanost in občutljiv posluh za razvoj kulturne politikejo uvrščata med tiste kulturne ustvarjalce, ki tiho in skromno prinašajo svetu neizmerna bogastvo občutenja sveta, v katerem živi. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Malomarnost je voda na mlin kriminalnim dejanjem Policisti so v preteklem letu v Zgornji Savinjski dolini obravnavali 279 primerov vlomov v vozila in objekte, kar pomeni v primerjavi z letom prej, ko so na področju premoženjskih kaznivih dejanj obravnavali 219 primerov, občuten porast. Možje postave so največkrat obravnavali vlome v vozila, in sicer so v času od februarja do maja lani nepridipravi povečali svoje premoženje na nedovoljen način kar štiriindvajsetkrat. Kljub porastu kaznivih dejanj pa je raziskanost skoraj enaka oziroma malenkost boljša. To pomeni, da so policisti stopili tatičem na prste in preiskali 60 odstotkov kaznivih dejanj. Prestopniki se v preteklem letu niso zadovoljili samo z avdioaparati v avtomobilih, saj so našli tudi časza nedovoljen obisk Mvikend-ov. Komandir PPMoziije Iztok Pinlernam je povedal, da so bili policisti tudi pri raziskavi tovrstnih vlomov dokaj uspešni, poleg ostalih primerov pa so uspešno raziskali ludi bančni rop v Lučah. Po podatkih policijesovpreteklem letu v vozila in objekte vlamljale predvsem posamezne skupine dveh do treh storilcev, starih od 15 do 20 let. V nekaj primerih so bili storilci celo otroci. Pinter pravi, daje šlo za senjo kaznivih dejanj, kjer so bili storilci mladoletniki, ki so v vikendih iskali predvsem pijačo in denar. Očitno mladi lopovi niso preveč izbirčni pri iskanju žrtev, saj so se vlomi v avtomobile in objekte dogajali praktično na celotnemobmočju PPMoziije. Najmanj kaznivih dejanj so beležili v zgornjem delu doline od Luč naprej. Kljub policijski uspešnosti določeni oškodovanci ukradenih predmetovniso dobili nazaj, ker so bili medtem prodani in so zamenjali kar nekaj sicer dobrovernih lastnikov, kijimje policija prečk mefezasegla. "Pri nakupujelreba biti pozoren," opozaija Pinter," in preveri, ali gre za predmete, ki se normalno prodajajo, ali obstaja sum, da je predmet ukraden." Merilo naj bi bila cena, saj so ukradeni predmeti praviloma nekajkrat cenejši od nomnalnetižnecene.Seveda ni odvečvedeti,davprimeru posedovanja ukradenega predmeta tudi dobroverne lastnike čaka kazenska ovadba zaradi prikrivanja. Pri obravnavanju tozadevnih tatvin policija ugotavlja da velikokrat lastniki voziloziromaobjektovpremalostonjoza varnost. Vozi la so odklenjena, predmeti, ki pritegnejo storilce, so praviloma na vidnih mestih, enako velja za objekte, ki so v času lastnikove odsotnosti prepuščeni nepridipravom. Nazoren primer je ukradeno vozilo v Gornjem Gradu, kjer je lastnik pustil ključe v avtu in storilcu ni bilotreba dragega, kotvžgati vozilo in se odpeljati. Kljub vsemu je po oceni mozirskih policistov Zgornja Savinjska dolina še vedno nadpovprečno varna. Če podatke primerjamo z velikostjo območja in številom prebivalcev, potem v primerjavi z bližnjimi urbanimi okolji vzroka za preplah še ni. To pa ne pomeni, da ni mogoče s skrbnejšim odnosom do lastnine to varnost še izboljšati in se izogniti nepotrebnim nevšečnostim, ki so nujna posledica vsakega nepremišljenega ravnanja. Savinjčan Kulinarični natečaj SavinjaKiK nevie Savinjske novice organizirajo v predpustnem času za vse tiste, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene krofe, krhke flancate in potico. Jedi, kijih bodo kuharske mojstrice in mojstri prinesli na pokušnjo, bo ocenila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo Bernarda Brezovnik (predstavnica Kmetijske svetovalne službe), Marija Bezovšek (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Karolina Vrtačnik (predstavnica Savinjskih novic), Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje) in Uroš Kotnik (predstavnik Savinjskih novic). Tekmovanje bo potekalo v soboto, 22. februarja, v gostilni Menina v Gornjem Gradu. Jedi tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 15. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja bogate nagrade, ki jih podarja podjetje HABIT iz Velenja. Tekmovalo se bo vtreh kategorijah izdelkov: 1. krofi, 2. krhki flancati in 3. potica. Tekmovalke in tekmovalci se lahko prijavijo tudi na dve ali vse tri kategorije. Krofi in krhki flancati naj bodo pripravljeni iz 1/2 kilograma moke. Komisija bo ocenjevala: zunanji videz, obliko, izpečenost, videz sredice, barvo sredice, poroznost sredice, elastičnost sredice, vonj in okus izdelka, vonj skorje in sredice, okus skorje in sredice in krhkost. Poleg klasičnih kriterijev bo komisija pri oceni upoštevala tudi izvirnost izdelka. Na tekmovanje se lahko prijavi vsakdo in sicer do srede, 19. februarja. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, Nazarje, ali pa pokličete na tel. št. 839 07 90, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije o kulinaričnem natečaju. Vabljeni kuharice in kuharji ter pokuševalci! PRIJAVNICA ZA KULINARIČNI NATEČAJ Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Sodeloval(a) bom v kategorijah - krofi - krhki flancati - potica msamamm■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i < :,^ ,>i vvv;-r.. : v. l • - x.-'-r Nasveti ■■■■■■■i ZAVOD ZA GOZDOVE Nov pravilnik o vlaganjih v gozdove Priti koncu lanskega leta je izšel nov pravilnik o vlaganju v gozdove, ki je prinesel nekaj bistvenih sprememb pri sofinanciranju gozdno gojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih. V prispevku želimo bralce Savinjskih novic, zlasti pa lastnike gozdov, seznaniti z najpomembnejšimi spremembami, da bodo tako lažje uveljavljali svoje interese za subvencije. Uradno ime novega pravilnika je Pravilnik o spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračune Republike Slovenije. Bilje objavljen v Uradnem listu RS številka 83/02 inje začel veljati septembra 2002. Z njim so spremenjeni naslednji pogoji in vsebine vlaganj v zasebne gozdove: - Povečal seje delež sofinanciranja obžetev sadik in sicer za 25 % do 50 %, odvisno od stopnje poudar- Pogoji, ki določajo odstotek sofinanciranja: - vrsta dela - stopnja poudarjenosti funkcij - kraj stalnega prebivališča - skupna velikost posesti lesnoproizvodnih gozdov. Piše: Polona Šporin UPORABA NAZIVOV Danes vse dame, poročene ali neporočene, nagovarjamo z »gospo«. Danes se tudi vedno več ljudi tika med seboj. To velja še posebej za mlajše generacije. Pogosto se tikanje uporablja avtomatično. Klasični bonton pravi, da sme tikanje predlagati starejša oseba mlajši, gospod gospe, nadrejeni podrejenemu. To pravilo deloma velja še danes, čeprav tudi gospa lahko predlaga tikanje. Nekateri ljudje imajo poleg svojega imena še nazive, na katere so ponosni in jih tudi radi slišijo. Poznamo dve vrsti nažmv.podedovane in zaslužene. V naši družbi se z nazivom naslavlja le osebo, ki si je ta naziv prislužila. Podedovani imajo prednost pred zasluženimi. Dr. (doktor) je akademski naziv, ki ga v vsakdanjem življenju najpog- jenosti funkcij. - Dopolnil seje način obračunavanja subvencij za nego tanjšega drogovnjaka. Delež sofinanciranja drugega redčenja je odvisen od povprečnega premera za posek izbranih dreves. Delež je večji ob nižjem srednjem premeru. Namen te spremembe je, da