Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE SOLE Leto 12______________Rogaška Slatina September 1984 Primerjava letošnjega leta z lanskim... Poslabšan položaj izvoznikov Kljub načelni opredelitvi o takšnih ukrepih ekonomske politike, ki bo vsestransko podpirala izvoz na konvertibilne trge, sprotni, to je sedanji ukrepi naše gospodarske politike in vsa gospodarska gibanja niso v skladu s takšnimi načelnimi opredelitvami. Ali gre le za začasno nedoslednost? Ali smemo Upati na uskladitev ukrepov ekonomske politike s sedanjimi gospodarskimi gibanji? Ali pa gre za trajnejšo spremembo sicer dogovorjene politike? Odgovore na ta vprašanja bomo kmalu občutili...! Manjša razpolagalna pravica izvoznikov; ostali brez tečajnih razlik; tečajna politika ne sledi inflaciji... Za izvoznike na konvertibilne trge so te, v mednaslovu poudarjene ugotovitve, slaba uteha in kar zastrašujoča ugotovitev. Nenehno krčenje razpolagalnih pravic z ustvarjenimi deviznimi prih vi -letos samo še 45,9%, z oktobrom pa zmanjšana še za nadaljnjih 5 odstotkov - vse bolj otežkoča položaj našega izvoznega gospodarstva. Obveznosti za plačevanje fiksnih ah določenih in garantiranih ah zagotovljenih izvoznih obveznosti so sedaj že takšne, da se utegne izvoznikom z napovedanim zmanjšanjem dodatnih 5% deviznih prilivov tako zelo poslabšati možnost,* plačevati sproti uvožen repromaterial, ko utegne postati redna proizvodnja, vprašljiva. Očitno nekateri mislijo, da je izvozno gospodarstvo še vedno tako trdoživo, da »prileti vedno na noge, neglede na to, kako in od kod ga vržeš«. Med vzroki za takšne razmere je tudi nadaljevanje »socializacije« naših deviznih dolgov za objekte skupnega go- spodarskega pomena. Neglede na morebitne sprejemljive obrazložitve, kako je to umestno, je takšna »socializacija« dolgov močno vprašljiva. Nadalje so izvozniki dolžni sproti odprodgjati prilive deviz po sprotnih deviznih tečajih. To je spričo perečih likvidnostnih deviznih razmer sicer upravičen ukrep, saj izboljšuje dinarsko likvidnost izvoznikov. Toda letos smo ostali brez pozitivnih tečajnih razlik, ki so predstavljale v lanskem letu precejšen del prihodkov. Tako bodo predstavljale letos negativne tečajne razlike precejšnjo stroškovno postavko ... Čeprav je opisani ukrep z družbenoekonomskega vidika upravičen, bo pretežnim izvoznikom — torej tudi naši stek-g lami - precej zmanjšal pri- ■ hodek. Nadalje velja ugotoviti, da dinarska protivrednost konvertibilnih valut narašča počasneje od inflacijske stopnje, ngj\o merimo s cenami na drobno ah s proizvodnimi cenamLVrednost dinarja se je, namreč, od lanskega novembra do letošnjega junija glede na dolar zmanjšala za 20 odstotkov, cene v industriji pa so se v tem obdobju povečale za 23 odstotkov (»Delo«, 5. stran, 30. avgust 1984!). Pri tem je treba opo- f \ V Preberite! Predlog delovnega koledarja za 1985 3 Nova plinska kadna peč 3 »Hvala vsem...!« 4 Zasluženo priznanje krajanom 6 Pridružite se 8 Pravilnik o skladu vzajemne pomoči 8 Uveljavljeno solidarnostno načelo 10 Množičnosti še nismo zagotovili! 11 Pridite vsaj enkrat. Ne bo vam žal! 11 Komisija za inovacije vabi 12 Prizadeti je 6,5% delavcev 13 Rad bi se naučil še kaj zanimivega 13 V juliju 1.682 delavcev, v avgustu že 1.692! 14 Cvetka Tiselj 15 Stjepan Draškovič mlajši 15 Nagradna križanka 16 zoriti še na razkorak med uradnimi cenami in raznimi dodatki po samoupravnih sporazumih, ki jih zaračunavajo proizvajalci, pa jih statistike ne zajemajo! Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da je dolar proti drugim valutam pridobil na vrednosti in da je, če upoštevamo že napisano, ta razkorak vse večji. Tako lahko nekateri domači proizvajalci na lahek način, s cenami, ob monopolnem položaju na domačem tržišču in ob omejenem uvozu, dosegajo nadpovprečne poslovne rezultate. Drugi proizvajalci, ki so pretežno usmeijeni v izvoz, medtem ko je ponudba njihovih proizvodov na domačem tržišču zadovoljiva, pa zaostajamo s celotnim prihodkom... Kaj pomeni v naši družbi indeksiranje, ni treba posebej poudaijati. In pri tem se sploh ne vprašamo, kakšne pogoje ima kdo za pridobivanje dohodka. Najpomembnejše je, kakšen je njegov položaj na domačem tržišču! Smo sposobni potegniti črto..?! Samo po sebi se, torej, ponuja vprašanje, ah smo toliko močni, da pretrgamo s staro prakso, da ločimo zrno od plevela? Zgledov, ki bi nam vlivali več optimizma, ni prav veliko. Še vedno se odločamo za investicije, ki so ogromne in za katere že vnaprej, po tihem sicer, napovedujemo, kako ute- gnejo biti nerentabilne, pa se bo zato potem, ko bo nerentabilnost že na dlani, treba spet odločati za vračanje danih posojil po »kompleksnem« načelu, solidarnostno... Prav področje razširjene reprodukcije, upravljanje z družbeno akumulacijo, je odločilnega pomena za razvoj družbe. Kajti..! Zgrešene investicije v precejšnji meri vplivajo na stopnjo inflacije, socializacija deviznih in dinarskih dolgov in s tem lažna solidarnost pa hromijo moč našega gospodarstva. Namesto, da bi težko prigarano družbeno akumulacijo kar najbolj koristno nalagali, je še vedno veliko teženj, naj bi se obnašali kot v »starih, dobrih časih«. Prav to obnašanje pa nas vodi v sivino vse slabše poslovne uspešnosti, ko dobrim in uspešnim jemljemo ter dajemo slabim in neuspešnim; vodi nas v uravnilovko, ko neuspešnim ni treba razčistiti samim s seboj in se popraviti; vodi nas v nižjo življenjsko raven... Zapisano uresničevati! Pa ne misliti, da so za takšno ravnanje in za posledice takega ravnanja vzrok nesprejete smernice, neopredeljena razvojna politika, nejasni zakoni in predpisi. Ne! O vsem tem smo se v naši družbi jasno dogovorih; sprejeh smo program dolgoročne gospodarske stabilizacije. In sedaj so tudi časi dovolj resni ter hudi, da bi enkrat za vse- lej le morah potegniti črto pod dosedanjim ravnanjem in začeti drugače -boljše. Predvsem moramo uveljavljati vse zapisano. Za to pa je nujna odločna akcija, pravzaprav bistvena sprememba v miselnosti in v vedenju. Res je, da vse to zahteva določen čas. Vendar mora biti ta zelo kratek, kajti čas ni naš zaveznik! O vseh sprejetih odločitvah je treba temeljito skresati mnenja takrat, ko so predlagane. Šele potem, ko je zares preveijeno, kuj je najboljše, nuj bi jih sprejemali. In potem moramo sprejeto v vsakdanjem življenju dosledno uresničevati ... Prav to pa je nekoliko v navzkrižju z dosedanjo veljavno prakso. Tudi v naši steklarni nosimo sedaj, z novo investicijo, veliko breme odgovornosti. Glede na velikost in pomen te naložbe in glede na sedanji težki družbenoekonomski položaj je naša najpomembnejša naloga: uresničevati sprejete proizvodne in prodajne načrte. Od tega, kako uspešno jih bomo uresničevali, je odvisno uresničevanje investicijske naložbe. In od tega je odvisen tudi naš nadaljnji razvoj. Prav gotovo pa bodo na našo uspešnost v veliki meri vplivali ukrepi ekonomske politike, ki te čase - žal — ne sledijo zastavljenim ciljem..! ■ ■ ■ ZLATKO NOVAK Panorama naše steklarne se je že popolnoma spremenila in je drugačna, kot smo je bili navajeni... - loto Z. Novak Približuje se konec leta... Predlog delovnega koledarja za 1985 Kakor vsako leto tudi letos ta čas predstavljamo predlog za delovni koledar Steklarne »Boris Kidrič« v letu 1985. S predlaganim koledarjem in s koledarčkom za leto 1985 primerjajte, kaj ponujamo za naslednje leto. Ocenf-te in predlagajte svoje pripombe. Predlagani delovni koledar za leto 1985 bo obravnaval vsak delavski svet tozda in delovne skupnosti skupnih služb v oktobru. Ko bo potrjen in sprejet, ga bomo natisnili in vam ga izročili še pred novim letom. Sklad delovnega časa v letu 1985 naj bi bil 2.191 ur in 7 ur za solidarnost. Od vsega delovnega sklada odpade na: • 265 rednih delovnih dni. med njimi 14 sobot, 2.221 ur • solidarnost 7 ur S praznike (deset) 70 ur. Vsi prazniki so na delovne dneve... V soboto. 