obline Logatec, 20. julij 2004, letnik XXXIV, št 7 ^ Volili smo v evropski parlament V Gladko ob zaključnem računu % Kako do novega grba? ^ P. P. Glavar - veliki dobrotni rosvetna Kre delja Podeljene Županove ^ Namizni tenis - najuspešnejši v sezoni 2003/04 ^ Pela je v ljubljanski Operi ^ ■ X X ^• X' ^ -v Najprej Med zmagovalci, poraženci in telovo procesijo P tO Nič človeškega nam ne sme ji^^^V biti tuje so rekli na TV, ko je beseda TMli. flt9J9 tekla o radikalni tolerantnosti do vseh homoseksualnih radosti. Ampak človeško je tudi krasti, slepariti, ubijati... A, ne? Kako naj bi pri nas pisalo na obeležjih v spomin na pobite po vojni: žrtvam revolucije? - Saj pri nas ni bilo revolucije! - Pravijo. - Je pa v Trbovljah in ne le tam: Trg revolucije! - Pa menda ne zaradi seksualne revolucije!? Znameniti Niko Toš, veliki krojilec javnega mnenja, bi bil na slovenski TV najraje protestiral zoper volilne rezultate, prvič zato, ker je prišlo na volišča manj volivcev, kot jih je napovedoval njegov javnomnenjski mlin, in drugič zato, ker je bil izid volitev povsem drugačen od napovedi taistegajavnomnenjskegamlina-Ali največji izgubljenec teh volitev je bil DeSUS in moj predsednik Gobec, ta seje dal izgubiti celo v prijateljski stranki. Prav mu je, če ne loči civilnega od partijskega! -In potem, kako nepričakovano sitno seje ZLSD poigrala z Aureliom Jurijem: postavila gaje na čelo liste za volitve v evropski parlament, potlej pa večino glasov namenila zadnjemu na listi Borutu Pahorju. Ja, tovariši razlog več za očitek nestrpnosti do nacionalne manjšine! Potem koje država sama spodkopala zdravstveni sistem, se sliši, da ga lahko reši le povišanje prispevne stopnje in zmanjšanje pravic; še najbolj zanesljivo pa grobar. Ni čudno, da pri vsem tem ljudje sprašujejo, če bo življenje z evrom dražje. Kje pa! - Saj seje ob vključitvi v ERM 2 (evropski tečajni mehanizem) podražil le evro za vsega 6 tolarjev, življenje pa prav nič!!! Tudi letos je bila na telovo procesija, pač, spoštovanja vreden dogodek verskega občestva. Vsi pa tega še nismo vzeli, kot se reče; zlasti ne tisti, ki se -pišmenekam -- z avtomobili prebijajo skoz množico procesnikov, ki jim je ta dan in to uro uradno dovoljeno uporabljati prometne površine, ki se jim reče ceste. Da bi kak policaj kaj malega pokukal naokoli tega in tega dne in ob tej in tej uri, to pa raje ne; saj je vendar država ločena od cerkve. Kaj potem, če kak širokosrčnež, kije državljan, zavozi med procesnike, ki so tudi državljani?! Ja, mirne duše lahko pritrdimo francoskemu državniku, ki pravi, da nikoli ne prideš tako daleč kot takrat, ko ne veš, kam greš. Dober dan - gospod župan! Iz županove pisarne Kmalu do novih igrišč V dogovoru s podžupanom je obveljala zamisel, da se namesto načrtovanega igrišča za odbojko na mivki postavijo igrišča, ki so morala odstopiti svoj prostor novi športni dvorani. Šola in kraj pa sta ostala brez primernih zunanjih igrišč. Dela bodo zastavljena v začetku avgusta, končana pa konec septembra. Med stanovanjskimi bloki, Jačko in čistilno napravo bo moč tako zgraditi igrišča na površini od 500 do 600 m2. Za 56 milijonov bodo zgrajena igrišča za košarko, odbojko, rokomet, za kotalkanje; zgrajena bo tudi tekaška steza (200 m) in steza za skok v daljino. V dopoldanskem času bodo igrišča namenjena potrebam šole, popoldne pa drugim športnim in rekreativnim dejavnostim. Kanalizacija, čeprav brez državnega prispevka Ker je bila pridobljena vsa potrebna investicijska dokumentacija in so se bila tudi dela že začela, se bo izvedlo kanalizacijsko omrežje v Gorenji vasi navkljub odgodenemu sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor do leta 2006. Kanalizacija bo zgrajena deloma po Rcžiški cesti z navezavo na Lipco in po Strmici do mostu čez Črni potok. Sočasno bo obnovljen tudi vodovod, nazadnje pa bo cesta še na novo asfaltirana. Cestno podjetje s podizvajalcem HIS, d.d., bo končalo dela do konca avgusta. Celotno investicijo v vrednosti 47 milijonov bo torej plačala občina; zaradi ugodnejšega financiranja bo projekt speljan prek Komunalnega podjetja Logatec. Stekla je prenova šole Osnovna šola je že sredi prenovitvenih del, ki bodo na starejši šolski stavbi obnovila streho, enako tudi na telovadnici; prenovili bodo tudi okna, tlake in sanitarije. Na mestu prejšnje avle pa bodo stale štiri nove učilnice s kabineti. Izvajalec - SGP Zidgrad bo kljub zadregam pri Pa prijetno dopustovanje! Urednik Temeljenje šole Tabor. Vi Foto:./. Turk Najprej sr s zahtevnih in zamudnih rušitvenih delih, ki posegajo v obstoječa šolska poslopja, končal obnovitvena dela do začetka pouka; novi prostori pa bodo nared do konca oktobra. Vrednost celotne naložbe brez opreme znaša 220 milijonov; Ministrstvo za šolstvo bo prispevalo 97,8 milijonov. Obnovitvena dela tudi z domačimi močmi Domači obrtniki bodo z »javnimi delavci« v juliju prenovili dvoje sanitarnih blokov v dolcnjclogaškem vrtcu; dela veljajo 8,5 milijona tolarjev. - V Hotedršici pa se sočasno prenavlja šolska kuhinja - tudi za potrebe tamkajšnjega vrtca - v vrednosti 9 miljonov tolarjev. - Že v maju pa so na Vrhu pri Svetih Treh Kraljih prenovili šolsko streho; obnova je veljala 5,6 milijona. Hvalevredni domačini pa so prenovo strehe podprli s poldrugim milijonom. Tudi to se še zgodi. Hvala Bogu - in ljudem dobre volje. Martin Koren Veliko poklicanih - izvoljenih sedem njih Na junijske volitve se je za evropski parlament podalo 91 kandidatov s 13 list - V volilnem okraju Cerknica-Logatec je od 21.724 volilnih upravičencev glasovalo 7.365 ali 33,90%. Volilci so na republiški ravni v evropskem parlamentu dodelili po dva sedeža Novi Slovcniji-Krščanski ljudski stranki N.Si, Liberani demokraciji Slovcnijc+Dcmokratični stranki upokojencev Slovenije -LDS+DeSUS in