Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca<* (še. 35) z dne IO. I/, 1929 Šžev. 6 Nt. Vel. kralj Aleksander I. „Svojo hišo, ki smo jo s tolikimi žrtvami «gradili, nioruico privesli * red... Hrvqti hodo nadaljo Hrvati, Srbi Srbi. Slovepci Slovpnpi; vsi pa boilu fionosui, da so Jugoslovani..." ,-f- i ; t.ii. (Naš kralj zaslnpiiiku Hoiiifrjcvo ujreruije dne januarja t. i.) 42 Zlata dvorana v palači francoske iiaroilrio Imnke v Pari/u, kjor so je vi" era j se>la komisija ri'paracijskih strokovnjakov. Kojiiisijii, katere se udele/e I)o dolgem oklevanju tmli Amerika, bo ()i)ra\navala v prvi vrsti Aujno (xlskodiiino, ki jo ima plačali Nciiitija, način jdačcvanja iu višino zneskov. Nemčija se na \se kriplje upira M-likiiii zahtevam zmagovalcev. to(Ja \se kaže, ila 1)0 stala ta zlata dvorana Nemčijo v resnici prav mnogo zlata. Na levi: Ubežni Afganistanski kralj Amon Vlah 7x: ponovno smo poročali v našem listu o reformatorski gorečnosti afganistanskega kralja .\man Ulaha, ki jo je prinesel s svojega lanskega potovanja |)o Kvro]>i. .\lo/ je hotel čez noč preobrniti vso. za stoletja zaostalo državo. Zaradi svojega prevelikega radikalizma, ki se ni ustavil pred nobenimi še tako ukoreninjenimi tradicijami, je naletel na ogorčen odpor vseli konservativnih elementov z mohamcdansko duhovJčino na čelu. Povzročil je revolucijo, v kateri je bil jiriMiiagan iu li' z veliko težavo S(> je zatekel v utrjen Kandahar, kjer pa tudi še ni gotovo, če se iio zdržal. Zmagoviti uporniki so izklieali izprva za kralja starejšega Aman Idaiiovega brata I n a j a t U I a li a (glej sliko na levi), toda tudi njegovemu kraljevauju je bilo km.ilu kfmee. Vhulal je le par dni. nakar je bil tudi ta prisiljen ptibegniti. kajti mnogi rodovi ga niso hoteli priznati, temveč so .se bojevali lui-prej. \'se kaže, da vlada za enkrat v Afganistanu popoln kaos, vsi se bojujejo [)roti \sem in da se bo rm pomlad to stanje še poslabšohi. Kakšen bo konec. se\eda in mogoče prerokovati, vsekakor imata pa pri vseh teh zmedah s\oje prste vmes ,\nglija ia Rusija, ki ži od tiekdaj tekmujeta za prevlado v tej deželi. Hrlpa Letošnja /ima nam je prinesla (do vrsto večjih in manjših kala-mitet. lekom januarja so divjali >o vsej Kvropi silni snežni zameti, \i so jako ovirali i)ronu't. 'ludi v naši državi je obtičalo več vlakov v snegu in ponekod je bil za več dni ustavljen sploh ves redni promet. Vzporedno s snegom je šla tmli hripa. neke lažje vrste španska bolezen, oziroma influenca, ki sicer ni zahtevala smrtiuh žrtev kakor pozimi I. 1918.-19., ki je pa vendarle položila stotisoče nu bolniške postelje. V Ljubljani so morali za nekaj dni zapreti celo več šol, a po nekaterih mestih so bile bolnišnice tako prenapolnjene, da so morali postavljati zasilne bolniške barake. Naša slika nam kaže postavljanje kolonijo takih barak v Berlinu. 43 Ob razpustu Slov.ljudske stranke Pred kratkim m) bile razpu-ščeiic vse poiiliéiie siriuike v naši (iržavi. Dno 22. januarja t. 1. ob 4 popoldne sia se zjrla«ila .tudi v prostorih filavnejra lajnišiva .SLS v l.julilj.ini policijski svetnik Kokalj in uradnik l'a%lie. ki sia i/ro. januarja 02*) je tudi Slovenska ljudska stranka razpu.ščenn. Vm: xi)mišljenikc proaimo. da nprejmejo to ilejstvo luirno in lojalno na /nanje. \ pošievajoe vi.šje dr/avne interese. O pravem in primernem easu "Vam )omo predložili, kar bo / o/.irom ua nove razmere najbolj.še in najpotrebnejše. Dr. .