14. decembra, bomo nadomeščali Silvestrovo, to je zadnji dan leta 1985, 3. december. Drugih sprememb in premikov oziroma nadomeščanja ne načrtujemo. Julija in avgusta ne načrtujemo nobene delovne sobote. PREDLOG DELOVNEGA KOLE DARJA ZA LETO 1985 Meseci Število rednih Od tega delovnih sobot Datumi Državni Skupaj fond ur delovnih dni delovnih sobot prazniki Delovnih Plačanih Januar 22 1 5.1. 2 176 190 Februar 22 2 2. in 9. 2. - 176 176 Marec 23 2 2. in 9. 3. - 184 184 April 22+1* 13.* in 20.4. 1 184 184 Maj 22 1 4. 5. 2 176 190 Junij 22 2 1. in 8. 6. - 176 176 Julij 21 - - 2 168 182 Avgust 22 - - - 176 176 September 22 1 7.9. - 176 176 Oktober 24 1 5. 10. - 192 192 November 20 1 9.11. 3 160 181 December 23 2 7. in 14.12.** — 184 184 Skupaj 265+1* 14+1* 10 2.128 2.191 *... Solidarnostni delovni dan - delamo 8 ur. 1 ura za izpolnitev sklada delovnega časa **... 14.. 12.. v soboto, nadomeščamo Silvestrovo 31. 12. 1985 Pomembna prelomnica Nova plinska kadna peč Glede na to, da samo časopis »Steklar« na nek način omogoča kronološko spremljati pomembnejše v Steklarni, menimo, da je kar prav, če se še enkrat spomnimo, kako je nastajala nova kadna peč. Kratek kronološki zapis, opremljen s fotografijami na straneh »Steklarja«, predstavlja nastajanje te prepotrebne pridobitve, ki je nadomestila staro lončeno peč št. 5 in št. 6. Glavne pridobitve nove peci so: • manjša poraba energije na kilogram staljenega stekla • stalen nivo steklene mase • večje količine stekla in možnost za izdelovanje večjih izdelkov • možnost za neprekinjeno delo • začetek uporabe čistejših virov energije, z manj onesnaževanja okolja. Ker pomeni nova plinska kadna peč vendarle novo tehnologijo, bo treba š% nekaj časa, da bodo naši sodelavci -^ vzdrževalci, topilničarji, tisti, ki vodijo peč in njen proizvodni režim, pa tudi vsi drugi, katerih delo je odvisno od obratovanja peči, osvojili vse novosti in posebnosti nove proizvodnje. Prav gotovo pa smemo pripisati, da pomeni nova peč pomembno delovno zmago in novost, ki nam bo omogočila povečati našo konkurenčnost. Zapisati je treba še to, daje bila stara peč porušena ter nova „zgrajena in pripravljena za ogrevanje v krajšem času, kot je bilo prvotno predvideno - v samo 49 dneh. In še to, da je bil objekt hkrati še priklopljen na plinsko razvodje. Vse to po vnaprej predvidenih terminih. Zato bi lahko zapisali, da je potekalo vse kot po maslu. Seveda, zaradi zavzetosti vseh sodelujočih; naj bodo to zunanji ah domači; skrbni na-bavljači, ki so s težavo pravočasno zagotavljali določene reprodukcijske materiale; pa tudi delavci, ki so skrbeli ža strokovni nadzor in usklajevali posamezna dela med seboj! Morebitne pripombe, predloge za manjše izboljšave in kaj več o delovnih razmerah bodo še gotovo povedali steklarji potem, ko se bo nova proizvodnja utekla in ko se bo med delom pokazalo, kaj je vredno preurediti in prilagoditi našim posebnostim! ZLATKO NOVAK Ob prazniku krajevne skupnosti Rogaška Slatina »Hvala vsem,.!« Tudi za letošnji praznik krajevne skupnosti Rogaška Slatina, ki ga slavimo 16. septembra, smo imeli razne prireditve - od kulturnih in športnih do raznih delovnih akcij. S sklepno prireditvijo -slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter z akademijo v soboto, 15. septembra — pa smo sklenili praznovanje krajevne skupnosti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Lado Tkavc, dipl. inž., je kritično ocenil sodelovanje združenega dela v uresničevanju načrtov krajevne skupnosti, ocenil je sedanjo gospodarsko situacijo in sodelovanje krajanov v delu krajevne skupnosti. Opozoril je, da se združeno delo ne drži določil sklenjenega sporazuma, saj dolguje za financiranje komunalnih dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1983 in za letos več kot milijardo 700 milijonov starih dinaijev. Kajti prav zaradi tega nastajajo težave in motnje v delovanju organov samoupravljanja v krajevni skupnosti, saj zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče zagotavljati krajanom vsega tistega, kar so si zapisali v letni načrt. ■ Ker obiski predstavnikov krajevne skupnosti v organizacijah združenega dela še niso obrodili večjih uspehov, čeprav so v delovnih kolektivih obljubili, da poravnajo ■ svoje obveznosti, bo treba obiske ponoviti. Navsezadnje, je poudaril Lado Tkavc, saj živimo vsi in delamo v istem kraju in smo prav vsi skupaj ena krajevna skupnost. Priznanja in pohvale enajstim občanom in štirim organizacijam Ob krajevnem prazniku so bila podeljena tudi priznanja in pohvale za večletno uspešno delo v krajevni skupnosti in v njenih družbenopolitičnih organizacijah, v zdravstvu in socialnem skrbstvu, v delu društva invalidov, na področju varnosti in samozaščite, v kmetovanju, v kulturi itn. Prejeli so jih tile krajani in tele organizacije: Mitja Cimperšek, dipl. inž., Franc Čemoša, Mirko Ivanuš, Mirko Kamenšek, Franc Lovrenčak, dr. Vlatko Pavlovič, Dora Petovar, Albert Pišek, Marijan Prisiček, Tončka Sajko in mag. Franc Šrimpf ter mešani pevski zbor »Savina Sekirnik«, oddelek milice Rogaška Slatina, pio-nirji-gasilci steklarne »Boris Kidrič« in krajevna skupnost Stojno selo. Vsem iskreno čestitamo! Na slavnostni akademiji so nastopili Rogaški instrumentalni kvintet, godba na pihala steklarne »Boris Kidrič« in recitatorska skupina Steklarske šole Rogaška Slatina. V slavnostnem govoru pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Rogaška Slatina Rudi Krebs spregovoril o delu in življenju v kraju. Iz Krebsovega govora povzemamo najpomembnejše misli: Priprave na več krajevnih skupnosti... »V tako veliki in še vedno zelo heterogeni krajevni skupnosti, kot je naša z blizu osem tisoč prebivalci ter več kot štirimi tisoči zaposlenih in z 2.500 gospodinjstvi, ki zavzema velik prostor, saj je na njem samo kategoriziranih in nekategoriziranih cest več kot sto kilometrov, se je pokazala potreba, da krajevno skupnost razdelimo na več delov. Za začetek priprav na ustanovitev več krajevnih skupnosti smo ustanovili po tri rajene vseh družbenopolitičnih organizacij, zveze komunistov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine. Vse te organizacije imajo sedaj v okvirih rajonskega delovanja večjo možnost, da pritegnejo v svoje vrste' več krajanov, bolj življenjsko obravnavajo vprašanja krajanov, njihove potrebe in da sprejemajo ter uresničujejo bolj stvarne programe. Koordinacijo dela vseh teh rajonskih družbenopolitičnih organizacij zagotavljajo predsedstva na ravni krajevne skupnosti. Ta so zelo delavna in lahko rečemo, da je, ta novost prinesla veliko novega. Seveda pa je sedaj naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, pripraviti osnovo za razdelitev sedanje krajevne skupnosti v več takih skupnosti po teritorialnem načelu, ki naj vsebuje zdravo družbenopolitično in gmotno osnovo.« Potem je Rudi Krebs dodal, da bo vse to lažje sedaj, ko kraj dobiva ključne skupne objekte, kot so šola, kulturni dom, avtobusna postaja in krajevna obvoznica. Potem pa je naštel večje komunalne dosežke kraja in okolice... Rekonstruirana in asfaltirana je cesta Jug-Plat- Kristan vrh v dolžini poldrugega kilometra za kakšnih 800 milijonov starih dinarjev, ki so jih zbrali samoupravna cestno-komunalna inte- resna skupnost, krajevna skupnost in krajani, ter rekonstrirana in asfaltirana cesta Brestovec-Kamence v dolžini 810 metrov za kakšnih 420 milijonov starih dinarjev, kar so zagotovili krajevna sčKtpnost in krajani. Pri tem je zlasti pohvalil krajane za vloženo delo. Konec meseca se bodo začela prenovitvena dela in asfaltiranje ceste Poko-pališče-Pemek, dolge 300 metrov, kar bo stalo kakšnih 150 milijonov starih dinarjev. Prenovili bomo tudi Žibemi-kovo ulico od novih blokov s povezavo na Gubčevo ter cesto Ob progi, prenovili most ter povezavo na Prvomajsko ulico. V financiranju prve bodo sodelovali krajevna skupnost in krajani, v financiranju druge pa SCKIS in krajani. V okviru teh del bomo dobili tudi podhod za pešce pod železniško progo za stanovalce novih blokov Žibemik. Vse to bo pomenilo urejeno in varno prometno