81 oven sk o-u eniški abecednik. * Slovenisch-deutsche Fibel. Sestavila A. Žumer, ljudska učitelja. Zusammengestellt von A. Razinger, Volksschullehrer. Natisnila in založila «Ig. v. Kleinma.yr & Fed. Bamberg*. .. 1884 . Predgovor. Namen izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovensko ljudsko šolo glede obsega, tva¬ rine in oblike. Priredjen je, kakor prej sni slovensko- nemški abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Spisatelja. Na vsak pri založniku kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboge učence. Založnik. Slovenski oddelek. 3 1,U i, n, n, 1, i, u. n ni, nu, nn, in, im, n-ni ni, i, n, u. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. O on, no, o-ni, mi, i* 4 777 // //// 7-/////// ////r/ 7^r~ 77/7/77777///////// //_ ~//77//)///7/7// 7////7 7 77/~777W 7// // / / 71 o-no, u-no, mi m o- ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i- ma,ni-nia u-ma,i-ma um, on in o-na, na¬ ma. y vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi-na, on i-ma. 6 7 r ra-ma, ra-na, u-ra, na- ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. e en, e-na, e-no, ne, u-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, 1, o, n. c ce, ce-na, re-ci, ra-ca, v ro-ci i-ma niu-co. re-ci- va mu, ov-ca. 9 C ee, o-če, či, o-ei, ča, mo-ča. — o-na no-če, on me-če, u-či me, o-če me u-ee, ni-ma mo-ei. zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zn vo-zi-mo re-či, mo-ea za-mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. v Z že, že-na, za, ro-ža, ži, ži-ma. — že-na že-ne ži-vi-no, ži-yi-ne ne mn-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 .Jr ZU' ,// ./// A/Jš. JSM/t/S JZJJJ /TTZ^ZrJ/ZTTTTP' jr. //r // v/ : ,7/ . / 11 s si, su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ee-sa-ri-ca, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-če se-no, on že-ne ži- vi-no. v S ša, še, ši, šo, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-ya, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, ee-mu i-ma-mo no-že? 12 13 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ea ta-re ži-to, ti-ei-ce so si-te. — za zi¬ mo vo-zi-mo šo-to, ti-ca no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te¬ ža-va mi-ne, ne to-ži! d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo-da de-re, na-ša do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma-mo ra-di. 14 15 1 li, la, lo, lu, le, ul, al, il, li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na, le-sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si- ca lo-yi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi¬ la, ze-le-na do-li-na, že-na so-li me-so, ne la-ži! b ba, be, bi, bo, bu, ib, ub, ab, ob. so-ba> ne-be-sa, o-bu-va-lo, ya-bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va vlu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro-bu so de-be-le bu-če; — v šo-li be-re-mo, ra-bi-mo, be-ri- lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra- či-ca be-ra-ei. 16 17 h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh. ti ho, ve-ha, le-nu-hi, oh!—ti-ho ho-di! ne hi-ti-ino, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra. — v hi-ši so mu-he, no-si su-ho ro-ho, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu-di u-ri hi-ti-mo do-mov, ne bo-di-te hu-di! ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ko-vi-ca, o-ko, ka-ša, ki¬ ta, uk. — ku-ko-vi-ca ku-ka, ka¬ ko ku-ka? ku-ku. —ku-ra ko-ko- da-ka. — o-re-hi so su-hi, s ko¬ so ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. 2 18 19 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re»pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ea. — sa-pa pi-še, pu-li pe-so, in re¬ po, pe-ri-ca pe-re, v pe-či pe-ee- mo po-ti-ce. — ku-pi pe-ro! po- to-ki so ma-li, ku-pi-mo o-re-he! po no-ei po-ei-va-mo. j Jk ju, jo, ja, je, aj, oj, ij, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ca, je-ze-ro, oj’! — ee-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-j e-či, je-se-ni se-je-mo, voja¬ ki se bo-ju-je-jo, ko-va-či ku-je- jo. — o-ra-ei or-je-jo, je-re-bi-ca po-je, ma-ti ku-ha-jo ka-vo. 2 * 20 21 g ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg„ no-ga, no-ge, ja-go-da, go-ba, gu-ba. — go-ba go-ri, go-ve-do go-ni-mo na go-ro, če-ga-ve so go-si? go-vo-ri! — ne ža-li u-bo- ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no-ga-mi ho-di-mo, vo-da ga si že-jo, ku-ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, fi, fu, fo, fe, if, uf, of. fa-ra, fi-ga, fn-ži-na. — fu- ži-na je na vo-di, fi-ge ra-dj je-mo, fa-ra je ve-li-ka, y fa-ri so fa-ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-že-mo. 22 ko-ti, kot; ra-ki, rak; me-hi, meh. — pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh? • p no-ži, nož. — de-ček je ru-de-čih lic. — red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke. — miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. 23 je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-ee-ta in ma-ter rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam, do-mov. */ pes lo-yi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so er-ni. pr-ti so be-li. 24 Ij: ljub, lju-be-zen, ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. oj: nji, nji-va, konj, o-genj, pi-sa-nje, nje-na. 1)1: bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled. hr: bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, bri¬ nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl: pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me, plug, plot, pljiuča. pr: pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag, prah, proč. ( 11 : dla-ka, dle-to, dlan. •Ir: dre-yo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. II: tla, tla-ka, tle-ti, tlak. Ir: tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud, tresk! Sl: ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. str: stre-ha, stru-na, stra-ža, stran, strop, stri j c. 25 sl s sli-va, slu-ga, ma-slo, ves-lo, sluh. SV s syi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. sr s sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne- sre-ea. sp s spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. spl: sple-sti, sples-ni-ti, sploh, sk: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-be-ti. skl: skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep, sl: ste-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten. sc: šču-ka, ldeš-če, šče-ti-na. sk: škar-je, škr-ba, škr-ja-nec. w\l zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. xl»: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. zd: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. %«lr: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je. zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel. *v: zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. /J: žli-ca, žleb, žlič-njak. žr: žre-ti, žre-be. 26 gl: gla-va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas. gr s gri-ya, gre-di-ca, grad, grah, greh, grozd. Iirs hra»na, hrast, hren, hrib, hrup, hrosc. ki: kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet, klic, klop. kij: klju-ka, ključ, kljun, kr: kri, kra-va, kro-jae, kre-da, kro¬ kar, kro-na, kruh, kralj, kres, križ, kriv, krop, kro-pi-ti. kv: kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. 27 za',J / :L n N Nazaret je mesto. Nikolaj je bil škof. Navada je železna srajca. zffii lil M Ma ti kli če j o: Ma ti j a! Mar ko, le po se vedi! Martinček je nedolžna živali ca. Ulrih je priden učenec. Učitelja imamo radi. Ubogajmo ga! Uršula ple te. Veronika, Valburga, Vid, Vič. — V mestu živi veliko ljudi. Viktor in Valentin sta naša so učen ca. * "V V y Zla to ust, Zalog, Žab ni ca. — Živali so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. 29 Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je redna. O pravem času v šolo hodi. Oče jo ljubijo. Na Ogerskem bivajo Ogri. a A % Adam, Anton, Amerika. — Afrika je del sveta. Avstrija je mogočno ce¬ sarstvo. Amalija ljubi sestro Ano. 30 Ciril, Celje, Celovec, Čehi. — Člo¬ veška pomlad cvete le enkrat. Čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! Eva, Evgen, Egidij, Evropa.