178 Osamela cvetka. (Vaclav Kosmak, Jožef Gruden.) noga prerazkošna cvetica cvete osamela v mirnem gaju. in v celem njenem cvetičnem življenju je nihče ne zapazi, razen njenega očcta — Boga, ki se radostno ozira nanjo z modrega neba, in potem krilati pevci, pestri metulji, , brenčeče čebele in za mehkih kresnih noči — žareče kresnice — svetilke gozdnih vil. Cvcte srecno življenje. Vonjava njene duše se pogovarja z Bogom, krasni kelih pije nebeško roso, in v radostnem omamljenju gleda krog sebe po gaju in prisluška čarob-nemu pctju pevcev-krilatcev, dokler se nc skloni k zemlji in leže spat, pričakovaje pod listjem in snegom nove pornladi in novega vstajenja. Srečna cvetica! 0, da bi bila mnogemu človeškemu srcu taka usoda!------ Ko sem še študiral, je bil o počitnicah gozd »Hrib* moje veseljc. raoja zabava, moj tovariš, rekel bi, moj dom. Brž po službi božji sem vzel knjigo pa šel po zavrtih, kjer imajo oče čebele, v grajski sadni vrt, ki je ograjen s Irnjem, na katerem cveto spomladi krasne divje cvetice. Tam sem skočil z nasipa, šel za vasjo krog lovske hiše, ovčjega hleva in pokopališča po stezi na mali gric, imenovan Brinšček. Na gričku stoji križ in pri njem raste glogov grm in črno malinje. Z grička gre steza navzdol po meji kakih dvesto korakov in drži na loko pri »jelši«. Ta loka se imenuje tako, ker je posredi močvirje, na katerem rastejo jelše. Mi otroci smo se tamkaj večkrat gugali. Močvirje je porastlo s trdnim drnom, in kadar se po njem skače, se vdaja kakor blazina. Ponoči skačejo tam vešče in. so že marsikoga zavedle, da je padel do pasa v močvir, Preko te loke sem hodil in prišel krog majhne grajske tratc med brinje. Odtod je držala pot k velikemu mravljišču. Dostikrat sem stal ob njem in motril te neme živalce, kako marljivo so hitele iz svojega mesta po potki, ravni kakor vrvica in dobro uglajeni, in so prinašale ali hrane ali igel za stavbo. Nato sem spel po mehkem mahu do visokega gozda, kamor je gledalo modro nebo in solnce skozi zelene veje kakor slikana okna in metalo migljajočo svetlobo in lahno senco v gozd, ta veličastni hram, kjer med tisoči njegovih stebrov hodijo angeli miru in ubira Bog zlate strune na harpi sveta. Kdor ima sluh za to godbo in srce tem zvokom pristopno, ta je srečen. Jaz sem preživel v gozdu tako srečne ure kakor tisti menih, ki je Šel za petjem rajske ptice, in zato se mi zmiraj tako toži po gozdu! Nekoč scm, prišedši domov na počilnice, hitel takoj drugi dan v »hrib«. Šel sem po dragi, znani rai poti. Ko sem prišel do gozda, sem legel v gošči nedaleč od roba na mah. »Zdaj mi uživaj, srce,« sem si mislil in sem se zaljubil v to božjo lepoto. Naenkrat sem zaslišal iz dalje pri-dušen, sladek zvok. Vzravnal sem glavo, napel uho in poslušal: bile so gosli. Godba je bila preprosta, a gcnljiva. NapeL sem uho še bolj in 179 J naposled razločil, da igra godec pesem: »Osirotelo dete« po melodiji, ki jo pojo ob češki meji krog Telča in v mojem rojstnem kraju. Igral je dvo- glastio — v sekstah in včasih sem zaslisa! tudi tretji glas — bas. Sedel i sem kakor očaran, še genil se niscm. Kdo je to? Jaz tukaj ne poznam ' takega goslarja. Nemara je potnik, ki si je v scnčnem gozdu zaigral? — j čez nekoliko časa je začel igrati neko veselo koračnico. Vstal sem in sem radovedno Šel v ono