se bodo redčenja izvajala čimprej (pri tanjših premerih), saj je takrat učinek redčenj največji. Višina spodbude za drugo redčenje ne more preseči vrednosti petih dnin na hektar. Drevje mora biti predhodno odka-zano. - Znižal se je delež sofinanciranj zaščite pred rastlinojedo divjadjo. Višina teh spodbud je sedaj bolj usklajena s ostalimi vrstami spodbud. osteje srečujemo. Naziv doktor je sestavni del imena in ga moramo ob ogovarjanju tudi uporabljati. Vedno pa ta naziv uporabljamo skupaj z imenom, na primer: gospod doktor Bernik, gospa doktor Košir. Izraz »gospod/gospa doktor«, brez navedbe imena, kaže na poklic zdravnika. Tudi za zdravnika, ki nima doktorata, uporabljamo naziv doktor, podobno kot za farmacevte magister in učitelje profesor, čeprav ne gre za akademske nazive. Večina doktorjev nima naziva profesorja, medtem ko imajo skoraj vsi profesorji tudi naziv doktorja. Ob ustnem sporazumevanju vedno uporabimo višji naziv, to je naziv profesorja. Ob tem naziv doktor lahko izpustimo. Pravilno se torej glasi: gospod profesor Bernik, gospa profesor Košir. V pisni obliki pa uporabimo oba naziva: gospod prof. dr. Bernik. Akademske nazive navajamo vedno pred imenom. Kadar se doktor sam predstavlja, ne uporablja naziva. - Lastnikom gozdov, ki imajo stalno prebivališče na ekonomsko šibkih območjih in na obmejnih območjih, se spodbude povečajo za 30%. Pri nas so to območja občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje. Izvzeto je torej območje občine Mozirje. -Za izplačilo spodbude mora lastnik predložiti davčno številko in številko računa. Izplačevanje spodbud preko poštnih nakaznic se bo (najkasneje sredi leta) opustilo. - Poleg naštetih so v novem pravilniku tudi druge spremembe in dopolnila pri sofinanciranju del. Med njimi so spremembe pri vzdrževanju življenjskega okolja, postopno bodo začeli s sofinanciranjem načrtnega puščanja biomase v gozdu, idr.. Poklicni visokošolski in univerzitetni nazivi se v pogovornem občevanju ne uporabljajo, obvezno pa se uporabljajo vpisni obliki. Oznake teh nazivov se pišejo vedno za imenom, za razliko od akademskih, kijih navajamo pred imenom. Tuje veleposlanike, akreditirane v naši državi, in ministre tujih držav, ki so pri nas na obisku, naslavljamo z ekselenco, tudi v pisni obliki. Naziv ekselenca pripada tudi škofom, v praksi pa jih največkrat ogovarjamo z »gospod škof«. Kardinal nosi naziv eminence, patriarha ortodoksne cerkve nagovarjamo s »svetlostjo«, ob sprejemu papeža pa uporabljamo »vaša svetost«. KAKO SE PREDSTAVLJAMO Ob predstavljanju povemo svoje ime in ga izgovorimo glasno ter razločno. Kadar se predstavljamo skupini ljudi v krogu zasebne družbe, povemo svoje ime vsem skupaj, nato pa pristopimo k vsakemu posamezniku in ga pozdravimo z ali brez Ločimo tri stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Te funkcije in njihove stopnje so opredeljene v načrtih za gospodarjenje z gozdovi in jih ne moremo spreminjati samovoljno. Podrobnejše informacije lahko lastniki gozdov dobijo pri svojih revirnih gozdarjih ali na krajevni enoti. Na zavodu za gozdove zaključujejo obračunavanje gojitvenih del konec meseca novembra, zato je dobro, da so gojitvena dela končana vsaj do sredine tega meseca. Tako se lahko dela pregledajo, obračunajo in izplačajo brez zapletov. MD stiska roke, odvisno od običajev v tem krogu. V poslovnem svetu pa pristopimo k vsaki osebi posebej in vsakič povemo svoje ime. Kadarseznanjate ljudi med seboj, se ne omejite zgolj na njihova imena, ampak o vsakem poveste tudi nekaj dodatnih informacij. Tako imata osebi dovolj informacij, da se lahko začneta pogovarjati. Klasični bonton pravi, da najprej mlajše osebe predstavimo starejšim, gospoda predstavimo dami, nadrejenemu povemo ime podrejenega in nato obratno. Koste predstavljeni, nikdar ne odgovarjajte s frazami, raje odgovorite s preprostim: »Dober dan, gospod Pavlič!« Vedno uporabljajte imena ljudi, s katerimi se seznanjate. Kadar predstavljate svojega partnerja, nikar ne recite »moj soprog/ soproga«, raje recite »moj mož/ moja žena«. Zveni enostavneje in bolj naravno. Drugi izrazi so manj primerni. Tudi če niste poročeni, je to primerno. Kako se predstavljamo in naslavljamo V našem življenju je veliko stvari odvisno od tega, kakšen prvi vtis dobijo ljudje o nas. Za dober vtis imamo vedno le eno priložnost. Zunanjo podobo lahko kaj hitro spremenimo, a kaj ko nas zaznamuje še naša narava, govorica, telesni vonj in koža. Kdor pozna problem, ga lahko delno tudi odpravi. Zato tokrat nekaj nasvetov glede pozdravljanja, uporabe nazivov in predstavljanja v družbi. Ko so bili naši dornoui ogroženi Piše: Aleksander Videčnik Mlajši rodovi le malo vedo o dogajanjih takoj po prvi svetovni vojni, ko so oborožene skupine avstrijskih nacionalcev grozile zasesti precej našega ozemlja ob severni meji. In končno, šlo je tudi za slovensko Koroško, ki jo je hotel general Maister s svojimi vojaki rešiti avstrijske nadoblasti. Tudi v naši dolini so ta krdela avstrijskih oborožencev ropala po kmetijah in počenjala razna grozodejstva. Oblast v Ljubljani pa še ni dojela, za kaj gre, zato so razgledani izobraženci v Celju razglasili poziv vsem narodno zavednim za boj sposobnim moškim. Tako je nastala Celjska legija, kije delovala zunaj tedaj že nastajajoče jugoslovanske vojske, vendar roko v roki z njo. Pred dolgimi leti sem poprosil dr. Ervina Mejaka, nekdanjega odvetnika v Gornjem Gradu, pozneje med boji za severno mejo pa poročnika na Ljubnem, kjer je tedaj operirala Celja legija, da bi mi opisal dogajanja vtistem nemirnem času. Mislim, da je prav, da te zapise spet objavimo, saj se pripravlja tudi na Ljubnem društvo v spomin generala Maistra. Sploh pa ima Ljubno na občinski stavbi vzidano ploščo, ki spominja na Celjsko legijo in njeno delovanje v naši dolini. Leta 1939 so Maistrovi borci na Ljubnem odkrili spominsko ploščo na Placu, vendar so jo Nemci ob prihodu na Ljubno takoj uničili. Savinjske novice so med letom 1978 in 1983 objavile kar nekaj sestavkov o spominih nekdanjih Mojstrovih borcev iz naše doline. Kaj je zapisal dr. Ervin Mejak: "Celjska legija je opremljena s potrebnim orožjem odrinila takoj v ogrožene kraje, da prepreči do prihoda jugoslovanske armade nad-aljne prodiranje avstrijskih čet. Prostovoljci so se v legijo prijavljali 8. maja 1919. Možje so bili iz Celja in raznih okoliških krajev. Velika večina pa je pozneje, koje bilojas-no, da gre za res, prijave preklicala. Vstrajali smo le srednješolci in študenti, ter seveda nekaj častnih izjem. Dne 9. maja je bila uradno ustanovljena prostovoljna četa, kije dobila in nosila ime "Celjska legija." Enota je štele na začetku nekaj okoli 50 mož, od teh je bilo 26 bivših frontnih vojakov, Še malo Nekoč so ljudje govorili o treh božičih, smatrali pa so tudi svečnico za velik praznik, ki naj spominja na Jezusovo darovanje v templju. Na ta dan blagoslavljajo v cerkvah sveče - odtod tudi ime. Sveče imajo v svečni-ških običajih posebno vlogo, saj jih najdemo tako v cerkvicah, kijih ponekod podobno kot na Gregorjevo otroci spuščajo po vodi, kot v rokah gospodarja, ki z njimi trikrat obide hišo, da bi odgnal kače. nekaj je bilo torej novincev. Določeno je bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod poveljstvom podporočnika Maksa Detička, iz znane celjske rodbine Detičkovih, na tedaj najbolj ogroženo točko - Ljubno ob Savinji. Vojno opremljeni smo torej krenili na železniško postajo in se odpeljali do Šmartnega ob Paki, tam so nas čakali kmečki vozovi. Marsikateri Celjan bi moral biti med nami, pogrešali smo tiste, ki bi bili usposobljeni za boj, torej nekdanje vojake. Posebej je treba poudariti, da so nas opremili s "šajkačami" (vojaške čepice), ki so jih nosili srbski vojaki. Tako smo prispeli na Ljubno. Dne 14. maja je prišlo za nami iz Celja še 9 mož, sedaj nas je bilo 35 prostovoljcev. 