— Eva je bila Adamova žena. Emil in Eli¬ zabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sve ta. 31 Gu stav, Gab rij el, Ev sta bij. — Go lob- ček je čedna živa lica. Glej njegove snažne nožiče! Gorica je mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. Ida, Izidor, Izak, Idrija. — Imamo skrbne sta riše. Imenuj dele sveta! V Idriji na Notranjskem se koplje živo sre bro. 32 Jožef, Jurij, Jarnej, Ivan. — Jeru¬ zalem je sveto mesto. Jelen ima ve¬ like rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. Henrik, Jarnej. — Hrvaško je naša sosedna dežela. Hčere, bodite po¬ nižne! Hudobnih otrok se ogibajte! 33 k K - Kle ment, Kri sti na, Kon rad. — Kol pa me ji Kranj sko od Hr vaš ke ga. Grili to- vec je gora med Kranj skim in Koroš¬ kim. Kranj je staro mesto na Gorenj¬ skem. f -v v Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava te če mi mo Smar ne go re. Gra dec je glavno mesto Štajerskega. Spoštuj svoje predstojnike! Šiška je vas. 34 Leopold, Leon, Lucija. — Lazniku ni kdo ne verjame. Laž ima kratke noge. Šiška in Ježica ste vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. Triglav, Trst, Tržič, To bi j a. — Trst je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku¬ pujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne dotikaj! Triglav je naj¬ višja gora na Kranjskem. 35 Ferdinand, Fri derik, Feliks. — Fi¬ lip in Florijan sta brata. Sestra je Frančiška. Cesar Ferdinand je bil jako dobrotljiv. Franc Jožef so naš cesar. Praga, Postojina, Primorje. —Pe¬ ter in Pavel sta bila a po stelja. Pri Poštojini na Notranjskem je sloveča jama. Praga je lepo mesto. 36 Rim, Radovljica, Ribnica. — Ru- dol fo vo (No vome sto) je mesto. Y Rimu prebiva papež. Raj je bil lep kraj. Rana ura, zlata ura. Bogomila, Bled, Betlehem.—V Bo¬ hi nji iz vi ra Bo hinj ska Sa va. Bled je lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno na Boga! Boj se greha! 37 * d D Doroteja, Dunav, Drava. —Drava m Sava se stekate v Dnnav. Dunaj je glavno mesto našega cesarstva. Go¬ renjsko, Dolenjsko in Notranjsko so de li Kranj ske de že le. 38 39 ž Z. Moška krstna imena. 41 Zenska krstna imena. Ana, Barbara, Cecilija, Do¬ roteja, Elizabeta, Frančiška, Gizela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pavlina, Rozalija, Sabina, Štefanija, Terezija, Uršula, Ve¬ ronika, Zofija. Priimki. Ahacelj, Bohorič, Cojz, Čop, Dalmatin, Erjavec, Florijančič, Globočnik, Hladnik, Ipavec, Janežič, Kopitar, Levec, Me¬ telko, Novak, Orožen, Preširen, Ravnikar, Slomšek, Toman, v Umek, Vodnik, Zalokar,Zemlja, Berilo. 1. Pred ukom. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo ln tebi služimo ves čas! 2. Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srcu hranimo, Da vedno se po njih ravnamo ln večno srečni bodemo. 3. Bog vse vidi. „Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vra¬ tih ?“ vpraša sin očeta iz cerkve gredč. „To kaže, da Bog vse vidi in vse vč, u pravijo oče. „On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v terni in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš skriti se Bogu. Bog vse vidi. Bog nam 43 je dal dušo in telo, torej nam v srce vidi. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.“ Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. Bog te vidi in vse ve, Hrani čisto mu srce! 4. Golobček. Golobček, čedna st'carica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti. Prav pridni, čedni vsi! Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. 5. Skrb za zdravje. Skrbi, da boš zdrav in vesel! Vsak dan si umivaj obraz, usta in roke! Pazi, da se ne pre¬ hladiš! Po zimi ne hodi precej iz mraza k vročej peči! Na solncu in v mraku ne beri, da ti oči ne opešajo! Ne grizi orehov, lešnikov in družili trdih reči, da si zob ne pokvariš! Ne igraj z 44 nožem, z vilicami in z družim nevarnim orodjem, da se kaj ne oškoduješ! Po drevji ne plezaj, tudi k vodi ne hodi sam! Zjutraj rad zgodaj vstajaj, rad moli in pridno delaj! Rana ura, zlata ura. 6. Mladi konj. Mladi konj, kateremu se ni ljubilo delati, odtrga se od voza in beži v gozd. Tu živi prosto in veselo, in vse poletje in vso jesen pase lenobo. Pa zima pride in drevje zgubi listje. Polje stoji prazno in debel sneg pade in pokrije zemljo. Konj ne dobi nikjer živeža in strehe. Zdaj spozna, da je bil prenagel, kesa se in pravi: «Kako sem bil neumen! ko bi ne bil dela ogibal se, imel bi bil dovolj ovsa in sena in stal bi bil na gorkem in suhem; zdaj pa moram tukaj stradati in zmrzovati.» Lenuhu se hudo godi; Kruha pridni le dobi. 7. Pridni otrok. Kadar zarja mi prisveti, Vstanem in na svitlo grem, Stvarniku v molitvi vneti Srčno hvalo, čast dajem. Mlad sem, še zelo nezmožen, Vendar nekaj že storim: Dober lahko sem pobožen, Lahko pridno se učim. 45 8. Bodi postrežen! Nekega dne so otroci dohajali v šolo, da so bili vsi nekako tihi in žalostni. Učitelj vprašajo: ,,Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček: ,,Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel. u „Ali imate Jakca radi?“ vprašajo učitelj. „Radi, radi ga imamo N odgovore enoglasno vsi otroci. „Zakaj ga imate tako radi?“ vprašajo dalje učitelj. „Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv,“ odgovore otroci. Neki deček pripoveduje: „Jaz sem enkrat knjigo zgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel. u Neka deklica pravi: n Sla sem po poti in velik pes je tam stal, bala sem se ga ; Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa. <( Drug učenec pravi: „Meni je Jakec večkrat po¬ magal, ako nisem mogel kaj spisati v Se drug pripoveduje„Jaz sem nesel težak jerbas s polja in nisem mogel dalje ; Jakec me sreča in mi pomaga jerbas nesti. u Tako pripovedujejo otroci drug za družim in učitelj pravijo: „Jakec je tedaj res prav postrežljiv in priljuden deček. On rad pomaga vsacemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdravel’. u Vsi otroci so živo ganjeni in nekteri se celo jokajo. Učitelj molijo, otroci pa za njimi tako le: „Ljubi Bog! 46 prisrčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu tova¬ rišu kmalu ozdraveti Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ya pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsakikrat, Vsak imel te bode rad! 9. Odkritosrčni Ivan. Mati z Ivanom o mraku sede v hiši. Oče pridejo z vrta v hišo. Oče: „Kaj sem videl na vrtu! Mlada dre¬ vesca mi je nekdo oškodoval!“ Mati: „Kdo je li to storil?“ Oče: „Ivan ali si ti koga videl na vrtu?“ Ivan: „0h, ljubi oče! jaz sem bil na vrtu in sem to škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!“ Oče: „Bodi za zdaj, ker si odkiitosrčno po¬ vedal, da si ti to storil/ 4 Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. Uganjka. Pomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? 47 10. Petelinov klic. Kikiriki! Brž otroci ustanite, Se umite in molite; Ta, ki dolyo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite', Kdor se mlad uči, Kruha dost’ dobi, Kikiriki! Kikiriki ! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi ; Kdor rad poleži, Solo zamudi, Kikiriki ! II. Lahko noč! Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali. Trud in delo je zdaj proč, lahko noč! 48 12. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Franček sedeli so skupaj pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi. Jožek, starejši brat, pravi: ,,Včeraj so mi oče dali novo knjižico.“ Sestra pravi: „Meni so mati kupili lep robec za god.” Franček pravi: ,,Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha. ” Potem še dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pripoveduje o sosedovi deklici, ki so jej mati umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Franček reče: ,,Naša mati ne smejo umreti!” Vsi gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. 13. Bučelica in golobček. Bučelica je padla v vodico. Golobček to vidi. Hitro s kljunom peresce od vejice odtrga in ga v vodico spusti. Bučelica peresce srečno doseže in z njim z vodice prigo- mazi. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčeka na drevesu. Hitro vzame puško z rame, pomeri in hoče vstreliti. Bučelica pa pribrenči in lovca v roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in go¬ lobček vesel z drevesa zleti. Otroci! ta drobna zivalica naj vas uči hvaležnosti do svojih dobrotnikov! 