stran, odkoder je godba zvenela. Ko setn slopil kraj samega gozda, sem vldel pod briniem sedečega in s cclo i duso igrajočega pastirčka. Ovce so se mu pasle na travniku in pcs je 1 ležal na tleh kakor na straži. Šel sem bliže — pastirček me ni slišal, Bilo ¦" mu je približno šestnajst let. Imel je platnene hlače, lahek jopic čez srajco 1 in na glavi slamnik iz grobe slame. Igral je brez prestanka, šc ozrl se ^ ni. Jaz sem šel tam okoli in domov. Doma so mi povedali, da je to neki ; tuj deček, ki ga je vzcl ovčar spomladi v službo, in da prav dobro ne i sliši, ko se ž njim govdri, zato pa neki igra cele dncve na gosli in da ga ] je zvečer včasih še pozno v noč slišati. ' Ko sem šel naslednjega dne v gozd, sem koračil nalašč preko brinfa, ' kjer jc včeraj sedel pastirček. Spet je tam sedel. Spoznal sem ga od daleč i po rumencm slamniku. Sedel je in je imel gosli poleg sebe na tleh, lakti j uprte v kolcna in brado v dlani, pa je zamišljcno gledal predse. Ko sem se mu približal, me je zagledal, privzdignil slamnik, lepo zagorelo obličje in jasno modro oko obrnil iznenadeno, celo začudeno name in rekel: ' »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«' To je rekel, pa še vstal ni. Jaz sem mu ^i odzdravil in šel naprej, kakor bi sc ne zmenil zanj. Tako scm delal zapore-doraa nekaj dni. Kadar sem pa videl, da me deček že pozna in da me tako začudeno ne gleda, sem nekoč postal pri njem. »Deček, kje pa si se naučil tako lepo igrati?« 1 Pastirčck jc odprl usta, kakor bt lovil moje besedc, in razumevši \ me ]e rekel: »Nekaj v Šoli, nekaj pa sam.« Pa jc naprej sedel. »Sam? Poglej no! A igraš mnogo?« \ ^Kaj?« > »Če mnogo igraš?« Pasfirček se fe bolestno nasmehnil: ^Bi že, ali preveč strun bi .! potrgal, pa nimam denarja zanje!« »Revčckf A drugega dela nimaš?« »Ne.« ) »A, zakaj pa vsaj ne beres?« 1 »Nimam kaj.« \ »No, za strune ti ne morem dati, ker sam nimam, ali jutri ti pri- j nesem kakšno knjigo, da boš bral.« | Pastirček je odprl usta, pa gledal narae- Videl sem, da me ni raz- 1 umel. »Princsem ti jutri kakšnc bukve, da boš bral,« sem povzel. ] Dečku je oko zaiskrilo, Kadar pa sem odhajal, je vstal in gledal name z vse drugimi očmi — zaupljivo, odkritosrčno. jj 12* i f 180 i Drugi dan sem mu prinesel Čelakovskega Čitanko za gimnazijo, ki ? sem jo bil slučajno vzel s seboj na počitnice, Sedel sem k njemu, pa ž njim vred bral. DeČek je gladko bral, a jaz sem mu pojasnjeval, kar mu 1 je bilo tcmno in ncrazumljivo. Učil se je igraje. Tako sem ž njim vred sedeval ccle ure med brinjem, kjer jc grelo toplo solnce, kjer je materina ^ dušica disala, kjer so pisani metulji in jadrni kačji pastirji švigali, kjer > so iz grmov gledale vitke gaščerice, in sem mu pripovedoval, kar sem , sam vedel o tujih narodih, o njih šegah in navadah, o njih življenju in * opravi, o inozemskih živalih in rastlinah. On pa me je zopet učil poznati < različno golazen po prostonarodnem nazivu in razločcvati ptičje petje. \ Čudno, dasi ni dobro slišal, je vendar ločil vsak glas, zlasti visok in jasen. : On se je meni vdal z vso dušo in jaz sem ga imel rad kakor brata. > Ko so se pocitnice nagibale h koncu, sem ga nekoc vprašal, da bi '; mi povedal, odkod je in kdo &o njegovi starši? DeČek se je nekako raz- l žalostil in rekel: ?,Jaz imam samo očeta.