povezanost individualnih in družbenih stanovanjskih objektov s krajem in vsi pričakujemo, da se bodo tamkajšnji stanovalci odzvali pozivu krajevne skupnosti ter njenih družbenopolitičnih organizacij, naj pri delih sodelujejo. Nadaljujejo se dela za zgraditev pločnika in postavitev javne razsvetljave od mošta v Ratanski vasi do železniške proge Tekačevo. * ' Z združenimi deli šolstva, združenega dela Rogaške Slatine in krajevne skupnosti smo dobili lepo novo in zelo uporabno športno dvorano, ki bo služila vsemu kraju. Montažna dela sicer še niso končana, bo pa objekt predan svojemu namenu te dni. v sklepni fazi so dogovori o namestitvi TV oddajnikov oziroma pretvornikov za prvi program TV Zagreb in za program TV Koper na novem televizij- skem stolpu na Boču, žal pa za postavitev pretvornikov, ki bi omogočili gledati programe avstrijske televizije, nismo dobili zveznega soglasja. V iniciativi in financiranju sodelujejo tudi sosednje občine, zato bo denar združen med občinami. Pričakujemo, da bo delo opravljeno do konca julija 1985. Nadaljevala so se zemeljska dela • druge faze na cestnem odseku mestne obvoznice od Negonja do Ferštjana, ki pa jih je moralo Cestno podjetje Celje ustaviti, ker investitorica - republiška skupnost za ceste nima denarja. Žal so graditelji pustili gradbišče neurejeno, zato je krajevna skupnost opravila najnujnejša dela na dovozih do hiš in njiv. S sodelovanjem krajanov Rjavice, Železniškega transportnega podjetja in krajevne skupnosti smo dobili železniško postajališče v Rjavici. Tako imamo v krajevni skupnosti dve železniški postajališči in glavno železniško postajo. Z združevanjem sredstev krajanov bo omogočeno, da dobimo v naši krajevni skupnosti 350 novih telefonskih priključkov. Vsa potrebna gradbena in montažna dela se bodo pričela te dni, dokončana pa naj bi bila v naslednjih dveh letih. Vse skupaj bo stalo kakšne tri milijarde starih dinarjev! V Rjavici bomo tudi dokončali gradnjo avtobusne postaje. V Rogaški končno sodoben poslovni center Ker so krajani, družbenopolitične organizacije in Zdravilišče opozorili, da prvotno predvidena lokacija za gradivi o trgovsko-poslovnega centra ne ustreza med Slovenskim domom in kulturnim domom, je krajevna skupnost predlagala izvršnemu svetu občine manjši premik. Predlog je bil sicer sprejet, vendar ni obveljal, saj je prišlo sporočilo republiških organov, da tak odmik ni skladen z odloki republike iz leta 1973. Samoupravni organi v krajevni skupnosti so hitro ukrepali in predlagali novo lokacijo, to je praznina med stanovanjsko hišo Evropa, kjer je pritlična trgovina Boč, do Donatskega doma, vključno z vilo Janina. Na tem prostoru je mogoče zgraditi celovito trgovsko ponudbo, banko, pošto in krajevni urad. Bodoči investitorji so že izrekli soglasje, zato je že naročen razširjeni zazidalni načrt skupaj z načrtom za avtobusno postajo, ki je po novem predvidena na sedanjem parkirišču pred Donatskim domom in na njegovem prostoru. Tako bi bila od Strossmayerjevega doma do Bohorja urejena in pozidana celota, ki bi dajala našemu kraju videz pravega trgovskega in poslovnega centra z vso ponudbo, česar Rogaška sedaj nima. Restrikcijski ali omejevalni ukrepi so nas prizadeli »Restriktivni ukrepi in težave v gospodarstvu so nam že lani naložili, da smo reprogramirali letni program del,« je nadaljeval predsednik sveta krajevne skupnosti Krebs. »Zavedajoč se tega, da bodo morali biti naši programi skromnejši, še posebej skupne porabe, smo za letos naredili program, ki je poleg vsega naštetega vključeval tudi nadaljevanje gradnje kulturnega doma, kar smo lansko leto preložili zaradi gradnje športne dvorane v letošnje leto. Predvidena gradnja spremljajočih objektov kulturnega doma, ki naj bi se začela v letošnjem juliju, pa je izostala, ker ni bilo načrtovanega denarja. Združeno delo Rogaške je sicer sprejelo program krajevne skupnosti za leto 1984, v katerem je zapisano, da bomo gradnjo kulturnega doma nadaljevali. V ta namen je tudi podpisalo poseben samoupravni sporazum o izločanju in namenjanju za to enega odstotka k ostanka dohodka po zaključnem računu, žal pa ustvarjenega denarja ni nakazalo. Ob polletnem obračunu smo ugotovili, da združeno delo Rogaške iz tega naslova dolguje krajevni skupnosti za leti 1983 in 1984 milijardo in 700 milijonov starih dinarjev. Naslednji vir za financiranje komunalne dejavnosti krajevne skupnosti je bil predviden in usklajen s samoupravno cestno-komunalno interesno skupnostjp na račun nove naložbe rogaške Steklarne, ki po občinskem odloku izloča 12 odstotkov gradbene vrednosti novih objektov v svojo komunalno ureditev in v komunalno ure- ditev kraja. Žal tudi ta dogovor ni uresničen. Ker usklajevanje med združenim delom in krajevno skupnostjo ni dalo rezultatov in zato sredstva iz združenega dela bolj curljajo, sgj je do sedaj zbranih oziroma združenih le 60 milijonov starih dinarjev, letos gradbenih del na kulturnem domu ne bo mogoče nadaljevati! Program krajevne skupnosti skoraj v celoti uresničili... Ko smo pregledovali uresničevanje začrtanih nalog, smo ugotovili, da smo iz srednjeročnega razvojnega programa izpolnili do letos vse, kar smo si vanj zapisali. Še celo nekaj več. Tako nam bo iz letošnjega programa ostal neizpolnjen le tisti del, ki obravnava gradnjo kulturnega doma. Tu pa moramo izreči kritiko združenemu delu zaradi njegovega odnosa do krajevne skupnosti, saj se ne drži dogovora o njenem financiranju. Ni pošteno, da zadržuje denar, ki se ga je obvezalo namenjati kraju, saj tako ne moremo niti izpolnjevati svojih nalog do občanov in kraja, niti ne moremo poravnavati dospelih računov... Ra- zumemo sicer tozde, ki poslujejo z izgubo, da nimajo obveznosti za ta čas in jim sicer s sporazumom določenih sredstev ni treba izločati. Ne razumemo pa vseh drugih, ki so ustvarila . ostanek . dohodka, da kljub vsem prošnjam in svojim obljubam ne izpolnjujejo dane obljube! Seveda pa moram dodati, da so to prav gotovo le trenutne motnje, saj združeno delo sicer dobro sodeluje v krajevni skupnosti na številne načine. Prepričan sem. da bodo sedanje velike naložbe v Zdravilišču in Steklarni dale dobre gospodarske rezultate, ki bodo omogočili tudi večjo skupno porabo ter uresničitev novih potreb kraja. Zdravo dogovaijanje in sporazumevanje na enakopravni osnovi v okvirih krajevne skupnosti bo uspeh prav gotovo še povečalo. Že v lanskem letu smo morali zaradi gospodarskih razmer črtati iz seznama naših prvotnih želja. Zlasti- na področju skupne porabe. Tako je tudi letos, pa zato program za leto 1984 tudi ni tako obsežen, kot si ga želimo. Z rebalansom ali s spremembo letošnjega programa krajevne skupnosti in v pripravah načrtov za leto 1985. v katerih Občinski praznik ob 40. obletnici osvoboditve Kozjega bomo postavili za nalogo le dve naložbi - kulturni dom in avtobusno postajo - smo se potrdili v stabilizacijskem ravnanju in upočasnili razvojne korake.« Hvala vsem krajanom... V sklepnih mislih je predsednik sveta krajevne skupnosti Rogaška Slatina Rudi Krebs poudaril še, da so pred krajani zahtevne naloge in obveznost, da vsakdo prispeva svoj delež za odpravljanje težav, v katerih smo sedaj, z dobrim delom in gospodarjenjem. Or-ganim upravljanja pa morajo pripraviti in sprejeti takšen načrt, ki bo skladen z razvojnim načrtom krajevne skupnosti za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Potem pa je še dodal: ■ »Vsem krajanom in delovnim ljudem želim izraziti zahvalo za sodelovanje na vseh področjih družbenega in gospo- ■ darskega življenja v naši kra- ■ jevni skupnosti. Želim vam, da ■ bi sedanje sodelovanje še poglobili, še bolj strnili svoje vrste in tako poenoteni dosegali nove delovne uspehe!