\iUon Korošec. SLS je bila najstarejša in največja slovenska politična organizacija. Nje poč«tki segajo nazaj v "i) ta leta preteklega stoletja, prvo smotreno organizacijo je pa dobila I. 1880. z ustanovitvijo Ijub-Ijauskega »Katol. polit, društva«. Izprva je nosila ime sKatol. narodna stranka«, program sta ji izoblikovali predvsem I. in H. slov. katol. slio':' Starejši s[)ortniki ne zaostajajo mnogo, saj imajo tu, v okolici Ljubljane, sedaj svoj Davos, svoj St. Nloritz in svojo Kranjsko goro. Smuči, sani in drsala so sedaj v veljavi. Izpred Mahrove hiše na Krekovem trgu so izginili brezposelni. Magistrat jim je za nekaj dni dal delo — sedaj kidajo sneg, ga nalagajo na vozove in vozijo na bregove Ljid)-Ijauice. i u rastejo \isoki nubipi iu čakajo, kdaj jiii stopi soince in kdaj se s svojo težo /vale v reko. ITO brezposelnih delavcev je dobilo tu delo. ])omagalo pa jim je še 150 mestnih. Na 80 vozeh so vozili sneg z idie, vsak voz je vozil povprečno po 12 do 16 krat na dan. Od 2 pa do 2^^. januarja je veljalo kidanje snega mestno občino 349.000 Din, do danes pa je ves za to določen kredit, v znesku 450.000 Din žc izčrpan in so morali ustaviti kidanje snega. Nekaj posebnega so v teh dneh naši spomeniki. Sneg jim ni prizanescl in jih je odel v novo, belo glorijolo. Vodnik je povrh svoje samostanske kapuco dobil še eno, namreč iz snega; Trubarjeva brada i u lasje so postali ši; bolj beli, kot pa jih je napravil Rerneker iz marmorja: Prešernov junaški nastop v bronu je dobil s snežno plastjo na glavi in ramenih še poseben povdarek. široka pleča Valva-zorja pa bi se kmalu upognila pod težo snega, ki se je vsedel nanj. Da. Vcrovšek in Borštnik pred opero in nngci pred magistratom, ti so bili komodnejši: že v jeseni so se skrili v tople kolibe. Tam so sedaj varni pred snegom. Zima, kakršna je letos, ima pač svoje mikavnosti in lepote za marsikoga; mnogi pridejo tudi v gospodarskem ozirii na svoj račun. Glede užitka, ki ga nudi Ljubljana imovitejSim in razvajenim ljubiteljem zimske prirode, pa moramo reči. da smo bili Ljubljančani doslej kaj malo pripravljeni. Treba bo. da .«e okoristimo z izkustvi letošnje zime in da pripravimo zlasti tujcem vse ono, kar jim morejo nuditi vsaj povprečna svetovna zimska letovi.šča. Po svoji legi v krajepisnem, zemljepisnem, prometnem in gospodarskem oziru ima Ljubljana vsekakor nesporne prednosti, ki so |)osebno ugodne za razvoj zimskega sporta pri nas. Rožnik, Golovec. Šmarna gora. Ljubljansko polje itd. nudijo najlepše ziniskosportne terene. Pridi torej sedaj pogledat, tujec, Ljubljano. Zdela se ti bo kot en sam kristal, čudil se ji boš ter dejal: „Najlepše je to mesto prav gotovo po zimi, razkošno, krasno v svojem suežuem plašču"! Pogleđ na Marijin trg s Prešernovim spomenikom in ljubljanskim gradom v ozadju. Na desni: Vodnikov spomenik Spodaj : Ob Ljubljanici Poogleđ s Zoisove ceste na Šentjakobskitrg Na levi: Trubarjev spomeniK Spodaj : Slovenska Muatveraia Tudi ti so siromaKi... Na levi: ORoJišKe mleKarice na trgu Na živilskem trgu Na desni: Odvajanje snega 46 Afganistan Izincd daljnih tujih dežel vzbuja danes najveeje zanimanje Afganistan, kjer divja [iravkar ljuta državljanska \ojna. Afganistan leži med Indijo, kitajsko. Rusijo in Perzijo. Meri :51.