Uredništvo (d upreaišfso:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon M. 113.
totušno lista:
Celo leto		. 12	h
Pol leta		. 6	v
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 75.
Maribor, dne 28. junija 1911.
Letnik III.
Ministrstvo Gautsch.
’Ministrski predsednik baron Gautsch je včeraj dne 27, t. m. podal cesarju demisijo. Cesar jo je spredel, imenoval Bienertha nižjeavstrfrjskim cesarskim namestnikom ter povieril vodstvo ministrstva baronu Gautschu.
Baron BTenerth bi bil vsled poraza krščanskih socialcev ih njihove fronde k politiki proste roke prisiljen, paktirati s Slovani ter. razširiti svojo večino z nekaterimi slovanskimi strankam!.. Toda Bienerthh je bilo več na tem ležeče, da ohrani svoj sloves kot nemštvu prijazen državnik, da ne povoden! protislo-vanskega sistema,; ki je bil' splošno znan kot jsistem Bienertlh“, kakor da se obdrži nad vodo, in je vsled tega podal demisijo. Tudi s tem zadnjim činom je*'dokazal Bienerth, kako prav soi imeli naši poslanci, ker so stali vedno v najstrožji opoziciji proti vsem trem Bienerthodim vbadam in kako umljivo je bilo prijateljstvo naših liberalnih zastopnikov; napram Biener-tliovim kabinetom.
Bienerth je šel in baronu Gautfscbu pustil vse svoje ministre in vso skrb za bodočnost. Ker so vsi dosedanji ministri ostali, je jtem bolj očividno, da je rnrzeio Bienerthu stopiti s slovanskimi strankami zaradi razširjenja večine v dogovor. To delo je prepustil baronu Gautschu in Še le ko se Gautschu posreči, najti izhod iz zavoženih razmer, se bo ministrstvo novim razmeram primerno preustrojilo. Zato je verjetno, da se bo državni zbor sešel julija le Za kratek cas, da izvrši nekatere formalnosti, potem pa bo šel na počitnice, da dobi Gautsch priložnost ih čas, ustvariti si za izvršenje večjih parlamentarnih del potrebno večino.
Baron Gautsch Jugoslovanom po svoji preteklosti v obče ni nesimpatičen. Toda v politiki ne odločuje simpatija in nesimpatija, temveč smer političnega toka. Če bo ta smer Jugoslovanom prijazna, znamo biti njegovi prijatelji, če ne, bo tudi baron Gantsch
neprijetno čutil1 moč naše delegacije.
*
* *
Situacija v državnem zboru je po novih volitvah postala Še bolj zamotana, kot je bila v prvi zbornici. Vsled tega je prišlai vlada, najbolj še pa Bienerth, v velike stiske. Iz tega blata naj bi sedaj rešil vladni voz baron Gautsch, ki je, kakor poročajo listi, pozvan, da se pogaja z raznimi s fr a,p kami. Do
kakih vspehov bo prišel baron Gautsch, se ne da prerokovati, in kako bo ministrstvo, ki ga bo izvolil, ne vemo, toda gotovo je, da: se pri razmerah, ki so jih ustvarile v parlamentu volitve, ne more vladati po Bienerthovem sistemu. Brez spremembe smeri vladni voz ne bo šel dalje.
Za sedaj nekoliko podrobnost/ o dogodkih’ samih:
V pondeljek so padle kocke; Bienerth je podal demisijo, katera je bila tudi sprejeta, in baronu Gautschu je bila poverjena naloga niinistrskeiga precfeed-nika.
Baron Gautsch ni nepoznata prikazen na političnem pozori&ču. Že leta 1885 je bil, komaj 84 let star, poklican kot minister za uk in bogočastje. Ko je leta 1893 padel Taaffe, se je vrnil Gautsch zopet na svoje prejšnje ravnateljsko mesto v terezijanski akademiji. Od leta 1895 do 1897 je bil pod Badenijem zopet šef naučnega ministrstva, na kar je prevzel vodstvo vlade.
Ne dolgo za tem je sledil njegov padec, na kar je bil vpoklican kot predsednik najM'fejegß računskega dvora. Toda po Körberjeveni padcu, zadnji dah 1. 1994, se mu je zopet poverilo vodsltvo ministrstva, katerega pa;, kakor znano, tudi ni dolgo obdržal.
Glede Gautschove nalloge ste dve možnosti dani:. Ako se mu posreči, da svojo nalogo naglo reši,, potem se bo vlada takoj spremenila in se bo vršijo kratko zasedanje držajvnega zbora). Druga možnost bi pa bila, da se zavleče kriza do jeseni.
Skoroda se zdi, da je naloga, katera je bila poverjena Gautschu, nekoliko preveč omejena., Najbajva državnih potrebščin je naloga vsake vlade. Trenotno pa gospodarske ih narodnostne potrebščine niso nič manj nujne, kot pa državne.
Edino, kajr se da določno iz Gautschove naloge posneti, je dejstvo, da je prodrlo spoznanje, da v sedanji obliki ne more več 'dalje iti, lin dejstvo, da je to spoznanje prodrlo, se lahko smatra za velik vspeh’ in nam daje upanje na boljše čase.
Osla jahajo;«
Celje, 27, junija.
Osel, katerega je imela liberalna! stranka pripravljenega za zasmehovanje naše stranke, ako bi
pri državnozborskih volitvah propadla, ji je ostal. Sedaj ga jezdi liberalna stranka sama in se da brez ustavljanja od njega voditi. Zato jo pa tudi spremlja na rženih’ najnovejših potih smeh in krohot cele javnosti.
Najjnovejše 'delo liberalne stranke je, da so v nedeljo dne 25, t. m. v Žalcu pri Virantu protestirali proti temu, da je Roblek propadel in dr. Korošec zmaigal. Po toči hodijo samo talil! ljudje zvonit, ki so izgubili glavo in mirno razsodnost. Po poročilih slovenskih liberalnih listov je bilo na shoidh do 2500 volilcev; navzočih, po poročilih nemš(kih listov pa o-koli 3000, torej približno vsi Roblekovi volilei, katerih je bilo 3286. Izza zadnjih volitev pa vemo, da so liberalci slabi računarji, kajti za Robleka so imeli narajcunjenih 1000 glasov večine, ki pa j!ih na dan volitve nli bilo nikjer več, Ako bi liberalci pošteno šteli in računali, bi si večkrat prihranili kako blamažo, ki ubija; vsako stranko, naj je še tako močna, kar se pri liberalni ne more trditi.
Prva resolucija, za katero je s posebnim govorom še le dr. Kalan moral ustvariti razpoloženje in katero je predlagal1 Edi Kukec, se glasi:
„Protestiramo proti izrabljanju vere in verskih čustev ljudstva v volilnem boju in zahtevamo, da se vpelje zakonska določba, katera prepoveduje vsako politično agitacijo v cerkvi (Kainzelparagraf).