49 14. Zelje. Neka marljiva mati so imeli na vrtu vsakovrstno povrtnino. Nekega dne rekč svojej malej hčerki: «Li- zika, poglej tukaj na spodnjej strani zeljnega lista ta-le majhna, rumena zrnca. To so jajčka, iz katerih se izvale škodljive gosenice, ki zelje objedajo. Precej danes po- poludne preišči vsak listek in pokončaj jajčka, da bo naše zelje nepoškodovano ostalo!* Lizika si misli, da je za to delo še časa dovolj, ter nap 6 sle d čisto pozabi, kar so jej mati rekli. Mati so ne¬ koliko tednov bolehali in niso mogli na vrt. Ko pa ozdravijo, primejo Liziko za roko in jo peljejo k zelju; pa glej! — gosenice so vse zelje obrale takd, da ni bilo druzega videti, nego steblica in golo rebrovje obje¬ denih listov. Prestrašena in osramočena deklica razjoka se zavoljo svoje nemarnosti. Mati jo posvare, rekoč: „Kar danes lahko storiš, nikoli ne odlašaj na jutri!“ Uganjka. Katera glava nima lic? 15. Ptica. l. 2 . Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapredi želiš? Če perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 4 50 3 . 4 . Na prostem mi perje Lepo je svitlo, In petje mileje Ko v kletki bi b'Io. Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. 5 . Če sebi le dobro In srečo želiš, Glej drugim, da tudi Le dobro storiš! 16. Cvetice. Mihec se pred rožnim grmom ustavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepsa cvetica P Marica zavrne: „Saj je lilija ravno tako lepa kakor roža. Meni se obe najbolj dopadate.“ Anica pa reče: „Kaj še? vijolice so najlepse! Ali jih nismo pomladi najrajši trgali ?“ Mati, ki so ta razgovor poslušali, reko: „Vse tri cvetice, o katerih se pogovaijate, so lepe podobe treh prav lepih čednosti. Modra vijolica je podoba ponižnosti; bela lilija je podoba nedolžnosti in rudeča roža vas spominja dobrote srca, ter 51 vam pravi: „Srce vase naj gori v ljubezni do pre¬ dobrega nebeškega Očeta. “ Ponižnost, nedolžnost, dobrota srca Med vsemi bogastvi še največ velja. 17. Hvaležna Aneika. Ančika je neki poletni dan sedela pred hišnimi durmi in mislila na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so jej že vse dali in jej še dajejo: živež, obleko in dokaj druzih reči. Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: „Stariši mi dajo vsak dan toliko dobrega; kaj bi jim /i jaz dati mogla ?“ Spomni se, da je pod bližnjim hribcern pred dvema dnevoma videla na pol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskat, kmalu se vrnem. i( Mati jej dovolijo. Ančika gre pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mati sta ravno pred hišo, ko Ančika pride izpod hriba. K njima stopi in pravi: „Oče, mati! nekaj sem vama prinesla ! u in da jima vsakemu šopek rudečih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležna. Hva¬ ležno srce je ljubo Bogu in ljudem. Uganjka. Belo ko sneg, zeleno ko detelja, rudeče ko kri, otrokom diši'; kako se veli? 4 * 52 18. Mlado jagnje. jf/Uado- jcup%je, bejio belo-, cjne ’jou materjo veAebo; dfoaoe, 6 ju/t/r-kebjci drobni in jio tnali de vodi. Sl/lati jio Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Milica prosi mater: «Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.* Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.* Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekdč: «Malokje našel sem tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama Bog povrni, kar sta za mč pri dobrih stariših izprosila!* Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! 20. Oreh. Pod velikim orehovim drevesom našla sta dva dečka oreh. „Moj jel u zavpije Matej, „kajti jaz sem ga prvi 'zagledal. u „Ne bo tako, ne,“ odgovori Lovro, „kajti jaz sem ga pobral. 11 Začneta se hudo prepirati. 54 „ Počakajta, bom pa jaz to stvar razsodil,“ reče nek mladenič, ki je ravnokar med-nja stopil. Vzame oreh, razbije ga in reče: ,,Tukaj-!e ena lupina je tvoja, ker si oreh prvi zagledal, in ta druga bodi tvoja, ker si ga pobral; jedro bo pa moje, ker sem vama prepir razsodil .“ „Tak je navaden konec vsacega prepiraj‘ pristavi mladenič in sne jedro. Kjer se prepirata dva, Tretji dobiček ima. Uganjka. Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedo; kdo sem? 21. Letni časi. Prvi letni čas je pomlad. Solnce gorko sije z vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in trav¬ niki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice, po logih pojo drobne ptice, po vodi švigajo gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice. Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rudeče črešnje, rumene slive, sladke hruške in drugo sadje. Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rumenega žita; otrokom je 55 všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kmetom skednje in shrambe. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda. Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline. Mrzel veter piše, in po oknih rastejo ledene cvetice. Kmet počiva v toplej izbi in vesel pričakuje ljube pomladi. Uganjka. Hrast ima dvanajst vej; na vsakej veji so po štiri gnezda; v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? 22. Snežec. Snežec beli vse pobeli Čez dolino in gorč, Cista njega je belina, Se čistejša kot srebro. Kakor snežec čisto beli Vsi bodimo zmiraj mi, V djanji in na duši celi Polni lepih čednosti. 23. Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam , obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenim prezlahtno sadje mi zon, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za iivinico, vino¬ gradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. 56 O zgodnjej zdriji grem na delo, pozdravljajo me vse d £ stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. ki Ce v gozdu sem, če sem na polji, če or jem, sejem, sl če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika sl častim. E 24. Zaupaj v Boga. ij Revna vdova je imela petero otrok, ki jih je z ve¬ liko težavo redila. Nekega jutra jim reče: «Ljubi otro¬ čiči! danes vam nimam ničesa dati za zajutrek. Nimam ne kruha, ne moke, niti enega jajca nimam več pri hiši. Prosite ljubega Boga, da se vas usmili!> Jožek, ki je bil komaj sedem let star, odide ža¬ losten in tešč v šolo. Mimo cerkve gredč vidi, da so vrata odprta. Hitro stopi notri in poklekne pred oltar. Misleč, da ni nikogar v cerkvi, začne glasno moliti: «Ljubi nebeški Oče, mi otroci nimamo ničesa jesti! Naša dobra mamica nima ne kruha, ne moke, niti enega jajca ni več pri hiši. Lepo prosim, pomagaj nam v tej potrebi in daj nam jesti, da ne bodemo z ma¬ terjo vred lakote trpeli!» Tako priprosto je molil Jožek; potem odide v šolo. — Ko iz šole domov pride, ugleda na mizi velik hleb belega kruha, veliko skledo moke in poln pehar jajec. «Bogu bodi hvala!» zavpije veselo, «Bog je mojo mo¬ litev uslišal. Jelite, mamica, to vse vam je angelj skozi okno v hišo prinesel ?» «To ravno ne,» odvrnejo mati, «ali Bog je vendar uslišal tvojo molitev. Ko si pred oltarjem molil in mislil, 57 * p ' ' Uoa kv-aleini Ain I. I. V Ifjal ljan i/ 19 . noavca 1884. Leto zopet zatonilo V neizmerno večnost je, Več ne bo se povrnilo, Novo je nastalo že; Naj se srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse kar srce poželjuje, Naj Vam da v obilnosti! 27. Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije! Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj; Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri. In s cesarjem zaročnica Ene misli in krvi, Vlada milo cesarica Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Elizabeti, Celi hiši Habsburški! Nemško-slovenski oddelek. Male pisne in tisne črke. — trinkt je-ner? ja? — be-tet offc! — das ist gut. — gib her! — ge-bet gern! £/■" ei fein, mei-nen, ei-ner, dein, ei-len. — er ist rein. — er rei-tet fort. — es ist ei-ner-lei. — er meint, blei-be bei uns! 63 eu heu-len, feu-ern, neun, nein, heu-te, — mei-ne neu-e, eu-er neu-er. — er lieult. — er heilt, drei- mal drei ist neun. > ai jza- V/ y au ai, au, mi-au-en, tau-fen, kau-fen. — es ist blau. — kau-fe mir! — lau-fet hin-aus! — er lieult, au! — bist du taub? — re-de laut! /r •• // ° 41 - arm, ar-mer, lar-men, to-nen, ro-sten, o-de, grkn, mii-de, triib, flii-stern, hii-pfen. — heu-te ist er mii-de. — du bist arm. — er ist ar-mer. 64 ftu //mi'- /nun, Jfadu-mm, laut, lau-ten; — es lau-tet. — er lauft. — es traum-te inir. — er raum-te aus. a, e, i, o, u — a, o, ii — ei, eu, ai, au, au. ie n/ič, nič, nbn-nč/i, ie, ei, nie, ein, dem und mein, nie-mals, ein- mal, lie-gen, lii-gen. er dient, — ist das tief? — nein! — er rief. n v ♦ nem , nnn, nnf-nč, v, vor, vier, fur, ver-die-nen. vier und fiinf ist neun. — er ist vor-an. — ver-die-ne dir viel! — du bist brav. 65 71 ^ W w, wo, wer-fen, ver-wer-fen, wei-nen. wer war rein? — wir wa-reu rein. — wo? es war aus. — was war aus ? vier wa-ren da. heim, hin-aus, dre-hen, ma-hen, ru-hig. wir ge-hen fruh aus. — sie na-het. — was na- het sie? — lei-lie mir! na-he und fern. ch, ich, auch, reich, rech-nen, ko-chen. wo bin ich? — fin-de mich! — was maehst du ? ich rech-ne rich-tig. — was ist weich ? 