13. maja pa se nam je pridružilo še 54 bivših vojakov, domačinov iz Zgornje Savinjske doline. Imeli smo tudi 3 civilne voznike za razne prevoze." Bomo nadaljevali. o srečnici Sveče, blagoslovljene na svečnico, služijo ob hudi uri in ob smrti. Prav na svečnico pade prva iskra (pomladi) na zemljo, pravijo v Beli Krajini. Prazniki, ki še sledijo v zimskem krogu, zdaj že napovedujejo pomlad. Takje sveti Blaž (3. februarja), tudi ta praznik je v ljudstvu povezan z številnimi šegami. Na posled praznujemo svetega Valentina (14. februar), kije pomočnik v številnih stiskah in boleznih ter zavetnik zoper padavico. OBMOČNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO, ki bo v četrtek, 20. februarja 2003, od 7. do 11. ure v osnovni šoli v Gornjem Gradu. Vljudno vabljeni ! 3ščemo stare fotografije Škof Jeglič na poti v Planico v tridesetih letih Piše: Zdenka Čok Bil je čas, tudivSIoveniji, ko je bilo treba vlagati predvsem v stroje. To je bil čas industrializacije. Za njim pa je napočil čas, ko elektronski sistemi prevzemajo precejšen del poslovanja. Toje čas, moderno povedano, intelektualnega kapitala, človeških virov. Povedano preprosto: za vsakim računalnikom sedi človek in on je tisti, ki s svojim znanjem (ali neznanjem) kroji svojo in usodo drugih ljudi. On je tisti do sedaj skriti kapital, ki prinaša vsakemu podjetju dohodek ali pa povzroča stroške. V tujini šoto dejslvo že dojeli in sprejeli. Ne moremo trditi, da pri nas ni specialistov na posameznih področjih, na splošno pa debelo zaostajamo pri izobraževanju ljudi na področju novih,sodobnihznanj. Tuja podjetja že dalj časa vlagajo v »človeški« kapital, zato so daleč pred nami v medčloveških odnosih. Seveda je vsak človek, ki razpolaga z znanjem na določenem strokovnem področju in ki skrbi za lasten razvoj, neprecenljiv za podjetje, v katerem je zaposlen. Ali poznate kakšnega direktorja, ki ne bi želel delati z motiviranim kadrom, z ljudmi, ki mislijo s svojo glavo v dobro podjetja in ki so preko timskega dela V novo tisočletje z dvignjeno glavo in svetlobo v srcu Človeku se stvari kar zgodijo. Ta trenutek mirno opravljaš svoje delo, v naslednjem pa že - hop! - in se znajdeš v novem tisočletju. Saj ne da bi bilo z novim tisočletjem kaj narobe, le vsi naenkrat nekam drvijo, obsedeni so s telefoniranjem, računalniki in pomanjkanjem časa. sposobni povečati kapital podjetja v relativno kratkem času? Toda po drugi strani ni prav veliko direktorjev, ki bi bili pripravljeni v praksi storiti kaj konkretnega za te AGENCIJA ZAREK Efenkova 61, 3320 Velenje Tel. in faks: 03/58-75-484, GSM: 041-467-601 (Zdenka) E-pošta: info@aqenciio-zarek.com Spletna stran: www.aaenciia-zarek.com - Poslovna svetovanja - Osebna finančna svetovanja - Osebna svetovanja - Program poslovne odličnosti -12 treningov poslovne in osebne nadgradnje Delujemo iz življenjske prakse in nudimo praktične rešitve. ljudi, ne le povečatijim plačo, karje sicer najbolj enostavna rešitev, vendar hkrati tudi najdražja in najmanj učinkovita. Na primer nuditi jim izobraževanje, ki sicer v tem trenutku še nima formalno priznane diplome državnega šolskega sistema, vendar je sposobno aktivirati notranje potenciale človeka tako, da se v končni fazi to pozna vfinančnih rezultatih podjetja. Ni enostavno, je pa mogoče! Mnogi med nami preprosto ne morejo dojeti, da je hitervstop v kapitalizem povsem spremenil politiko,finance in naravnanost socialnega sistemater tako krepko posegel v človeške vrednote, kot sta etika in morala. Mnogo ljudi je enostavno »povozil čas«, za katerega pravijo, da prihaja, v resnici pa je že tukaj. Toje čas inovativnega razmišljanja in hitrih sprememb, nenehnega učenja izven uradnih šolskih institucij, skupinskega dela in drugačnih medčloveških odnosov. Stari načini dela in obnašanja preprosto ne delujejo več. Kako torej naprej? Edina stalnica v našem življenju je postala nenehna sprememba. Lahko seji upremo in s tem tvegamo stres, jezo ter kazanje s prstom na druge, ki so krivi za vse, kar se nam dogaja, morda celo porušeno zdravstveno stanje, ki ima za posledico obiske pri zdravnikih in jemanje zdravil. Lahko pa se zazremo vase, razmislimo o načinu svojega življenja in z novimi znanji zamenjamo zastareli program v naših glavah. Verjemite, na ta način je danes bistveno lažje živeti in delati, za to izjavo stojim z lastnimi izkušnjami. Zdravilna zelišča pri gripi in prehladu Zdravilna zelišča so lahko zelo učinkovita za lajšanje simptomov pri gripi in prehladu. Moramo pa se zavedati, da učinkovitost in varnost navedenih receptur nista raziskani in potrjeni v kliničnih študijah na ljudeh kot raziskana zdravila uradne medicine. Objavljene recepte lahko uporabite na lastno odgovornost. Prehladje skupina blažjih bolezni, kijih povzroča skoraj 200 različnih virusov. Običajno je navadni prehlad ali nahod omejen na nos in žrelo, vendarti virusi lahko povzročijo tudi okužbo grla, kar vodi v laringitis, in pljučterstem akutni bronhitis. Bolezenski znaki so deloma odvisni od virusa, ki nahod povzroča. Med glavnimi znaki so: kihanje, solzenje, vneto žrelo (faringitis), hripavost, kašelj, nosni izcedek, ki je najprej voden, kasneje pa postaja gostejši in zelenkast. Možen je tudi glavobol in vročičnost. Gripa (influenca) je virusno obolenje, za katerim najpogosteje obolevamo vzimskem in spomladanskem času. Prenaša se kapljično, toje s kašljanjem in kihanjem. Virus prodre skozi nos ali usta v zgornje dele dihalnih poti in se lahko razširi v pljuča. Po največ dveh dneh se začnejo pojavljati zgodnji bolezenski znaki v obliki mrzlice in vročine, kihanja, glavobola, bolečin v mišicahingriu. Nato sledijo običajnosuhopokašljevan-je in bolečine v prsih. Kasneje se iz suhega kašlja razvije produktiven kašelj in pojavi se izcedek iz nosu. Vročina traja dva do tri dni, karje vzrok za šibko počutje še nekaj dni po prenehanju vročine. Če ni dodatnih zaple- tov, bolnik okreva v enem do dveh tednih. UPA (Tilia platyphillos) IN UPOVEC (Tilia cordata) Čaj izcvelov lipe blaži krče in pospešuje potenje, tako učinkovito znižuje povišano telesno temperaturo. Pijemo ga pri prehladu, težavah z ledvicami in pljuči. Zelo priporočljiva za potenje je čajna mešanica ravno iz opisanih zelišč, in sicer. 40 g lipovega cvetja, 30 g bezgovega cvetja, 30 g kamiličnega cvelja. Eno zvrhano čajno žličko prelijemo za skodelico vrele vode. Zdravilni deli rastline: cvetje (Flores Tiliae) in lubje (Cortex Tiliae). Lipa cvete v drugi polovici junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Medtem ko cvetje nabiramo poleti, lubje pozimi. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Učinkovine lipovega cvetja so eterično olje s famezo-lomkotglavno učinkovino, sluz, vosek, flavonoidi, čreslovine, sladkor, vitamini. Zaradi teh substanc se zelo priporoča čaj iz lipovega cvetja pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebej pomembna je večdnevna kura lipovega čaja pri zastaranem bronhialnem katarju v poznem zimskem času. Lubje v obliki prahu ali čaja učinkovito pospešuje izločanje žolča. Iz lipovega lesa pripravljamo lipovo oglje. Letojesposobno vezati 50do90-kratno količino drugih snovi kotje njegova prostornina. Jemljemo ga z vodo pri akutnih zastrupilvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski ter pri želodčnih in črevesnih težavah, vendar pa je nujna takojšnja odstranitev oglja iz črevesja z blagimi odvajali. Pogoste so migrene tudi zaradi črevesnih plinov, ki nastajajo ob gnilobnih procesih v črevesju. Te težave lahko odpravimo, če vzamemo eno čajno žličko lipovega oglja, nato pa popijemo skodelico blagega odvajalnega čaja. Zunanje je oglje učinkovito zdravilo za odprte, gnoječe rane. Oglje z vezavo strupov, ki sestavljajo gnoj, omogoči, da se rane normalno celijo. Tudi pri tem pa je pomembno, da oglje po vezavi strupov, toje približno po 10 minutah, odstranimo iz rane s spiranjem. Pri velikih ranah ta postopek večkrat ponavljamo. Opozorilo: S pitjem lipovega čaja ne smemo pretiravati, ker pospešuje delovanje srca. Tatjana Kunej NA OBISKU V BMW-JEVI TOVARNI V DINGOLFINGU Kvalificirani delavci tvorijo ključ do uspeka Martin Štiglic iz Nazarij je absolvent Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, smer management. Na omenjeni fakulteti vodi študentski management forum, v okviru katerega je v študijskem letu 2001/2002 s pomočjo kolegov izvedel projekt, ki ga je poimenoval BMW 2002. Gre za projekt, ki je nastal na osnovi dvodnevnega obiska tovarne BMW v nemškem Dingolfingu. »V tovarni BMW, ki predstavlja svetovno velesilo v izdelovanju luksuznih avtomobilov, smo si želeli podrobneje ogledati proizvodnjo, spoznati celovit sistem obvladovanja kakovosti TQM in managersko podporo procesom vodenja. Naš glavni namen je bil preizkusiti projekt v praksi. Lahko rečem, da smo študentjes svojimi idejami in sposobnostmi dokazali, da smo kos življenjskemu reševanju problemov. Naučili smo se komunikacije z managerji v podjetjih, nastopa pred posamezniki in širšo publiko, raziskovalnega dela, zbiranja najrazličnejših virov, timskega dela, prenosa teorije vprakso in še veliko koristnega za nadaljnje uspehe,« ocenjuje projektno nalogo mladi ekonomist iz Nazarij. PROIZVODNJA V Dingolfingu imajo največjo stiskalnico pločevine v BMW-jevih tovarnah. Teža pločevine v kolutih znaša do 35 ton. Pet naprav za obdelavo izreže iz te pločevine platine različnih velikosti, kijih potem dvanajst stiskalnih trakov s 65 enostopenjskimi in devet večstopenjskimi stiskalnicami iztisne do avtomobilskih delov. Te dele nato sestavijo v surovo karoserijo in stem dobi avtomobil prvič svojo podobo. Iz okoli 500različnih pločevinastih delov na 150 oddelkih izdelajo karosenjo primemoza lakiranje. Pri tem se uporabljajo različne tehnike spajanja (lepljenje, oklenjanje, privijanje, letanje, varjenje). Z najmodernejšimi tehnologijami (uporno, plinsko, lasersko varjenje) in prosto programiranimi varilnimi roboti je na eno karoserijo nameščenih več kot5.000varilnih točk in potegnjenih varilnih šivov na dolžini več kot 11 melrov. Leta 1999 so BMW-jevi strokovnjaki pričeli razvijati novo tehnologijo spajanja, tako imenovano lepljenjestočk-ovnim valjenjem. Sprememba in uporaba v masovni izdelavi je prvič uspela pri novi seriji 7 v letu 2001. Pri lepljenju s točkovnim varjenjem se pred varjenjem med jeklene pločevine nanese lepilo, ki poveča trdnost, tesni in deluje kot izolacija pred hrupom. Barvanje je eden od elementov pri izdelavi avtomobila, ki najmočneje de- Martin Štiglic luje na čustva. Da bi optična in funkcionalna površinska kakovost ustrezala visokim zahtevam in da bi bila proizvodnja istočasno tudi okolju neškodljiva, BMW že od nekdaj spoštuje zelo visoke standarde. Kot prvi izmed vseh proizvajalcev avtomobilov na svetuje BMW v Dingolfingu maja 1997 spremenil tehnologijo lakiranja. Z uporabo lakov na bazi vode ali lakirne barve v obliki prahu so se škodljive snovi drastično zmanjšale. Poleg uporabe visoke tehnologije so seveda predvsem ljudje tisti, ki iz lakirane surove karoserije izdelajo av-tomobilevskladusstrankinim naročilom. V montažni dvorani izdela 6.500 delavcev preko 1.250 avtomobilov na dan. Večino sestavnih delov prenesejo na trakove, kljub temu pa so za proizvodnjo zapletenih avtomobilov nujno potrebni tako ročno delo kottudi najmodernejše naprave. LOGISTIKA Med najbolj pomembne naloge logistike štejeta vodenje proizvodnje in oskrba proizvodnje z deli. S tega vidika so v Dingolfingu odgovorni za razpošiljanje novih avtomobilov, za planiranje dotoka materialov in embalaže za informacijsko tehnologi-jo na samem sedežu kot tudi za okolju varno odstranitev odpadkov. Cilj vsega tega je povečanje produkcije in prodajeterzman-jšanje porabljenega časa. To je moč doseči s prepletenostjo omrežnih povezav pri BMW-jevih trgovcih in z novim produkcijskim sistemom v podjetjih. Pri trgovcu kupec po želji »sestavi« svoj avto, ga naroči on-line (preko omrežnih povezav) in se dogovori za najhitrejši možni termin dobave. TOVARNA BMW IN REGUA Da lahko tovarna tako visokega razreda nemoteno obratuje, je nujno potrebna tudi infrastrukturna ureditev. Tovarna ima lastno ekipo gasilcev, ljudi za zaščito oziroma varovanje, tovarniškega zdravnika, ustanovo za zdravslveno zavarovanje in kuhinjo. Urejen je tudi ogromen sistem delavskih avtobusov. Okoli 300avtobus- ov prevozi vsak dan okoli 40.000 kilometrov, da prepeljejo BMW-jeve delavce na delo v Dingolfing in nazaj domov. Podjetje BMW Dingolfing je neposredno vključeno tudi v kulturni, športni in socialni utrip regije. Podmladek raziskovalcev iz vse Bavarske se vsako leto zbere v tovarni v Dingolfingu in v okviru tekmovanja Mladina raziskuje, šolarji eksperimentirajo izbere vsakokratnega deželnega zmagovalca v različnih kategorijah. Nagrado okolja, ki jo razpisuje podjetje BMW, po dveletni aktivnosti dobijo udeleženci iz skoraj treh ducatov različnih šol deželnega okrožja. Dnevi dvorske glasbe deželnih varuhov so znani tudi preko meja Bavarske kotfes-tival stare glasbe. Letni BMWjev darilni koncert ob božiču je pomembna točka na prireditvenem koledarju podjetja v Dingolfingu, ki financira tudi BMW Cup, v katerem sodelujejo spodnjeba-varska mladinska nogometna društva. KADRI Kvalificirani delavci tvorijo ključ do uspeha. Proračun za izobrazbo in nadaljevanje izobrazbe BMWjeve skupine je primerijivssrednjo univerzo. Letnose za 250 novih prostih delovnih mest poteguje skoraj 1.800 mladih. Zelo nadarjenim učencem nudi BMW neke vrste kombinacijovisokošolskegaštud-ija in poklicne izobrazbe. Poleg tega imajo nadpovprečni učenci s končano srednjo šolo možnost, da se potegujejo za poklice kot so energijski elektronik in industrijski mehanik. ZAKONEC »Na osnovi naših spoznanj bomo študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru pripravili javno predstavitev projekta BMW 2002, ki govori o tem, zakaj je management BMWjatakodoberin kaj bi