Smešno je, če vidimo dr. Kalana in Edi Kuke-c,ai kot branitelja vere in verskih Čustev ljudstva. Dr. Kalana poznamo kot branitelja liberalcev, v kazenskih zadevah, Kukeca kot branitelja svobodne glasbe na političnih shodih, a da bi se ta dva gospoda kedaj resno brigala za vero in verska čustva, , je celi Savinjski dolini neznano, Najjmanj pa vefsta ta dva gospoda, ali se vera in verska) čustva izrabljajo ali ne. Kakor slepci ne morejo soditi o barvah, ker jih ne vidijo, tako Kalan in Kukec ne o besedi božji v cerkvi, ker je ne slišita.
Kancelpara.graf torej hočejo liberalqi! Tako nevede gredo korak za korakom pot francoskih in portugalskih framasonov. ZamaŠifli hočejo škofom in duhovnikom usta, da bi ne mogli ljudstva svariti ' pred njegovimi sovražniki. Vse, tudi cerkev, bi naj ležala na trebuhu pred liberalci, ki bi potem sv;obodrj: odirali, sleparili in goljufali ubogo ljudstvo. 'Vsak liberalni fakin sme, kjer le hoče, povedati svoje mnenje, te duhovnik katoliške cerkve bi naj molčal, Liberal-
PODLISTEK.
Moji mali.
Spisal Ks. Meško.
Odbežail bi včasih od silne nervoznosti, tako iona in zabita je vsa šola ali tako nemirna in razposajena, A včasih se moram iz srca smejati ti drobižem njihovemu početju.
Ker resnično, cela vrsta) originalov sedi v nizkih klopeh pred menoj.
V	predzadnji klopi mlad velikan, star komaj 11 let, a presega kakor Savel Izraelce, ves narod sovrstnikov za glavo,, Pokličem g.a(; a komiaj odpre usta, primerna telesni velikosti ali še obilnejša, je že halo po vsi šoli, da komaj brzdam mlade razjposajence, dasi me samega smili smeh. Velfkan namreč vsake druge besede polovico požira, drugo polovico pa izgovori napačno.
V	njegovi bližini sedi 'debeluh. Ko ga pokličem, mine najmanj minuta, da dvigne mogočno in težko te-
lo.	Začudeno strmi v me z zaspanimi, povsem v mesu skritimi očmi,, Ko ga vprašam drugič, tretjič, se vendar domisli, da je treba kaj odgovoriti. In res izgovori vsako drugo minuto eno besedo, a s tako tihim, slabotnim glaskom, da bi se lahko1 mislilo, zdaj izdihne ali omahhe od same slabosti.
Spredaj, v prvi klopi, sejdi palček", okrogel kakor jabolko. Majhne, črne oči so mu vedno 'trudne. Poleti zadremlje vsakih deset minut vsaj dvakrat. In dregajo ga od vseh strani. A komaj odpre oči ves vznemirjen in prestrašen, mu lezejo že zopet skupaj. Ker je zastonj ves trud skrbnih sosedov, prično Šepetati: „Ta pa spet spi!“ Glasneje in glasneje. Da bi bal mir, ga pokličem. Zdrzne se, pogleda me plašno, svest si krivde, majo se vzravna v klopi, na Široko odpira oči in jih vpira naravnost v me, upajoč pač:
„Tako vsaj ne zaspim spet . . .“ A vidim: polne zaspanca so mu oči, vsa glava in vse, misli, spi, dajsi gleda Široko kakor zajec . . . Komaj stopim korak v stran, mu že omahne težka gjavicai na prsi.
Siromak je, a miren, priden in ga imam rad. Mati ima celo kopico otrok, mož in oče jih je zapustil in hodi bogve kje po svetu.
Izmed najmanjših je v Šoli in izmed najzanimi-vejših. Obleko je pač podedoval, ker prevelika je navadno vsa, Klobuk nosi vedno preluknjan na vrhu, da mu ni prevroče v glavo, in da zrejo lasje vedno lepo v nebo božje. Hlače so spodaj razcefralne, 'da mu kar zvone, ko beži. Beži pa iz navade, še nikoli ga nisem videl priti počasi v Šolo, Ali pa meni, da je zrn to doma na hribu, da lahko beži — navzdol. No, poleti je Še razumljivo, a kako mora hiteti po zimi tvt teh velikanskih šolnih, je uganka. Vedi Bog, od koga jih imai, od očeta ali od starega očeta.
Včasih' ga vidim skozi oklno ali še večkrat iz vrta, kako pribeži po hribu, a se ustavi hipoma, kakor vkopan v zemljo, privzdigne oči in se zagleda v uro na zvoniku.
Ne vem, kaj ga tako izredno zanima na uri,, ne ve menda sam;, ker spozna se na, njo gotovo ne. Občuduje jo morda, kali?	■
Poleti pride včasih v Šolo umazan po vsem ru-dečem licu.
„Kaj si delal spet, ves črn si?“
Nasmeje se sladko in odgovori mirno in čisto
tiho:
;„(Clnice sem nabilal.“
Ne more Še izgovoriti ne, c in ne r.
„A da se tako umažeš. Takoj k studencu in se umij! “
Uboga takoj.
Mine pet minut, mine jih deset, mine četrt ure. A ni ga nazaj, in studenec je v bližini!
:„K3e stoji zopet? — Idi ti ponj!“
Res prideta takoj.
„Kj:e je bil?“
„Pred Šolo — na uro je gledal.“
„Na uro! Spet! Ti si mi junak!“
Smehlja se na pol )v zadregi, na pol blažen. Vedi Bog, zakaj. Ali ker je videl uro, ali ker je junak, dasi majhen, da gleda komaj iznad klopi.
Ima,	sestrico, istotako zdrajvo dekletce z istotako črnimi, nekako orientalskimi očmi. Uči se še za silo, a govori počasi, da se na koncu stavka, gotovo ne spominja več na, začetek: kakor bi pričela, stavek lani! - Nasmehlja se vsake kvatre enkrat, a še tedaj komaj vidno, kaikor ne bi vedela, ali se naj aji ne.
Med deklicami sedi v prvi klopi Katica, stara komaj pet let, z glavico in obrazkom, kakor Rafaelovi angelci.	’
Poslaji so jo v Šolo, ker doma ni pri miru, in ker stanuje takoj doli pod cerkvijo.
. dela črte na tabjo, za drugo Še pač ni“ — mem,1 gospeli učitelj in jo pusti sedeti' v šoli.
X £ l>r.j meni se mora učiti. Prekrižati se zna, očenas moli tudi za silo; zato sva pričela z Bogom.