Slovenski demokratski stranki - SDS; en sedež pa Združeni listi socialnih demokratov - ZLSD. Stranke, ki so zasedle parlamentarne sedeže EU, so dosegle v našem volilnem okraju naslednje rezultate: stranke: 1. N.Si 2. SDS 3. LDS+DeSUS 4. ZLSD posamezniki: Lojze Peterle, N.Si Ljudmila Novak, N.Si Mihael Brejc, SDS Romana Jordan-Cizclj Jelko Kacin, LDS+DeSUS Mojca Drčar-Murko, LDS+DeSUS Borut Pahor, ZLSD glasovi: 2317 1316 1190 775 preferenčni glasovi: 1694 II 736 20 653 76 338 Nasmeh glasnikov Nove Slovenije - ne brez razloga. Ostali rezultati: Slovenska ljudska stranka - 710 glasov Franc But - 326 preferenčnih glasov Slovenija je naša - 269 Alja Brglez-Uranjck - 150 Slovenska nacionalna stranka - 210 Zmago Jelinčič, pl. - 119 Stranka mladih+Zeleni Slovenije - 102 Alenka Paulin - 58 Glas žensk Slovenije - 72 Darja Lampe - 29 Stranka ekoloških gibanj Slovenije - 46 Leo Šešerko - 12 Nacionalna stranka dela - 27 Marjan Poljšak - 10 Demokratska stranka Slovenije - 17 Alojz Krapež - 3 Stranka slovenskega naroda - 15 Mihael Jarc - 6 Ć7JKD Javni »klad RS ra kulturna ttafavnrmli Ob motna a postava Logalac Trlalka oaata 13, 1370 Logalac Rokodelska delavnica: TISKANJE NA TKANINO Povabilo Tistim mladim - in manj mladim - ustvarjalkam/ cem. ki bi želeli spoznati osnovne "tinte" in lepote tiskanja z barvami na tkanino V treh dneh bodo udeleženke/ci preizkusili svoje rokodelske veščine v tiskanju različnih vzorcev, motivov na različne tkanine, kot so: majčke. nogavice, kuhinjske serviete. prti, lanene rjuhe Vzorec bodo lahko Izdelali sami ali pa zgolj uporabljali že izdelane šablone. Delavnica se bo odvijala v drugI polovici avgusta, v parku Kluba Grajski park, dopoldanski in/ali popoldanski termin Vodila jo bo Katarina Istentč Rudolf. Kotizacije znaša 4 000,00 SIT. plačilo je možno preko položnice. V ceno so vključene posebne barve za blago, malica In pijača. Gost delavnice bo Jur Samec, diplomirani slikar, sofinancira jo Klub Grajski park.. Vsi zainteresirani se lahko prijavite med 12. In 24. julijem ter med D. In 13. avgustom 2004 po telefonu na stevllkl:01 7590 610 ali 031 867 974 ter po elektronski poŠti na naslov: oi.logatec@jskd.»i. PRIJAVNICA Ime in pnimek Naslov:............. Telefon:............. Špela Istenič S« prijavljam na rokodelsko delavnico Kotlzeci|o v vitini 4 000,00 SIT pa bom poravnal/a po prejeti položnici > C3 O ■ " »Viti II ■ Izza svetniških klopi Gladko o zaključnem računu - prijazno o loviščih Poletna vročina v zatohli sejni-Prešernovi dvorani je na svoj način dajala pospeške julijski seji Zaključni račun rekoč že sprejet! tako Župan o zaključnem računu. Župan je v predstavitvi zaključnega računa v prvi obravnavi poudaril dejstvo, da se je v letu 2003 nabralo le 84% prihodkov, odhodkov pa je bilo 83% od planiranih; toliko je bilo tudi realiziranih investicij. Primanjkljaj prihodkov je šel predvsem na račun odgođenih sredstev, ki so se bila pričakovala od posamičnih ministrstev, nekaj pa tudi zaradi neustreznih sklepov svetniških skupin, ki so zavrle pomembne prihodkovne možnosti. - Nadzorni odbor v svojem poročilu ni izkazoval zadržkov glede sprejema zaključnega računa. -Opozicija, ki po mnenju Ladke Furlanove, SDS, ni imela nobenega vpliva na formiranje in izvrševanje proračuna, je tudi pripravljena potrditi predlagani zaključni račun s pripombo, da nerealizirani prihodki dokazujejo, da je bil proračun načrtovan nerealno; za denar iz državne blagajne pa bi morali kaj več storiti svetniki, ki so blizu oblasti. - Škoda tedaj, da svet na tej seji ni združil obeh obravnav, saj bi bil zaključni račun gladko potrjen. Za več spoštovanja reda - medobčinska inšpekcija. Svet je v prvem branju obravnaval predlog odloka o ustanovitvi Medobčinske inšpekcijske službe. Gre za službo, ki bi jo naj ustanovilo pet občin: Brezovica, Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec, Vrhnika in Logatec. Inšpekcija naj bi spremljala spoštovanje odlokov in tudi sankcionirala kršitelje reda. Strošek za delovanje medobčinske inšpekcije bi si razdelile občine sorazmerno glede na število prebivalcev. Naši občini bi pripadalo kritje 23,2% stroškov - nekaj nad 3 milijone letno. - Medtem ko sta svetnika Tone Kokalj in Janez Jcrina, oba N.Si, opozarjala na nejasnost vsebine dveh členov, je bil svetnik LDS Janez Smole s svojo pripomnjo udarno nedvoumen: »Sedež inšpekcijske službe naj bo na Tržaški I v Logatcu in ne na Vrhniki, kakor predvideva predlog odloka.« Besedilu odloka jc svet pritrdil, tudi vsem trem pripombam, posebno še zadnji. Prepričljivo poročilo o finančnem poslovanju. Anton Antičevič, predsedenik nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora Anton Antičevič jc dodatno pojasnil poročilo o pregledu finančnega poslovanja pri treh proračunskih postavkah v letu 2002, in sicer: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, terjatve do kupcev, nakup in prodaja stavbnih zemljišč. Medtem ko gre pri plačilu nadomestila za stavbna zemljišča za neizterljive zneske predvsem pravnih oseb v stečaju, pa občina dosledno izterjuje dolžnike prek pristojnih sodišč; pri prometu s stavbnimi zemljišči pa naroča nadzorni odbor županu, da uredi prodajo zemljišč skladno s statutom. Svet je poročilo sprejel brez ugovorov. Tudi sofinanciranje projektov mladih prek natečaja. Poslej bodo tudi dejavnosti mladih (v starosti od 15 do 29 let) sofinacirane prek razpisov. O sofinanciranju do 60% vrednosti projekta bo odločala 3-članska komisija na osnovi meril in točkovnika iz pravilnika. Po krajšem povzetku Marka Logarja, NLM, predsednika odbora za šolstvo, šport in kulturo, je svet sprejel pravilnik o sofinanciranju letnih projektov mladinskih organizacij brez posebnih oporekanj. Do konca avgusta bo pripravljen tudi predlog komisije za dodeljevanje sredstev projektom