5 66 AAn-fJ) seli (š) wir schrei-ben schon. — liusch, husch! war er weg, wer? — wa-sche dich tag-lich! Cč) tscli (č) er re-det deutscli. — plat-sche-re nicht! — du wirst un-rein wer-den. — du folgst. A s AAA, AAA, se-hen, sin-gen, rei-sen — das, bis, 0S. sie le-sen lei-se. — le-se laut! er las es so. — sei nicht bo-se, son-dern gut! 67 Z z, zu, zie-hen, zeich-nen, rei-zen, ganz. — ziin-de nicht an! — sie wiir-zet. — er hei-zet ein. — zei-ge und lies ! zie-he es zu mir! qu, quer, be-quem, qua-ken, zer-quet-schen. sei nicht zu be-quem! — wer qua-ket? es qual-met. — was liegt quer? x, j, fix und fer-tig, fi-xie-ren. 68 a, b, c (ch, ck), d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, qu, r, s (ss, B, sch), t, n, v, w, x, y, z. pf: hii-pfen, ru-pfen. — hii-pfe! br — rb: breit, braun, brau-chen — herb, derb. — wir sind brav. — es ist herb, was? bi — lb: blau, bleich, blei-chen — halb, gelb. — wir bla-sen. — was ist gelb? dr — rd, nd: drei, dre-hen, dre-schen — wird. rund, je-mand. — er wird ord-nen. — drei dre-schen. — was dre-het sich dro-ben? fl — lf: flie-gen, flach, flech-ten — hilf! wir fle-hen zu dir, hilf uns! gl — Ig: gleich, glau-ben, glan-zen — folg-sam. — ich glau-be, du bist folg-sam. gr — rg: grau, griin, grofi — arg, karg. — es ist schon griin, was? — grob ist nicht fein. — das ist arg. gn — ng: gna-dig, ver-gniigt — lang, jung. — sei mir gna-dig! — er singt. — wir sind jung. ki — lk: klar, klein, klug, kla-gen — welk. — klein ist er, a-ber klug. — kla-ge nicht! kr — rk: krie-chen, kra-chen, merk’ auf! es kracht. — er merkt es. 69 kn — nk: knti-pfen — krank, schlank. — sei dank-bar! — fol-ge flink! — was ist lang? tr — rt: triib, treu, trin-ken — fort, hart, zart. er tro-stet dich. — sei nicht trau-rig. — er tragt es fort. — was ist zart? zw: zwei, zwi-schen, zwolf, zwin-gen. —- wie viel ist zwolf nnd zwei? pr, pl: prii-fen, prach-tig, pla-gen. —- wir diir-fen. nicht plan-dern. pfr, pfl: pfro-pfen, pfle-gen, pflan-zen. — wer pflan-zet und pfliigt? selil — lsch : schla-gen, schlau, — falsch. — schla- ge nicht! das ist schlecht. — sei nicht falsch. selim, selili : schmal, schmel-zen, schnei-en, schnei- den. — es schneit. — wer schnei-det? selu* — rseli : schrei-ben, schrag, morsch, marsch! — wir schrei-en nicht, wir schrei-ben. scliw, scht: schwarz, schwach, schwer. — es rauscht. — es zieht. — er mischt. sp, st: (od začetka zlogov šp — št) spa-ren, spat, spei-sen, sprin-gen — ste-hen, ste-chen, auf-ste-hen, ver-ste-hen. — sprich laut! str, rst : stra-fen, strei-ten, aus-strei-chen. — strei-te nie-mals! wo-hin \van-derst du ? 70 Velike pisne in tisne črke. d D Der Dorn, trn; die Dor-nen, trni. — Das Dach, streha ; die Da-cher, strehe. — Die Da-me, gospa; die Da-men, gospe. Das Dorf ist klein, vas je majhna; die Dor-fer sind klein, vasi so majhne. — Der Dorn ist lang, trn je dolg ; die Dor-nen sind lang, trni so dolgi. n N, m M, u l, ii U. Der Na-me, ime; die Na-men, imena. — Das Mad- chen, deklica; die Mad-chen, deklice. — Das U-fer, breg; die Ufer, bregovi. Das Nest ist rund, gnezdo je okroglo ; die Ne-ster sind rund, gnezda so okrogla. — Das Mad-chen ist jnng, deklica je mlada; die Mad-chen sind jnng, deklice so mlade. 71 Č',M, čl./d čl. o O, o O, a A, a A. Der 0~fen, peč; die 0-fen, peči — Das 01, olje. — Der Ast, veja; die A-ste, veje. Der A-pfel ist reif, jabelko je zrelo; die A-pfel sind reif, jabelka so zrela. — Die Achst ist scharf, sekira je ostra; die Ach-ste sind scharf, sekire so ostre. — Der 0-fen ist warm, peč je gorka; die 0-fen sind warm, peči so gorke. au Au, čč. • o au Au. // Das An-ge, oko; die Au-gen, oči. — Das Aug-lein, očesce; die Aug-lein, očesca. — Die Au, loka; die An-en, loke. Die Anf-ga-be ist leicht, naloga je lahka; die Auf- ga-ben sind leicht, naloge so lahke. — Das An-ge ist klar, oko je čisto; die An-gen sind klar, oči so čiste. 72 e E Der E-sel, osel; die E-sel, osli. — Die Ei-che, hrast die Ei-chen, hrasti. — Die Eu-le, sova; die Eu-len, sove; Die Erb-se ist siU3, grah je sladek ; die Erb-sen sind Siifi, grahi so sladki. — Das Ei ist weiC, jajce je belo; die Ei-er sind weil3, jajca so bela. — Die Eu-le schreit, sova vpije; die Eu-len schrei-en, sove vpijejo. Der I-gel, jez; die I-gel, ježi. — Der Ja-ger, lovec; die Ja-ger, lovci. — Ju-ui, juni (rožnik). — Die En-te, raca; die En-ten, race. — Der Il-tis ist flink, dihur je uren; die Il-ti-se sind flink, dihurji so umi. — Ja-kob nnd Jo-sef sind krank, Jakob in Jožej sta bolna. der Ar-mel, rokav; die Ar-mel, rokavi. 73 g G, h H, k K, Die Gans, gos; die Gan-se, gosi. — Das Haus, Usa; die Hau-ser, Use. — Der Ko-nig, kralj; die Ko-ni-ge, kralji. — I-da, Ida. Das Haus ist hoch, hiša je visoka. — Der Kai-ser ist gti-tig, cesar je dobrotljiv. — Die Gans ist wei(3, gos je bela. Chri-stus, Kristus. — Der Christ, kristjan; die Chri- sten, kristjani. — Der Christ-baum, božično drevesce ; die Christ-bau-me, božična drevesca. — Die Cliar-wo-clie, ve¬ liki teden. — Der Kreu-zer, krajcar; die Kreu-zer, krajcarji. Chri-sti-ne ist brav, Kristina je pridna; sie ist ein christ-li-ches Madchen, je kristjanska deklica. 5 * 74 1 L Der Lo-we, lev; die Lo-wen, levi. — Die Ler-che, škrjanec; die Ler-chen, škrjanci. — Das Lied, pesem; die Lie-der, pesmi. — Die Lin-de, Upa; die Lin-den, Upe. Der Lo-we ist wild, lev je divji. — Die Ler-che singt, škrjanec poje. — Lau-ra ist brav, Lavra je pridna. j cj/’ dcA cjAA s S sch Sch Die Sen-se, kosa; die Sen-sen, kose. — Die Schn-le, šola; die Schu-len, šole. — Der Stein, kamen; die Stei-ne, kamni. — Die Spei-se, jed; die Spei-sen, jedi. Die Sen-se ist scharf, kosa je ostra. — Der Sol-dat mar-schiert, vojak koraka; die Sol-da-ten mar-schie-ren, vojaki korakajo. — Die Schan-fel ist ei-sern, lopata je že¬ lezna; die Schau-feln sind ei-sern, lopate so železne. 75 tT, f F, Die Tau-be, golob ; die Tau-ben, golobje. — Der Freund, prijatelj; die Frenn-de, prijatelji. Der Topf, lonec; die Tdp-fe, lonci. —Der Frosch, žaba; die Fro-sche, žabe. Der Tiscb-ler hobelt, mizar obla; die Tisch-ler ho-beln, mizarji oblajo. — Der Freund ist treu, prijatelj je zvest. — Chri-stof hat ei-ne Tau-be, Krištof ima goloba. Der Pfau, pav; die Pfau-en, pavi. — Das Rad, kolo; die Ra-der, kolesa. — Das Buch, knjiga; die Bii-eher, knjige. — Der Pflug, oralo; die PM-ge, orala. Der Pfau ist stolz, pav je prevzeten. — Das Rad ist be-schla-gen, kolo je okovano. — Das Buch ist reiu, knjiga je čista. — Das Pferd tragt den Rei-ter, konj nosi jezdeca. p P, r R, b B, l 76 & / ff' v y Der Ya-ter, oče; die Va-ter, očetje. — Der Vo-gel, ptič; die Vo-gel, ptiči. — Das Volk, ljudstvo; die Vol-ker, ljudstva. — Der Fisch, riba ; die Fi-sche, ribe. Der Vo-gel ni-stet, ptič gnjezdi; die Vo-gel ni-sten, ptiči gnjezdijo. — Das Veil-chen duf-tet, vijolica diši ; die Veil-chen duf-ten, vijolice dišijo. — Der bra-ve Franz folgt dem Va-ter, pridni Franc uboga očeta. ^ w W / 7lUf€ , / /%%č-d€'. Das Wort, beseda; die Wor-ter, besede. — Die Wie-se, travnik; die Wie-sen, travniki. — DerWald, gozd; die Wal-der, gozdi. — Die Ver-nunft, pamet. — Wen-zel, Vencel. Der Wolf lebt im Wal-de, volk živi v gozdu; die Wdl-fe le-ben im Wal-de, volkovi žive v gozda. Er ranbt Scha-fe, ropa ovce; sie ran-ben Scha-fe, ropajo ovce. O Wolf, dn bist ein Bo-se-wicht, o volk, ti si hudobnež! 77 f / zZ Die Zie-ge, koza; die Zie-gen, kozi. — Der Zaun- ko-nig, kraljiček; die Zaun-kd-ni-ge, kraljički. — DerZaum, brzda; die Zau-me, brzde. — Der Zei sig, čižek; die Zei- si-ge, čižki. Der Zei-sig ist ein Vo-gel, čižek je ptič. — Chri- sti-an hat ei-ne klei-ne Zie-ge, Kristijan ima majhno kozo. — Der Zaun-ko-nig ist klein, kraljiček je majhen. Die Q,ual, muka; die Q,ua-len, muke. — Die Q,ua-ste, čop; die Qua-sten, čopi. — Der Ka-fer, hrošč; die Ka¬ fer, hrošči. Qua-le niclit den Ka-fer, ne muči hrošča! — Quak, cjuak! ruft der Frosch, kvak, kvak! vpije žaba. — Wo "bist du im Q,uar-tier? kje stanuješ? 