„Koliko je bogov, Katica?“
,„Jaz ne vem, koliko jih je.r“;
_ Razložim ji. Prihodnjo uro res zna in drži takoj ob začetku ure roko kvišku.
„A kje je Bog, Katici?“
„iTaz ne vem, kje je.“
Dazlagam ji. Prihodnjo uro ve. Začneva z molitvijo v čast angelcu varihu.
Vprašam jo prihodnjo uro. Prične, a ne gre.
„Pa nič ne znaš.“
„Jaz sem lekla mamici, naj me naučilo, pa sami ne znajo.“
Tudi ta. ne more izgovoriti č in r. Začne pa vsak stavek z „jaz.“
jokati VeC*n° *e **ia. Kar nenadoma prične
»Kaj ti je, Katica?“
»Žejna sem.“
ci se 'boje cerkve, ki opozarja, ljudstvo na njih kvar-ljive nauke, zato jo hočejo vkleniti v verige takozva-nega kancelparagraia. Toda kakor drugod, tako bomo znali tudi v tem oziru preprečiti liberalne nakane. V vsikem boju so nam še dosedaj podlegli liberalci, ker so njih nameni slabi in njih duševne zmožnosti zaostale!
Druga točka na shodu je bila, da se ustanovi liberalno gospodarsko in politično društvo za Savinjsko dolino. O tej stvari je govoril — risum teneatis amici — bivši 'krojajSki pomočnik, sin Piki. Odbor za vodstvo te zadeve se je sestavil iz gospodov: Sirca, Antloga, Sporn, Apat, Ocvirk, dr. Kalan in Piki. Ti so torej poklicani, prekvasiti Savinjsko dolino z liberalnim kvasom in jo dovesti do novfh liberalnih zmag. Toda nam se zdi, da liberalci vendar le zaman upajo na zmage v bodočnosti, kajti kakor celo zborovanje od zadnje nedelje kaže, manjkaj Še jim vedno: der feine Griff und der rechte .Ton. Savinjska dolina ne bo več liberalna!
Glasovi k novi situaciji«
„Tagespošia“ piše:
„Ministrstvo je ostalo, njegov, šef se ije poslovil. Kaj se hoče doseči s tem? Gotovo je, da morajo re-sorti biti preskrbljeni, dokler ni sestavljena, nova ministrska lista. Ce se pa gre samo za to, da mora novi kaMnetni Šef svoje sotrudnike še le izbrati, potem je ta odredba s,a|mo ob sebi razumljiva. Vprašanje je pa, kje bo dobil sotrudnike, ali v parlamentu, ali v ministrstvih. Pred prvim poskusom se mora. svariti tako njega, 'kakor stranke. Mogoče še ni znano, da je tudi Bienerth v zafdnjih urah mislil na parlamentariza-cijo. Odsvetovalo se mu je in on je to misel tudi naglo zavrgel. Razmere tega poskusa trenotno ne dopustijo. Ne smemo se udati samo teoretičnim domnevanjem. Cisto naravno je, da je glava demokratične države, ljudske zbornice, na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice tudi parlamentarno ministrstvo. Tfoda v Avstriji morajo pač biti zmiraj izjeme. Kakor so dandanes razmere, ne mara nobena strank^, pa tudi ne država, parlamentarnih ministrov. Cas bo že še prišel, ali trenotno ga še ni. In najmanje bi pa nemška nacionalna zveza zamogla pritrditi taki odredbi in odposlati svoje zaupnike v Gauftschev kabinet. Mora poprej počakati, kaj in kako da mož hoče. Torej tudi novemu kabinetnemu šefu nasproti politiko proste roke in počakati, ali se bodo upravičile nade, katere se stavi splošno v njega,"
„Grazer Tagblatt“ pravi:
„To je gotovo, da pri večini poslancev nemške narodne Zveze ni najti nobenega nagnenja,; vstopiti v koalicijsko ministrstvo, pa tudi nobenega nagnenja, iti Cehom brez obveznih pogojev na roko, Ako hočejo stopiti Cehi v delovno večino, morajo to radi stvari same storiti, ne pa radi novih ugodnosti. Cehi, ki so si od vlade že toliko ugodnosti izsilili, ne morejo hiti najmanj'e zahtevati kake protiusluge. Tak ministrski predsednik, ki bi z zagotovilom takih protiuslug, ali celo z žrtvami na račun Nemcev hotel pridobiti Cehe za večino, lahko pričakuje, da bo pri poslancih nemške narodne zveze zadel ob najhujši odpor.“
„Grazer Volksblatt“:
„Kar se tiče Gautschove naloge, dosedaj še ni popolnega sporazumljenja. Nekajterl trdijo, da je Biž nerth samo za svojo osebo podal demisijo in se je radi tega samo v predsedstvu zgodila izprememba. In drugi so pa zopet mnenja, da bo pnišlo do skupne demisije in da bo baron Gautsch, dokler ne bodo končana pogajanja s strankami, vzel v ministrstvo voditelje. Ako se posreči sprajviti skupaj koalicijo, v kateri bi bili tudi Cehi, potem se bo kabinet parlamen-tariziral. Ta preobrat 50 bi pa izvrSil Še le v jeseni. Ker so Cehi v enomer zahtevali padec Bienerthov, je upanje, da trenotno novemu ministrskemu prafdsednU ku ne bodo delali težkoč in da se bo kratko poletno
„Ah, seveda!“
A joka hujše in hujše.
„Kaj vendar hočeš?“
„Pit bi šla. Žejna sem.“
„Pa .pojdi v imenu božjem. Bo vsaj mir.“
Takoj poneha jok!
„Pa nam izpiješ vso vodo. Katica.“
Smeji se, kakor bi jedla sladkor.
;„Qm pa ze ne,“
Nenadoma se jo naveličala) šole. Mesto v Šolo, (je šla na travnik trgat rož.
Izvedel sem to.
„Kje si bila v torek, Kajtica?“
Dvar, trikrat požre sline.
„Doma. Niso me pustili.“
„(Lažeš, Katica!“
.„‘Jaz ne, pa ze ne!“
Joka,
„Ce se zlažeš še kedaj, te zaprem eno uro — po
šoli!“
Se hujši jok.
„Po koncu glavo!“
Res jo dvigne po koncu kakor vojak na paradi, a solze, ji teko curkoma po ličecih.
Ugajalo pa ji je v šoli manj in manj. In „odpotovala je.“ Odšla je kar .sama brez slovesa k sestri na konec fare. Vedela je navzlic svojfm petim letom: od tam je predaleč v šolo, — ne bo mi treba več hoditi!