« Zasluženo priznanje krajanom Praznovanje letošnjega praznika občine Šmarje pri Jelšah je bilo še posebej svečano, saj je minilo okroglih 40 let, ko so 9. septembra 1944 borci Bračičeve brigade, po veliki bitki, premagali trdno fašistično postojanko v Kozjem. Letošnje leto gostiteljstvo ni naključno pripadlo Kozjancem. Ob tem, daje prevzela šmarska občina datum osvoboditve Kozjega za svoj občinski praznik, je tudi krgj doživel velik napredek, ki je rezultat složnega in pridnega dela krajanov ter širšega prizadevanja socialistične skupnosti. Na slavnostni seji, ki so seje udeležili med drugim tudi preživeli borci Bračičeve brigade, »pobratimi« iz Ari-lja in Čazme, predstavniki sosednjih občin, Sergej Kraigher in Lidija Šept-jurc, smo poslušali poročilo predsednika izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah o preteklih rezultatih in nekaterih napovedih za bodočnost naše občine. Vidni so uspehi, ne manjka pa tudi slabosti... Vidni so veliki rezultati, ki se kažejo v poboljšanju družbenega in osebnega standarda ljudi. Veliko smo postorili, povečam pridelavi hrane, o dobrih fizi-vendar pa z doseženim nismo zado- čnih kazalcih v zdraviliškem turizmu, voljni. Če govorimo o odličnih izvoz- pa to ne opravičuje položaja, da je nih rezultatih občinskega gospodars- občina še vedno v močnem zaostaja-tva na čelu z našo Steklarno, o znatno nju za republiškim poprečjem. Znano je, da nismo uspeli razviti bolj donosnih proizvodnih programov in da se pretežno držimo delovno intenzivnih proizvodenj, ki akumulirajo bore malo dohodka za hitrejši razvoj. Zato prav iz tega razloga z optimizmom gledamo na investicijo Steklarne v Rogaški Slatini, kjer pa se glede na velika pričakovanja poudarja rahlo bojazen, da posvečamo premalo skrbi kadrom; zlasti kvalitetnim. Ta ugotovitev pa velja tudi za občino! V občini smo nekako postavili za prioritetni panogi poleg steklarstva še kmetijstvo in zdraviliški turizem. Za kmetijstvo je značilno, da je naredilo nekaj pozitivnih korakov v povečanju fizične proizvodnje, žal pa ob tem izkazuje slabe finančne rezultate. Tukaj velja opozoriti zlasti na neskladja v cenah in po potrebni boljši dohodkovni povezanosti v reproverigi, ne bi pa bilo odveč odpraviti tudi notranje slabosti; še posebej v poslovnih odločitvah, na primer o investicijah. Danes je že običajno, da poslušamo tudi ocene o izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ravno v teh ocenah lahko najdemo svoje mesto. V slehernem delovnem okolju so še rezerve, naj bo na področju organizacije dela, boljše vzpodbude za delo, racionalizacije pri materialu in surovinah itn. Kakovosten razvoj Kozjega Kozje je kot gostitelj praznovanja občinskega praznika poživelo velik napredek. Zaradi tega je še pred desetimi leti izrazito manj razvito območje dobilo nove kvalitete v razvoju. Če je Kozjanec še do predvčerajšnjim svojo delovno silo izključno vlagal v sosednjih centrih ali pa se je izseljeval in na kozjanskih bregih puščal le ostarele občane, je danes to drugače. Ob Metki in Dekorju smo letos svečano odprli tudi novo žago tozda Lesne opreme Mestinje in odprli tudi novo gostišče z več kot sto sedeži tozda Atomske toplice. Kraj in občani pa so pridobili še nekaj nadvse pomembnih objektov, kot so: avtobusno postajališče, pločniki do Dekorja in javno razsvetljavo, 4 km posodobljene ceste na Veternik in še nekaj manjših pridobitev na področju infrastrukture. Kozje danes zaposluje več kot 500 ljudi, ima dve zdravstveni ekipi, dve zobozdravstveni ordinaciji, pet trgovin, otroški vrtec... Ob vseh teh objektih pa še vedno ne bi mogli govoriti o višji stopnji razvitosti, če ne bi poznali družbenopolitičfte in družbene aktivnosti. V prvi vrsti je treba .poudariti, da je to področje obnovilo v zadnjem času neke dejavnosti, ki so marsikje zamrle zaradi finančnih težav. Imamo dobro razvite sekcije v okviru prosvetnega društva, ko£ so: zborovsko petje, folklora, dramska sekcija, kino sekcija, gostovanje priznanih skupin itn., v okviru športa aktivno delujejo nogometni klub, košarkarski klub in sekcija za smučanje, namizni tenis, streljanje. Poznana so tudi naša društva - gasilsko, turistično, lovska družina, ribištvo itn. Da bi vse to delovalo, moramo poudariti zavzeto delo mladine, zlasti iz tozda Dekor, delovanje krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. Uspehi so vsepovsod odvisni od ljudi in medsebojnega razumevanja ter sodelovanja. Kdzje ne pozna profesionalnih mentorjev in trenerjev v društvih; vsepovsod se dela z dobro voljo in ljubiteljsko pripadnostjo. Če je obeležje občinskega praznika tisto, ki naj pokaže pozitivne izkušnje, bi bili krivični, če ne bi poudarili izjemno vez združenega dela in krajevnih skupnosti. Tozd Metka Kozje je v občini.znana po učinkovitem gospodarjenju, v krajevni skupnosti in okoliških KS pa je čutiti njeno izjemno razumevanje, kjer znatno pospešuje dejavnosti tudi z materialno pomočjo. Vez med združenim delom in krajem se kaže tudi na področju izobraževanja, saj imata predvsem tozd Metka in Dekor pristno sodelovanje z vsemi osnovnimi šolami na Kozjanskem, aktivno pa se v to sodelovanje vključuje tudi KK Hmezad s svojo zadružno enoto. Kako smo slavili jubilej...? Slavnostno zborovanje, ki je bilo na trgu pred spomenikom padlih borcev NOV, je bilo izpolnjeno s programom PD Bohor iz Kozjega in Ilija Gregorič iz Bistrice ob Sotli ter rudarske godbe na pihala iz sosednjega Senovega. Osnovna šola Kozje se je preimenovala v OŠ »Bračičeve brigade« in ob tej priliki so prebrani sklepi o poimenovanju. Okoli 2.000 gostov in domačinov je nato na tovariškem srečanju proslavljalo praznik občine. Večina se je lahko prepričala o lepoti Kocjanskega ob lepem vremenu in novi gostinški ponudbi gostišča »Pri ribniku«, nove »Stare oštarije pri Janku«, k razpoloženju pa so prispevala tudi domača društva s šanki in ansambel »Optimisti«. Danes je ta gostoljubnost v Kozjem še posebej poudarjena, suj načrtujemo aktivnejše vključevanje na področju turizma v okviru spominskega parka Trebče. To pa za Kozje niso neki računi brez krčmarja; kraj je bil označen že v leksikonu Dravske banovine iz leta 1932 kot pomemben in znan turistični kraj. Naj na koncu še omenim, da je bil tozd Dekor letos nagrajen z visokim občinskim priznanjem »9. september«. V obrazložitvi za to priznanje je zapisano: Steklarna »BK« tozd Dekor Kozje je v svojem desetletnem delovanju naredila izjemen napredek v zahtevni proizvodnji, ■ na področju graditve sa- ■ moupravljanja, v organizaciji dela in v nagrajevanju po rezultatih dela. Posebej pa velja - za ta tozd poudariti pristno so- delovanje s krajem in povezo- ■ vanje z okoliškimi osnovnimi ft. šolami.« Vsekakor se da v tej misli iskati tudi odgovore za obojestranski razvoj, saj je porok uspeha v sodelovanju, v razumevanju, v sožitju, ko je razvoj tozda tudi razvoj krajevne skupnosti. In s tega vidika sprejemamo priznanje, JOŽE BOŽIČEK Pristopna izjava k blagajni vzajemne pomoči Podpisani(a): .................................................... iz tozda (DSSS): ................................................. izjavljam, da želim postati član blagajne vzajemne pomoči in zato pristajam, da se mi mesečno odteguje po 200 dinarjev za prispevek v njeti sklad! V............, . . . .198 Z I (Lastnoročni podpis) I________________________________________I Poročilo komisije vzajemne pomoči Pridružite še Sklad vzajemne pomoči deluje v naši steklarni od julija 1983. Ne moremo se pohvaliti, da je vanj vstopilo veliko naših sodelavcev. Pridružilo se nam jih je celo manj, kot smo pričakovali. Sedaj nas je 413, ki smo od ustanovitve zbrali in na ta način namensko združili 1,016.650 dinarjev, medtem ko je izposojenih 949.000 dinarjev. Razlika je v blagajni! Med svojim delovanjem je jmela ko- težave, -predvsem v nerazumevanju misija vzajemne pomoči najrazličnejše nekaterih članov. V začetku je bil V vednost! sklad pod izrednim pritiskom, saj je dobivala njegova komisija tudi trikrat več prošenj, kot je bila rtiožnost v zbranem denarju. Njeno delo je bilo spričo tega zelo težko. Prosilci niso upoštevali določb veljavnega pravilnika in so zahtevali posojilo tudi za popolnoma drugačne namene. Marsikdo, ki takrat posojila ni dobil, oziroma ga ni dobil takoj v tistem mesecu, je v protest izstopil iz članstva sklada vzajemne pomoči. K sreči pa se je zadeva počasi pomirila, tako da komisija sedaj zmore sproti reševati vse vloge. Od ustanovitve sklada pa je postala mesečna članarina 100 dinarjev premajhna, saj tako naberemo vsak mesec komaj 41.300 dinarjev. Zato je konferenca sklenila, naj se mesečno članarino poveča z oktobrom na 200 dinarjev. Ker še vedno precej sodelavcev ne pozna pravilnika sklada vzajemne pomoči. ga ponovno objavljamo skupaj s pristopno izjavo. Tistim, ki bi se le hoteli pridružiti že včlanjenim, svetujemo. naj jo izpolnijo ter jo oddajo v tajništvu organov samoupravljanja! FRANC VEHOVAR Pravilnik V o skladu vzajemne pomoči Na podlagi 477. in 478. člena zakona o združenem delu ter 96. in 97. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo steklarna »Boris Kidrič« so delegati delavskega sveta organizacije združenega dela sprejeli naslednji Pravilnik o skladu vzajemne pomoči Uvodne določbe 1. člen S tem pravilnikom delavci urejamo namen sklada vzgjemne pomoči (v nadaljevanju: sklad), način oblikovanja in višino sredstev, način in oblike nudenja denarne pomoči in druga vprašanja, ki so povezana s poslovanjem sklada. 2. člen V delovni organizaciji se oblikuje sklad, iz katere ga prejemamo denarno pomoč - posojilo (v nadaljevanju: posojilo) delavci, ki smo se s pisno izjavo odločili, da namenjamo del sredstev iz primerih, v višini in ob pogojih ter po svojih osebnih dohodkov za obliko- postopku, ki so določeni s tem pravil-vanje sklada. Posojila prejemamo v nikom. ... nakar so imeli »glavno besedo« zidarji. Začeli so'2. avgusta. - foto Z. Novak Način oblikovanja sklada 3. člen Sklad se oblikuje iz sredstev, ki jih delavci namenjamo ob vsakokratnem izplačilu akontacije osebnega dohodka in sicer v znesku 200 dinarjev. V sklad vložena sredstva se ne obrestujejo. Delavec lahko preneha plačevati v sklad in zahteva izplačilo vplačanih sredstev, če preneha plačevati v sklad in zahteva izplačilo vplačanih sredstev, ko poda za to pisno izjavo. 4. člen Delavci imamo pravico do posojila po določbah tega pravilnika. Sredstva sklada se vodi na posebnem tekočem računu, na katerem mora biti vedno najmanj 10 odstotkov vseh vloženih sredstev. Izjemno je lahko na tekočem računu tudi manj kot 10 odstotkov vseh vloženih sredstev sklada, če še daje posojila za primere iz 3., 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika. Upravljanje s skladom in dajanje posojila 5. člen S skladom upravlja komisija sklada in daje posojila v skladu z določbami tega pravilnika. Komisija šteje sedem članov, sestavljajo pa jo po en predstavnik tozda in delovne skupnosti skupnih služb, ki jih izvolijo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ter blagajnik. Konec poslovnega leta mora komisija sklada konferenci osnovnih organizacij sindikata v pisni obliki poročati o poslovanju sklada. Administrativno in drugo poslovanje s sredstvi sklada vodi blagajnik. 6. člen , Delavci lahko prejmemo posojilo iz sklada v primerih: 1. težke bolezni člana sklada in njegovega družinskega člana; 2. zdravljenja člana sklada v zdraviliščih ali zavodih za rehabilitacijo ali tako zdravljenje njegovega družinskega člana; 3. smrti ožjega družinskega člana; 4. elementarnih nesreč (potres, povodenj, požar); 5. izrednih dogodkov v družini člana sklada (poroka ožjega družinskega člana, rojstvo dvojčkov, trojčkov itn); 6. selitve, nepredvidene podražitve pri opremljanju novega stanovanja ali hiše; 7. plačila šolnine člana sklada ah njegovega ožjega družinskega člana; 8. nenadnih in nepredvidljivih denarnih izdatkov; 9. v drugih upravičenih primerih. Komisija sklada mora vsak zahtevek za posojilo oceniti, ali se delavec res ne more drugače izogniti težavam (finančnim), ne da bi dobil posojilo v primerih iz prejšnjega odstavka. 7. člen x Delavec, ki želi sprejeti posojilo iz sklada, mora pisno prošnjo, skupaj z dokazili predložiti komisiji sklada. O prejetih zahtevkih komisija razpravlja in sklepa enkrat mesečno, v nujnih primerih pa lahko sklepa tudi takoj po prejetju prošnje. O tem odloča predsednik komisije. Po oceni o upravičenosti zahtevka za posojilo komisija s sklepom določi višino posojila, rok vračila in morebitne druge pogoje posojila. Prošnje oziroma zahtevke za posojilo sprejema tajništvo organov samoupravljanja. 8. člen Komisija lahko odobri posameznemu delavcu največ do 15.000 dinarjev posojila/rok vračanja pa je največ 12 mesečnih obrokov. Posojilo je treba pričeti vračati v enem mesecu po prejemu posojila. Najmanjši mesečni vra-čevalni obrok je 1.000 dinarjev. Mesečne vračevalne obroke se obračunava in odteguje ob izplačevanju akontacij osebnega dohodka delavca-prejemni-ka posojila. Komisija lahko izjemno odobri višji znesek posojila v primerih iz 3., 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika, vendar največ dvakratnega iz 1. stavka tega člena pravilnika. 9. člen Če delavec, ki je prejel posojilo, postane kreditno nesposoben in bi mu odplačevanje posojila bistveno poslabšalo njegove življenjske razmere brez njegove krivde, lahko komisija odloži plačevanje mesečnih vračeval-nih obrokov za določen Čas, v izjemnih primerih pa lahko predlaga tudi odpis posojila, o čemer dokončno odloča konferenca osnovnih organizacij sindikata. V tem' primeru se odpisana sredstva nadomesti iz sredstev sindikata kot njegova socialna pomoč. 10. člen Če delavec, ki je prejel posojilo sklada, postane kreditno nesposoben po) svoji krivdi, mu komisija lahko odloži plačevanje mesečnih vračevalnih obrokov, vendar mora delavec plačati 10-odstotne obresti za neodplačani del posojila. 11. člen Če je v skladu dovolj sredstev m če ni zahtevkov po 6. členu tega pravilnika, lahko komisija da posojilo delavcu, ne da bi ta moral navesti razloge za posojilo, vendar največ 15.000 dinarjev. Posojilo je treba vrniti v dvanajstih mesečnih obrokih. Končni določbi 12. člen Delavec, ki želi, da se mu izplača v sklad vložen njegov delež, prejme vložen denar ob izplačilu naslednje akontacije osebnega dohodka. 13. člen Ta prävilnik prične veljati z dnem, ko ga sprejme delavski svet organizacije združenega dela steklarna »Boris Kidrič«. Predsednik delavskega sveta Članarina v Zvezi komunistov Slovenije Uveljavljeno solidarnostno načelo Zadnje čase v nekaterih osnovnih organizacijah ZKS slišimo iz ust kakšnega komunista nezadovoljstvo zaradi članarine oziroma njene višine. Zato v tem prispevku poskušam pojasniti financiranje v zvezi komunistov, čeprav je bilo financiranje ZKS objavljeno v prilogi tednika »Komunist« 9. marca letos! V letu 1983 je bilo znižanje članarine v zvezi komunistov v primerjavi s prejšnjimi znižanji večje. Tako je bilo znižanje članarine v letu 1982 pri šestin-dvajsetodstotnem povečanju osebnih dohodkov v SR Sloveniji vplivalo na to, da se je članarina povečala le za 14,3%, medtem ko se je v letu 1983 članarina povečala samo še za 8 odstotkov po ponovnem povečanju osebnih dohodkov za 26 odstotkov. »Razen za člane ZK Slovenije z naj-višjimi osebnimi dohodki je danes članarina v ZK Slovenije tako nizka, da več kot polovica članov ZK Slovenije s članarino ne pokriva več v celoti niti stroškov glasila »Komunist«, ki ga redno prejemajo.