« »Samo očeta? Kje pa so?« »V R . . . . pri Telču imamo hišo. Oče so zidar. Dokler so mati živeli, j sem hodil vsak dan v šolo in sem se ucil tudi na gosli — ali pred tremi ' leti so mati umrli. Od tedaj sem moral biti doma pri manjših otrocih, '. Oče so bili cele dni zdoma, a ko sem jckai, da ne bom sam z otroki doma ' in sem hotel v šolo, sem enkrat dobil tako, da od tistega časa slabo slišim. -j Potem so se oče zopet oženili, a mene so pošiljali po zaslužku. Letcs na ^ pomlad so me zapodili. Rekli so mi, da sem že dosti velik, da bi se živil i sam, in mačcha mi je rekla, da se nc bo zame ubijala. Vzel sem gosli pa < šel, dokler nisem prišel sem, kjer sem našel službo. Ako me bo ovčar pustil čez zimo, bom ostal, ako nc, bom rnoral iti naprej po svetu, Oh, moj Bog, ko bi bili moja mati še živi, bi ne sedel pri ovcah, učil bt se j rokodelstva!« je vzdihnil pastirček in je vzel kakor iz navade v rcke gosli. Zabrenkal je na strune, Če so uglašene, pa je zaČel brez prigovarjanja : igrati: < »Sirotica na svelu j v poldrugem božjem letu , , .* ' Vprašal sem ga, ali zna vso to pesem? Rekel je, da ne, da samo štiri vrstice. *Le čakaj, te jo bom jaz naučil.« Začel sem peti, on mc jc ' pa na goslih spremljal- Ko sem pel: »Oh, roama, zlata mama, , vas krije Črna jama . . .« I so mu solze privrele v oko. Jokal je potihoma do konca pesmi, in ko sem dopel, je odložil gosli in ihtel, da se mu \e tclo treslo. Jaz sem ga pogladil po glavi in šel v gozd tudi s solzo v oceh. Iz dalje so pa zopet j doneli tožni zvoki: »Sirotica na svctu . . .«------- ' ¦ Pred sv. Venceslavom sem Šel zadnjikrat v »hrib« tn se poslovil od pastirčka. »TonČek«, sem dejal, »pojutrišnjem bom moral zopet v Iglavo; i dobro se torej imej, pa ne pozabi name. Poslal ti bom knjig.« ¦! j 181 Pastirček je bil ves žalosten, pa ni ničesar odgovoril. Na sv, Mihaela dan sem se odpravil na pot. K državni cesti drži steza po drugem delu gozda, mimo takcimenovanih »kop«. Spet sem z urnim korakom, dokler nisem prišel na laze, imcnovane »lovčeva Ioka«. Zaslišal sem ovčje zvonce. In res, pastirček je pasel danes na »Ioki« in J je stal na gričku ob veliki jelki s slaramkom v roki. Z levico se je oprijemal ¦ jelke in je ravno v njeno. lubje zarezaval velik križ in pod njim šte- 1 vilke — tedanjo letnico. I 1861 i^H To je naredil revcek v spomin na poslovitev, Ko sem prišel k njemu, ^^^ se mi je nasmihal s solzo v očeh, Pcdal sem mu roko in se z bolestnim I srcem poslovil od njega. Dovršil sem osmo šolo in prišel domov. Vprašal sem po pastirčku — pa ga ni bilo več pri nas, Ovčar mu je odpovedal službo, in kje je zdaj, ni nihče vedel. Odsihmal nisem ničesar slisal o njem, a spominjam se nanj kakor na minuli lepi sen. Ali je šel spat mirno pod zemljo kakor ona cvetica, ali ga je svet poteptal — to sam Bog ve. Izgubil se mi je v svetu kakor val v morju. Kadarkoli sem šel pozneje okoli jelke, kamor je bil vrezal križ, sem si mistil: »Ko bi mnogo dete bogatih staršcv imelo tvoje talente, Tonček, kako bi bilo srecnof A kaj tebi pomagajo? — Mogoče, da tvoje srce otopi pomanjkanje in sirovost sveta, in da bo potem umolknilo in bos sedeval kakor izgubl/enr mrtvo zamišVjen pri svojih ovcah. — Uboga, osamela cvetkal Kdor ima premoženje in bi se usmilil take sirote, kako bi imel veliko zaslučo!« —