A dobili so jo nazaj.
zasedanje izvršilo brez presenečenj. Parlamentariza-cija parlamenta, je pa le takrat mogoči, ako se posreči na Češkem narodnostni sporazum, ki sili tudi sedaj v ospredje. S tem, da je bil poklican nov mož, se je izvršil preobrat v notrataje-politični situaciji, ne jve se pa|, če se bo baronu Gaultschu posrečilo, s pomočjo novega parlamenta končati dolgoletno krizo.“
^Reichspost“ piše:
„jBaron Gautsch bo imel težko delo; njega pozdravljajo češke stranim skoroda entuziastično, stari člani nemške narodne zveze pa še z hladno rezerviranostjo, Gautsch prinaša dosti izkušenj, čakati se pa mora, če bo on zmožen, urediti in v pravi tir spraviti zbornico, katero je nemški frajzin spravil popolnoma iz ravnotežja,“
^Samostalnost’“, glasilo staropravne stranke, „Pravo Udu“, glasilo češke socialne strafnke, „Ven-kbv“, glasilo agrarne stranke in nemški list „Prager Tagiblatt“ se strinjajo v presoji položaja v toliko, da pripisujejo ministrstvu Gautsch samo provizorično vrednost ter menijo, da bo v jeseni stopilo na mesto tega ministrstva drugo ministrstvo z ministrskim predsednikom knezom ThunsHohensteinom, sedanjim cesarskim namestnikom v Pragi.
„Pravo Lidu“ napada Bienertha z vso silo ter pravi, da je Bienerth prevzel ministrstvo v zelo plodonosni eri, da pa je s svojim protikonstitupionelnim nastopanjem ubil parlament in zavozil avstrijsko politiko.
„(Samostatnost“ svari Cehe, da naj se ne dado po novi konstelaciji zapeljati.
Politični pregled.
Državni zbor.
O bodočem predsedniku državne zbornice se že jako živahno debatira. „fDeutschnatibnale Korresp.“ piše:	Razven poslanca Idr. Steinwenderja, ki odkla-
nja predsedniško mesto z ozirom na svoje slabjo zdravstveno stanje, in poslancev dr. Sylvestra in Dober-niga pride v nemških liberalnih krogih tudi poslanec dr. Urban v poštev kot kandidat za predsedniško mesto. Neki češki list pa poroča, da bo posl. Stölzel izvoljen za predsednika.
Dr. Šušteršič konferira z Gautschern.
Dr, Šušteršič je iz Toblacha, kamor je. dlne 26. t. m. odpotoval na počitnice, bjil pozvan na Dunaj. Dr. Šušteršič se je včeraj dne 27. t. m. pripeljal na Dunaj in bo tekom današnjega, dne konieriral z baronom Gautschern,
Ceško-uemška spravna pogajanja.
Ceško-nemški sporazum naj bi bila rešitev sedanjega zamotanega političnega položaja. Kaklor poročajo „Narodni Listy“, se je baron Gautsch za svojo sedanjo akcijo pripravljal že v Času, ko je bilo zar sedanje delegacij na Dunaju. Tudi za Časa zajedanja delegacij v Budimpešti se je toplo zavzemal za ceško-cnemški sporazum kot edino rešitev notranjih političnih težkoč. Ce stopi baron Gautsch na čelo vlade, tedaj se od njega lahko pričakuje, da bo z vso silo posegel v češko-nemška pogajanja ter jih skušal s svojo avtoriteto končati. Cdj&ki poslanci, ki niso Še zapustili Prage, so mnenja, da baron Gautsch ne stremi za tem, da bi takoj sestavil koalicijsko večino in koalicijski kabinet, temveč da mu gre pred vsem za to, da ustvari provizorij in izvede za zdaj držav-ne potrebščine, katerih ne bodo ovirale posebne tež-koče. Se le potem bo skupno s knezom Thunom začel delovati za češko-nemški sporazum. Češki politični krogi so mnenja, da se Nemci ne bodo obotavljali vstopiti v koalicijsko večino, ker bi se s tem oprostili krščanskih socialistov.
Splitski župan umrl.
Umrl je spli,tiski župan, deželni poslalnec dr. V. Mijaljevic.
„Kje si se potepala, Katica?“
Neprijetna zadrega,
„Jaz — jaz pa ze —“
„Ali meniš zopet lagati? Pomniš Še, kaj sem ti rekel?“
Jok, kakor bi ji umrla mati . . .
Ce pa ji dam kedaj podobico, ker sedi mirno, jo kaže povsod in vsakemu prfpoveduje, kako jo imam rad.
V neredu pa je pri drobižu vedno kaj. Eden pozabi vsaj vsako drugo uro katekizem doma, drugi i„Zigodbe“, tretjemu so strgali knjigo manjši bra(tci in sestrice, četrti se> je pozabil učiti, petemu manjka za vsak hip list v knjigi in ne ve, kje je, a ga je iztrgal najbrž sam, ker se ni naučil; šesti ni 'imel svinčnika, da bi si zaznamoval vprašanja, ki bi se jih naj naučil, sedmi joka, ker je izgubil krajcarje, ki bi naj kupil kvasa za nje, osmemu manjkajo vsaj gumbi na srajci ali suknji, če je vse drugo v redu.
Vedna skrb z njimi, — vedna nevolja., — vedno
delo!
A navzlic temu: Ko gledam pred seboj vse te mlade, sveže obraze, te nedolžne, prijazne, le. tuintam malo hudomušne oci, mi je, da bi dvignil roke k blagoslovu in k molitvi, da ohrani vsedobrotni Bog vse te duše, tudi ko stopijo v Šumno, nevarnosti pojlno življenje, vedno tako dobre, čiste in svete, vedno s sedanjim brezskrbnim nasmehom na ustnih, vedno s sedainjo mladostno srečo v srcih.
* «
*
Demisija Weisskirchnerja in Glabinskega.
Cesar je sprejel podani demjsiji Weisskirchner-ja in Glabinskega, in je uradni list včeraj objavil tozadevno lastnoročno cesarjevo pismo.
0|b enem je cesar povjeril Idr, Malaji vodstvo trgovinskega ministrstva, in dr, pl. Rötlu voclstlvo železniškega ministrstva.
Turčija in Crnagora. _
Turška vlada je baje ustmeno intervenirala pri Črnogorskem poslaniku pri porti, da| naj sporoči svoji vladi, da naj ne trpi albanskih* ubežnikov na svojem ozemlju. Crnogorski poslanik Popovič se je izjavil,, da te verbalne note ne sprejme, marveč da zahteva oftciozno noto. .
Razstava slovanskih listov.
Belgraid, 26. junija : Razstava slovanskih listov bo otvorjena v pondeljek dne 10. julija. Namelšjčena bo v prostorih II. belgradske gimnazije. Raizstavo bo slovesno otvoril prestolonaslednik Aleksander. Trajala bo pet dni. Po zaključenju rastave se časopisi lizroče narodni biblioteki v Beljjgradu.
Bolgarija.