(»0() km-, torej skor.ij trikrat vec nego Jugoslavija, jirebivalcev ima pa matij (cenijo jih različno, od (i—12 milijonov, natančno šte-\ ilo namreč sploh ni znano). Dežela je po ogromni vciini gorata (scnerni del visoke planote Iran), zato je razvito poljedelstvo le v dolinah rek, dočim je večina prebivalcev še nomadov, ki je ohranila še tudi ves značaj nomadskega življenja. Zakone sklepajo z Tiakupom neveste in v slučaju smrti ino/a. poroči vdovo navadno svak. .\fganistanci pripadajo laz-ličnini rodovom, ki jili veže skupna mohamedanska vera. kiji ' temu pa innogoženstvo pri njiii ni običajno. Dežela izvaža predvsem \olno, kože in kamele, industrija je pa še v prvih povojih, nekoč zelo razvilo izdelovanje iepihov je celo znatno nazadovalo. Ker še ni železnic, se vršita promet in trgovina po velikih državnih cestah, ki vežejo deželo s sosednimi državami. \a njih so zgrajene na v.sakih 20 km gostilne, ki nudijo karavanam hrano in prenočišče, sele v zadnjih leiih je začel kralj .\man T lah z vsemi silami jiospeševati evropsko civilizacijo: pradil je telefonsko in ti'hgrafsko omrežje, uvažal avtomobile, zidal palače, uvajal ivi-opski način življenja itd. Afganistan jo bil do zadnjega dedna monarhija. V.imt je vladal z ministrstvom in državnim svetom. Verski poglavar je kazi-knigan. Iledna vojska je štela 70.00() mož in 400 lopov. J*ogleđ na eno ijmeđpređ-meslif Kabula, Afganistanske prestolnice. Iz bojev za Kabul; Infante-rilslca pređstraža v okolici Kabula. Na levi: Vfeil VSiaŠl. ki ino; rajo slediti straži z ilvignjenimi K rokami. Spodaj: SRupIna.^manulO' QovtO prostovoltcev hiti v boj. 47 S. Eleonora Hantuani _ (»rcdnica I.ii litcntlnirn(i\csa zavoda \ Ljubljani in bivša vizitalorira nsuiiljcnilr suster \ jugoslovanski proviiui. ki jc unirla due Jl. januarja t. I., stara () letniio živinozdravništva in siebrno poroko, (losp. Ilebeiiiak je sam sin kovaškega mojstra i/ Oplotniee pri Slovenski Bisiriei. kot \(le-riuarski major je služil g. Heberiiak i)o raznih avstrijskih garnizijah. 1. 1010. se je pu vrnil v tlomovino in se z ljubeznijo i>o-svetil svojemu poklicu, zaradi česar ga |)o-zna in spoštuje vsa Slovenija. .Sedaj že dlje časii uspešno vodi oblastno podkovsko šolo v Ljubljani, ki je najstarejši slični zavo. P. S.; 4. Hi; 6. kes: :. Par: S. Ob; 0. Ig; 10. Ile; 1). Klanec; 1"\ Penica; 16. kar: 17. Ne; 10. Mat; .\mo; 22. Lovi; 24. Oba; 26. še; 2T. .\ra: 20. Ares; 52. Ab; V,. L|; 54. Koza; 36. Ana; 3-. Le; -a Voz; 40. Lian; 42. Pas; 43. Ita; 46. Ir; 47. Kar; 40. Cedilo; 50. Panika; 51. Ra; 52. Dr; 53. Vi: 54. Ana; 55. Dac; 56. Ni; "-. Km: 5S. La. Saopiénii: 1. Ikona: 2. Reber; 4. Harem; 5. Irena; 11. Kraševee; 12. .\ko; 14. Ilo: 13. Arabeska: 17. .Ne; \K Lva: 21. Melo; 22. Laze; 23. Iran: 25. Bala: 27. Ak; 28. Ro: 30. En; 31. .Sa; 35. Ali: 30. Zid: 41. Ar: 42. Pri; 44. Tiran; 43. Alani: 47. Kaval: 48. ,\nica. > Vseh rešitev je prispelo 134. Za T. nagrado je bil izžreban Orešnik J.. M.iribor in za II. nagrado pa J. Gale, (Grosuplje. 48 Mariborksi obrazi: Prof. Franjo Baš prvi slovenski „mlinoslovec". Naš ekspresionist Fr. Stiplovšek Sergej M i ne lov: Car Berendej j (Povest iz sibirskejra pragozda.) XIII. poglavje. Soince se je že nagibalo proti petim popoldne, ko sta obstala nepremična Grigorij in Nilka na nekem odprtem klančku. - Kaj sta se nstavila:* — je vprašal Vedenej Savie. Kanta nista nić odgovorila. Poslovodja je prišel bližje in sam ustavil konju ter obstrmel z izbuljenimi ocnii: pred njimi je bil ozek trav nik in potem, onstran reke, prav blizu se je dvigala velika naselbina. Hiš je bilo toliko, da jili ne bi človek kmalu seštel, in vse so bile visoke, z d(^ščenimi strehami. Videti je bilo