lahko naredili v slovenskih podjetjih v smeri izboljšanja poslovanja. Na naši predstavitvi bo sodeloval tudi dr. Anton Ju-rgetz, direktor vseh raziskovalnih lab-oratorijevvomenjenem podjetju. Predstavitev bomo organizirali v večjih mestih po Sloveniji, v primeru interesa podjetij iz Zgornje Savinjske doline pa smo pripravljeni nastopiti tudi tukaj,« zaključujesvoje poročilo Martin Štiglic. BMW Dingolfing v številkah Skupna površina podjetja: 1,8 milijona kvadratnih metrov Število zaposlenih: 21.000 Letna proizvodnja avtomobilov: 280.000 Proizvodni program: modeli serije 3,5,7, Z8 Letni plačilni znesek: milijarda evrov BMW-jevi avtomobili so simbol kvalitete in napredne tehnologije iHBBHBHi KULTURNI PRAZNIK MALO DRUGAČE Cirkus leteče kuhinje V Klubu Zgornjesavinjskih študentov so se ob Prešernovem dnevu odločili, da poskusijo mladim in manj mladim na drugačen, nov način približati poezijo ter tako predstaviti kulturo današnjega časa. Skozi komično igro Cirkus leteče kuhinje, kije služila za nekakšno rdečo nit, so gledalcem predstavili poezijo ter citate slovenskih ter tujih avtorjev. Pesmi so prikazaliskozi oči in življenje preprostega človeka; v igri so to bile povprečne slovenske gospodinje, katere so komično, a hkrati žalostno realistično zaigrali kar fantje iz KZSŠ. Sceno so pop- estrili z vmesnimi vložki recitacij ter glasbe različnih zvrsti. Po besedah Davida Verbuča, podpredsednika KZSŠ, so hoteli ljudem prikazati tudi drugo, modernejšo plat precej klasičnega praznika, stem privabiti več mladih na kuiturno sceno ter hkrati občinstvo opozoriti na aktualno problematiko modernega sveta. Tatiana Golob NAZARJE “KONJENIŠKI Dohodi Lipa odcvetela je Čez drn in strn po snežni odeji Slovenska lipa velja med ljudstvom za nekakšen simbol; sadili smo jih v obdobju po osamosvojitvi in vse čase občudovali slovanske prednike, ki so pod vaško lipo snovali usodo plemena, kolikor je bila usoda odločanja sploh kdaj v njihovih rokah. Lipa je torej v slovenski duši in njen list ostaja neuraden simbol. Seveda pa je lipa lahko tudi povsem običajno drevo, ki, tako kot pred nazorskim vrtcem, zaradi sušenja in odpadanja vej ogroža varnost otrok in vseh, ki dnevno hodijo pod njeno ostarelo krošnjo. Lipi pri nazarskem vrtcu so šteti dnevi... (foto: Helena Kotnik) "Drevo ogroža 70 otrok iz vrtca Do nedavnega je bila zaradi predvsem v vetrovnem vremenu," neposredne bližine električne pravi vodja vrtca Anica Kolar, ki napeljave zadeva neizvedljiva, od-si skupaj z vodstvom šole priza- kar pa so električni kabli v zemlji, je deva, da bi okoli vrtca postavili odcvetela lipa godna za podiranje, ograjo in tako otroke obvarovali "To bi se lahko ob ugodnih vremen-pred neposredno bližino ceste. skih in varnostnih razmerah zgodi-Zadevo naj bi uredili spomladi, lo že jutri," zagotavlja Štiglic, "z denar za ograjo pa naj bi name- gasilci in usposobljenimi gozdarji nila občina. pa bomo drevo podrli v najkrajšem Občina Nazorje je formalno možnem času, Izpraznjen prostor gledano tudi lastnik lipe, saj stoji bomo zapolnili z ustreznim nado-na občinskem zemljišču. To nam mestilom." Odločitev bo sprejeta je potrdil tudi tajnik občine Jože po posvetu z gozdarji. V vsakem Štiglic, ki pravi, da se lipa suši primeru bo poskrbljeno, da bo zaradi kanalizacije. Takšno je prostor ob kapeli zagotavljal var-mnenje gozdarjev z območne nost in tudi vsebinsko dopolnjeval enote zavoda za gozdove, zato kompleks šole in večnamenske so na občini odločeni drevo po- dvorane, dreti. Savinjčan Konjenikov na poti skozi dolino ni oviralo niti hladno vreme (foto: Ciril M. Sem) Na slovenski kulturni praznik seje so se odpravili do ciljne kmetije četrto leto zapored skozi naše kra- Leve v Lokah pri Mozirju. Na je vila "konjska parada". Družabni družabnem delu so se konjerejcem pohod petih konjskih vpreg in 17 pridružili župani občin, iz katerih so jezdecev je organiziralo Konjere- se na mrzlo zimsko popotovanje jsko društvo Mustang iz Gomilške- odpravili ljubitelji konj, torej župani ga. Del poti sojih spremljali kon- Šmartnega ob Paki, Braslovč in jerejci Zgornje Savinjske doline, ki Tabora. Slednji je, kot se spodobi, so druščino pričakali v Letušu in jo pot opravil na vozu ene izmed kon- čez Slatine vodili v Preseko, po jskih vpreg, okrepčilu na Koroščevi kmetiji pa Vesna Petkovšek Zavod za gozdove svetuje: Obvejevanje najlepših mladih iglavcev premera okrog 15 centimetrov je delo, ki ga opravljajo celo bogati Švicarji. Obvejujemo drevesa, kijih v dogovoru z lastnikom označi revirni gozdar. FRANC ZVIR Z RECICE OB SAVINJI Nagrada v pravih rokah Med lanskoletnimi nagrajenci občine Mozirje je bil tudi Franc Zvir z Rečice ob Savinji. V obrazložitvi nagrade je bilo zapisano, da se je pod njegovim vodstvom rečiško gasilstvo močno razmahnilo in uveljavilo. Kaj to pomeni, smo se prepričali kar iz prve roke. Franc ima za sabo klasično predvojno mladost. Kmetija težko delo, ki ga nikoli ni zmanjkalo, garanje in stalna skrb za čim znosnejše preživetje. Rodil seje 11. aprila 1931 v Poljanah, v delu, ki ga Rečičani poznajo kotVimpasle. Kmečki starši, v hiši pa poleg njega, ki je bil najmlajši, še brat in sestra. Kotna jmlajši otrokje postal na kmetiji, ki jo je prevzel brat Lojz, nekako odveč. Zato je po dokončani osnovni šoli, kije bila na mestu sedanje stare osnovne šole, odšel v uk na Rečico k Vilčku. V Prosvetnem domu na Rečici je bila takrat obrtna šola, trije letniki. V njej so se šolali za različne poklice, od mizarjev, do kovačev, šivilj in podobnega. Ob šoli se je Franc pri Vilčku ves čas šolal za mizarja in komaj čakal, daje v Šoštanju opravil izpitzata poklic.Takrat so temu rekli freišprehnga. Dve leti vojaščine v Daruvarju sta minili kakor vojakom pač minevajo vojaška leta. Po njih je Franc našel delo v Savinji v Šempetru, nato v Velenju, kjer so izdelovali stavbno pohišlvo. VGoren-juje nato izdeloval lesene mlatilnice za žito in podobno. Različnost del, ki jih je opravljal, mu je omogočila, da je bil napoten v delovodsko šolo v Škofjo Loko. Zaposlil seje v Glinu, kjer je vse do upokojilve leta 1989 opravljal vodstvena dela. Franc Zvir (foto: B. Kanjir) Vmesje našel tudi življenjsko družico Vero. »Kaj sem pa hotel,« pravi Franc, »vzel sem jo, koje pa ves čas hodila za mano.