mladih. O usodi lovišč z naklonjenostjo Po navdušeni razpravi med svetniki-jagri, ki jo jc sprožila prošnja logaških lovcev za podporo njihovim prizadevanjem za ohranitev lovišča, ki jim ga namerava novi zakon o divjadi in lovstvu nekoliko odškrniti, je obveljal sklep: Občinski svet podpira prizadevanje Lovskega društva Logatec pri pridobitvi novega dela lovišča v LUO Krim v minimalni velikosti 2000 ha, v nasprotnem primeru pa podpira prizadevanja lovcev, da ostanejo meje sedanjega logaškega lovišča nespremenjene. Špela Istenič ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKOV ZA KLAVNE PREMIJE za živali, zaklane v odboju od 1 .maja 2003 do 31. avgusta 2004, je od 1. do 15. septembra 2004 Izza svetniških klopi t i Svetniki so spraševali -župan je odgovarjal Z 12. seje občinskega sveta 8. julija .VM Franc Rudolf, Sml SLS, je opozoril na potrebo, ™\ da bi v občini ponovno pridobili policijsko postajo, ter predlagal, da bi naj občina s posebnim odlokom ruredila vprašanje poravnavanja sorazmernega deleža občanov, pri sofinanciranju komunalne infrastrukture; dogaja se namreč, da celo občinski svetniki ne poravnavajo dogovorjenih obveznosti. Župan Janez Nagode jc pojasnjeval, da so kontakti glede vrnitve policijske postaje vzpostavljeni z vrhom policije; ustrezni dogovori pa bodo stekli po dopustih. Zaveda pa se župan težav v zvezi z izterjavo obveznosti nediscipliniranih plačnikov; zato bodo na občini pripravljene pogodbe za plačilo sorazmernih deležev pri gradnji komunalne infrastrukture tako, da bodo plačila izterljiva z obrestmi vred. Ladka Furlan, SDS, je spraševala župana, kdaj bodo poasfaltirali ulico Ccvica, glede na to, da so komunalna dela pri kraju, ponekod pa so močno otežani vstopi v hiše; svetnico je zanimalo tudi, če se bo cesta res zožala, kar bi sicer utesnjevalo avtomobilski promet. Županje poročal, da so se dela nekoliko zavlekla tudi zaradi postavitve javne razsvetljave, ki prvotno ni bila načrtovana; delno oženje ceste bo nujno zaradi priprave pločnika, ki ga doslej ni bilo, zagotovil pa naj bi varnejšo pot pešcem. Franc Godina, LDS, je seznanil občinski svet, da logaške knjižnice skladno z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic poslej ne bodo več zaračunavale ne vpisnin ne članarin ne izposoje članom do 18. leta starosti in tudi ne brezposelnim. Martin Koren Novemu grbu naproti Kayy'e dobro vedeti o grbu? Občina Logatec ima splošen emblem, ki ne ustreza heraldičnim zakonitostim in zato se ne more uporabljati kot simbol kraja. Heraldični simbol mora izhajati iz trajnosti, zaradi česar mora biti izdelan po posebnih pravilih, ki mu zagotavljajo pravno zaščito. Kaj je torej grb? ' Grb je stalno barvno slikovno znamenje simbolnega pomena, naslikano po heraldičnih pravilih, tako da postane predstavitelj fizične ali pravne osebe ali skupine oseb. Zaradi strogih pravil oblikovanja dobiva grb poslanstvo in veljavo stalnega znamenja. Grb je torej narejen enkrat za vselej. V nasprotju z grbom je ustvarjanje emblema-znaka podrejeno grafičnim zakonitostim, vplivom mode in trga, kar jc vse odvisno od časa in sprememb, ki nam jih ta prinaša. Za znak oziroma emblem služi lahko prav vse, čemur to funkcijo namenimo in ga kot takšnega proglasimo, medtem ko ostaja grb zvest svojim do skrajnosti „izbrušenim" zakonitostim. Za občinski grb izbiramo v Sloveniji iz štirih možnih področij: iz krajevne zgodovine ali tradicije, iz krajevne kulturne dediščine, iz krajevnih naravnih danosti (favna in flora) in z različno kombinacijo prvih treh virov. Že skoro leto dni velja novela zakona o istovetnostnih simbolih občin, po kateri bodo morale občine, med njimi tudi logaška, strokovno izboljšati pomanjkljivo izdelane simbole ali pa projekt zastaviti povsem na novo. V ta namen je februarja 2003 Heraldika, d.o.o., za heraldične simbole specializirana slovenska ustanova, sklenila dogovor z občino, na osnovi katerega bi naj prišli do novega grba in nove zastave občine Logatec. Župan Janez Nagode jc imenoval komisijo pod strokovnim vodstvom Heraldike. Na prvem sestanku komisije s predstavniki Heraldike so junija 2004 sklenili razpisati natečaj, s katerim naj bi vzpodbudili čim več idej za solidno izvedbo tega projekta. Vedenja o grbu ne bi zmogli brez znanja „čitanja grbov" in „blazoniranja grbov" (besedna predstavitev podobe grba, slikovna interpretacija, ki daje grbu svojstvo pravnega dokumenta). Zaradi pravnega svojstva je heraldika zelo natančna, saj njene norme upodabljanja dopuščajo le hcraldično umetniško svobodo. Kdor se bo od bralcev odločil za sodelovanje na natečaju, bo za uspešno delo nujno potreboval množico različnih informacij. Nekatere bo lahko dobil pri občinskem vodju projekta, druge, predvsem strokovne, pa pri Heraldiki v Ljubljani. D M rt O Po zapisu Valta Jurečiča _J r c (M Ca v.« Med seboj Z njimi so se igrale otroške roke »Zbiranje igrač je dandanes popolnoma sprejemljiv konjiček ter ga ne označujemo več - kot pred nekaj desetletji - za kaprico odraslega. Na vsak način pa prinaša zadovoljstvo...