Protimonarhistične demonstracije v velikem bolgarskem sobranju so se nadaljevale na javnih shodih, v klubih in na cesti. Prišlo je do jajko resnih demonstracij zoper carju, Ferdinanda. Agrarci in socialisti so sklenili napovedati najhujši boj zoper sedanjega vladarja in to protimonarhisltično gibanje je našlo posebno mdd kmečkim prebivalstvom mnogo odmevov.
Vstaja v Albaniji.
Položaj v Albaniji se ni zboljšal. Na črnogorski meji se nadaljujejo boji med Malisori in turškimi četami. Razmerje med Crnogoro in Turčijo je od dne do dne bolj napeto.
Iz Carigrada poročajo „Frankfurter Zeitung“: Ruski posla«ik Carikov, ki naj bi v pondeljek nastopil dopust, je dobil iz Petrograda ukaz, naj dopust do nedoločenega časa preloži. Crnogorsko-turško razmerje je baje temu vzrok. Crnagora namerava za agilno pravico malisorskih ubežnikov zahtevati od Turčije štiri do pet milijonov frankov odškodnine. Turška vlada pa noče o tem ničesar slifeati.
Med tem pa Malisori krepjko branijo svoje stra-tegične pozicije. Crnagora. jih pa zalaga z živili in municijo. Malisori Čakajo na intervencijo Evrope in upajo doseči avtonomijo Albanije.
Nemčija.
Nemški cesar se dobrika socialnim demokratom. Po Berobnu govore, da, je rekel .cesar Viljem: „jMoji socialni demokrati vendar niso tako hudi!“ Politični dogodki, ki so se dogajali spomladi, dajo tem cesarjevim besedam poseben pomen. Dokazujejo, da se je vladarjeva sodba o socialnodemokraličnii stranki, o njenih smotrih in njeni nevarnosti za, prestol in (domovino v teku Časa korenito izpremenila,.
Francosko.
Ministrski predsedni k Monis je predsedniku Falltoresu predložil demisijo kabineta, katero je predsedniki tudi sprejel. Pričakuje se, dat bo predsednik poveril nalogo, sestaviti nov kabinet, finančnemu mi-rastru CaÜJlaüxu.
Ali se bo novi kabinet dolgo časa držal, o tem se ne ve ničesar, ker hočejo opozicionelne stranke vreči (vsako ministrstvo, katero ne bo dalo glede proporcionalne volilne pravice jasnih in pa zanesljivih obljub.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Častiti gospod kaplan Jožef Lasbaher v Jurenini je imenovan za župnika pri Belih .Vodah. — Častiti gospod mestni župniki Mešiček v Brežicah je določen za soprovilzorja, v Artičah. — Deficient častiti gospod A niton Postružnik jje nastavljen kot kaplan pri Mali Nedelji.
Iz justične službe. Višje deželno sodišče je imenovalo pravne praktikante Božidarja Romiha, dr. Riharda Tomšiča in dr. Petra Deanino avskultantom za graško sodno okrožje.
Osebne vesti. Mariborski glavar Adam ,Weiss pl. Splileussenburg je živčevno zbolel in je vsled tega na; dopustu. Posle okrajjnega glavarja opravlja za ta čas tajtaik Stefan baron dr. Nengebauer.
Iz južnožel. službe. Na novo so bili med drugimi sprejeti sledeči uradniški aspiranti: ing. Emil Taub, Zgornji Dravograd; Friderik Punčuh, Raj-henburg; Božidar Galtberger, Beljak. Prestavljeni; so bili:	Edvard Legner, adjunkt, Iz Halla v Miaribor;
Anton Nejedly iz St. Petra na Krasu v Litijo; Josip Luschützky iz Uti je v St. Peter na Krasu; Ad. Stefan iz Celovca v Maribor; Konrad Terček, revident, iz Poljčan v Prestranek: Jakob Cydrichg asistent, iz Spodnjega Dravograda (v Ptuj; Robert Dawi’d, uradniški aspirant, iz Wie s a na Pragersko; Edvard Valenčič, provizorični asistent, iz Zhigorja v Rimske Toblice; Alojzij Petelin, provizorični asistent, iz Tr-bovlj v Trst.
Poročil se je danes v sredo gospod profesor dr. K, Capuder v Kranju z gosp. Elo Abjramovo iz Gorice.
Vojaške vaje. Dne 4. julija popoldne bode 4. pijonirski bataljon v Mariboru, 300 korakov niže broda v Melju, delal most čez celo širokosu Drave. Most
bo ostal čez noč cel. Da se ne bi zgodila materijalna ali kaka druga Skoda, ba v času od dne 4., julija od
4.	ure popoldan pa do dne 0). julija do 10. ure dopoldan ustavljen promet na progi od dravskega) mostu pa do Spodnjega Pobrežja. _ čez most bd .o korakale čete cele mariborske garnizije.
Promocija. Ivan Matko, sin rajnega gospoda Ivana Matka, nadučitelja v Rajjhenburgu, bo v soboto dne 1. (julija ,1911, ob ZA. uri opoldne, v slavnostni dvorani vseučilišča na» Dunaju promoviran za dot torja vsega zdravilstva.
Razpisano je mesto šolskega vo^je na enoraz-rednici v Orehovi vasi pri Zgornji Radgoni. Sola je v 2. plačilnem razredu. Prošnje se naj vložijo do 15. julija.
Iz davčne službe. Predsedstvo deželnega finančnega ravnateljstva je pridelilo ol eijala davčnega u-rada v Ptuju Vladislava Jeršeta davčnemu referatu ptujskega okrajnega glavarstva.
Iz ljudskošolske službe. Na petrazredni ljudski šoli v Čadramu je s 1, novembrom ralzpisano definitivno, oziroma provizorično mesto učiteljice. Zahteva se usposobljenost v obeh deželnih jezikih. Tretji plačilni razred. Prošnje do dne 20. julija.
Iz živino zdravniške službe. Okrajni živino-zdravnik dr. Anton Lampret je prestavljen iz Braslovč v Postojno.
Novo električno podjetje ob Dravi. Ob Dravi med Ptujem in Ormožem namerava nek švicarski konzorcij zgraditi veliko podjetje v s]vrho pridobivanja elektrike, močne 34.000 konjskih mpči, katera moč se bo še dvignila za 20.000. Pri konzorciju je 'tudi mesto Ptuj udeleženo.
Slovenska posest. V Maifdboru je vsled imenovanja dr. Zidolšeka sodnikom za Vransko izpraznjeno sodnijjsko mesto. Nemški Volksrat je določil za to mesto bivšega „Tlriglavana“ dr. Biceka, ki sedaj utrjuje nemštvo v Ljutomeru. Ni nobenega dvoma, da bo grof Pittreich to storil, kar Volksrat želi, ker mu Še nikdar ni odrekel nobene želje. V kratkem bo Pittf reich imenovan častnim članom nemškega — Volks-rata.