78 /3S ^ ^ ^ X X -/z*#?'. Xa-ver, Ksaver; — Xer-xes, Kserks. Max und Xa-ver sind Brii-der, Maks in Ksaver sta brata. — Un-ser Nach-bar heiBt A-lex-an-der, nas sosed je Aleksander. — Yp-si-lon. A — Al ler An fang ist schwer. Vsak začetek je težek. B — Bete nnd arbeite! Moli in delaj! C — Christns ist der Erloser der Welt. Kristus je odrešenik sveta. D — Das Al ter muss man ehren, die Jugend lehren. Starost se mora častiti, mladost pa učiti. E — Es ist nicht alles Gold, was glanzt. Ni vse zlato, kar se sveti. F — Folg sam Kind, ein gn tes Kind. Ubogljiv otrok je dober otrok. Gr — Got tes An ge sieht dich. ii ber ali. Božje oko te povsod vidi. 79 H — Hun ger ist der be ste Koch. Lakota je najboljša kuharica. I - In der Jngend lerne schon die Tngend. Že v mladosti uči se čednosti. J — Jeder kehre vor seiner Thiir. Vsak pometaj pred svojim pragom. K — Kinder, eh ret Vater und Mutter! Otroci, spoštujte očeta in mater! L — Lerne von der Ameise MCig zn sein! Uči se pridnosti od mravlje! M — Morgenstunde hat Gold im Munde. Rana ura, zlata ura. N — Nach der Arbeit ist gut ruhen. Po delu se dobro spi. O — Oh ne Arbeit ist kein Lohn. Brez dela ni plačila. P — Pflanze in der Jugend ftir das Al ter! Cepi v mladosti za starost. Qu-Quak, quak! raft der Frosch den ganzen Tag. Kvak, kvak! vpije vedno žaba. R — Rein und ganz, gibt schlechten Kleidern Grlanz. Cista in cela, tud’ slaba obleka, sramote ne dela. S — Schon heit vergeht, Tugend besteht. Lepota zgine, čednost ne mine. T — Trau, schau, wem! Glej, komu zaupaš! U — Unrecht Gut gedeihet nicht. Krivično blago nima teka. 80 V — Verachte nie man den! Ne zaničuj nikogar! W — Wer nicht arbeitet, soli auch nicht essen. Kdor ne dela , naj tudi ne je. X — Xa ver ist ein Tauf na me. Ksaver je krstno ime. Y — Yp si Ion spricht man wie i, das lernt man oh ne Miih’. Ipsilon glasi se kakor i, to vsak se lahko nauči. Z — Zeit ist Gold. Čas je zlato. Nemški pravopis. nn, mm. Der Mann, mož; die Manner, možje. Das Lamm, jagnje; die Lam mer, jagnjeta. Die Hen ne, kokos. Die Sonne, solnce — brennen, goreti (peči); kom men, priti; nennen, imenovati — stumm, nem. Die Sonne brennt, solnce peče. Der Mann kommt, mož pride. Der Fisch ist stumm, riba je nema. 11 . Der Stali, hlev ; die Stal le, hlevi. Der Bali, žoga; die Bal le, žoge. Die Gal le, žolč — knallen, pokati; briillen, rujoveti — stili, tiho; hell, svetlo. Der Bali talit, žoga pada. Die Biich se knallt, puška poka. 81 rr. Der Herr, gospod; die Herren, gospodje — klirren, rožljati; irren, motiti se; ver wirren, zbčgati — diirr, suho. Das Pferd harrt auf den Herr n, konj čaka gospoda. Die Sporen klirren, ostroge rožljajo. tt. Gott, Bog; das Bett, postelja; die Bet ten, postelje. Der Schatten, senca; das Futter, krma — bit ten, pro¬ siti — satt, sit. Die Schnit ter in nen schneiden das Korn, ženjice žanjejo žito. Es kommt das Gewitter, nevihta se bliža. Sie eilen mit schnellen Schritten heim, z urnimi ko¬ raki hitijo domov. ss, JB. Das Fass, sod; die F as Ser, sodovi; das Ross, konj; die Ros se, konji; das Messer, nož; die Gasse, ulice; der Fluss, reka; der FuG, noga; — las Sen, pustiti; reiBen, trgati — nass, moker; heiG, vroč. Der Knabe hat eine NuSS, deček ima oreh. Er trennt die NuSS mit dem Mes Ser, oreh razkolje z nožem. Die NuSS ist siiG, oreh je sladek. ff. Das Schiff, ladija ; der Schif fer, čolnar; die Ziffer, številka — hoffen, upati; tref fen, zadeti — of fen, odprt. Das Schiff schwimmt auf dem Wasser, ladija plava po vodi. Die Schif fer hoffen auf gutes Wetter, mor¬ narji pričakujejo lepega vremena. 6 82 pp. Die Lippe, ustnica; die Rippe, rebro; diePappe, punčika; die Kappe, kapa — nippen, srkati; schleppen, vlačiti. Hopp, hopp, hopp! Pferdchen, laut galopp! hop, hop, hop! konjiček, dirjaj v skok! ck (kk). Der Rock, suknja; die Ročke, suknje; der Bock, kozel; der Acker, njiva; der Backer, pekar — backen, peči; fli cken, krpati. Die Ba cker ba cken Sem meln, peharji pečejo žemlje. Wer flickt den Rock? kdo krpa suknjo; Hacke den Zucker in Stiicke, razsekaj sladkor na kosce! tz (zz). Der Spatz, vrabec; die Ka tze, mačka; die Tatze, taca — putzen, čediti; sitzen, sedeti; kratzen, praskati — spitzig, špičasto. Dort sitzt die nlitz li che Ka tze, tam čepi koristna mačka. Sie pntzt sich mit der Tatze, cedi se s taco. Die Krallen der Tatze sind spitzig, kremplji na taci so spičasti. Spatzen, schiitzet euch vor Katzen! vrabci varujte se maček! && 00 - Der Aal, jegulja; das Aas, mrhovina; das Paar, par; die Saat, setev; das Haar, las; der Saal, dvorana; das Boot, čoln; das Moos, mah. 83 Der Aal ist ein Fisch, jegulja je riba. Der Saal ist geraumig, dvorana je prostorna. Die Saat ist griin, setev je zelena. Das Moos wachst auf der Er de, mah raste na zemlji. ee. Der Schnee, sneg; das Meer, morje; der See, je¬ zero; die See le duša; die Al lee, drevored; der Kaf fee, kava — leer, prazen. Die Baume in den Al le en sind im Winter laub- los, drevesa v drevoredih so po zimi brez listja. Al les ist mit Schnee bedeckt, vse je se snegom pokrito. ie, ieh. Die Biene, čebela; die Stiege, stopnice; die Fliege, muha — lie ben, ljubiti — das Vieh, živina — zie hen, vleči. Die Bienen sind niedlich, čebele so nežne. Sie flie- gen auf die Wie sen und zie hen den Saft aus den Blumen, letajo na travnike in srkajo sok iz cvetic. ah, ah, eh, oh, oh, uh, iih — ih. Der Zalin, zob; die Ahre, klas; das Jahr, leto — zalim, krotek. — Der Lehm , 'il — zehn, deset; mehr, več. — Der Solin, sin; die Hohle, brlog. — Die Ullr, ura; die Miihle, mlin — ruhen, počivati; bliilien, cve¬ teti — ihr, vi. Eh re den Lehrer, spoštuj učenika; Befolge seine Lehren, izpolnuj njegove nauke! Im Friihlinge kommt der Bar aus der Hollle, pomladi pride medved iz brloga. Der Maher maht das Gras, kosec kosi travo. 84 th. Das Thier, žival; das Thal, dolina; der Thau, rosa; der A them, sapa; das Thor, vrata — ath men, dihati. Das Thor ist ein Theil des Hau ses, vrata so hišni del. Die Haus thie re weiden im Tkale, domače živali se pasejo v dolini. Nazorni nauk. I. Šola. Die S c h ul e. Miza je Šolsko orodje. I)er Tisch ist ein Schul- gerath. Stol, der Stuhl; tabla, die Tafel; stojalo, das Gestell ; kreda, die Kreide; goba, der Schvoamm; klop, die Bank; knjiga, das Buch; ploščica, die Schie/erta/el; pisalo, der Griffel; ravnilo, das Lineal; papir, das Papier; pero, die Feder; svinčnik, der Bleistift; črnilo, die Tinte; črnilnik, das Tintenfass; podoba, das Bild. ID er "bra,T7-e Sclruler. Sohald zur Schul’ das Glocklein schlagt, so greif’ ich nach dem Buche, und alles ist zurecht gelegt, dass ich nicht lange suche. Und in der Schule merk’ ich aufdamit ich alles leme, d’rum hat mich auch, ich wette d’rauf, mein Lehrer schon recht gerne. 85 2. Človek. Der Mensch. a) Tol o. Dex Leib. Glava je del telesa. Der Kopf ist ein Theil des Leibes. — Roka, die Hand; noga, der Fuji; čok (trup), der Rmnpj. Obraz je del glave. Das Angesicht ist ein Theil des Kopfes. — Lasje, die Haare; čelo, die Štirn; oči, die Augen; ušesa, die Ohren; lice, die Wange; nos, die Nase; usta, der Mund; ustne, die Lippen ; brada, das Kinn; zobje, die Zdhne; jezik, die Zunge. Palec je del roke. Der Daumen ist ein Theil der Hand. — Kazalec, der Zeigefinger; sredinec, der Mittel- finger; prstanec, der Goldfinger; mezinec, der Ohrfinger. Stegno je del noge. Der Schenkel ist ein Theil des Fajies. — Koleno, das Knie; meča, die Wade; peta, die Ferse; podplat, die Solde; prsti, die Zehen. Prsi so del Čoka. Die Brust ist ein Theil des Ramp fes. — Trebuh, der Bauch; pleča, die Schultern; hrbet, der Rucken. ■fo) ČJ-uti. Die' Sinne. Sneg je bel. Der Schnee ist weifi. Vidim ga, imam Vid. Teh sehe ihn, ich habe ein Gesicht. — Tič poje. Der Vogel singt. Slišim ga, imam sluh. Ich hore Um, ich habe ein Gehor. — Hruška je sladka. Die Birne ist sii/S. Diši mi, imam okus. Sie schmeckt mir , ich habe einen Geschmack. — Vijolica lepo diši. Das Veilchen riecht angenehm. Voham jo, imam voh. Ich rieche sie, ich habe 86 einen Geruch. — Igla je špičasta. Bie Nadel ist spitzig. Tipam