« Tako je napisano v uvodni obrazložitvi financiranja ZK Slovenije v letu v že omenjeni »Komunistovi« prilogi. Večina članov zveze komunistov bi morala vedeti, kako se je tovariš Tito pri prevzema- ■ nju vodstva KPJ zavzemal za ■ načelo o samofinanciranju organizacije. S tem je postajala KPJ vse bolj odvisna le od svojega članstva. Na tak način je izgubila Kominterna enega izmed pomembnih vzvodov za vmešavanje v notranje zadeve KPJ. Tudi dandanes vztraja zveza komunistov pri načelu o samofinanciranju svoje dejavnosti. Večina zbranih sredstev je tudi sedaj namenjena za osebne dohodke tistih, ki so zaposleni v organizaciji, preostanek pa gre za delovanje organizacij in vodstev, za izobraževanje članstva, za tisk - kot je »Komunist«, ki ga v Sloveniji prejema vsak član. Razen članarine dobiva organizacija sredstva za svoje delovanje tudi iz družbenopolitičnih skupnosti. Vendar je ta del zelo majhen in predstavlja le nekaj odstotkov vseh sredstev zveze komunistov. Pomembna funkcija materialne sa- mostojnosti zveze komunistov je v tem, da je vsa struktura organizacije odvisna le od članstva. To omogoča zvezi komunistov kritičen odnos do vseh samoupravnih in državnih organov in tudi do sklepov, ki jih ti organi sprejemajo. Članarina v zvezi komunistov je res morebiti visoka. Pogosto jo imenujemo »davek« na svojo družbenopolitično aktivnost. Vendar so navedeni politični razlogi tako tehtni, da zveza komunistov ohranja načelo o svojem sofinanciranju. In še nekaj je pomembno! Uveljavili smo tudi načelo o solidarnosti, po katerem plačujejo člani z visokimi dohodki višjo članarino, kot jo plačujejo tisti, ki imajo nižje osebne dohodke. Verjetno večina komunistov ve, da plačujejo študentje, učenci, vojaki in podobni zelo nizko članarino. Res pa je, da lahko postane članarina politični problem tedaj, ko člani niso zadovoljni z delom organizacije, v kateri plačujejo članarino, ali pa, če niso dovolj obveščeni o porabi tako zbranih sredstev. Da ne bi bili dovolj obveščeni o porabi sredstev v zvezi komunistov, ne moremo trditi, ker smo obveščeni o finančnem načrtu CK ZKS in pjegovih organov z glasilom »Komunist«. Večji je problem, če člani niso zadovoljni z delom zveze komunistov. Zato je sedaj, ko se lotevamo razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, priložnost, da kritično in samokritično ocenimo svoje delo, delo organov in vodstev zveze komunistov! Pričakujemo, da bodo razprave spodbudile doslednejše in odgovornejše uresničevanje stališč in sklepov zveze komunistov ter prispevale k celovitejšemu razpozonavanju idejnopolitične, organizacijske, akcijske in kadrovske usposobljenosti zveze komunistov! MIROSLAV BRADIČ Analiza dosedanjega dela osnovnih organizacij ZSMS Steklarne Množičnosti še nismo zagotovili! Sredi maja letos smo na programski in volilni konferenci organizacije Zveze socialisitčne mladine v steklarni izvolili novo vodstvo. Od tega so pretekli štirje meseci, zato smo analizirali svoje dosedanje delo. Ugotovili smo, da smo uspešno izpeljali več akcij, vendar spet zaradi zavzetosti peščice tistih članov, ki vselej sodelujejo. To pa pomeni, da še vedno nismo uspeli zagotoviti v organizaciji množičnosti. In kaj vse smo naredili v minulih štirih mesecih? Prve majske dni smo organizirali seminar za delegate v organih osnovnih organizacij ZSMS in za njihova vodstva, kije bil v Steklarski šoli. Teme predavanj so bile: Gospodarske razmere doma in po svetu, Podružbl-janje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, Mladinsko prostovoljno delo, Mladi v delegatskem sistemu, Splošni in posebni problemi mlade generacije. Iz naše delovne organizacije so se udeležili seminarja trije mladinci. V mesecu mladosti je organizirala občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah vrsto aktivnosti. Naša ekipa je sodelovala le na športnem področju. Trinajstega maja smo v Rogaški Stotini sprejeli štafeto mladosti. V njenem spremstvu so bili tudi trije mladinci iz Steklarne. Pri organizaciji sprejama smo se mladi dobro izkazali, kar je mogoče oceniti po velikem številu udeležencev štafete. . Sodelovali smo v mladinski delovni brigadi »14. divizije« v Suhi kraji-1 ni. Udeležila se jo je Marta Rep. Naša steklarna je bito tudi pokroviteljica brigade, zato smo njene brigadirje pred odhodom ha akcijo povabili na ogled steklarne. Po končani brigadi pa smo jih spet povabili na krajši pogovor, jim pripravili skromno pogostitev in jim izročili spominska darila... Druga naša brigadirka nas je zastopala tudi v brigadi »Steklar YU« v Jasenovcu«. Bila je to Zdenka Cvrtila... Obe brigadi smo predstavniki mladine tudi obiskali na gradbiščih. Mladinsko delovno brigado »14. divizije« so sestavljali mladinke in mladinci šmarske občine. Da bi udeleženci kar najbolj uspešno zastopali svojo občino na delu in v različnih brigadirskih interesnih dejavnostih, je občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jel- Dvakrat smo organizirali očiščevalno akcijo okolice Steklarne. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda - 22. julija - smo okrasili prostor za proslavo. V juliju smo večji del svoje dejavnosti namenili pripravam na srečelov in njegovi izvedbi. Brusilci so žrtvovali dve prosti soboti in izdelali precejšnje število dobitkov. Nekaj dobitkov smo dobili tudi v hrastniški-steklarni. Sodelovalo je veliko mladincev. Sredstva, ki smo jih zbrali s srečelovom, bomo uporabili za izlet in za 'kritje drugih organizacijskih stroškov. Po opravljeni analizi smo si zadali nove naloge. Ne bo jih težko izpolniti, če bomo v njihovem uresničevanju polnoštevilno sodelovali. šah organizirala temeljite priprave pred odhodom v brigado. V brigadi nas je bilo 36, od tega kar 25 deklet. Že po nekaj dnevih dela na trasi smo ugotovile, da smo dekleta prav tako uspešne, kot so uspešni fantje. Na delo smo odhajah zjutraj že ob pol šestih, vselej s pesmijo na ustih; prav tako razpoloženi smo se z dela vračali, čeprav smo bih utrujeni. In tudi popoldne nismo sedeli prekrižanih rok. Urejevali in izdajah smo brigadirski bilten, stenske časopise, pripravljali in organiziran brigadirski večer. Imeli smo tudi kup raznih krožkov - od cestno-prometnega, iz prve pomoči in računalniškega do radioamaterskega, kino-fotografskega ter pohtične šole, v katerih se je udejstvoval tisti, ki ga je to zanimalo. Brigadirski dnevi so nam hitro mi-nevah. Bih smo uspešni na gradbišču, dobre dosežke pa smo zabeležih tudi v interesnih dejavnostih. Uspešni smo bih tudi na športnem področju, saj smo pripravih več raznih tekmovanj med brigadami, z domačini ter vojaki iz novomeškega garnizona. Življenje v brigadi je bilo zares pestro, saj smo bih med drugim tudi na izletu na Vršič ter obenem obiskah brigadirje na MDB »Posočje 84«. M. Š. Bila sem brigadirka MDB »14. divizije« v Suhi krajini Pridite vsaj enkrat. Ne bo vam žal! Najbolj živahni smo bili zvečer, ob tabornem ognju, ko smo se šli razne igre, imeh kulturne brigadne večere ter disko. Tako smo sproti pozabljali na težko delo, na hladno vodo pod tušem. Še dolgo pa nam bodo ostali v spominu brigadirski večeri, tako imenovane leteče malice in še najbolj šte- vilni prijatelji iz številnih krajev širom po domovini, s katerimi smo se med brigadirskim delom seznanili. Zaradi vsega tega ni nič čudnega, če se je zadnji dan brigade marsikateremu brigadirju orosilo oko. To velja še zlasti za tiste, ki so se v tistem času zaljubili... Zapeli smo pesem o prija- teljstvu, ki za vedno ostaja. Obljubili smo si, da bomo še prišli, da se bomo še srečevali, in da si bomo pisali. Vsem tistim, ki v mladinski delovni brigadi še niste bili, pa priporočam: Pridite vsaj enkrat. Ne bo vam žal! Zdravo! MARTA REP Obiskala sva razstavo »Rast YU« na Reki Komisija za inovacije vabi Vsako leto je na Reki že tradicionalna razstava »Jugoslovanska izložba izuma, tehničkih unapredjenja I noviteta«. Komisija za inovacije Steklarne je sklenila, da obiščeva razstavo Bogdan Lepan in avtor tega sestavka - Stanko Habijanič. Razstavo sva si ogledala 7. in 8. junija letos. Že iz imena razstave se vidi, da je to prikaz najpomembnejših inovacijskih dosežkov v Jugoslaviji. Organizacije združenega dela so razstavile marsikaj zanimivega in koristnega. Vsakemu dosežku so bili priloženi opis inovacije oziroma njene namembnosti, podatki o inovacijskem prihodku ter avtorjevo ime. Zelo zgovoren je podatek, da presega inovacijski prihodek nekaterih dosežkov po nekaj milijard starih dinarjev. Iz tega se tudi vidi, kako močna je tehnično-tehnološka ustvarjalnost v takih organizacijah zudruženega dela. V pogovorih s predstavniki uspešnih organizacij združenega dela na področju inventivne dejavnosti smo poskušali dobiti odgovore na vprašanja, kako so