Hinavci. V Žalcu so protestirali liberalci proti postopanju („klerikalnih občinskih odborov“, ki so, baje sleparili pri volilnih imenikih, Vidi se, da se liberalni hinavci dobro razumejo na volilne sleparije in jih tudi racli prakticirajo, sicer bi ne prišli do takih sumničenj. Svetujemo pa liberalcem, naj adresirajo svoje naslove na lib. predstojnike, na primer v Obrežje pri Središču, v St. Janž na Dravskem polju itd. Če bodo tamošnji liberalci odkritosrčni, bodo zvedeli marsikaj zanimivega.
Prava barva. Kadar dožive. liberalci hude poraze, takrat so navadno v svoji zmedenosti odkritosrčni in pridejo s pravo barvo na dan. Propad v Savinjski doling jih je spravil povsem iz ravnotežja», zato so na svojem nedeljskem protestnem zborovanju v Žalcu popolnoma pozabili na svojo hinavsko pobožnost in njihove fanfare so klicaje na kulturni boj. Vsi gospodarski in narodni momenti so stopili, v nedeljo v ozadje in samo liberalna mržnja napham katoliškim duhovnikom je vzbruhnila, na danj Zavozili so ,o povsem v vrste brezverskih svobodomiselcev fin kot prvi v Avstriji so začeli v novi legislativni perfi-jodi siliti v ospredje verska vprašanja, jahati so začeli — kancelparagraf. Duhovnikom), kli imajo dolžnost, da, varujejo verske svetinje tudi državni ' po-stavodaji, bi radi kratili njihove državljanske pravice in hočejo ljudstvo prepusti#', povsem samo liberalnim listom 'in svobodomiselnim agitatorjem. Vznemirjenje naših liberalcev je sicer brezpomembno,. jjdda zapomniti si moraiino, ker bodo gotovo zopet prišli čas1', ko se bodo postavljali liberalci kot edini branitelji verskih svobodščin.
Exempla trahimt. Dr. Ge-ssmajnn je šol v Švico, ko je videl, da je pri volitvah zaigral igro. Padel je, odložil vodstvo stranke in izginil. Naš dr, Kukovec je tudi zajigral tigro, Padel je in ž njim vsi njegovi kandidati. Toda dr. Kukovec ne gre. Hoče še baje dalje delati za blagor slovenskega ljudstva, to se pravi, svojo stranko hoče še prej popolnoma, ugonobiti, potem bo šel. Blag, velikodušen človek. Jeder Zoll ein König.
Liberalno učiteljstvo ni hotelo poslušati besed, katere smo naslovili nanj pred začetkom volilne borbe. Slo je mimo njih v strastno agitacijo za liberalno stranko. Vspeh volilnega boja je pokazal, da zopet z1 aniiln. Vodstvo liberalne stranke pošilja učiteljstvo v boje po ljama že in po nasp(rot^tva, ki i mu vstajajo med katoliškim našim ljudstvom. Na t'a način učitelj-stvo ne bo nikdar prišlo do uresničenja svojih teženj. Svojih sovražnikov ne bomo plaice vali, to je gotovo, to stoji pribito. Odkar je liberalna stranka na. Spodnjem Štajerskem, stoji učiteljstvo po svojii večini v njenih vrstah. Kaj ima od tega? Vedno večje nezaupanje pri ljudstvu in v politiki vedno manj vpliva;. So viel Arbeit um ein Leichentuch?
Tobak. V petek bodo finančni organi v vseh avstrijskih trafikah skontrirali zaloge tobačnih izdelkov, ki se bodo počenši s 1. julijem prodajali po zvišanih cenah.
Star kmečki rod. V Wengu blizu Admonta živi kmečka rodbina Hollinger, 'katere obstoj se lahko od leta 1490 neprestano zasleduje.
Za „Slov. Stražo“ se je na go si? ji gospoda nad-revizorja Pušenjaka nabralo 20 K,
Direktni davki zapadejo v Štajerski v teku tretjega Četrtletja 1911 in se morajo plačati v naslednjih terminih: zemljiški davek, hišni davek in petodstotni
davek od najemnine, katero donašajo čisto ali vsaj deloma davka prosta poslopja in sicer :\ sdctmi mesečni obrok dne 31, julija, osmj obrok dne 31, avgusta ih deveti obrok dne 30. septembra. Četrtletni obrok splošnega obrtnega davjkh; se plača dne 1, juhi»a.
Sulfereinova glavna skhpščina se bo vršila letos na dan 1. oktobra v Čeških Tjbplicah.
Za idruštvo sv. Marte v, Grajdcu so darovali sledeči gospodje: velečastiti gospod župnik v Rušah 6 K, Jože Jurše 3 K, Luka Hleb 2 K, oba na Smolniku, velečastiti gospod župnik v Mariji, Puščavi 3 K, oče ubogih na Kumenu 10 K. Vsem dobrotnikom: Bog plačaj!
Poročilo o stanju setev. Poljedelsko ministrstvo objavlja pohpčila o stanju žetev v avstrijskih kro-novinah v sredini meseca junija. Potemtakem je stanje žetev, če pomenja 1 zelo dobro, 2 srednje dobro, 3 srednje, 4 srednjeslabo in 5 zelb slabo, za pšenico
2.0,	rž 2.7, ječmen 2.4, oves 2.0, turšlica 2.6, krompir
2.3,	slafđkorno peso 2.9a navadno peso 2,6, zelje 2.0, detelja) 2,8, travnike 2 in pašnike 2.4.
Dvoboj. V pondeljek dne 26. t. m. se je vršil v mariborski jahalnici dvoboj. Polkovni zdravnlik in dr. Drasch sta po dvoboju prepeljala, ranjenega) nadporočnika v vojaško bolnišnico. Natančnejega se ne more nič izvedeti.;	' ,
Ruška koča. Letos poteče deset let, odkar se je ustanovila Podravska podružnica Slovenskega plan, društva. Ker je ta dogodek za društvo gotovo pomemben, se bode tudi slovesno praznoval dne 3. septembra tega leta, na kar že sedaj opozarjamo naše prijatelje.
Štajersko.