jo, imam tip. lch fiihle sie, ich hale ein Gefiihl. Ich habe fiinf Sinne: Gehor und Gesicht , Geruch und Geschmack und Gefiihl. lch spotte des Blinden und Tauben nicht, Er hat ja der Not schon so viel. 3. Jed in pijača. Speise und Trank. Kruh je tečen. Bas Brot ist nahrhaft. Juha je čista. Bie Suppe ist klar. Meso je slastno. Bas Fleisch ist schmack- haft. Zelenjava je zdrava. Bas Gemiise ist gesund. Pe¬ čenka je dobra. Ber Braten ist gut. Sadje je sočnato- Bas Obst ist sajtig. Mleko je sladko. Bie Milch ist siifi. Maslo je mehko. Bas Schmalz ist weich. Slanina je slana. Ber Speck ist salzig. Sir je masten. Ber Kaše ist fett. Olje je tekoče. Bas 01 ist fliissig. Kis je kisel. Ber Essig ist saaer. Voda je hladna. Bas I Vasser ist frisch. Pivo je grenko. Bas Bier ist bitter. Vino je močno. Ber Wein ist stark. Kava je grenka. Ber Kaffee ist bitter. Sladkor je sladek. Ber Zucker ist siij3. Rathsel. Oben spitzig, unten breit, Durch und durch voli SiiBigkeit. Was ist das? 4. Obleka. Die Kleidung. Srajca je platnena. Bas Hemd ist leinen. Hlače so suknene. Bie Beinkleider sind tuchen. Životnik je žameten. Bie Weste ist sammten. Suknja je trdna. Ber Rock ist 87 dauerhaft. Robec je svilnat. Bas Tuchel ist Seiden. Peča je bela. Bas Kopftuch ist iveifi. Klobuk je gladek. Ber Hut ist glatt. Slamnik je pleten. Ber Strohhut ist geftochten. Kapa je kosmata. Bie Kappe ist behaart. Rokovice so volnate. Bie Handschuhe sind wollen. Nogovice so bom- bažaste. Bie Strumpfe sind baumwollen. Čevlji in škornje so usnjati. Bie Schuhe und Stie/el sind ledern. Plašč je podvlečen. Ber Mantel ist gefuttert. Kožuh je kosmat. Ber Pelz ist behaart. Wer auf dem Kopf hat seinen Hut, Dem steht er noch einmal so gut, Wenn er ihn oft herunter thut. 5. Stanovanje. Die Wohnung. Hiša je naše stanovališče. Bas Haus ist unsere Woh- nung. — Podstava je del hiše. Ber Grund ist ein Theil des Hauses. Zid, die Mauer; streha, das Bach; vrata, das Thor; veža, das Vorhaus; klet, der Keller; kuhinja, die Kuche; stopnice, die Stiege; izba (soba), das Zimmer; dimnik, der Bauchfang; podstrešje, der Bachboden. Stena je del izlbe. Bie Wand ist ein Theil des Zimmer s. Tla, der Fufiboden; strop, die Becke; duri, die Thur; okno, das Fenster; peč, der Ofen. Miza je hišna oprava. Ber Tisch ist ein Zimmer- gerdth. Stol, der Stuhl; klop, die Bank; omara, der Kasten; skrinja, die Truhe; ogledalo, der Spiegel; ura , die Uhr; podoba, das Bild; postelja, das Bett. 88 Prt je mizna oprava. Bas Tischtuch ist ein Tisch- gerdth. Žlica, dar Loffel; nož. das Messer ; vilice, die Gabel; kupica, das Trinkglas; krožnik, dar Teller; skleda, die Schussel. Ljudje stanujejo v vaseh, trgih in mestih. Bie Menschen wohnen in Dorfern, Markten und Stddten. Ulice, die Gasse; vodnjak, der Brumen; drevored, die Allee; šola, das Schulhaus; cerkev, die Kirche; bol¬ nišnica, das Krankenhaus; gostilnica, das Wirtshaus; vo¬ jašnica, die Kasarne; hiša, das Wohnhaus; hlev, der Stali; skedenj, die Scheuer. Uganjki. Kdo je povsod doma? Šviga, švaga, čez dva praga. Kaj je to? 6. Cerkev. Die Kirche. Zvonik je visok. Bar Thurm ist hoch. Zvon je bro¬ nast. Bie Glocke ist ehern. Ura je železna. Bie TJhr ist eisern. Oltar je kamniten. Ber Altar ist steinern. Križ je lesen. Bas Kreuz ist holzern. Podoba je malana. Bas Bild ist gemahlt. Svečnik je srebern. Ber Leuchtar ist silbern. Spovednica je lesena. Ber Beichtstuhl ist holzern. Krstni kamen in kropilnik sta kamnena. Ber Taujstein und der Weihkessel sind steinern. Prižnica je okrogla. Bie Kanzel ist rund. Orgle so glasne. Bie Orgel ist lauttonend. Pokopališče je obzidano. Ber Friedliof ist ummauert. Spominek je lep. Bas Benkmal ist schon. Uganjka. Kdo pride prvi v cerkev? 89 7. Človeška podoba. Das Lebensalter. Dete je majhno. Bas Kind ist klein. Deček je živ. Ber Knabe ist lebhaft. Deklica je pohlevna. Bas Mad- chen ist demuthig. Mladenič je čvrst. Ber Jungling ist krdftig. Devica je ponižna. Bie Jungfrau ist bescheiden. Mož je previden. Ber Mann ist klug. Žena (gospa) je skrbna. Bie Frau ist sorgsam. Starček je izkušen. Ber Greis ist erfahren. Starka je pobožna. Bie Greisinist fromm. Uganjka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer po treh? 8. Družina. Die Familie. Oče so dobri. Ber Vater ist gut. Mati so dobrot¬ ljivi. Bie Mutter ist gutig. Sin je ubogljiv. Ber Sohn ist folgsam. Hči je postrežljiva. Bie Tochter ist dienstfertig. Brat je miroljuben. Ber Bruder ist friedfertig. Sestra je marljiva. Bie Schivester ist eifrig. Ded (stari oče) so stari. Ber Grofivatcr ist alt. Babica (stara mati) so bolni. Bie Grofimutter ist krank. — Sorodniki, die Verwandten: vnuk in vnuka, dcr JEnkel und die Fnkelin; strijc, der Onkel; teta, die Tante. — Posli, die Bienstboten; hlapec, der Knecht; dekla, die Magd. T Vi e wohl ist meinem Herzcn, wie heiter ist mehi Sinn, vienn ich bei meinem Vater und meiner Mutter bin ! Ich will sie hnmer lieben und stets gehorsam s e in , ich urili sie nie betruben, dass sie sich meiner freu u. Rathsel. Welcher Knecht verdient keinen Lolin? 6 * 90 9, Stanovi. Die Stande. Duhovnik, der Priester; učenik, der Lehrer; kmet, der Bauer; zdravnik, der Arzt; uradnik, der Beamte; trgovec, der Kaufmanu,; vojak, der Soldat; rokodelec, der Handtverker; služabnik, der Diener; mornar, der Schijf- mann; voznik, der Fuhrmann; pastir, der Hirt. 10. Rokodelci. Die Handwerker. Mlinar melje. Der Muller mahlt. Pekar peče. Der Bdcker backt. Mesar kolje. Der Fleischer schlachtet. ■—■ Krojač šiva. Der Schneider ndht. Čevljar reže. Der Schuster schneidet. Klobučar gladi (lika). Der Hutmacher hugelt. Barvar barva. Der Farber fdrbt. Tkalec tke. Der Weber webt. Suknar tudi tke. Der Tuchmacher webt auch. Stroj ar stroji. Der Berber gerbt. — Zidar zida. Der Maurer mauert. Tesar teše. Der Zimmermann zimmert. Mizar obla. Der Tischler hobelt. Kovač kuje. Der Schmied schmiedet. Ključav¬ ničar pili. Der Schlosser feilt. Steklar reže. Der Glaser schneidet. Lončar suši. Der Hafner trocknet. Kolar upoguje. Der Wagner biegt. Vrvar prede. Der Seiler spinnt. IDer Zimmermann. Ich. bin ein kleiner Zimmermann, ich baue, was ich bauen kann: ich baue eine Brucke, fest und hoch, und habe keine Hande noch. Ich brauche keine Nagelein, die Brucke fallt mir doch nicht ein; schnell ist die Arbeit auch vollbracht, seht her, die Brucke ist gemacht! (Otroci narede most z rokami.) 91 II. Živali. Die Thiere. a) Domače živali- IDie Ha.-u.stliiere- Krava je domača Žival. Die Kuk ist ein Haus- I 'hire. Vol, der Ochs; tele, das Kolb; konj, das Pferd; osel, der JEsel; ovca, das Schaf; jagnje, das Lamm; koza, die Ziege; prašič, das 8chwein; pes, der Rund; mačka, die Katze; petelin, der Hahn, kokoš, die Henne; pišče, das Kuclilein; gos, die Gans; raca, die JEnte; golob, die Taube; pav, der Pfau. To) IDivje živali. ZDie TVilčlen. Utiiere. Zajec je divja Žival. Der Ilase ist ein wildes Thier. Srna, das Reh; jelen, der Rirsch; lisica, der Fuchs; volk, der Wolf; medved, der Bar; lev, der Lowe; tiger, der Tiger. c ) ZEPtice. IDie Vogel. Krokar je ptič. Črn je. Der Babe ist ein Vogel. Er ist schwarz. Vrana je siva. Die Krake ist grau. Kavka je črna. Die Dokle ist schwarz. Pastaričica je sivkasta. Die Bachstelze ist graulich. Kos je črn. Die Amsel ist schutarz. Slavec je rujav. Die Nachtigall ist braun. Kralji- ček je rujav. Der ZaunJconig ist braun. — Senica, die Meise; škrjanec, die Terčke'," kalin, der Gimpel; vrabec, der Sperling; lišček , der Stieglitz; ščinkovec, der Fink; kanarček ; der Kanarienvogel; lastovka, die Schivalbe; kuko- vica, der Kukuk; kljunač, die Scknepfe; jastreb, der Ra- biclit; orel, der Adler; sova, die Eule. Rathsel. Welcher Konig kann nicht sprechen? 92 d.) Bi"be. XDIe B^isclie. Karp je riba. Ber Karpfen ist ein Fisch. Ščuka, der Heckt; jegulja, der Aal; slanik, der Haring; polenovka, der Stockfiscli. e) IDr-ag-e žrva.11. Andere Tliiere- Gaščerica, die Fideckse; slepec, die Blindschleiche; kače, die Schlangen; žaba, der Frosch. — Hrošč, der Kafer; metulj, der Schmetterling; sviloprejka, der Seidenspinner; bučela, die Birne; mravlja, die Ameise; muha, die Fliege; kobilica, die IieuschrecJce. — Pajk, die Spinne. — Rak, der Krebs. — Deževnica, der Regetmurm; pijavka, der Blut- egel. — Polž, die Schnecke. Die Tauben fliegen, Die Schnecken kriechen, Die Katzen krallen, Die Hunde bellen, Die Bienen summen, Die Baren brummen, Die Esel tragen, Die Pferde schlagen, Die Lerchen singen, Die Rebe springen. 