Za poduk in kratek čas. Štajerska in uemško-liberalno gospodstvo od I. 1861—1881. III. Dežela štajerska ni 7elika, iudi bogata ni 7eč. Prejanje blagostanje in precejšuje bogast^o uničile so nam slabe letine, še bolj pa liberalno gospodstvo. To nani je vsekalo ran, katerih ni lehko zlečiti. Liberalci so nam kot sploano 7ra8ilo piiporočevali in ae uam piiporočajo, 7endar uže precej rahlo, napredo^alno, delouia brez^ersko aulst7o. No, preobilnega blagoslo^a niso dobili, tudi uspehi so dvomljivi, a preobloženje davko7ce7 vsled šolskih stroškov, to je pa goto^o in o6ivestno. Nečemo liberalccm pri tem očitati, da jih morebiti niso vodili dobri, blagi nanieni, a kar trdimo jc to, da rečemo: liberalci so sc močuo niotili, kedar so raislili blagostanje Ijudst7ii zagotoviti s pretiranimi stroaki za muogovrstuo aolstvo. Pozabili so, da 7saka reč pretirana sama sebi največ akoduje. Le kar se pra^ilno, jednakomerno 7 7ednein in pravem razmerji do okolisčin in potreb ra/.vija, to deluje blagonosno, to se kiepi 7Stiajno, to rodi gotovega in obilnega sadu. Deželni proračun zahte^a za ,,Bildungszwecke" 1,84.3.011 fl. L. 1869. bilo je v to v svrho dosta 224.090 fl. Vsakdo razvidi iz tega, da smo 7 11 letih močno napredo^ali 7 plače^anji. Naglejmo si toraj zapoicdum dotične posamezne točke proračuno7e. Najpr^lje zadenemo na graški ,,Joanneum", ki zahteva 41880 fl. To se nam dozde^a pieveč. Eajti uad7oJ7oda Jo^an je ta za^od osno7al dne 27. febr. 1812. pokloni^ai štajerskim 8tanovom svoj muzej, t. j. zbirko zgodo^inskib, umetnij8kib, obrtnijskib starin z nalogom, naj se ona rabi vt-c) deželi na korist. Plače odkazal je za^odu letnih 2000 fl. 7 pscheinu''. Todas8asoma nas je ta zavod začel mnogo denarjev stati, ker so pri njem osnovali vinjo realko iu ae visoko tehnično učiliščc. Pred nekterimi leti so realko odcepili od Joanneuma, tehniko pa državi izročili, ki sedaj plačuje 99.400 za njo. Ko še je realka in tebnika bila združena z ,,Joauneumom" stal nas je ves zavod po 120.284 fl. na leto fglej raeun od 1. 1869.] Visokej tebniki plačujemo sedaj samo 2 profeaorja, ki potejrneta letne pla6e skup 5943 fl. Lani sta imela prvi 10, a drugi samo 8 sluaateljev ali u6encev. Ali ni to čudno aolstvo?! Sedaj zahteva rJoanneum" za se 41.000 fl., ker je uprava nevkretna in predraga tako, da za potrebne re6i n. pr. za knjižnico, ki žteje 79592 knjig, v uredovanje itd. zopet denarjev manjka. Dežela štajerska šteje 4 višje realke, dve državni in 2 deželski; državna v Gradci stane 18435 fl. v Mariboru 19.334 fl. Vrhu tega dopla6uje dežela k mariborskej še 2000 fl. in meato Maribor 3000 fl. tako, da je to učilišče precej oaoljeno davkovcem. Še boije osoljeni ste deželaki viaji realki, graška stane 41.382 fl. in leobenska 23.541 fl. Učeucev pa imajo vsako leto menje pri vseb tebnikab in realkab. Ljudje v njih izu6eni ne dobijo nikder prave službe. Izucenib in polučenib tehnikarjev povsod mrgoli. Zato pa tudi vedno menje učencev v realke in tebnike zahaja. Latinske šole ali gimnazije so v tem na boljšem. V njih izšolanemu mladenču odprtih je mnogo ve6 potov do kruba pa tudi do prave in najvišje omike. Na višji realki leobeuski imajo v VII. razredu samo 5 učencev, sploh pa tako malo, da stane dežclo vsak učenec 1000 fl. na leto. Profesorjev, učiteljev s strežniki vred je skup 21 in ta rec stane davkovce atajerske vaako leto 23.541 fl. !!. Kdor se tukaj ue prepriča, da našc liberalce ,,šolska kuga"' ueusmiljeuo ,.martra", temu res ni več pomagati! Se celo deželnim odbornikoin se začenja deniti. Pravijo namreč v svojein poročilu, da bo leobeusko višjo realko treba razpustiti, ker nje zavoljo peščice učencev treba ni. Drugače je zastran ptujske nižje gimnazije. Ta šteje popiek po 100 učeucev in staue l;i.345fl. Ptuj doplačuje 500 fl., država 3500 fl. tako, da deželo zadene le 8565 fl. Tukaj bodi omeijjeno, kako v liberalucj dobi plače račuuijo. Ravnatelj g. Ficlina, ob priliki volitev silno delaven, itna 1000 fl. glavne plače, 300 fl. opravilne doklade (Functions-Zulage), dalje 1. 