«je zapisal na vabilu avtor razstave starih igrač Horst Harbig. V soboto, 5. junija, je bila v Vaškem muzeju v Lazah otvoritev nadvse mikavne razstave. Evangeličanski duhovnik in psihoterapevt iz Berlina, ki že nekaj let živi v Planini. Že pred 30 leti je začel nesistematično zbirati stare igrače, ki jih je našel po naključju ali so mu bile podarjene ali jih je odkril med »staro šaro«. Pomembno je, da so se z vsemi igračami prej igrale otroške roke. Vsaki izmed igrač je avtor posvetil veliko skrbi in truda, jo skušal popraviti, obnoviti, skratka, vrniti ji nekdanji sijaj in funkcionalnost. Nekatere izmed njih imajo že kar spoštovanja vredno starost. Najstarejša je kmetija iz leta 1900, ekskluziven pa je tudi vlakec z mehanizmom za navijanje iz leta 1916. Avtorje še posebej ponosen na Gnom-Lehmannove avtomobile iz tridesetih let prejšnjega stoletja, na prvo Fleischmannovo železnico, ki se upravlja s pomočjo transformatorja (iz leta 1949), na Schuco modele od leta 1948 dalje ter na prvi Maerklinov avto iz vlite neželezne kovine. Seveda, pa so atraktivne tudi številne druge igrače: kocke, lutke, hiške... Kot pravi gospod Harbig, mu zbirateljstvo prinaša zadovoljstvo, nam obiskovalcem pa je zadovoljstvo prinesel pogled na igrače, s kakršnimi so se nekateri izmed nas še igrali, ostali, malo mlajši pa smo o njih slišali pripovedovati svoje starše ali celo dedke in babice. Najsi bomo stari ali mladi, pogled na igrače seje verjetno dotaknil vsakega izmed nas in v nas obudil spomine in nostalgijo na otroštvo. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Simona Šušteršič Dopolnilne dejavnosti na kmetiji Vabimo vse, ki bi želeli pridobiti dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kot so: turizem na kmetiji, predelava mleka, predelava sadja, da se prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi. Pozabljeni logaški talci Letošnjega 13. junija je minilo natanko 62 let, kar so italijanski fašisti v Ljubgojni pri Horjulu ustrelili 8 logaških fantov in mož, po katerih je poimenovana dolcnjelogaška osnovna šola. Čas beži - spomin, žal, bledi. Foto: F. Brus Na tem mestu je logaška Zveza borcev NOV postavila spominsko obeležje, ki vedno bolj tone v pozabo. Ob letošnjem spominskem dnevu ustrelitve logaških domoljubov so sejih s prižganimi svečami spomnili le člani Zveze borcev Horjul. Morda bi bilo prav, če bi se ob tej priložnosti ustreljenih talcev spomnil še kdo, denimo, postavitelji spominskega obeležja ali pa učenci in učitelji Osnovne šole »8 talcev« iz Logatca ter v njihov spomin položili šopek cvetja in prižgali kako svečko?! Franc Brus vabijo k dopisovanju! Med seboj Pomežik soncu - omogočimo počitnice vsem otrokom! »Nekaterim otrokom ni dano videti modrine morja in svobode belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici. Poskrbimo, da bi bilo takih otrok čim manj. Po svojih močeh prispevajmo za njihovo letovanje. Podarimo jim vsaj 1000,00 Sit za zdrave počitnice !« S temi mislimi poziva Zveza prijateljev mladine Slovenije in Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec vse, ki želite pomagati socialno ogroženim družinam. DPOM Logatec že nekaj let organizira in izvaja desetdnevno poletno letovanje sedemdesetih otrok v Savudriji. Del sredstev je društvu uspelo pridobiti na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del sredstev pa prispevajo starši. Ker pa nekateri starši ne zmorejo pokriti niti tega stroška, smo se letos odločili, da v okviru akcije Pomežik soncu poprosimo občane, da v ta namen prispevajo po svojih močeh. Prispevke lahko nakažete po priloženi položnici v Logaških na vseh poštnih enotah, okencih NLB in Zakaj ne le za invalide? Pogosto sc zgodi, da parkirni prostor za inavalidc zasedejo neinvalidi. V Logatcu je le nekaj parkirnih mest rezerviranih - posebej označenih za invalide, vendar jih po navadi uporabljajo čvrsti in zdravi ljudje. Tako se dogaja iz dneva v dan za »staro občino« na Notranjski 14, kjer ima Društvo invalidov svojo pisarno in rezerviran parkirni prostor za invalide, ki ga - v posmeh policijski postaji tam blizu - uporabljajo predvsem zdravi občani. Predsednica društva je celo zaman prosila policijo za pomoč. Tega znaka mnogi ne "opazijo "! Foto: F. Brus Sicer pa, zakaj bi bile potrebne ravno denarne kazni, da bi ljudje spoštovali najenostavnejše humanitarne vrednote? Franc Brus Abanke, preko Poklika NLB na račun št. 02025-0051007748. Vaša donacija se šteje kot davčna olajšava pri davčni napovedi ! DPOM Logatec se zahvaljuje podjetju Prolog iz Logatca za tiskanje položnic oz. njihov prispevek k izvedbi akcije, Logaškim... pa za sodelovanje. Seveda, pa se zahvaljujemo vsem, ki se boste odzvali in s svojim prispevkom omogočili brezplačne počitnice tistim otrokom, ki bi sicer ostali doma. Ivica Podjed Krajevna skupnost, Turistično društvo, Kulturno športno društvo in Gasilsko društvo Medvedje Brdo vas vabijo ob vsakem vremenu na 16. Kmečki praznik na Medvedje Brdo 1. avgusta ob 14. uri. Na ogled bodo stari kmečki običaji, kmečke igre in kravja ruleta. Otroke bo zabaval klovn; za plesno zabavo pa bodo poskrbeli čuki Program bo povezoval Janez Cankar-hišnik Jože iz TV serije Dober dan. Poskrbljeno bo za lačne in žejne ter za srečelov s prek 1000 dobitki. Organizacijski odbor vabi tekmovalne ekipe od blizu in daleč, da se do 27. julija prijavijo pri Davidu Žaklju, tel. 041 638 278. Tekmovalne ekipe sestavljajo po dve ženski in en moški, ki se bodo preizkusili v košnji (kosci), v grabljenju (grabljice), v pobiranju prompirja, v nabiranju šopka in v igri presenečenja. Začetek iger bo ob 14.30, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo po končani kravji ruleti ob 18.30 Organizacijski odbor Gospodarske diagonale Več Glavarjevega duha! Letos mineva 220 let od smrti Petra Pavla Glavarja (r. 1721 v Ljubljani, u. 1784 na Lanšprežu na Dolenjskem), župnika komende sv. Petra pri Komendi - V svojem času umen čebelar, pisec pridig in dobrotnik ljudstva - Učitelj čebelarstva, kmetijstva in gospodarstva Nenavadna zgodba Glavarjevega življenja še vedno vznemirja zgodovinarje, teologe, jezikoslovce, sociologe, gospodarstvenike in čebelarje. Morda so ravno slovenski čebelarji največ naredili, da seje ime Glavarja pojavljalo v javnosti po II. svetovni vojni, v obdobju, ki ni bilo naklonjeno duhovnim možem. Zveza čebelarskih društev Slovenije mu je leta 1971 odkrila spominsko ploščo v Komendi, leta 1976 je izdala knjigo »Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu«, letos pa je izšla knjiga o