12. Rastline. Die Pflanzen. a.) ZDre-vje. ZDie Bavune. Jablana je sadno drevo. Ber Apfelbaum ist ein Obstbaum. Hruška, der Birnbaum; črešnja, der Kirsck- baum; češplja, der Zivetschkenbaum; oreh, der Nussbaum; kostanj, der Kastanienbaum. Smreka je gozdno drevo. Bie Fichte ist ein \\'ahl- baum. Lipa, die Linde; hrast, die Ficke; breza, die Biriče; bukev, die Bucke. 93 Deli drevesa so: korenina, deblo, veje, listje, cvet, sad. Die Theile des Baurnes sind: die Wurzel, der Stamm, die Aste, das Latih, die Blute, die Frucht. Na vsaki prostorček zasadi drevo, Ga zrejaj, dobiček dajalo ti bo! "to) Grmovje. IDIe Stranaclier. Vinska trta je grm. Der Weinstock ist ein Straneh. Grozdjiče, der Johannisbeerstraneh; malinjek, der Himbeer- strauch; bezeg, der Holunder; brinje, der Wachholder; leska, der Haselstrauch. c) Cvetice. IDIe Blvrnien. Lilija je cvetica. Bela je. Die Lilie ist eine Blume. Sie ist weifi. Šmarnica je bela. Das Maiglockchen ist tvei/3. Kakšen je zvonček? Wie ist das Schneeglockchen ? Solnč- nica je rumena. Die Sonnenblume ist gelb. Kakšna je tro¬ bentica? Wie ist die Sclilusselblume? Nagelj je rudeč. Die Nelke ist roth. Kakšna je potonika? Wie ist die Pfingst- rose? Rožmarin je zelen. Der Bosmarin ist grun. Plavica je modra. Die Kornblume ist blau. Kakšna je potočnica? Wie ist das Vergissmeinnicht? Vijolica je višnjeva. Das Veilchen ist violett. Rathsel. Erst weiB wie Sehnee, dann grun wie Klee, dann roth wie Blut, schmeckt allen Kindern gut; was ist das? * * * Welches Glockchen hat keinen Laut? Mladini : Jablane, hruške in druge čepe Cepi v mladosti za stare zobe! 94 d.) IFoljščina, in povrtnina. ZETeld.- nnd O-artentrnclnte. Pšenica je žito. Der Weizen ist ein Getreide. Rež, der Roggen (das Koru); ječmen, die Gerste; oves, der Ha/er; proso, die Hirse; koruza, der Mais; ajda, der Buchiveizen. Grah je sočivje. I)ie Erbse ist eine Hulsenfrvcht. Leča, die Linse; fižol, die Fisole. Lan, der Flachs; konoplja, der Kanj; detelja, der Klee; trava, das Gras. Krompir, die Kartoffel; koren, die Mohre; zelje, das Kraut; pesa, die rothe Kube; salata, der Salat; kumara, die Garke; redkev, der Rettig; čebula, die Ziviebel; česen, der Knoblauch. Uganjki. Koliho grahov gre v lonec? * * * Kdaj kmet repo seje? * * * Bratec na bratcu stoji, Zobljeta zrna jedi. Eden jih mane, Drug’ se ne gane. 13. Kmetijsko orodje. Das Feldgerath. Voz, der Wagen; plug, der Pflug; brana, die Egge; cep, der Dreschfiegd; velnica, die Wurfschaufel; rešeto, die Reuter; koš, der Tragkorb; vrv, das Seil; kosa, die Sense; srp, die Sichel; sekira, die Achst; lopaLa, die Schaujel; 95 vile, die Mistgabel; grablje, derRechen. —Kad, die Wcmne; škaf, das Schaff; korec, der Schopfer; vrč, der Krug. — Uzda, die Hal/ter; vajet, das Leitseil; sedlo, der Sattel; jarem, das Joch; komat, das Kummet. — Trlica, die Flachs- breche; motovilo, die Haspel; jerbas, der Korb. — Kladivo, der Hammer; klešče, die Zange. Uganjka. Štirje se po vasi gonijo, pa drug druzega ne vjame; kdo so ti? 14. Zemlja. Die Erde. Vrt, der Garten; polje, das Feld; njiva, der Acker; travnik, die Wiese; steza, der Steig; cesta, die Strafie; gozd, der Wald; hrib, der Hugd; gora, der Berg; dolina, das Thal. Voda, das Was ser: studenec, die Qaelle; potok, der Bach; reka, der Fluss; jezero, der See ; morje, dasMeer. Železo je kovina. Bas Fhsen ist ein Metali. Svinec, das Blei; kotlovtna, das Kupfer; srebro, das Silber; zlato, das Gold. Kamenje, die Steine; il, der Thon; sol, das Solz; šota, der Tor/; premog, die Steinkohle. Uganjka. Če prideneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to? 15. Zrak. Die Luft. Veter, der Wind; rosa, der Thau; slana, der Reif; megla, der Nebel; oblaki, die Wolken; dež, der Regen; sneg, der Schnee; toča, der Hagel; led, das Fis; mavrica, 96 der Regenbogen; zarja, die Morgenddmmerung; mrak, die Abenddammerung; vihar, der Sturmwind; nevihta, das Un- gewitter. Solnce, die Sonne; luna, der Mond; zvezde, die Sterne. Uganjki. Katera voda se lahko v rešetu nosi? * * * V grdem vremenu se sprehajam, v lepem v kotu ležim. 16. Čas. Die Zeil Dan, der Tag; noč, die Nacht; ura, die Stunde; minuta, die Minute; sekunda, die Sekunde; teden, die Woche; mesec, der Monat; leto, das Jahr. Dan, der Tag: jutro, der Morgen; poludne, der Mittag; večer, der Abend. Teden, die Woche: nedelja, der Sonntag; ponedeljek, der Montag; vtorek, der Dienstag; sreda, der Mittwoch; četrtek, der Donnerstag; petek, der Freitag; sobota, der Samstag. Leto, das Jahr: pomlad, der Fruhling; poletje, der Sommer; jesen, der Herbst; zima, der Winter. Mesec, der Monat: prosinec (januvar), Jiinner; svečan (februvar), Februar; sušeč (marcij), Mar z; mali traven (april), April; veliki traven (maj), Mai; rožnik (juni), Juni; mali srpan (julij), Juli; veliki srpan (avgust), August; kimovec (september), September; vinotok (oktober), Oktober; listopad (november), November; gruden (decem¬ ber), Dezember. Uganjka. Katera ura nima koles? Lesebuch 1. Morgengebet. Behiit’ uns, Herr, auch diesen Tag, Dass uns kein Ubel treffen mag. Mach’ unser Herz von Siinden rein Und lehr’ uns dir gehorsam sein. * 2. Abendgebet. * Meine Auglein fallen zu, Lieber Vater, wache du! Ohne Sorgen schlummern wir, Wenn du stehst an unsrer Thiir. 3. Die Biene und das Schaf. „Hast duwohl einen grofleren Wohlthater unter den Thieren als uns ?“ fragte die Biene den Men- schen. „Ja wohl!“ antwortete dieser. „Und wen? £C fragte die Biene. „Das Schaf! Seine Wolle ist mir nothwendig, dein Honig ist mir nur angenehm.“ 98 4. Die hoflichen Knaben. Ein Wanderer kam in ein Dorf. Mehrere Knaben spielten am Wege. Ver MVanderer gieng ihnen zu. Vie Knaben wichen gleich links und rechts aus und machten Platz. Alle grufiten freundlich den Fremden. Keiner behielt die Miitze auf dem Kopfe. Varuber freute sich der Mann sehr. — Nun fragte er um den Weg nach dem nachsten Dorfe. Sogfeich ivollten alle Knaben den Weg ihm zeigen. Einer von ihnen begleitele den Frem¬ den bis auf den richtigen Weg. Vas waren artige und hofliche Knaben. 5. Der Kuckuck. Kuckuck! Kuckuck! ruft’s aus dem Wald. Lasset uns singen, tanzen und springen, Friihling, Friihling wird es nun bald! Kuckuck, Kuckuck, lasst nicht sein Schrei’n: Komm in die Felder, Wiesen und Walder! Friih- ling, Friihling, stelle dich ein! Kuckuck, Kuckuck, trefflicher Held! Was du gesungen, ist dir gelungen! Winter, Winter raumet das Feld. 6. Sei ehrlich. Heinrich fand auf der Strafie ein Messer. Das Messer hatte zwei Klingen und ein wei!3es Heft. Es gefiel ihm. Er gieng zum nachsten Strauch und schnitt sich eine Ruthe. 99 Da kam ein Mann des Weges. Er blickte auf den Boden, als ob er etwas suche. Heinrich sah den Mann und dachte: Gewiss hat der das Messer verloren. Er trat zu dem Manne hin und fragte: «Was suchet Ihr?» Der Mann sprach: «Ein Messer mit zwei Klingen und einem weiCen Heft.» Heinrich: «Sehet! diesesMesser habe ichgefunden; ist es Euer?» Der Mann: «Ja, das ist mein Messer. Ich danke dir, dass du ehrlich warst.» Heinrich: «Man muss ja ehrlich sein, denn in der Schule lernte ich den Spruch: Ehrlich wahrt am langsten!» 7. Der Wolf und die Ziege. JSine Ziege weidete ober einem hohen Felsen. Mn Wolf erblickte sie von unten. M wollte sie fressen. Vergeblich versuchte er, ku ihr zu kommen. Deshalb lockte er sie herab. M rief ihr zu: „Liebe Ziege! ist es dir nicht schuiindelig so hoch da oben? Wie leicht kbnntest du herabfallen! Steige doch vorsichtig zu mir herab, da unten ist sehr schones Gras!“ Die Ziege aber merkte, was der Wolf wollte. Sie sprach: „Ich danke dir; mein Leben ist mir lieber, als dein autes Gras.“ ™ , , Trau, schau, wem! 8. Das Kletterbublein. Steigt das Biiblem auf den Baum, o so hoch, man sieht es kaum. Schliipft von Ast zu Astchen hin zum Vogelnestchen. 100 Ui! da lacht es, hui! da kracht es, plumps! da liegt es unten! Denkspruch. Nimmst du dem Vogel Nest und Ei, Ist’s mit Gesang und Otast vorbei. 