« Poroka je bila leta 1957, par mesecev po njej pa sta se vselilavhiško na Reneku, kjer sta še danes. Pardon, so še danes, skupaj s hčerko Zvonko in njeno družino, Francevo življenje pa je v veliki meri zaznamovalo drušlveno delo. Najlažje temu prikimajo rečiški gasilci, katerih predsednik je bil preko dvajset let. V njihove vrste seje včlanil leta 1958, zasedel mesto tajnika, že po parih letih pa postal predsednik. Njegove vodstvene sposobnosti so delovanje društva pet jalezgolj in vedno navzgor. Med drugim je bil pobudnikza gradnjo novega gasit skega doma. Včasu gradnjeje bil razrešen predsedovanja društvu, daje lahko v miru vodil gradbeni odbor. »S tem sem imel toliko stroškov, da bi si lahko kupil avto. Pa mi nižal,saj danes zaradi tega nimam nič manj, kot pa bi imel v drugačnem primeru,« se spominja Franc in misli ga odvedejo dvajset let nazaj, kosejedom gradil. »Vsakdoje poprimi za delo. Vseje bilo prostovoljno. Ko smo vlivali temelje, smo do kolen stali v vodi. S hriba nad domom je pritekalo toliko vode,dasmo betonirali karssuhim betonom. Pa nam je uspelo,« doda. Za gasilcejetako ali takoznačilno, da se ne ustavijo pred nobeno prepreko, saj jih povezuje sloga, začinjena z vsemi humanitarnimi načeli. Gasilski dom je bil svečano predan svojemu namenu leta 1982. FrancZvir sezveseljemspominjatudimaja 1987, ko so Rečičani odšli v Nemčijo kar po dve gasilski vozili. Trije dnevi ogledovso obrodili bogate sadove, saj so se domov vrnili s cisterno, kije še danes v njt hovi garaži, in unimogom. Takrat je vodenje gasilskega drušlva že prevzel Jože Kosmač, Franc pa je postal predsednik nadzornega odbora. Žal gaje na miklavževo leta 1994 oplazila bolezen, ki mu je onemogočila nadaljnje aktivnejše delovanje v društvu. Danes Franc pravi, da mu ni za ničemer žal, kar je storil, in da ničesar ne bi hotel spreminjati. »Dovolj sem naredil, zato mi tudi ni treba razmišljati, kaj bi še lahko,« pravi ob koncu najinega pogovora. Lepo je srečati človeka, ki je v življenjski jeseni zadovoljen slistim, kar je vživljenju dosegel. A Franc kljub temu še ni rekel zadnje, saj se pod njegovim klobukom skriva še obilo spominov. Leti bi zapisani in urejeni lahko prestavljali verodostojno kroniko nekega časa in dogajanja v njem. Tekst in foto: Benjamin Kanjir KINO MOZIRJE Sobota, 15.2. ob 20.00 in nedelja, 16.2. ob 17.00: BILI SMO VOJAKI - vojna drama Režija: Randall Wallace Vloge: Mel Gibson, Madeleine Stowe, Sam Elliott KINO NAZARJE Sobota, 15.2. ob 20.00 in nedelja, 16.2. ob 17.00: JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ - akcija Režija: Lee Tamahori Vloge: Pierce Brosnan, John Cleese, Judi Dench, Halle Berry JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ Najnovejša misija Jamesa Bonda se začne v demilitarizirani coni, ki ločuje Severno in Južno Korejo, s spektakularnim pregonom z vozilom na zračni blazini čez minsko polje-in akcija se nadaljuje vse do konca filma. Bond kroži po svetu in si prizadeva razkrinkati izdajalca in preprečiti vojno katastrofalnih razsežnosti. Pot mu prekrižata Jinx in Miranda Frost, ki odigrata ključni vlogi v njegovi najnovejši pustolovščini. BILI SMO VOJAKI "Odhajamo v Dolino smrti, kjer boste pazili na človeka zraven sebe, tako kot bo tudi on pazil na vas in ne bo vas zanimalo, kakšne barve kožeje in s kakšnim imenom kliče boga. Odhajamo v bitko proti močnemu in odločnemu sovražniku. Ne morem vam obljubiti, da vas bom žive pripeljal domov... S temi besedami se je, dan preden je svoje može popeljal v vojno, podpolkovnik Hal Moore obrnil na svoje vojake in njihove družine. KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Se sedma zaporedna zmaga ODPRTO PRVENSTVO LOK V SANKANJU Na prvem mestu družabnost in druženje Igralci kluba malega nogometa iz Nazarij so tudi na gostovanju v Šempetru pri Novi Gorici v 9. krogu II. slovenske lige malega nogometa -zahod opravičili vlogo favorita in prepričljivo premagali domači Dornberk. Ponovno se je izkazal najučinkovitejši »graščak« Drago Adamič, ki je mrežo zatresel kar petkrat in s 16 goli prevzel tudi vodstvo na listi strelcev zahodne skupine. Čeprav v prvem polčasu ni kazalo na najboljše, po vodstvu domačinov so namreč Nazarčani izenačili in povedli šele v predzadnji minuti, seje na bolje obrnilo v drugem delu tekme in dileme o zmagovalcu kmalu ni bilo več. Dornberčani so v teh dvajsetih minutah zadeli le dvakrat in še to po zaslugi sodnikov iz najstrožje kazni in kazenskega strela z desetih metrov, vse ostalo pa je bilo v nogah nazorskih mojstrov okroglega usnja. »Pressing« po celem igrišču, hitre akcije in učinkoviti zaključki so prekrižali vse načrte ekipi iz spodnje Vipavske doline, ki bo morala priložnost za zmago iskati kje drugje. Še posebej si tokrat zasluži pohvalo starejša nazorska četvorka z razpoloženim Adamičem v napadu, pa tudi vratar Skok je dobro opravil svoje delo.Sto pomembno zmago so Nazarčani še korak bližje prvemu mestu in ponovni uvrstitvi med elitno prvoligaško konkurenco. Zaradi priprav in nastopa državne reprezentance na evropskem prvenstvu v Italiji, kjer bo barve Slovenije branil tudi naš igralec Denis Delamea, sledi daljši premor, ki ga bodo »graščaki« izkoristili predvsem za dobertrening. Tako jih šele zadnjega februarja čaka novo gostovanje, in sicer v Cerkljah na Gorenskem. Franjo Pukart Z namenom pogostejšega druženja so se vaščani Lok pri Mozirju odločili, da ustanovijo svoje športno društvo. Za predsednika so na ustanovnem zboru izvolili Mateja Čoparja, za člani društva pa je že uspešna izvedba prvega projekta. Ločki športniki so se namreč lotili organizacije tekmovanja v sankanju. Čeprav je šlo “za hec”, je bil spust po ledeni progi čisto zares (foto: Benjamin Kanjir) KMN Dornberk : KNIN Nazarje 3:8 (1:2) Šempeter pri Novi Gorici. Športni center HIT. Gledalcev 30. Glavni sodnik: Radovan Nunič (Ankaran). Sodnik asistent: Dragan Puljič (Pivka). Delegat: Franci Ahčin (Škofja Loka). Strelci: 1:0 Švara (3), 1:1 Adamič(19), 1:2 Kolar(19), 1:3 Delamea (27), 1:4 Adamič (28), 1:5 Adamič (28), 1:6 Adamič (34), 2:6 Bric (34)-6m., 2:7 Delamea (36), 3:7 Bric (37>10m„ 3:8 Adamič (38). KMN Dornberk: Bratkič, Grgič, Kuk, Marvin, Mrevlje, Susič, Švara, Bric, Tomažič, Berce, Rojc S., Rojc V. KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Mikek, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren R, Šemenc J., Pezič Rumeni karton: Borut Švara (Dornberk), Jaka Mikek in Primož Hren (Nazarje). Igralec tekme: Drago Adamič (Nazarje) Prijavljene so razdelili vštiri starostne kategorije, vsi pa so tekmovali na isti progi. Kar 50 pogumnežev seje spustilo na ledeno progo, kije potekala skozi gozd in travnike tervsebovala kopico zahtevnih ovinkov. Le-teh so se tekmovalci lotevali bolj ali manj uspešno, marsikateri izmed njih pa je pristal tudi v »celcu« ob progi. Dobre volje ni manjkalo, smeha tudi ne, za kar so poskrbeli kar udeleženci sami, ko so se domala v prostem padu spuščali v ciljno ravnino. Različni sankaški slogi, oprema tekmovalcev in pa seveda sani kot osnovni rekvizit so prinesli zmagovalce prvega odprtega prvenslva Lok v sankanju na naravnih progah. Njihova imena niso toliko pomembna, saj je najbolj pomembno sodelovanje. Ne gre pa dvomiti, da bo podobno tekmovanje ob ugodnih vremenskih razmerah tudi v prihodnjem letu. In takrat zagotovo ob še številčnejši udeležbi. Benjamin Kanjir Rezultati 9. kroga: Mozirjani in Gornjegrajci Dornberk: Nazarje Mokerc Ig: Tomi Press Bronx 3:8 4:3 odlični v Škofji loki Poni Okrep. Corral: Oplast Kobarid 3:1 Lokostrelski klub Škofja Loka je bil organizator drugega letošnjega dvo- Prosta ekipa - Zalog-Eko Stil ranskega turnirja za slovenski pokal. Naturnirjuje nastopilo 154tekmovalcev iz 25 lokostrelskih klubov. Tudi tokrat so mozirski in gornjegrajski Lestvica po 9. krogih: lokostrelci streljali odlično. 1. Nazarje 8 701 57:23 21 V svojih kategorijah so zmagali: Matej Zupanc (LK Gornji Grad) 575 2. Poni Okrep. OK Corral 8 602 43:21 18 krogov, Žare Kranjc (LK Gornji Grad) 546 krogov, Bernarda P. Zemljak 3. Mokerc Ig 8 314 23:25 10 (LK Mozirje) 558 krogov, Aleksander Ošep (LK Mozirje) 570 krogov, 4. Oplast Kobarid 8 314 22:26 10 Dušan Perhač (LK Mozirje) 571 krogov. Ostale uvrstitve mozirskih loko- 5. Tomi Press Bronx 7 304 24:31 9 strelcev: 4. mesto Miran Borštner 544 in Primož Perhač 530 krogov, 7. 