Glavarju »Obujeni spomin«. Po osamosvojitvi Slovenije je dozorel čas, koje slovenska cerkev osvetlila življenje in delo P. P. Glavarja. Slovenska katoliška akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino cerkve v Ljubljani pa sta organizirala leta 1998 v Rimu Glavarjev simpozij. C (/>< o" C o •5 Peter Pavel Glavar. Glavar - učitelj in vzgojitelj Še pred terezijanskimi reformami je Glavar leta 1769 na lastne stroške ustanovil v Komendi šolo za revne dečke. V Glavarjevi šoli so poučevali branje in pisanje v nemščini, latinščini in materinščini, poleg tega pa še računanje, glasbo, verouk in osnove latinske slovnice. Glavar - čebelar Glavar je bil član Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. Med svojimi gospodarskimi dejavnostmi seje še posebej posvečal čebelarstvu. V svojih prizadevanjih za razvoj čebelarstva je poprosil vlado na Dunaju, naj vsakemu siromašnemu kmetu priskrbi tri panje brezplačno, sam pa je obljubil, da bo brezplačno poučeval ljudi o čebelarjenju. Leta 1774 je poslal Kranjski kmetijski družbi v presojo prvi slovenski poljudno-gospodarski spis in učbenik za čebelarje »Pogovor o čebelnih rojih« - v slovenščini(!), vendar ga ta ni objavila. Tudi Marija Terezija je želela v avstrijskih deželah dvigniti in razširiti čebelarstvo. Leta 1770 je ustanovila prvo čebelarsko šolo na Dunaju, ki jo je vodil Anton Janša, leta 1775 pa je izdala čebelarski patent z navodili za čebelarske učitelje. Glavarje v pisnem mnenju za Kmetijsko družbo v Ljubljani 1770 podprl in tudi razdelal delovanje čebelarske oziroma čebelarsko-vrtnarske šole, ki naj bi poučevala učence tudi branja in pisanja. Vendar pa Glavar ni čakal na odločitev vlade (l 775), ampak je leta 1771 kar sam ustanovil prvo čebelarsko šolo na Kranjskem!!! Glavar - vizionar Glavar je poleg čebel spoznal prihodnost tudi v sadjarstvu in vinogradništvu. Tako je posebnega pomena njegovo spodbujanje k samozavesti slovenskega kmeta in h krepitvi neodvisnosti gospodarjenja. Naj bodo čebele nam za zgled, Peter Pavel Glavar pa učitelj in dušni vzgojitelj, ob katerem se napaja duša in srce, kar bomo lahko vgradili v naše pridelke in ohranjanje pokrajine. To je lahko popotnica za načrtovanje naše prihodnosti tudi v kmetijstvu in na podeželju. Marjan Papež Ogrski bencin V začetku julija so zakopali v zamočvirjena tla ob krožišču na Tržaški stroji SGP Zasavje iz Trbovelj, ki bo do 30. septembra zgradilo bencinski servis po naročilu madžarske petrolejske družbe MOL. Od oktobra dalje bomo torej poleg ogrskih salam lahko kupovali tudi ogrski bencin. Izkopi za nov bencinski servis. Inovativnost kot način mišljenja in ravnanja Vsak dan slišimo o inovacijah - Inovativnost nam ponujajo vsakodnevnih prizadevanj Inovacije prinašajo dodano vrednost in zagotavljajo rast v konkurenčnem okolju. Vendar, kako do njih, kako jih opredeliti, kaj vse lahko pomeni inovativnost. Ne gre za znanost niti za ekonomske študije in ne za poslovne načrte. Preprosto rečeno: inovacije so izboljšave že znanih postopkov ali utečenih ravnanj in se porajajo pri vsakdanjem delu na vseh ravneh proizvodnje ali opravljanja storitev. Pojma inovacija pa ne smemo zamenjavati z razvojnim in raziskovalnim delom. Inovativnost naj bi postala vodilo vsakega podjetnika, slehernega razvojnega in širitvenega načrta. Resnici na ljubo: marsikdo je iznajdljiv, pa se tega niti ne zaveda. S takšno iznajdljivostjo so od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej (znova) nastajale obrtne obratovalnice. Tedaj je sicer, drugače kot danes, za obrtno veljala vsaka zasebna dejavnost. Prcnekatcri posameznik se je bil tedaj odločil za samostojno dejavnost prav zaradi tega, ker je v svojem delovnem okolju videl več mogočih izboljšav, za katere pa pri vodstvenem ali vodilnem kadru ni bilo posluha. ' Inovativnost je način mišljenja in ravnanja. Kar je danes uporabno, utečeno, dobro zastavljeno, mora doživeti takojšnje spremembe, če ne, kot temeljno vrednoto naših zastari. Kdor ni vpet v tok časa, ostane na suhem. Zato izboljšavam, spremembam namenjajmo potrebno pozornost. Še več, ves čas naj nam bodo v mislih - in našli jih bomo. Pri tem ni nujno, da se vse porodijo samo znotraj našega delovnega okolja. Porajajo jih lahko naši kupci, morda dobavitelji, nanje nas morda mimogrede napoti znanec. Zato se jih naučimo prepoznavati in se jih ovedati. Izvedba sama je lahko takojšnja ali pa zahteva več časa, če gre za drugačnost ravnanja, morda oglaševanja, odnosa do strank ali nagrajevanja drugačnega, kakovostnejšega načina dela. Jan Turk Duhovni odsevi Sredi radožive družabnosti in velikodušnosti Letošnji farni dan - v znamenju duhovnih poklicev Zadnjo junijsko nedeljo se je na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja zbralo precejšnje število ljudi. V sončnem popoldnevu so spremljali program, ki ga je pripravil odbor pri Župnijskem pastoralnem svetu župnije Dol. Logatec. Začelo se je s pozdravom voditelja Milana Trobiča in nadaljevalo s temo dneva o poklicanosti v službo duhovnika, redovnika. Najprej je svojo življenjsko zgodbo in odločitev za duhovniški poklic orisal logaški župnik Janez Komparc. Nato se je predstavil zaporniški duhovnik, ki je hkrati logaški duhovni pomočnik Robi Friškovcc. Kot zadnja pa je svojo pot iskanja in odločitve za redovništvo prikazala s. Barbara Čuk. Zanimive pripovedi je spremljalo petje dekliškega seksteta K D Adoramus pod vodstvom Mihaele Gostiša. V zabavno športnem dogajanju so zapeli in zaigrali člani ansambla Notranjci (pred časom znani kot Samokres), nekaj najpogumnejših parov seje ob njihovih poskočnih vižah zavrtelo, najmlajši pa so se posvetili različnim tekmovanjem v športnih Robi, duhovni pomočnik, je vodil veselo farno popoldne. Foto: D. MalavaMč igrah in spretnostih. Veselo nedeljsko