9. Der unredliche Max. Max war ein unredlicher Knabe. Wo er etwas fand, behielt er es fiir sich. Eines Morgens gieng er an einer Schmiede vorbei. Nicht weit von der Thiir lag eine eiserne Kette. Diese wollte er stehlen. Max schaute erst umher, ob ihn niemand sehe. Dann griff er schnell nach der Kette. „Au! a schrie er auf und liefi die Kette wieder fallen. Sie war gliihend heifi und er hatte sich alle fiinf Finger verbrannt. Der Schmied horte den Schrei, kam aus der Schmiede heraus und sagte: „Recht ist dir geschehen, dass du deine Diebsfinger verbrannt hast. Merke dir: Fremde Sachen ruhrt ein braver Mann So wenig wie ein gluhend Eisen an.“ 10. Bruder und Schwester. B rud er: Sieh, Sch w ester c h en, den schonen Apfel hierl O komm und iss ihn doch mit mir! Schw ester: Das will ich, Bruder clien ,• aUein ivas geb’ ich dir dafiir? 101 B rud er: Nichts! nichts! — Denn Ufi' ich ihn a/lein, so iciirde er mich nicht erfreu’n, und mocht’ er zehnmal grofier sein. Theil’ ich ihn aber hubsch mit dir, so schmeckt die Halfte besser mir. II. Der Knabe im Walde. Ein Knabe lief in den Wald. Da rief ihm die Eiche zu: «Komm, lege dich in meinen Schattenb Der Knabe antwortete freundlich: «Schonen Dank! wenn ich zuriick- komme, will ich es thun; jetzt bin ich noch nicht mude.» Darauf kam er zu der Maiblume. Die sprach: «Komm zu mir und rieche mich!» Der Knabe gieng hin, und weil sie so lieblich roch, sprach er: «Mai- blumchen, ich will dich mitnehmen zu meiner Mutter.» Die Blume war zufrieden. Nun erblickte er die rothe Erdbeere. Die rief ihm - auch zu: «Komm, pfliicke mich; ich bin reif!» Da ant- wortete der Knabe: «Erdbeerchen, ich will dich mit¬ nehmen und meiner Schwester geben.» Sie lieC sich gerne brechen. Zuletzt kam der Knabe zu der Tollkirsche. Auch diese rief ihm zu: «Komm, iss mich; ich bin reif!> Der Knabe aber antwortete: «Ich will dich nicht essen; du siehst mir giftig aus. Aber ich will dich abbrechen und meinem Vater zeigen; der kennt dich besser als ich.» 102 12. Rosettchen, Rosettehen will zum Kramer laufen Und fiir die Puppe Kleider kaufen; Da trifft es einen blinden Mann Mit einem kleinen Madchen an. Es legt das Geld ihm in den Hut. Rosettchen ist halt brav und gut! Es zieht zu Haus der Puppe dann Die alten Kleider wieder an. 13. Kind und Kuh. K iti d: „Kuh, die iceifie Milch uns giebst, bist ja heute sefir betrubt; sprangst auf der griinen Weide doc/i gestern so froh mit dem Kalbchen no c h; heute sprichst du kfdufich: Muh, muhi Sag’, was fehlt dir, liebe Kuh ?“ Kuh: „Ach, der Fleischer ist friih gekommen, hat mir mein buntes Kalbchen genommen, hetzte die bosen Hunde ihm nach, gab ihm gar manchen harten Schlag. Kind, darfst froh bei den Eltern sein, Fleischer macht todt das Kalbchen mein!“ 14. Allerlei Farben. Hort zu! Der Schivan Ist weifi wie Schnee, das Katz- chen bunt und griln der Klee; die Rose roth, der Esel grau, der Senf ist gelb, das Veilchen blau. Der Pfau hat schwarze Strumpf und Schuh’, ein goldgesticktes Kleid dazu. MOcht’ wissen, wer das Kleid gemacht? Ich hatt’s so schOn nicht ausgedacht. 103 15. Der gute Bruder. Wilhelm stand vor dem Garten des Nachbars. Der Nachbar rief den Knaben hinein. Er pfliickte eben Pfirsiche nnd reichte zwei dem Wilhelm. Der Knabe dankte, legte beide in sein Hutlein und lief eilends heim. Zn Hause batte er zwei kleine Geschwister; diese waren krank. Wilhelm fragte zuerst die Mutter, ob die Kranken anch Pfirsiche essen diirfen. Die Mntter bejahte es. Da gieng er leise zn ibren Betten und gab jedem einen Pfirsich. Sie nahmen die Pfirsiche und aCen sie mit Lust. Wilhelm wurde aber sebr vergnugt, als er sah, dass die Pfirsiche seinen Geschwistern wohlschmeckten. Geschwister sollen groB und klein Unter sich stets liebreich sein. 16. Kind und Nessel. Kind: «Krautlein,..ich pflucke dieti!» Nessel: «Thust du das, so rach’ ich mich.» Kind: «Pflanzchen, du machst wohl Scherz?» Nessel: «Scherz? ach nein, aber Schmerz! Denn deine zarte Hand wird dir von mir verbrannt!» Nessel im Grase steht, Kind auf- und abwarts geht. Da greiffs in seinem Wahn tolldreist die Nessel an, aber es wird belehrt: Fuhlen muss, wer nicht hort. 104 17. Der Vogel am Fenster. An dem Fenster klopft es: pick! pick! Macht mir doch auf einen Augenblick. Dick fallt der Schnee, der Wind geht kalt, habe kein Futter, erfriere bald. Liebe Lente, o lasst mich ein, will auch immer recht artig sein. Sie liefien ihn ein in seiner Noth; er suchte sich man- ches Krumchen Brot, blieb frdhlich manche Woche da. Doch als die Sonne durchs Fenster sah, da saJ3 er immer so traurig dort; sie machten ihm auf: husch! war er fort. 18. Rathsel. Es fehlt herab vom Himmel, sieht wei8 aus wie der Schimmel, ist wie ein Bettchen weich, zerflieSt zu Wasser gleich und macht dann nass — was ist das? 19. Tanne und Birke. Mehrere Kinder redeten einmal von den schonen Baumen. Da sagte Karl: „Wisst ihr auch, welch.es der schonste Baum auf der Welt isi?“ Die kleine Johanna rief schnell: „0, das ist der Christbauin, der so viele Lichter und herrliche Sachen fiir die Kinder tragt.“ Und alle sagten: „Ja, ja, das ist der Christbauin!“ Karl fragte wieder: ,,Welches ist aber der garstigste Baum?“ Und der schlimme Franz rief 105 geschwind: „Das ist der Ruthenbaum! Ja, das ist die Birke, denn ans ihren Zweigen macht man Rnthen. <£ Die Kinder lachten; sie wussten wohl, dass Franzens Mutter eine Ruthe fiir den schlirnmen Buben brauche. 20. Das Gebet zum heiligen Christ Du lieber, heil’ger, frommer Christ, Weil liente dein Geburtstag ist, Druni ist auf Erden weit und breit Bei allen Kindern trohe Zeit. O segne inich! icli bin noeh klein, O mache mir das Herze rein! O bade mir die Seele liell In deinem reichen Himmelsquell! 21. Das Baumchen. Ein Baumchen trug schon jung und zart viel Friichte von der besten Art. Der Gartner sah’s mit Freuden an und alte IdbterCs, die es sah’n. Seid, Kinder, diesem Baumchen gleich, seid stets an allem Guten reich! Das wird der Eltern Herz erfreu’n und eueh der Weg zum Gliieke sein. 106 22. Pferd und Ziege. Ein Pferd und eine Ziege standen in einem Stalle bei- sammen. Das Pferd lie(3 sich sein Futter wohlschmecken und war froh, die Ziege aber stand traurig neben ihm und seufzte. Das Pferd, welches die Ziege sehr lieb hatte, fragte: «Was seufzest du?» Die Ziege antwortete: «Ach, ich bin hungrig und habe keinen Bissen Futter mehr. Wie fangst du es an, dass du noch immer Futter hast, wenn meine Raufe schon leer ist und ich hungern muss, wenn du noch issest?» Das Pferd antwortete: «WeiCt du, du bist ein Decker- maul und suchst nur die siiCen Krautlein aus, die ubrigen trittst du unter die Fiisse. Ich frage nie: Was schmeckt siiC? sondern ich esse, was da ist. So bin ich taglich satt und zufrieden; du aber leidest Hunger und bist unzufrieden.» Die Ziege antwortete: «Du hast recht, ich will mich bessern.* 23. Der liebe Gott. Alois: Wo wohnt der liebe Gott, Mutterchen, der die Blumen toachsen lasst und die Baume, wie du mir erzdhlt hast ? M ut ter: Der liebe Gott wohnt im Himmel, aber er ist auch bei uns auf der Erde. Er hat uns selir lieb und wir sind alle seine Kinder. Alois: Bin ich auch sein Kind ? 107 Mu t ter: Audi du bist sein Kind; er Jiat audi dich sehr lieb. Al o is: Kann man den lieben Golt sehen? Mutter: Nein, den lieben Golt kann man nicht sehen, denn er ist ein Geist, und der Geist ist unsichtbar. Alois: Weifi Gott auch alles in der Welt? Mutter: Freilieh,- er weifi sogar, was du denhst. Alois: Freut es audi den lieben Gott, wenn ich fleifiig bin ? Mutter: Bas freut ihn sehr. Alois: Und wenn ich recht folgsam bin? Mutter: Bas freut ihn ebenfalls, und er hat es auch befohlen. Alois: Mutterchen, ich will recht brav sein und den lieben Gott recht lieb haben. Mutter: Bas thu’ nur immer, liebes Kind; dann hast du selbst Freude, und Vater und Mutter und der Kebe Gott freuen sich auch uber dich. 24. Klein und Grof3. In die Schule geh’n die Buben, Die Soldaten zieh’n ins Feld. Sorge jeder, dass er werde Seinerzeit ein wack’rer Held! 25. Gliickvviinsche. a,- J(/Lein ^UJunbch vM klein und muJvr: 2)u teU&i yliicklich tein i/m neuen 'J.cdvu. 108 ■to. rv-ad 2)ein mjveMtj miindck tik cpeltiktiv keid ! c. %/M-m Jfamen&j^dti roiinbcke tik dad Soed-ti: &U lany t it-ei ntikt kvank , Itike mick , tik kitle 3) tik ! čl. k£iekv jf/tutiev-, tik kwinye kkDtin jf/teinvn dckmutin (^kitikrmmdck kiev-; %Uill klLtik »»«< kev^lik Itikvn; dftak died ^kJtindvkcken delku ^Ltik clo-ck m i fvmj n ! jijiinjltij- d Ijtikv* do-kl d kedded<- dein.