6. Dornberk 7 214 20:31 7 mesto Janez Pelko 523 krogov. 7. MNK Zalog Ekostil 6 015 15:35 1 DP LOKOSTRELSTVO KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Uspešni na gostovanju v Kranjski Gori Ekipa Davidovega hrama si je v zasneženi Kranjski gori priigrala svojo deseto zmago in si tako praktično že zagotovila uvrstitev v zgornji del razpredelnice. Tokrat je dal trener Vaupotič priložnost vsem igralcem, med katerimi je najmiajši Matic Grudnik dosegel svojo prvo točko v karieri. Sicer pa je Kranjska Gora še edina ekipa centralne 3. slovenske košarkarske lige, ki še ni okusila slasti zmage, in tekma je bila za kvalitetnejše Nazarčane le dober trening. Predvsem je to pokazal prvi polčas, ko so Hramovci preprosto dominirali, v nadaljevanju pa ni bilo več prave motivacije in domačini so uspeli zmanjšati razliko na znosnih dvajset točk. Franjo Pukart Kranjsko Gora : Davidov hram 70:90 Kranjska Gor, športna dvorana, gledalcev 10. Sodnika: V. Zovko (Ljubljana) in D. Markotič (Škofja Loka). Tehnični komisar: Lotrič (Ljubljana). KK Davidov hram: Zadravec 2, Majstorovič 9 (2-2), Zakrajšek 1.25 (13-10), Sarhatlič 16 (3-3), Brinovšek 14 (44), Goltnik 6, Šemenc, Grebenšek 4, Dedič 10, Glušič, Zakrajšek M. 3 (2-1), Grudnik 1 (2-1). Prosti meti: 26:21 (81 %) Meti za dve točki: 52:27 (52%) Meti za tri točke: 17:5 (29%) (Majstorovič 1, Sarhatlič 3, Zakrajšek 1.1) Rezultati 15. kroga: Kranjska Gora: Davidov hram 70:90 Celjski KK: Šenčur 50:83 Era Velenje: Žiri 146:74 Pingvini Šmartno: Tinex Medvode preloženo Prosta ekipa - Gorenja vas Lestvica po 15. krogu: 1. Šenčur 14 12 2 1178: 904 (+274) 26 2. Era Velenje 13 11 2 1259: 985 (+274 ) 24 3. Davidov hram 14 10 4 1207:1011 (+196) 24 4. Gorenja vas 13 10 3 1098:1003 (+95) 23 5. Pingvini Šmartno 12 7 5 1022: 991 (+31 ) 19 6. Celjski KK 14 5 9 1029:1100 (-71 ) 19 7. Tinex Medvode 12 3 9 888 : 971 (-83) 15 8. Žiri 13 1 12 889:1170 (-281 ) 14 9. Kranjska Gora 13 0 13 783:1218 (435) 13 ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Presenetila svetovno rokometno javnost Kot smo že poročali sta bila udeleženca letošnjega svetovnega prvenstva v rokometu za moške na Portugalskem, na katerem se slovenski reprezentanci ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre, tudi mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik. Glede na dejstvo, da sta bila na moškem SP novinca, jima je bilo po nepisanih pravilih namenjeno sojenje le v prvem delu tekmovanja, toda s svojo kvaliteto sta presegla vsa pričakovanja. Darko Repenšek in Janko Požežnik nadaljujeta vzpon na vrh svetovnega rokometnega sojenja (foto: Ciril M. Sem) Na svetovnem prvenstvu je sodilo 16 najboljših sodniških parov na svetu. Najprej so se vsi skupaj dobili v Lizboni, kjer so opravili testiranja in strokovni seminar, nato pa so odpotovali na kraje prvega dela tekmovanja. Repenšek in Požežnik sta bila delegirana za sojenje v skupini C, kije igrala v mesti Viseu. Zaupali so jima sojenje otvoritvene tekme Nemčija: Katar, za katero sta prejela zelo visoko oceno 81, nato pa sta odlično odsodila še zahtevno tekmo Portugalska: Islandija-dvoboj med domačini in tretjeuvrščeno ekipo z zadnjega evropskega prvenstva. Sledila je zamenjava sodniških parov med posameznimi tekmovalnimi skupinami in tako sta odpotovala v Guimaraes, kjer sta v skupini D korektno sodila na tekmah med Poljsko in Marokom ter Alžirijo in Poljsko. Stem naj bi bila njuna vloga na tokratnem svetovnem prvenstvu zaključena, toda vodilni možje svetovne sodniške organizacije so opazili njuno odlično sojenje terjima kot edinemu paru izmed treh novincev zaupali nadaljnje sodelovanje. Znova sta se morala seliti, tokrat vRio Maior, kjer sta sodila tekmo med Dansko in Rusijo in za svoj nastop znova prejela odlično oceno 81. Kot seje neu-radno izvedelo po končanem tekmovanju, sla bila Repenšekin Požežnik med petimi najbolje ocenjenimi sodniškimi pari na prvenstvu, kljub temu pa sta skladno z že omenjenim načelom po tej tekmi odpotovala domov. Veliko pohval na račun njunega sojenja je v Lizboni na predstavitvi evropskega prvenstva 2004, ki bo v Sloveniji, slišal tudi predsednik RokometnezvezeSlov-enije Zoran Jankovič. "Organizacija svetovnega prvenstva je v prvem delu malce šepala," je povrnitvi v domovino povedal Darko Repenšek, "gledano vceloti pa je tekmovanje seveda uspelo. Z najinim nastopom sva potrdila ugled slovenskega rokometnega sojenja v svetu in pričakujeva v prihodnje nove zahtevne naloge s strani evropske in svetovne sodniške organizacije." In kakšno je Repenškovo mnenje o nastopu naše reprezentance? "Slovenska rokometna reprezentanca je vtem trenutku sposobna premagati kateregakoli nasprotnika na svetu, toda v njej je premalo odgov- ornosti do igranja v dresu z državnim grbom. Če bi naši reprezentanti premogli vsaj polovico srčnosti in borbenosti, ki sojo prikazali Hrvati, bi se tudi Slovenija borila za kolajne. Tako pa bi bilo bolje, da bi se nekateri igralci poslovili od izbrane vrste, če ne nameravajo spremeniti svojega odnosa do nje." Darko Repenšek je od konca lanskega leta tudi predsednik slovenskega združenja rokometnih sod- nikov in kontrolorjev, njegovo krmilo pa je prevzel vzelo nezavidljivem času, sajje prejšnji predsednikzara-di neurejenih razmer odstopil sredi mandata. Kot je povedal, je nemudoma začel z vzpostavitvijo ustreznih odnosov med sodniško organizacijo in združenjem prvoligašev ter ostalimi organizacijami, prvi rezultati "normalizacije" razmer pa naj bi bili vidni že v kratkem. Franci Kotnik rnarntm Kratko je naše življenje, Kdaj se utrne, ne vem. Smrt pride tiho in tajno, skrita je našim očem. (1. Bmčič) ZAHVALA Ob smrti sina, brata, strica in svaka Janeza KOROŠCA iz Lepe Njive (29.7.1963 - 4.2.2003) se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše in za cerkev, prinesli sveče in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in govorniku ter vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji pogreba. Zahvalo pa izrekamo tudi vsem vam, ki ste v najtežjih trenutkih lajšali bolečino in tolažili našo mamo ob izgubi sina. Vsi njegovi CRNA KRONIKA • NAŠEL EKSPLOZIVNA TELESA Šmartno ob Dreti: 4. februaija je občan iz Šmartnega ob Dreti obvestil dežurnega policista da je pri pospravljanju podstrešja naletel na 50 detonatoijev namenjenih za sprožitev dinamita za miniranje. Kraj najdbe so policisti do prihoda pirotehnika ustrezno zavarovali, le-ta pa je navedene predmete odpeljal in strokovno uničil. • VLOM V NIZKI Rečica ob Savinji: 5. februarja je pod okriljem teme neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Nizki. Po ogledu notranjosti je ukradel nekaj gotovine, mobilni telefon in ročno uro. Škoda znaša okoli 70.000 tolarjev. • S CAPINOM PO HRBTU Nazarje: 6. februarja sta se v Nazarjah sporekla dva mlajša moška. Eden izmed njiju je posegel po capinu in drugega z njim udaril po hrbtu. Pri tem je napadeni dobil lažje telesne poškodbe. • ČUDNO MESTO ZA SPANJE Mozirje: 7. februarja zvečer so policisti pri ogledu stavbe, v kateri imajo svoje prostore, v kletnih prostorih našli moškega, ki seje odločil prespati pri njih. Bilje pod vplivom alkohola, kljub opozorilom