dogajanje je komentiral in vodil Robi Friškovec, ki je vse zbrane spodbujal predvsem k nakupu srečk, ki so prinašale zanimive dobitke in nagrade. Pripomogle pa so tudi k dobrodelnemu namenu prireditve, in sicer zbiranju denarja za ustanovitev centra za ljudi po prestali zaporni kazni. Tako seje tudi letos pokazala velikodušnost Logatčanov. Ta pa se ni kazala le pri nakupu srečk, pač pa tudi pri organizaciji in izvedbi srečelova, pripravi gostinske ponudbe in celotne družabnosti. NevMa S >IA. cs O — Turistične panorame Starosvetno obarvana Kresna nedelja Prizadevni člani Kulturno turističnega društva Hotedršica so v nedeljo, 27. junija, enajstič zapored pripravili Kresno nedeljo, posvečeno nekdanjim običajem ob poroki Praznovanje se je pričelo ob desetih s slovesno sveto mašo, ki jo je v čast farnemu zavetniku sv. Janezu Krstniku daroval domači župnik Srečko Turk. Posebno živopisnost pri slovesnosti so s svojo udeležbo prispevale številne narodne noše. Dogajanje, ki ga je spretno povezoval Matjaž Petrovčič, se je po maši preselilo pred osnovno šolo. Najprej je vse navzoče pozdravila predsednica KTD Jožica Nagode, nato je z nekaj besedami nagovoril vse prisotvne še predsednik sveta KS Stanislav Nagode. Domači pevski zbor pod vodstvom Matije Logarja jc zapel staro vasovalsko Sem pod okencem stal. Člani KTD pa so ob spretno postavljenem »ganku« prikazali način vasovanja fantov pod oknom svoje izvoljenke (V Hotedršici velja za enega pomembnejših vaških zavetnikov tudi sveti Anton Puščavnik; ta goduje 17. januarja - ljudsko izročilo pa pravi, da mora svetnik mlademu dekletu na njegov praznik pomežikniti pri sveti maši, kar je pravi znak, da se bo dekle v tistem letu tudi omožilo). Ob vozovih s konjsko vprego so prikazali običaj prevoza nevestine »bale«. Posebej za to prireditev se je pripravila tudi folklorna skupina KTD Hotedršica, ki je ob spremljavi instrumentalnega tria skrbela za pestrost dogajanja z igro in plesom. Sledil jc prikaz običajev ob odhodu neveste od doma ter »šrange« domačih fantov ob odhodu mladega dekleta iz vasi itd. Posebna pozornost je bila namenjena lastnikom konjev in vozov-zapravljivčkov, ki so nevesto in ženina s svati odpeljali na ženinov dom. Dogajanje seje nato preselilo pred lovsko kočo, kjer so prikazali običaje prihoda, sprejema in blagoslova neveste na novem domu. Člani Balo vozijo. folklorne skupine KTD so zaplesali še Svatbeni ples. Domače društvo pa je v goste povabilo folklorno skupino Kulturnega društva Rak z Rakeka; ta je s svojimi plesi in prikazi svatbenih običajev prijetno dopolnila prireditev. Prizadevni organizatorji so v lovski koči pripravili še razstavo starih poročnih fotografij; razstava je bila deležna prav lepe odmevnosti. Nato seje prireditev prevesila do poznih večernih ur v zabavni del ob ritmih ansambla Plamen. S. Nagode Cvetoče krozisce Delavci, ki so v naši občini zaposleni na javnih delih, so sredi junija hvalevredno uredili zelenico v krožišču pri Klamu na Tržaški. Vrtnar je z izrednim estetskim čutom razporedil različne vrste cvetja in okrasnega grmičevja. Ob času suše bo mali park zalivala samodejna zalivalka. Lepo urejeno krožišče nujno pritegne pozornost mimovozečih se in mimoidočih. Besedilo in foto: F. Brus Javni delavci pridno obdelujejo krožišče Turistične panorame Poletje v Rovtah - vabljivo, igrivo, spevno, zabavno in sploh Športno društvo Kovk iz Rovt je letos že drugič organiziralo tridnevno zabavo - Poletje v Rovtah Vse se je začelo že v četrtek, 1. julija, z ustvarjalnimi delavnicami v Krajevni knjižnici. Prava zabava za malo starejše pa je bila na sporedu naslednji dan. Kljub nevšečnemu vremenu je koncert s Pust mc krichat, Neki drzga, Blade, Prisluhnimo tišini in Alye obiskalo veliko ljudi od vsepovsod, željnih zabave, seveda. Zaradi dežja je bil koncert v Domu krajanov. Začel se je okrog osmih zvečer; najbolj zagnani so vztrajali do poznih jutranjih ur. Ker je prišlo veliko ljudi tudi iz drugih krajev, so tako lahko spoznali Rovte, ki si jih bodo morda ohranili v lepem spominu. Naslednji dan so prišli na svoj račun ljubitelji balinanja in starši, ki so svoje otroke pripeljali k otroškim delavnicam, kjer so lahko risali, barvali, strigli... »Petje na vasi« nam je lepo obogatilo sobotni večer; ob domačih zabavljačih pa smo se tudi pošteno nasmejali. Zaradi velikega števila nastopajočih zborov mešani cerkveni zbor iz Rovt, mešani zbor Pevskega Po uspelem 2. Poletju v Rovtah Po izvedbi že 2. Poletja v Rovtah z obilo športnih, kulturnih in zabavnih dejavnosti za najmlajše in mlade po srcu. z dobro hrano, pijačo in bogatim srečelovom, se želi Športno društvo Kovk zahvaliti vsem donatorjem. ki so denarno in gmotno pomagali, županu občine, vsem krajanom, nastopajočim in seveda vsem članom društva ter prostovoljcem. Zahvala gre tudi vsem obiskovalcem, ki so se odzvali povabilu in s svojo prisotnostjo dokazali, da je Poletje v Rovtah uspelo. Iskreno pa se opravičujemo vsem. ki so pričakovali doskok padalcev, pa ti zaradi tehničnih težav doskoka niso mogli izvesti. Športno društvo Kovk društva iz Logatca, moški zbor iz Hotcdršice, obrtniški zbor »Notranjska«, kvintet Pomladni odmev, ženski in mešani zbor Lira, Dekliški kvartet z Vrha Sv. Treh Kraljev, pevski zbor Radost, pevski zbor Alpina iz Žirov, vokalna skupina Rožmarin in folklorna skupina z Medvedjega Brda, moški zbor z Bizeljskega ter moški zbor iz Radomelj - se je petje zavleklo v pozne ure. Lačni in žejni pa so si lahko vsak čas česa privoščili pri kmečkih ženah ali za šankom. Na nedeljo smo od poltretje popoldne dalje vzpodbujali tekmovalce pri igrah brez meja nekako vse do petih, ko seje vse prevesilo v veselico. Igrale so Zapeljivke, ki so poskrbele za prijetno vzdušje; organizatorji pa so pripravili obilje jedače in pijače. Vmes