Maribor. Izpred porotnega sodišča, V pondeljek dne 26. t. m. sta stala pred porotniki v. Mariboru 4j5-letna) Ana Rokavec in njen svajk 46pe!tni Janez Ganser, viničar, s katerim je imela omožena Rokavec, kakor sama priznava, več let razmerje. Rokavec je obtožena poskušenega zavratnega umora na možu. Hotela ga je namreč zastrupiti z mišnico. Ganser je obtožen kot posreden sokrivce. K!er j pa tekom cele obravnave obtoženka, obdolžila, svojo hčer, da je tudi ona vedoma bila sokriva hudodelstva!, je obravnava preložena, ker je državni pravdnik razjširil obtožbo tudi na komaj lBletno hčer zakonskih' Rokavec, — Včeraj dne 27. t. m. je pa sedel na obtožni klopi 54-le-ini Pavel Kosi, posestnik v Mekotnjaku pri Ljutomeru. Obtožen je, da je s hudobnim namenom v nekem prepiru ustrelil kočarja Gačiča iz Mekotnjaka, Kosi se (je izgovarjal, da je ravnal v silobranu, toda priče so celi dogodek tako opisale, da ni niti ene točke, na kar bi mogel svoj zagovor opirati. Obsojen je bil na tri leta ječe.
Maribor. Smrtna nesreča. V pondeljek je tesar Avgust Habit, ki je bil vposlen pri stavbi neke nove vile v Jožefovi ulic# v Magdalenskem predmestju, padel kakih devet metrov globoko na tlak, kjer je obležal mrtev. Ponesrečenega, ki je bil star komaj 20 let, so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje,
Maribor. Saimoumor. V nedeljo popoldan se je obesil 131etni kočarjev sin Ferdinand Ladera iz Nove vasi pri Mariboru. Dečko je hotel izvršiti že pred 14 dnevi samoumor,. pa takrat mu je mati preprečila namero. Omračil se mu je duh.
Maribor. Glasbeno društvo prirqHi cine 0. julija 1911 v Narodnem domu m(a,li vrtni koncert, pri katerem se bodo svirale zgolj izbrane nove in mlčjne skladbe, Začetek ob 8. uri zvečer,, konec ob 11. uri. Vstopnina, prostovoljna. Na obilno udeležbo vabi — odbor.
Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 9. julija 1911 se vrši pri nas po pozni svet'! malši občni zbor podružnice „Slovenske Straže.“ Govornik pride iz Maribora. Nastopi pri tem tudi naš društveni pevski zbor.	-
Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Umrl je dne 23. junija 1911 gospod Franc Krm ek, poštar lin gostilničar pri Sv. Benediktu,
Marenberg. Pretečeno nedeljo sta Šla Jakob in Janez Tilk, posestniška sina. v Marenbergu, na lov na lisice. Ko sta na straži stala, se je naenkrat sprožila puška Janeza Tilka in strel je- zadel njegovega brata Jakoba v desno nogo. Težko ranjenega so še isti dan odpeljali v Maribor v bolnišnico.
Ptuj. Občinske volitve v Ptuju se bodo vršile naslednje dni: tretji razred voli dne 8. julija, drugi dne 9. julija in prvi dne 10. julija.
Sv. Urban pri Ptuju. Občina, Sv. Urban: Brenčič 33, Ploj 19, Janževci Brenčič 76, Ploj 6, Ar sovci 09, Ploj 2, Vjntarovcl Brenčič 06, Ploj 3, Desenci Brenčič 17, Ploj 5, Lozic Brenčič 08, Drstela Brenčič 35, Ploj 4, Trnovski vrh Brenčič 45, Levajjnci Brenčič 11, Ploj 22, Dolič Brenčič 7, Ploj 26. Vseli glasov za Brenčiča je torej 397, za. Ploja pa 87.
Središče. Trgovec Makso Praprotnik prisega v „Slovenskem Narodu“, da nikombr ni napisal Brenčiča na glasovnico. Mož se boji, 'da bi ga kdo srnah trat za prijatelja kmečke stranke. Kmetje si bjodo to naklonjenost dobro zapomnili.
Stojnci. Na binkoštni pondeljek je strela vda-rda v poslopje Urbana Vinceka, ki'je zgorelo, in komaj smo si malo oddahnili od strahu, že zopet je obiskal strašni požar našo Vas. Preteklo soboto dne 24. junija, ob 5410. uro dopoldan, je zopet gorelo — baje so otroci zanetili na vozu krmo — pa ta požar je spravil v veliko nesrečo pet posestnikov, in sicer: Valentina Meznariča., Franca Kolariča, Al. Žvarea,
ki se je komaj letos oženil, vdovo Marijo Vjncek in Antona Zemljariča. Nekaterim je zgorelo vse. Se dobro, da ni tudi kak človek zgorel, akbravno sta zakonska Zemljariča od ognja opečena. Enemu posestniku — Alojziju Žvarcu — je zgorela tu'dd breja svinja. Bog nas varuj zanaprej takih nesreč!
Celje. Glasbena šola priredi v nedeljo dne 2. julija .1911 ob 8, uri zvečer v veliki dvorani Narodnega 'doma koncert. Vspored: 1. a) E. Adamič: ,„V gozdu.“ Metšan zbor. b) Narodna;, F. Dolžan: „(Vrtec ogradila b|om,“ Mešan zbor. c) Dr. G. Krek: (Idila.“ (Mešan zbor. 2. a£ Gade: „Romanca.“ Glasovir, b) j„Capricio.“ Glasovir. 3. a) Mendelssohn: uBerceu-se,“ Glasovir, b) „presto.“ Glasovir. 4. Sitt: ,„Kon-certino“, za vijolino s spremljeva»nlem glasovir ja. 5.
a)	Mendelssohn: „(Adagio.“ Glasovir, b) Gade: „.JHu-moreska." Glasovir,) 6. Schubert: „Importu.“ Glasovir. 7. a) Jv Alfaž: s,iNa dan.“ (Moški zbor z bariton-solo. b) O. Dev: „(Tihi veter.“ Moški zbor, c) E. Adamič: „Vasovalec.“ Moški zbor, 8. Moszkovsky: „Si-ciliano.“ Glasovir. 9, .Weber-T&usig: .„Poziv na ples.“ Glasovir. 10. a) I. pl. Zajc: „pjesma sjavulja.“ Sti-riglasen ženski zbor. S spremJijevainjem gjaeovirja.
b)	H. Volarič: „(Slovenskim mladenkam.“ Dvoglasen ženski zbor, S spremljevanjem glasovjirja. 11. Älard: Fantazija, iz opere („Troubadour“, za; vijolino s sprem-Ijevanjem gl povirja. 12. Chopin: Fantazija v- A-dur, za glasovir s spremljevanjem orkestra.
Šoštanj. Novi župan. V soboto due 24. junija je tukajšnji občinski svet enoglasno izvolil tovarnarja Franca VoŠnjaka županom. Potemtakem je ta prvi župan, odkar je Šoštanj mesto.
Šoštanj — mesto. Cesar je povzdignil trg Šoštanj >v mesto.
.Gornjigrad. Vprašamo našega nadučitelja Fr. Kocbeka, ali je nastavljen kot učitelj na ljudski Šoli v Gornjemgradu, ali kot profesor za turiste na planinah. — Radovednež.