tudi dve mo-lilniei. vrh njih so se lesketali križi. Torej ue žive IU domačini, temveč naši, Rusi, in sicer staroobred-iiiki. — Bog bodi pri nas! — je zamrmral poslovodja in se prekrižal: — ali se mi blede, fantje, ali kaj?! — Ne.. . — ,so mu odgovorili: — res je vas! — Kako pa je to mogoče? Saj so pravili povsod v Minusinsku in še v (irigorjevki. da tu ni nobene koče? — Xo. zdaj pa vidimo, da je vendarle! — se je oglasil Nilka. — Skrivna naselbina mora biti! Res so bile v tajgi take naselbine. Kristjani so pobegnili večkrat o( sveta, da se rešijo antikristo-vega žiga, osebnih izkaznic, policije, nikouijanskih poj)ov. Poskrili so se na kraj sveta, v tieprodirne globine tajge in tam skriti so prav dobro živeli. Nobena oblast ni nikoli nič o njih slišala po dvajset in trideset let, noben uradniški kraguljček ni žvenkljal kje blizu, nihče ni prihajal po davke in darila v lastno korist.. ¦'¦ 1'railiie osebe so se lahko privozile s kraguljfki tudi v luesto. Sicer pa so vsi morali v mestu privezati jeziček od zvončka, žvenkljati je smel samo zunaj. Staroobredniki imenujejo do zdaj pravoslavne zaničljivo -nikonijane« po imenu patriarha Nikona, ki je povzročil v XVn. stoletju na Ruskem razkol. Za Petra Vel. so povzročile njegove novotarije več staroverskih uporov. LjudsKo štetje in osebne, izkaznice v zvezi /. davčno reformo so smatrali staroverci zn napoved konca sveta. Zdaj so sli razumeli, da so nenadni) naleteli na eno izmed teh naselbin. Natnah so postale poslovodji kakor beli dan jasne vse dvorezne, nejasne besede hlapca v Grigorjevki in i)0|)rej minusiiiskili kramarjev: vedeli .so o vasi, a se je niso ttpali izdati! Tudi vodnika sta zato pobegnila: saj ju ne bi prijazno sprejeli v skrivni naselbini, če bi tja j^ripelja-la nevabljene goste. Zato se je tudi razrastla steza onstran Aradana v pravo cesto. Prebivalci te vasi niso prišli čez hribe med druge ljudi, so živeli zase v svoji državi. »Noben človek odtod ue pride nazaj!¦: .so mu zopet pričele hoditi po glavi hlapčeve besedt«. Kaj pa tukaj store s pomiki? Kaka usodti je zdaj namenjena njim samim? — Pomisleke imam. . . ali se ne bi rajši izognili naselbini? — je dejal Vedenej Savič. — Ccmu po? — se je začudil .\ilku. PogK-jie, brod prihaja od one strani! Res je bil že odrinil brod od one strani, čez reko je bil napel konopec, d\a bradata kmeta sla se ga je a oprijemati z rokami, zapazila sta bila potnike. Poslovodja se je odkril, opravil molitev pred križi na oni strani in odjahni pivi po klancu navzdol. Prvi je tudi prišel k vt)di. Us pa že ni potočić, prava reka je! .Ne da se prebrodili pa tudi za veslanje ni: bogvekaju odnose Človeka, preden utegne z očesom treniti! Vedenej Savič je razjahal: sledili so mu ostali. — Bog pomagaj! — je zaklical. — Hvala! — so mu odgovorili na bindii. Ladja se je zaletela z rilcem v breg in tok jo je zavil postrani. Brodarja sla položila mosiič, in eden njijii se je prizibal .))o gosje k potnikom. — Pozdra\ Ijeni! — je zapel. — Odkod j>a vas je Bog prinesel? Glas je imel kakor med sladak, očesen pa so mu bila naravnost žepurska: kakor bolhe so švigale med lasmi. Od vsega obraza je bil videti samo debeli nos, vse ostalo je skrivala temnokostanjeva brada. Sploh se je takoj videlo, da .spada k tistim mačkam, ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo, — Iz Minusinskn smo. je odgovoril ^'pdelu j Savič. — Čigavi pa ste? (Dalje prihodnji«.) Batcroiialc JugosJovaaaUc tiskarne v C/utoJ/aDl