smo lahko občudovali avion z državnimi prvaki v figurativnih skokih s padali, kupovali srečke in se sladkali z dobrotami kmečkih žena in še s čim. S plesom in vriskanjem se je steklo letošnje Poletje v Rovtah. Seveda, odslej bomo komaj pričakali naslednje poletje, ko bo vreme še lepše, obiskovalcev pa, da jih ne bomo mogli prešteti; zabave pa ne bo ne konca ne kraja. Špela Modrijan Čar življenja... kot iskren nasmeh Kresni večer Pod veharško lipo - Ob slovesnih besedah še pesmi, smeh in ples za obilje žlahtne družabnosti Kresni večer še ni izgubil vse svoje skrivnostnosti. Še vedno se utrne kaka misel o nekdanjih pripovedih, da je voda v studencih na kresni večer zdravilna, da ima praprotno seme čarobno moč, da ta večer zakladi cvetijo z modrim plamenčkom in podobno. Člani KŠD Trate so zakurili kres na večer Janeza Krstnika. Krcsovanje so tako združili s koncertom tudi v pozdrav dnevu državnosti - pod Veharško lipo. Da, pod lipo, ki je močno vsidrana v slovenski zavesti, povezana z mnogimi šegami in navadami, tudi z vaškim pravnim, političnim in družabnim življenjem. Že od davnine ni bilo zlepa slovenskega kraja brez lipe v središču. Sprva so se pod njeno krošnjo zbirali vaški veseljaki, tam so potekala vaška zborovanja, razsojale so se pravde, razglašala uradna sporočila... Pod vaško lipo so ljudje radi zapeli, zaplesali in se poveselili. - Pozneje so lipo spodrinili časopis, radio, televizija, internet... Čisto odrinili pa ne! Na koncertu, ki sta ga povezovala simpatična Darja Kržišnik in Miha Bogataj, sta vse nasmejala zelo gibčna in zgovorna Micka in Francelj. Zbor Rožmarin je navdušil z ubranim petjem, vaški muzikanti so gledalce ponesli med stare viže, ki so se včasih igrale na ohcetih. Zelo prisrčni so bili učenci POŠ Rovtarske Žibrše s svojimi nošami in plesom. Za poseben »priboljšek« sta priskrbeli citrarki Maruša in Ana Pišljar. Seveda, sta celotno dogajanje še poglobljeno osmislila s slovesnim nagovorom Magda Kržišnik, predsednica KŠD, in Bojan Rupnik, predsednik KS Trate. Prijetno poletno vzdušje seje potem izpod lipe, kije še dolgo vibrirala v prijetnih harmonijah, preselilo na igrišče, kjer se je vsa družba v toplem junijskem večeru še dolgo zadržala pri gostoljubnem okrepčilu. Da, živeti bo vedno lepo, dokler bo naše življenje prevevala živa in prelepa slovenska pesem in iskren nasmeh. Anica Žakelj M >ts> O Žarek na literarnem popotovanju Ob koncu bralne sezone smo se člani študijskega krožka Tilka, Ema, Marinka, Lili, Nada, Janja, Alenka in Jože 12. junija odpravili na izlet s poučno literarnim poudarkom Pot nas je vodila mimo Planine in Pivke proti Zagorju. Nedaleč od odcepa proti Baču smo obiskali ostanke gradu Kale, kjer je slovenski pesnik, narodni buditelj, tudi župan v Knežaku in deželni poslanec Miroslav Vilhar preživel ustvarjalnejši del svojega kratkega življenja (1818-71 ). Vzidana plošča nas spominja na prvi slovenski tabor iz leta 1869. Od tod smo zapeljali na nekdanjo utrdbo Šilentabor nad Zagorjem, od koder je imeniten razgled na Zgornje Pivško in proti Mašunu s Snežnikom v ozadju. Na zahodni strani je pogled plaval od Osojnice nad Pivko proti Vremščici in Brkinom, nekaj sto metrov po odsekanem pobočju pod nami pa obstal na Narinu ob železnici proti Reki. Pot smo nadaljevali proti Šembijam ob golem pobočju Volovje rebri, kjer naj bi stale vetrne elektrarne. Po vijugavi toda urejeni cesti smo se spustili v Ilirsko Bistrico. Tam so nas sprejeli knjižničarji v sodobno prenovljeni knjižnici. Ogledali smo si tudi idilični stari del mesta, kjer izvira »bistra uoda Bistrca«. Za občinsko stavbo smo obiskali znameniti mestni park, ki gaje že davno zasnoval gozdar Kindler. Cvetoči lokvanji v lepo oblikovanem jezercu in mogočna izbrana drevesa so res vredni ogleda. Posebno kulturno in literarno doživetje nas je čakalo na Premu. Na gradu nas je sprejela Mojca Mcmon, vodja turistične agencije, ki nam je pripovedovala o obrambni vlogi gradu že iz časa turških vpadov. V spodnji dvorani so na stenah upodobljeni štirje letni časi. Stalno so razstavljene izkopanine. V stavbi je kapela, pripravljajo tudi prostor za poročne obrede. Pod arkadami na dvorišču so razstavljeni tudi stari brkinski kotli za žganjekuho. Brkinci so menda pred kratkim pridobili blagovno znamko za »brkinski slivovec«. No, v bližnji hiši nam jc gostoljubni gospodar tudi natočil šilce pravega slivovca - za ljubo zdravje in spomin. Od tod smo se napotili k nekdanji šoli, kjer je spominska soba Dragotina Ketteja, pesnika moderne, ki je bil rojen in je preživel otroška leta prav v teh krajih; svoja ustvarjalna leta pa je preživel v Novem mestu. Družinska bolezen jetika in druge stiske so pripomogle, da je pesnik umrl v Ljubljani, star komaj 23 let. Nasproti premskemu gradu smo si ogledali tudi mogočno cerkev sv. Helene, ki jo pridno obnavljajo. V cerkvi so freske Toneta Kralja, strop v kupoli pa je poslikal neki italijanski mojster. Visoka stenska okna so obnovljena s prelepim vitražnim steklom. Po okusnem okrepčilu na turistični kmetiji Česnik na Ratečcvem Brdu nasproti Premu smo se navdušeni nad bogatimi doživetji vračali domov. JO Gore so skrivnostno šepetale r tro n q Le kaj si šepetata pisani metulj in žolta arnika? O 4- Foto: U. Zagožen Logaška Knjižnica je 11. junija odprla vrata k razstavi planinskih fotografij Uroša Zagožna, ki jo je naslovil Šepet gora. Obiskovalce in avtorja razstave jc v avli pozdravila Ivica Merlak. Nekaj besed j c namenila fotografu Urošu Zagožnu, rojenemu pred dobrimi 30 leti v Ljubljani, elektrotehniku, ki seje že kot član Škofjeloškega foto kluba Anton Ažbc zapisal fotografiji. Nekatere vzpodbude jc dobil tudi pri našem Andreju Žigonu. Pridno je razstavljal doma in v tujini, prejel več nagrad in se odločil za študij fotografije na