Velika Pirešica. Kje je pivo, ki so nam ga obljubi#: nek dober gospod iz Žalca. Rekli so, Če bomo volili Robleka, pridemo Vsi skupaj v Hausenbichler-jev hram, ko bodemo zmagali. Tako vzdihujejo vsi oni, katerim se je obljubilo, a samo vino dalo, piva pa nič, in klaverno gledajo na vse one, ki se veselijo brez vina in piva naše poštene zmage. Zapel pa je gorman:	„Le pridi TonČe k nami, pripelji pivo zrar
ven, da srce se vmiri, od vel’ke žalosti!“
Sv. Barbara v Halozah, Neko človeče liberalnega! kalibra izraža v „Narodnem Listu“ svojo nevoljo, da Barbarčani svojemu župniku v vsakem oziru, tud£ v denarnem, zaupajo. Liberalci okrog, naše posojilnice, ki je Plojeve znatne „(podpore“ potrebna, bi pač radi, 'da bi znana vdova v Dolanah pri njih svoj denar naložila, ker ga bodo v kratkem rabili pri kon-kurzu falitnega 'Agro-Merkiinja.
Loka. Ce pogledaš liberalcu na prsite in mu poveš odkrito svoje mnenje, pa se dola ogjorčenega in krivično napadanega. Će liberalni učitelj brusi svoje pete v družbi štajerčijancev za liberalnega dr. Ploja, je to seveda na mestu, če pa mi potem takega liberalnega agitatorja primemo, smo pa, najgrši ljudje, ker kršimo slogo med učiteljstvom in duhovščino, iTjakega mnenja je tudi nadučitelj Rajh pri St. Janžu na Dr. polju. Poslal nam je naslednji popravek: „Na podlagi par. 19 tiskovnega zakona zahtev,:jn>. da priobčite k dopisu iz Loke v. številki 69 Vašega lista naslednji stvarni popravek: 1. Ni res, da sem nazival duhovnike s „(farji“1, res pa je, da tega nisem storil. 2. Ni res, da W: rekel, da se mora „(farjem“ nekaj pravic vzeti, da imaljo prevelike, ampak res je, da tega nisem rekel; pač pa sem se pritožil radi hujskajoče agitacije od strani pristašev Kmečke zveze. S spoštovanjem Janez Reich, nadučitelj.“ — Dobri nadučitelj govori o „hujskajoči agitaciji od strani pristašev Kmečke zveze.“ Kakšna in iz kakšnih vzrokov je izvirala pa njegova agitacija za Ploja tega ne pove. Mož miših da bi morali imeti eno merilo za naše pristaše, drugo pa za liberalce. Pa to ne gre in vse jeremija-de gospodu nadučitelju nič ne pomagajo. V politiki pač velja: Kot ti meni, tako jaz tebi!
Sv. Barbara v Halozah. Pretečeno nedeljo so naši liberalci po rani službi božji slovesuo-žalostno obhajali krmino po politični smrti Plojevi pri znanem štajerčijansko-liberalnem Cehu. Nekrolog je imel gospod general Ogorelec, ki je izvajal visoke misli, češ, (Hoj je moral prepasti, ker so pletarji, učitelji In pa znani liberalčki v posameznih občinah v agitaciji za njega oslabeli, dočim so klerikalci, katere strastno preganja žandarmerija iz Zavrča, vztrajali v agitaciji za Brenčiča. Vsi so pritrdili tem besedam in poštar Rakuš, kije zadnji došel, je glasno zaklical: „Amen — tako je!“ Krsto, kjer so shranjeni ostanki Plojeve politike,^ so nato močno ginjeni celi dopoldan poškrapljali z „izegnanim“ pivom, katero so imeli pripravljeno za morebitno Plojevo zmago.
Našim naročnikom l
(Opozarjamo cenjene naročnike, ‘da poteče s 1. julijem prvo polletje- in prošimo vse, ki so na dolgu, dal poravnajo zaostalo naročnino, drugače b; bili primorani l'st ustaviti. Ob enem prosimo vse prijatelje in somišljenike, da, agitirajo zal naš list in pridobivajo novih' naročnikov. „Straža“ stane do konca 'leta 6 kron.
Upravništvo.
\
Mesarski
učenec K”
sprejme takoj pri Jos. Stel-cerju v Celju.____
Hladilnica
dobro ohranjena je na prodaj. Quergasse št. 2 v prodajalni.
Učenec
z dobrim sproöevalom se sprejme v trgovini A. Pinter* ja ▼ SlOT. Bistrici. Učenec mora tnkaj tudi trgovsko šolo obiskovati kar je posebno za vpoštevati.
Nova hiša se proda
za 24.000 K. Maribor, Wal-terergasse 23.
Vage
za vagone, voze (most* ne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-deluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Käläb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice
80
Slovanska obrt.
Pijte samo TolsMlso slitino.
Napoti se o Tolstem srha, Suštnnj, BarešRo.
■>iie’i»inihn'iii n ju i 'n 'iiiiiiiii n umirimiriniuiniiirniTiri"
Za potovalno
/.
A
K
K
'A
K
aA
aA
K
aA
aA
sezono.
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato zalogo usnjatih galanterijskih
stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Samo lastno izdelovanje.
'A
aA
aA
aA
'A
'A
aA
'A
mA
mA
mA
mA
mA
mA
A. THIEHE,YA BALSAM
LEKARNARJA	. nti ,
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsam* s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseb boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kalam, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu, m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih '<d 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry a
samo [rlsino
centifetijsko mazilo
s
Mišin echter Balsam
na I«	lu
ÄTWsrry in Pregrada
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet;# jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi > iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pi< t>u* ranah i t d. 8 dozi staneta 3 60 K
Naroči so: Lekarna k angelju varihu. ADOLF THIERRY v FBEERlCi pri »{.GaTCU.
* Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v tekam? A. Kenn
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvn.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Pa"i° Bureš Mar8bor
Tegethofova cesta št. 39.
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnim in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
in
Prevzamem vsa dela dekčracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
ital Dobravc v Celja
Gospodska ulica 5.
-
1. Silil®!
krojaški mojster g Celju
priporoča svoj .
modni salon za gospode,
ki se uakaja v novi posojilaišni kiši na Ringu.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdrahi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevraigiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata'okolica. Dobra in vredna restavracija.
.....— Sezona od 1. majr.it a do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Hotel Trabesinger v Celovcu s
lfelikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane zn shode In veselice. -ob
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStOikl lv«9Il RflillOllICga
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast.
v	1
koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tuđi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde-
lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _________in solidno, vse po zmernih cenah.
W
gm I	Bo	floBofl volite pri nakupu svojin potrebščin nSPOCftlO špecerijsko trgovino
Slovenski volila! » aioizu šum«**,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda m v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd.
Slovenci: „Svoji k svojim“!
Postrežba tožna in