2. 3. in 4. petletuiško doklado [Quinquennal-ZulageJ, vsako po 200 fl. torcj skup 800 fl. m naposled še osebne doklade [Pe.tsonal-Zulage] 150 fl. Vsa njegova plača zuaša torej 2250 fl. No, davkovci pozaamo vsled tega ceio drugačišnib doklad, namieč v dačnih knjižicab. Pravijo jim : deželue duklade [Laudeaumlagenj. Ob konci tega pregleda omenimo se, kako dobro 80 na deželskib reaikab plačani učitelji tujib jezikov. V Gradci ima učiteij franco.ščine in angleščine 1500 fl., oni italijanščine 700 fl. oni sloveuačine pa le 400 fl., veudar sedaj uic, ker je služba nunbeaetzt". Pametnjaki trdijo, da ao aedanji okrajni zaetopi nepotrebun, škddljivn in drago peto kolo v upra^i. Nekaj podobnega so rueS6anske aole (BUrgerschulen) v sedanjem napredovalnem šolstvu. Deželni zbor štajerfki jib je 7 osnoval 1. 1868. Takšnih šol na deželne stroške proti majhnemu doplačevanjii letnih 300—800 fl. dobil je Gradec, Jadenburg, Voitsberg, Hartberg, Ftlrstenfeld, Radgoua in Gelje. Iz 6—8 razredne ljudske aole potisnili so u6encev, koliko so jih naloviti mogli, v uove 3razredne meščanske aole z izredno dobro plačanimi ravnatelji in 8—10 u6itelji. Celjski ra7natelj Dirmbirn na primer 7le6e na leto 1400 fl. učitelji pa po 1300, 1200, 1100, 1000 fl. itd. Katebet dobi 200 fl., učitelj italijaaš6ine 200 fl. in oui slovenščine 120 fl. V8a šola velja 7818 fl. K temu dopla6uje niesto 300 fl. šolnina znaša 450 fl. vse drugo zadene davkovce. Radgonska staue 7006, oua v Gradci 8603 fl., v Judenburgu pa cel6 8698 fl. vseb 7 meščanskib sol skupaj 53357. Ta velika svora ni v nebeni razmeri z uspebi in 8 številom učencev. Teh je lani bilo v Gradci 171, v Celji 142, v Voitsbergu 85, v Fllratenfeldu 46, v Radgoni 43, v Judeburgu 39 in v Hartbergu saino 37. Vsled tega nas stane u6enec v Gradci 34 fl., v Celji 46 fl., Vojtsbergu 73 fl., FUrstenfeldu 146 fl. Radgoni 152 fl. Hartbergu 154 fl. in v Judenburgu cel6 vže 177 fl. To je tako drago in pretirano pa tudi tako jasno in o6iveatno, kakšni šolaki šužmarji da go liberalni gospodje, da je cel6 v odbornike deželnega zbora v Gradci treačilo. V svojeiu poro6iln nasvetujejo uamre6, naj se število učiteljev skrČi pri 4 najslabših mea6anskih šolah in 2. in 3. razred združi pri nckaterih predmetih. Splob liberalne gospode smo zopet zasačili, da so nekaj dragega na nos na vrat sklenili, cesar še niti treba ni bilo. Pi edeu so pa gospodje do tega spoznanja prodrli, prealo je 12 let, a iz žepov štajerskih davkovcev 373.499 fl. Se nekaj! Da bi več učencev privabili, dajejo iz deželske blagajnice po 1400 fl. za štipendije ter tako prav za prav učencev kupujejo za meš6anske aole! Liberalna gospoda bi še naposled za vsakega mestnega paglavca oskrbela posebno šolo, ako jim bi le kakor do sedaj do 3/\, potroškov pokrivalo kmetsko prebivalstvo! Smešnifiar 27. L. 1861 pošlje v Veroni na Laškem nadlovec ra6unar (Rccbnungs-Oberjager) slovenskega korporala s poveljem prenesti podpisat račuue bataljouskemu ,,Kiicg*komisarju" ! Korporal salntira, ter nese račune uiesarju ki je vojake ob času vojske z mesom zalagal. Ta pregleduje ra6une, a ker je bil Lab, ui razutnel druzega kot steviike, kterih pa se mu je preveč zdelo, zato se braui podpisati. Korporal ga le sili, ker pa ta vender neče, potegne prvi sabljo zabtevajoč podpisa. Kaj storiti ? Mesar podpiše, kjer mu korporal kak beli prostor ua računib pokaže, potem pa odide. Prišedši v kosarno ga vpraša nadlovec, ali je podpisal ,,Kriegskomisar" ? Se je branil pa je moral, ko Bem mu sabljo nastavil! Komu, ,,Kriegskomisarju?" Da, nKrieg8me8arju" ! bil je odgovor korporalov. Jz Gorice M.u