poje nadaljeval s kršitvijo. S tem si je prenočitev vseeno priskrbel, vendar v prostorih za pridržanje. • OB SMUČI Nazarje: Neznani storilec je 9. februarja vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka v Nazarjah. Ukradel je smuči in s tem lastnika oškodoval za okoli 10,000 tolarjev. • PREVAŽAL RASTLINE SUMUIVEGA IZVORA Mozirje: 10. februarja so policisti pri nadzoru prometa ustavila voznika osebnega avtomobila, pri katerem so med pregledom vozila našli rastline sumljivega izvora. Posumili so, da gre za prepovedano konopljo, zato so rastline poslali v nadaljnjo analizo. OBVESTILO Robert Brezovnik s.p., Popravilo obutve in usnjene galanterije, Nove Trate 22, Mozirje preneha z dejavnostjo z 10.5.2003. Še ni bilo prevarano upanje, ki si ga je bil izbral človek za posodo svojega življenja; nihče ga ne more prevarati, tudi ne smrt. (Ivan Cankar) ZAHVALA ob boleči in tragični izgubi našega dragega ata in moža Jožeta PODKRIŽNIKA Ter 42, Ljubno (1941-2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi lovcem za zadnje slovo, pevcem in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Posebno zahvalo pa izrekamo sorodnikom za resnično nesebično pomoč. Vsi njegovi Odšla si tja, kjer ni gorja ne bolečin, kjer zdaj uživaš večni mir. V SPOMIN 17. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica Antonija ŠKRUBEJ iz Šentjanža Hvala vsem, ki se je spominjajo, postojijo ob njenem grobu in prižgejo svečo. ______________________________________________________Vsi njeni 2mm Modrim neba razliva se do moija tam začetek je obzorja, tam zdaj si ti doma tam tvoj dom je večni, tam enkrat snidemo se srečni. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče Helene DOBNIK iz Brezja pri Mozirju (15.7.1927-31.1.2003) smo iz srca hvaležni vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebne zahvale veljajo sosedom iz Krnic in Novih Lok, pogrebcem, pevcem, govorniku, praporščakoma, g. Marjanu Podrižniku, dr. Steinerjevi, sestram Marjani, Janji in Sonji pri njihovi nesebični pomoči in zdravstvenemu osebju Bolnice Celje. Zahvala tudi g. župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogreb. Žalujoči mož Jože Dobnik in vsi njeni ZAHVALA Ob smrti Ane ZAGOŽEN roj. Purnat preživele taborišča Auschwitz (1919-2003) se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste jo tako številčno pospremili na zadnji poti k-večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, maše in za izrečeno sožalje. Še posebno se zahvaljujemo gasilcem, duhovniku za lep obred, pevcem, društvu upokojencev, govornici za govor, sotrpinkam iz taborišča Auschwitz. Prisrčna hvala vsemu osebju Doma upokojencev Polzela za njeno veliko skrb in nego. Hvala pogrebni službi Morana iz Pariželj. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob njenem odhodu k večnemu počitku na pokopališču v Bočni stali ob strani z dobrimi besedami in dejanji. Hči Marija z družino ter Franc, Jakob, Ivan in Alojz z družinami ZAHVALA Vsem gasilcem in tudi vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali pri gašenju požara in pri odpravi posledic. Jože Vodušek, Primož 25, Ljubno ob Savinji Boleana da se skriti, tudi solza zatajiti, le Vas draga mama nikoli več nihče ne more vrniti. V SPOMIN 18. februarja mineva 2 leti, odkar Ste draga mama zapustili naš dom. Frančiška ROČNIK (6.10.1930-18.2.2001) iz Luč Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate z molitvijo in ji prižigate sveče. Hčerka Jožica z družino Tiho, kot je živela, smo se poslovili od Marije KRANJC (mame Mici) roj. Stropnik (4.4.1906-2.2.2003) iz Mozirja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam nudili pomoč, ustno ali pisno izrekli sožalje ter v spomin darovali cvetje ali sveče. Hvala govorniku, pevcem, trobentaču in zastavonošem. Kranjčevi Zahvale. Oglasi HBaniHHMKHfel V življenju mnogo si trpela, ljubezen, dobrota iz tebe je žarela. Zdaj zemljica hladna te je objela, v srcih naših vedno boš živela. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama in stara mama Ivana PODLESNIK iz Tera 39, Ljubno (23.11.1924-6.2.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči vsi njeni Končano je trpljenje in to zemeljsko življenje. V večnost si odšla, da v božjem miru bi počivala. ZAHVALA V 93- letu starosti nas je tiho zapustila draga mama, stara mama in babica Marija PEČNIK iz Potoka (1910-2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Kelemenu, GD Gorica ob Dreti, g. Antonu Blatniku za poslovilne besede, praporščakom, trobentaču ter ge. Tadeji Cigale in pevcem pevskega zbora Nazaret in Savinjski Rožmarin. Iskrena hvala tudi g. župniku Luknarju in patru Evgenu za opravljen obred s sveto mašo. __________________Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč j e... ZAHVALA V 89- letu starosti nas je zapustil ljubljeni deda Karel ŠPIČKA z Ljubnega ob Savinji Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da med nami ne bo več njegove vedrine in topline, ostala je samo praznina in globoka bolečina, ki nam vsem, ki smo ga imeli radi, trga srce. Hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj v njegovem življenju, in vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli, da smo se od njega lepo in mirno poslovili. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hudo nam je, da smo ga izgubili in ponosni smo, da smo ga imeli. Žalujoči: vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Tudi med slovenskimi kmeti niso vsi za integracije z Natom. Medjpodni Američani so predstavili prepričljivo poročilo o kršenju človekovih pravic v Iraku. Skoraj so že prepričali tudi nasprotnike vojaškemu posredovanju v tej državi, ko so poročilo nenadoma umaknili. Pomotoma so namreč prinesli sodne spise izTexasa. Samo Sprožilec Mednarodnem Čakajoč Spričo osupljive politike našega zunanjega ministrstva smo se več o njej pozanimali pri šefu te diplomacije. -Gospod zunanji minister, podpisali ste listino, kjer podpirate ameriško politiko do Iraka. -Da, jaz dam Američanom prav. -Gospod zunanji minister, z Nemci ste se pogovarjali o tem in jim pritrdili, da Američani nimajo pravega pristopa do Iraka. -Da, jaz dam Nemcem prav. -Gospod zunanji minister, Nemci in Američani se med sabo ne strinjajo, vi pa se strinjate z obojimi. -Da, jaz dam vam prav. -Gospod zunanji minister, kaj menite, so Slovenci za Nato? -Seveda so! 100-procentno! Pa še to je le skromna ocena! pogovarjala se je Blenda Tavrl Miniatur^^ Ali ste za vstop v Nato? Obkrožite samo en odgovor. DA JA Izzival&s%ačetnif^ -Pa glej, da ne boš spet prezrl rdeče luči kot prejšnji-krat! -zabiča inštruktor avto-šole bodočemu šoferju. -Kako prezrl? Saj točno vem, da sem jih kar štiri uspel prevoziti. Tugo Mernik Ali in Huso sta v iraškem zaporu. Ali vpraša: -Huso, zakaj hoče Bush napasti Irak? Huso: -Da uniči Sadama, ker naju muči v zaporu. Ali: -A zato bo zmetal bombe na nas, da nas reši? Gervala Iljir Če pogledamo resnici v oči, je Evropa glede stališča do vojne v Iraku razdeljena. Kar seveda ni res. Samo složna ni. ,skan'W/ri& -Katerikoli časopis odprem, povsod berem samo o Iraku in Američanih! -potoži Janez. -To že ne bo držalo! Kar Savinjske novice beri, -mu predlaga brat. -Si kar misli. Kaj pa tale članek o zasvojencih z nasiljem? Ljuši Šaban Prebrisa