Inštitutu za fotografijo v New Yorku. Študij jc končal leta 2002 in postal mojster fotografije. Sedaj sodeluje s številnimi revijami, časopisi in agencijami. O fotografu je spregovoril Stane Klemene, kije iz gradiva prek 200 fotografij pomagal Zagožnu pri izboru del za to razstavo. Zanimivo pisno recenzijo jc prispeval Arnc Hodalič, svetovno priznani fotograf; nekaj pohvalnih poudarkov je namenil razstavljalcu tudi Peter Pokorn, arhitekt-fotograf, sicer predstavnik Slovenije v Mednarodni zvezi za fotografsko umetnost. Otvoritveno priložnost je s kitaro pospremila Kaja Lipovec. Zelo zanimiva in motivno bogata razstava j c bila na ogled do konca junija. Marinka Petkovšek Vrhovski domačijski spektakel Po treh letih na Vrhu Sv. Treh Kraljev spet igra pod milim nebom - Tokrat Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec - Režiser Franci Jereb z množico sodelujočih zagotovil slikovito uprizoritev Kakih sedemsto si nas je 27. junija ogledalo premierno predstavo. Domačijska scena (poslikava Bogdan Albreht), dobra osvetljava (Matjaž Alič in Slavko Albreht), solidno ozvočenje (Tone Centa), maska (Barbara Oblak, Anita Eniko, Andreja Trček, Vesna Kogovšek), izbor glasbe in pevsko vodstvo (Mihaela Gostiša, Aleksander Lenaršič, Gregor Tišlcr); besedilo sta priredila Alojz Stražar in režiser Franci Jereb, kije tudi zasnoval sceno, vodil njeno postavitev, izbral kostume.... Svoj del posla so opravili tudi po tri šepctalkc in inspicienti, za red so poskrbeli člani tamkajšnjega gasilskega društva, v tehnični ekipi je bilo kar četrt stotnijc fantov in mož, sedmerica domačinov pa je Tonček, kot ga je izjemno upodobil Rok Klemenčič. prispevala les za postavitev scene. Na programskem listu je Foto: J. Turk bilo naštetih še 38 sponzorjev uprizoritve. Kolikšen posameznika ni bilo, zato bodi prav razumljeno, da nisem organizacijski zalogaj! Pa še pri igralcih nismo! posamič naštel vseh nastopajočih. Tudi dikcija je bila skorajda pri vseh nastopajočih jasna in brez preveč opaznega dialekta, kar je vredno posebnega priznanja. Prepričan sem, da se bo predstava s ponovitvami še nekolikanj obrusila in bom vesel, če si jo bom lahko še enkrat ogledal. Janez Gostiša C Janez (Gregor Kogovšek) in Majda (Tadeja Oblak). Foto: J. Turk Izvedba predstave je od 55 nastopajočih terjala nemalo naporov, naprezanj in znanja, daje uprizoritev kazala podobo, kakršno smo videli. Dogajanje je bilo režijsko dobro zastavljeno in je lepo teklo. Morda bi pri katerem od množičnih prizorov pričakovali več dinamike. Med posamezniki je prepričljivo nastopil Matija Trček kot župan, še posebej v prizoru blodenj, suvereno je vlogo v Jane/a nesrečno zaljubljene Majde odigrala Tadeja Oblak, učinkovit jc bil Franko Čelik kot naduti Gašper pa Matevž Trcvcn kot kovač. Gregor Kogovšek se jc pogumno spopadel z interpretacijo divjega lovca Janeza, zaljubljenega v Majdo, poštenost in iskrenost. Skozi vso predstavo pa jc dogajanje naravnost mojstrsko zapletal in odplctal Rok Klemenčič kot vaški posebnež Tonček. Izrazito igralsko skromnega Glasba brez meja Pihalni orkester Logatec je 3. julija na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja pripravil koncert Glasba brez meja, kamor je povabil v goste Pihalni orkester Majovak Karvina iz Češke. Po imenitnem nastopu domačega orkestra s solistko-pevko Evo Hren in pod taktirko Marjana Grdadolnika se je logaškemu poslušalstvu predstavil s svojsko muzikalnostjo še gostujoči orkester, ki sta mu dirigirala Milan in .liri Bvstron. Češki gostje so s koncertom nenavadno navdušili logaško poslušalstvo. Češki gostje - Pihalni orkester Majovak Kanina. Foto: D. Malavašič S M C3 C ril* Silna prešernost koncertnega večera Lep pevski večer ženskega zbora Društva invalidov in upokojencev z gosti s Kozjanskega Lep sobotni večer so nam v logaškem Narodnem domu pripravile 19. junija pevke Društva invalidov in upokojencev z gosti. Sedem pesmi svojega letnega koncerta so suvereno odpele. Zborovodkinja Karolina Medvešček je v iztekajoči se sezoni s pevkami stkala zanesljivo zvočno podobo zbora, ki je bil dejaven skozi vse leto. Zares opazen pevski napredek so poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom. Letnemu koncertu na rob Koliko veselja in radoživosti je bilo na koncertu predvsem narodnih pesmi, ki jih je prepeval Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev Logatec s Karolino Medvešček, ki uspešno vodi zbor že deveto leto. Sicer pa deluje zbor že 17. leto. Ta čas jih v zboru poje petnajst, nekatere med njimi že vse od začetka. Glavna motiva za tovrstno kulturno dejavnost sta gotovo veselje do petja in želja po druženju. Najraje in zato tudi največ pojejo slovenske narodne pesmi v različnih priredbah. Pevke sodelujejo na občinskih revijah in na občnih zborih, gostujejo v različnih krajih po Sloveniji in na republiških revijah Društva invalidov in Društva upokojencev. Večkrat so povabljene, da pokojnikom zapojejo v poslednje slovo. Še posebej pa jim je v veselje, kadar razveselijo bolnike na domu, ko jim prepevajo ob jubilejih ali ko zapojejo v domovih za starejše. Njihovemu povabilu v goste se je to pot odzvala skupina Vesele kmetice v družbi Andreja s prijatelji s Kozjanskega. S seboj so gostje prinesli radoživosti in pristnega veselja v tolikšni meri, da se je po koncertu v preddverju Narodnega doma celo zaplesalo. KIR »Ljubezen nas ustvarja vse, ,ft ljubezen naj živi! Življenja veseliti se, §>< svet Janez nas uči«. Tako so v svojo o" predstavitev zapisale gostje, Vesele -p kmetice z Andrejem in prijatelji z c/> rt 6/J O J iv-nost Dobro zamišljeno - slabo opravljeno! bi lahko rekli za hodnik na pokopališču v Gorenjem Logatcu; previsoka stopnica, žal, prenekateremu starejšemu s težavam} v križu ali v kolenih otežuje dostop h grobu. Foto: F. Brus