uspeli toliko narediti. Povedali so, da so se pri njih dobro organizirali, zavzeli dolgoročna stališča o inventivni dejavnosti, pa še vodilni in proizvodni delavci se s pravilnim odnosom do tega vključujejo v razvijanje pogojev za to. Opravljeno delo je bilo naporno in zahtevno, kajti bilo je veliko zavisti - še zlasti zaradi nagrajevanja uspešnih predlagateljev izboljšav. Sedaj, ko so rezultati inventivne dejavnosti že vidni, pa so vsi zadovoljni in ponosni na to. Tudi v Steklarni bi se lahko ob vsem tem zamislili.! Tudi pri ■ nas je inventivna dejavnost si- ■ cer zaživela, toda še premalo. Vsi steklarji bi se morali zavedati, da so inovacije v našem gospodarstu, zlasti v sedanjem stabilizacijskem obdobju, zelo pomembne. Zato so o množični ■ inventivni dejavnosti razil pravljali tudi na problemski konferenci, ki jo je organiziral centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Moramo se, torej, organizirati, da bomo ustvarili tehnologijo, ki bo zagotavljala rentabilno proizvodnjo izdelkov za izvoz. Vse to, seveda, predstavlja neko veliko, in to zelo veliko, potrebo po znanju. Če upoštevamo dejstvo, da nastaja 99 ali celo več odstotkov vsega svetovnega znanja zunaj jugoslovanskih meja, potem je razumljivo, moramo do tega znanja priti z njegovim uvozom. To pa je tudi preprosto črpanje vseh razpoložljivih informacijskih virov o vsej svetovni zakladnici znanja z nakupovanjem ustrezne strokovne literature, s primernim izobraževanjem ter šolanjem raziskovalcev in na druge načine. Predlagam, naj se v bodoče udeležuje podobnih razstav, kot je bila opisana, seminarjev in raznih sejmov več delavcev iz našega ko- lektiva. Le tako bomo spoznavali po* men in vrednote inventivne dejavnosti širom po svetu. In to je tudi* začetna oblika vzgajanja in izobraževanja domačih inovatorjev. Za sklep tega zapisa pa vabimo vse zaposlene v našem kolektivu, da se množično vključite v inventivno dejavnost; seveda, vsak po svojih možnostih. Le tako bomo prispevali k boljšemu izrabljanju pogojev za delo; prihranili bomo na materialu, surovinah in energiji; boljše bomo tudi izrabljali delovni čas. Zato svoje koristne predloge, tehnične izboljšave ter izume predlagajte komisiji za inovacije Steklarne »Boris Kidrič«, ki bo ugotavljala vrednost posameznega predloga ter ga primerno ocenila! STANKO HABJANIČ Okvare živcev pri steklobrusilcih Prizadetih je 6,5% delavcev 13 Od leta 1977 spremljamo in ugotavljamo na območju komolcev in ročnih sklepov steklobrusilcev okvare živcev. Potrdili smo jih klinično in laboratorijsko. Od leta 1983 spremljam take okvare v Steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli in vzbudil zanje zanimanje direktorja Instututa za medicino dela v Ljubljani, nevrologa v Vojniku in kolego v zdravstveni postaji Štore. Vsi so mi dajali veliko moralno podporo, isto pa velja tudi za vodjo službe za varstvo pri delu rogaške steklarne. Pa tudi delavci so pokazali veliko razumevanja ter zavzeto sodelovali pri pregledih. S tem sestavkom se vsem za sodelovanje zahvaljujem! korrtolcu, sem klinično pregledal v dispanzerju za medicino dela v Rogaški Slatini. Laboratorijske teste, antropološke meritve, funkcionalne preiskave srca, pljuč, vida, sluha, in mišično-kož-nega sistema ter meritve kožne temperature smo opravili tudi tam. Od leta 1977 do leta 1983 je imelo omenjene okvare 21 steklobrusilcev, kar pomeni od skupaj zaposlenih brusilcev v letu 1981 kar 6,5 %. To je zelo velik delež, če vemo, da je kar 14 delavcev moralo spremeniti delovno okolje, saj so za vselej morali dati slovo svojemu življenjskemu poklicu. Ce pri tem upoštevamo, da smo teh 21 brusilcev šolali tri leta, pomeni to tudi veliko gospodarsko izgubo za vso družbo. Seveda pa sp pomembne tudi psihične spremembe vsake, prizadete osebnosti, kajti menjati poklic ni lahko. Se zlasti ne, ker so bile to zvečine ženske, za katere je še težje dobiti druga ustrezna dela v delovni organizaciji. In če dodamo še podatek, da je bila povprečna starost obolejih 23,4 let, kar pomeni, da so to še mladi ljudje, od katerih družba še mnogo pričakuje, potem je na dlani spoznanje, kako celovit in pomemben problem so okvare na živcih steklobrusilcev! Vsakega prizadetega delavca, ki so ga prizadele okvare živca na roki ali S pomočjo kadrovske službe sem izbral tudi kontrolno skupino, ki je po starosti in delovni dobi ustrezala opazovani skupini. Vsi povabljeni so navdušeno sodelovali v pregledih. Nevrološki del preiskav sem opravil na nevropsihiatričnem oddelku v Vojniku s pomočjo dr. Lamovca. Vsi rezultati so obdelani in jih imam shranjene! Tudi v prihodnje bi morali nadaljevati takšno sodelovanje med delovno organizacijo (vodilni delavci, služba za varstvo pri delu, tehnologi, inženirji strojništva, ekologi) in medicino dela ter meriti vibracije na delovnih mestih steklobrusilcev ter ocenjevati škodljivost njihovih delovnih položajev, dr. TIHOMIR RATKAJEC Počitniška praksa v Steklarski šoli Rad bi se naučil še kaj zanimivega Imel sem željo, da bi opravljal počitniško prakso v Steklarski šoli. Naposled sem očeta le pregovoril, da mi je to dovolil... No, ko je peč »zagorela«, seje tudi Franc Lovrenčak, eden med najbolj obremenjenimi in zaposlenimi med deli, privoščil požirek. - foto Z. Novak Tisti dan, ko se mi je praksa začela, me je zbudil zjutraj oče. Odšla sva v tovarno. Tam so me zelo lepo sprejeli. Pokazali so mi, kako se stiska model in mora odnašati kozarce. Potem sem prijel za delo. Sprva sem bil malo neroden, toda roke so šemi kmalu navadile na te gibe. Delo, ki so mi ga odredili, sem potem opravljal vsak dan. Opazoval sem tudi, kako se napiha kroglico, kako se nabere stekleno maso in jo oblikuje. Spoznal sem skrivnosti stekla. Dnevi prakse so hitro minevali. Prišel je zadnji delovni teden In tudi minil, kot bi mignil. Zadnji delovni dan mi je bilo kar hudo, ker sem se moral posloviti od delavcev, ki so bili tako dobri z menoj. Videl sem, kako težak je kruh, ki si ga služi moj oče. Če se nečesa naučiš, zlepa ne pozabiš. Tako sem se jaz naučil zanimivega, a težkega dela. Želim si tudi drugo leto v Steklarsko šolo, kjer bi se lahko naučil še marsikaj zanimivega...! ZORAN LUKIČ t Kadrovske zanimivosti V juliju 1.682 delavcev, v avgustu že 1.692! V juliju je bilo v Steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih skupaj 1.682 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 439, v tozdu Dodelava 167, v tozdu Kristal 414, v tozdu Dekor 177, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše staklo 12, v delovni skupnosti skupnih služb 186, v tozdu Dalmaci-jakristal 108 in v tozdu Tehnokristal 81. V avgustu nas je bilo že za deset več - 1.692, od tega v tozdu Osnovna izdelava 437, v tozdu Dodelava 172, v tozdu Kristal 416, v tozdu Dekor 178, v tozdu Servisne dejavnosti 78, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše staklo 12, v delovni skupnosti skupnih služb 108, v tozdu Dalmacijakristal 108 in v tozdu Tehnokristal 80. V juliju je prišlo med nas 16 in v avgustu 18 novih sodelavcev ali skupaj v obeh mesecih 34. V juliju jih je zapustilo naš kolektiv 8, v avgustu 7 ali skupaj 15. Prišli v juliju V juliju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za krogličaija Ivan Matejna, za odnašalca Marko Celcer, za pripravnika Jožef Stojnšek in Stanko Verk ter za vzdrževalca avtomata I. Samo Šepec; v tozd Kristal za pripravnice Katica Baniček, Nadica Gretič, Anica Perkovič, Paulina Špiljak, Verica Špiljak in Bariča Zagorščak, za transportnega delavca v kemični poli-timici Milan Radulovič; v tozd Dekor za brusilca II. delovnega področja Franc Jug, v tozd Servisne dejavnosti za mazuterja Adolf Dolšak in v delovno skupnost skupnih služb za čuvaja Dragobran Rakič ter za pripravnico Jadranka Štruklec. Prišli v avgustu V avgustu so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za pomočnika Josip Podhraški in za pripravnika Ivan Štehec; v tozd Dodelava za brusilce III v grobi brusilnici Borut Gajšek, Jožef Gajšek, Rudi Poš, Vlado Svečak, za brusilca I v grobi brusilnici Slavko Špiljak in za izdelovalca kartonske embalaže Bojan Vošinek; v tozd Kristal za pripravnici Darinka Drofenik, in Marija Vražič; v tozd Dekor za pripravnici Cvetka Ranogajec in Elizabeta Zakošek ter za brusilca I. delovnega področja Drago Dvoršak; v tozd Servisne dejavnosti za pripravnika Stanislav Križanec in Janko Šipec; v delovno skupnost skupnih služb za pripravnico Meta Drofenik ter za skladiščna delavca Robert Komerički in Branko Plavčak. Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se kar najbolj prijetno počutili med nami! Odšli v juliju V juliju so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava krogličar Anton Šeligo po odpovedi, odnašalca Josip Be-loševič, ki je odšel v JLA, in Franc Junež po odpovedi ter Danijel Nežmah po zakonu; iz tozda Dodelava izdelovalec kartonske embalaže Josip Krklec zaradi starostne upokojitve, re-zalka stekla Antonija Cerovski zaradi predčasne upokojitve in vodja izmene v grobi brusilnici Ciril Boršič zaradi starostne upokojitve; iz delovne skupnosti skupnih služb čuvaj Silvester Šrimpf zaradi starostne upokojitve. Odšli v avgustu V avgustu so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava krogličar, ki je bil izključenvter odnašalci Stanko Drenš-ki zaradi izključitve, Zvonko Konjič zaradi odhoda v JLA in Jože Podhraški zaradi odpovedi; iz tozda Dodelava brisalka stekla Jožefa Jordan po odpovedi; iz tozda Dekor brusilec II. delovnega področja Franc Jug po. odpovedi in vodja vezalnice Terezija Tiselj, ki je umrla. Rodili so se V juliju in avgustu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Katarina Djuraševič - hči Marije in Franja, Matija Führer - Borisov sin, Daniel Her-celj - Toničin sin, Damjan Klaužar -Lidijin sin, Klavdija Markač - Ivanina hči, Adriana Šolman - Maričina hči in Rok Tomič - Tihomirjev sin. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa za veseli dogodek čestitamo! Poročila se je V avgustu se je poročila Sonja Filipčič, poročena Korez. Mladoporočenki čestitamo in ji želimo na novi življenjski poti mnogo lepega! ZDENKA SITER V spomin Cvetke Tiselj »Tvoja neizmerna vera v povratek med kozjanski kolektiv je bila vidna ob vsakem našem obiska pri tebi, ko si se bojevala s hudo boleznijo, vsi skupaj pa nismo in nismo hoteli verjeti, da bo tvoje ime zadnjič napisano na vrhu oddelka vezalnica 27. sptem-bra 1984... To so bile besede, izrečene ob odprtem grobu naše sodelavke Cvetke Tiselj, ki ji je usodna bolezen pretrgala življenjsko nit pri komaj osemintridesetih letih! Življenjsko pot je Cvetka začela v vasici Buče blizu Kozjega. Po končani osnovni šoli je leta 1963 končala Steklarsko šolo in potem delala kot steklobrusilka v njej. Ko smo leta 1974 odprli brusilniški obrat v.Kpz- V spomin Odšel je za vedno... Ni ga več med nami... Črni torek, 11. septembra, je biL Okrog pol enajste dopoldne je na prehodu čez železniško progo na Takal-cah v Rogaški Slatini ugasnilo življenje našega mladega, že ne polnih dvajset let starega ihta. jem, si je zaželela nazaj v domači kraj, v bližino staršev. Pri manj kot tridesetih letih je bila najstarejša delavka v obratu in voljna z vso vnemo pomagati v začetnih težavah nove ustanovljene steklarske družine. Kot prerojena se je Cvetka vključila v vse aktivnosti — od proizvodnih do družbenopolitičnih. Zaupali smo ji več odgovornih nalog. Vse je dobro opravila. V tozdu Dekor je bila predsednica sindikata, delovala je v organih samoupravljanja, v kraju se je vključila v organizacijo Rdečega križa, v temeljni organizaciji pa smo ji najprej zaupali zahtevno nalogo pre-gledovalke stekla, leta 1982 pa je bila postavljena za vodjo vezalnice. Ni bilo družabnega srečanja brez Cvetke, Rodil se je leta 1964 v Rusnici pri Homu na Sutli kot sin steklarske družine. Šel je po očetovih stopinjah, da ne bi bila prekinjena steklopihaška tradicija v družini. Postal je steklopi-halec. Čeprav zelo mlad je s svojo vnemo, s talentom in z vestnostjo dosegel že v kratkem delovnem obdobju izredne rezultate ter bil tako za vzor mlajšim in svoji generaciji. Prometna vihra nam je iztrgala v najlepšem življenjskem zagonu prijatelja, tovariša, mladinca, člana Steklarske šole prav zdaj, ko bi ga najbolj potrebovali. Ne bomo se več srečevali z njim, razpravljali o problemih. In tudi njegovega nasmejanega obraza ne bo več videti med nami. Odšel je mnogo prezgodaj, povsem iznenada. Za vselej je zapustil očeta, mater, sestre in brata. Vsi bomo Stjepana pogrešali, še posebej pa mladi steklarji, mladinska organizacija in vsi, ki smo ga poznali! Našega Štefka bomo ohranili v trajnem spominu! MIRKO ŽUPANIČ saj je bila organizatorica in spretna povezovalka tega. Ni marala privilegijev; bila je za pravico, zavzemala se je za humane odnose in bila kot taka tudi vzorna komunistka, tovarišica, sodelavka... Dobrega pol leta je trajalo, da je neizprosna resnica o človekovem življenju dokazala svojo moč: ni bilo dovolj, da je dvestočlanski kolektiv in družina »Dekorja« želel ozdravitve sodelavke. Ugasnilo je življenje, ki je bilo še polno snovanj! JOŽE BOŽIČEK Zahvala Ob prehitri in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in . starega očeta Stjepana Kovačiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovah cvetje in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Še posebej hvala pevskemu zboru Zdravilišča Rogaška Slatina, godbi na pihala iz Straže ter govorniku in duhovniku za pretresljive poslovilne besede! Žalujoči žena Vera, hčerki Lidija in Gordana, mati in oče, sestra in bratje ter vnukinja in drugo sorodstvo Zahvala V globoki bolečini, ki nas je prizadela s prerano smrtjo našega sina, brata, strica in svaka Stjepana Draškoviča se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, sočustovali z nami ter darovah cvetje in vence. Posebno hvala godbi na pihala Steklarne »Boris Kidrič«, mladinski organizaciji Steklarske šole ter tovarišu Mirku Župančiču za tople in ganljive besede, s katerimi seje poslovil vimenu Steklarske šole od našega ljubega sina! Užaloščeni družini Draškovič in Strsoglavec Stjepana Draškoviča mlajšega » Za razvedrilo Nagradna križanka št. 119 Med reševalce nagradne križanke št. 119 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer: prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno * rešitev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico ^rižanko: »Za nagradno križanko št. 119«! Rešitve je treba oddati do 15. oktobra. Za nagradno križank*) št. 118 nismo prejeli nobene križanke. Tako so te nagrade nerazdeljene in bodo razdeljene pri rešitvi naslednje križanke! Rešitev nagradne križanke št. 118 - vodoravno: prvomajski, otrovnost, Minka, Eu, SŠ, fakir,'žanr, talka, eno, Amon, eho, Ločan, lani, kiklop, omot, R, ls, otep, govor, Atos, ror, zalog, ribi, Erevan, VL, N, ocet, Marjeta, Ankara, interes. UREDNIŠTVO stekiar Atesro v M L At a-CtJ/ oče VRSTA P/sa/re- GA PERESA KRSTA SPEC/A-/tST ZA Ovro/o- G/JO perje PR/ REP/ PRv/a/a ASTA7 zapajja ČRKA REMŠKA tovarra A J TOMO-auoi VOJAŠKI A/A&OR 1 6 i LEPEM— UPAJ PA/ lEOGRAbU ► SAhO- S1A5M//L4 Tf/es OJEbA ZAPORE- />A/t CRK/ /tpsr čez iOl/AO PARLOV < SLožEA MU iE ■ EM/so tet) PobzEPM. ZELE2M/CA S/OV-Sl/KAR (vE Utic'' GRube/J AMER. /ETALSk'a iRuŽGA /ZPAEL. ?ou 7,‘t-Čam.A CGOlbfi TRI TISK • TopARrA SPoitTKf OPREME PSALMOV URAtJ iOMTEti, vavrzek V/Z J PAbZAR. P/SATE/J (JOz er) TElo- VAž>a/4 PPV/k‘A PR/tok Eomave RCMOAU/ ČOPA l/ SV/C/ /GRAMA KARTA //ter s ^ ||3|l PfiOSTCP 24 SlčTu E /ME AR2EK JUSTA JEb/ AElAvec S KOSO At/GL PlOSKOV. mera OZE/i KOR'fr PC/cTOKA KRATKA 2A kategc- P/Jc LJ06UAM4 SLASÄtm S o S g Rimska &OA/A//A jeze O/ČAaJj^ ZOA4MA zEPtl SL) REKA a,’A RELEPo- KEZV /tai/ja šer, TO/ KAČ 60z/>At/ bjE/Ai/ee AMERI- ŠKI l ES E'ti Padu • 06'At JE -At/e ti i z/te/l. • • STEKI. OMAKA ZA SOI E E J E bvož/vti GRŠKO— R'MSK/ STAR' neti SRŠLJAKU A bC E A t Sc A A A Rtsr/wE - Glasilo -Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana »