118. številka. Ljubljana, v petek 23. maja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan ivecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in up ravni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari. Interpelacija poslanca dra. Vošnjaka in dragov na Nj. nzvise nost gospoda ministerskega predsednika kot ministra notranjih zadev in Nj. nzvišenost gospoda deželnobrambenega ministra. V 18. dan t. m. imela je biti ustanovitev krajne skupine nemškega „Schulvcreina" v trgu Šent Jurij, pri Getji na dolenjem Štajerskem. Ta shod se ni naznanil niti županu v Šent Juriji, niti političnemu oblastvu, ter ni bilo nobenega vladnega zastopnika prisotnega. Ob določenej uri sešlo se je kakih 30 do 40 kmetov iz okolice v dotičnej krčmi, a z južne železnice s posebnim vlakom dospelo je okolu 100 osob iz Celja z županom Celjskim na čelu. Ko je v otvo-rilnem govoru izrekla se beseda „Schulvtreiu", izjavili so kmetje, da o „Schulvereinu" ničesar vedeti nečejo, ker je vse prebivalstvo slovensko in ker „Scbulverein" le razpor Beje. Nekateri Celjski gostje začeli so zabavljati na sicer ne prisotnega župana Šent Jurskega: zakaj da ne skrbi za policijski red, na kar so kmetje, dasi so bili vsled zabavljanja na njih obče priljubljenega župana, ki že 20 let posluje, zelo razkačeni, odgovarjali jedino le s klici: „Mi smo Slovenci 1 Mi nočemo Schulvereina! Odidite, od koder ste prišli !u ne da bi bili učinili kak izgred. Kar nastopi c. kr. žandarmerija, pomnožena z žandarji iz Celja, z nasajenimi bajoneti in že na potu do zborišča aretovali so žandarji vsacega kmeta in kmetskegH fanta, na katerega je kak Celjski gost pokazal. Potem so in sicer na povelje Celjskega župana nadaljevali aretovanja v gostilni, akoravno k temu ni bilo niti najmanjšega povoda. (Čujte! na desnici.) Nekega kmeta, ki o vsem shodu ničesar znal ni in je le slučajno mej tem prizorom stopil v krčmo, prijeli so takoj pri ustopu. (Čujte! na desnici.) Na potu iz gostilne v žandarmsko kasarno tepli 80 Celjani, ne da bi bili žandarji kaj hran li z boksarji ugrabljene kmete, katere so potem odpeljali v Celje v preiskovalni zapor. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXV. Poglavje. Pripravljanje k bitvi. V daljavi se je zaslišalo, kakor hučanje viharja, ki se je otožno-prijetno spreminjalo in čez nekaj minut končalo se nezvezno, podobno konjskemu rezgetauju. — Oho! — rekel je Perstenjl — ta je pa bila krajši; se je Že mogel naveličati pasji sin! Pa zdaj bo se razlegli novi zvuki, mnogo glas-neji. Slišalo bb je, kakor bi neprestano zvonilo mnogo zvoncev. — A to je grlo! — rekel je Perstenj. — V daljavi misliš, kaj je neki to; a to delujo z grlom. Vidiš, kako trobijo ti vražji otroci! Otožni in melanholični zvuki menjavali so se z veselimi, pa to ni bila ruska žalost, in ne rusko veselje. Tu se je izražalo divje veličje kočujočega plemena, skakanje konjskih čet, bogatirski napadi, prehodi narodov iz kraja v kraj, in žalost po ne-znanej prvobitnoj domovini. Uvažuje, da po nemškem „Schulvereinu" v Šent Jurij sklicani shod ni bil prijavljen županu, kot krajnemu policijskemu oblastvu in da tudi nobenega vladnega komisarja pri tem shodu bilo ni — uvažuje dalje, da so se na zaukaz Celjskega župana — ki v občini Šent Jurij nema nobene uradne oblasti — aretovali kmetje, ki neso zakrivili niti najmanjšega motenja javnega mini in reda, in se je tako c. kr. žandarmerija zlorabila in bi se bili s tem utegnili prouzročiti jednaki žalostni dogodki, kakor lansko leto v Brežiškem okraji, dovoljujejo si podpisani naslednje vprašanje na gori imenovana gospoda c. kr. ministra: I. Je-li visokej c. kr. vladi znano, da ima nemški Schulverein shode brez intervencije političnega oblastva? in II. Kaj misli Nj. uzvišenost gospod dezelno-brambeni minister ukreniti, da c. kr. žandarmerija ne hode zvrševala tako nepostavnih aretovanj, ki neso opravičena niti z ozirom na javni mir in red, niti po morda dogodivših se izgredih. Na Dunaji v 21. dan maja 1884. Ukazi pravosodnega ministra. Iz Bele Krajine 20. maja. „Slučaj je vreden, da se obnovi v spomin či-tateljev in krogov v prvej vrsti zadetih", pisalo se je dne 24. aprila t. 1. v 94. štev. „3lov. Naroda", zdaj pa ko imamo rešilo pravosodnega ministra v rokah, štejemo si v dolžnost, da ga tudi od besede do besede objavimo. Glasi se*): Nr. 10. Herrn Franz Sch\veiger, Pr. Pfarrer in Radovica. Das hohe k. k. Oberlandesgerichtspriisidium Graz hat mit Erlass vom 1. d. M. Z. 3787 auf Ihre unmittelbar beim hohen k. k. Justuministerium Uberreichte Beschvverde ddo. 18. Miirz 1884 in be-treff der Nichtbefolgung der den Sprachenverkebr zwischen dem Amte und den Partheien regelnden Ministerial-Verordnungen durch den gefertigten Ge- *) nemško, gotovo zaradi večje verodostojnosti izvirnika. — Knez, — rekel je Perstenj, — že mora biti tabor blizu; jaz mislim; da se bodo za tem gričem že videli ognji. Pusti, da grem pogledat, če je res; jaz sem že tega vajen, dovolj sem jih že 8re-čal za Volgo; ti pa ukazi tačas drugim oddahniti in ogledati se. — Pojdi z Bogom, — rekel je knez in Perstenj skočil je s konja in zginil v mraku. Razbojniki so se ustavili, ogledali orožje in seli na zemljo, ne da hi bili kaj premenili bojni red. Globoko molčanje je vladalo mej razbojniki. Vsi so razumeli važnost začetega dela in neobhodno potrebo brezpogojne pokorščiue. Mej tem so se če-buzge razlegale kakor poprej, mesec in zvezde bo osvetljevale polje, vse je bilo tiho in veličastno, samo lahko pihljanje vetra je vznemirjevalo po redi kem visoko travo s srebrnimi valovi. Minula je skoraj jedna ura; Perstenj Be ni vrnil. Knez je začel zgubljati potrpljenje, kar se je kake tri korake od njega iz trave uzdignil človek. Nikita llomanovič je zgrabil sabljo. — Miruj, knez, jaz sem! — rekel je Perstenj, Biuehljajoč se. Lej, tako sem bb bil splazil k Tatar-jem; vse sem ogledal; zdaj že poznam njih tabor tako dobro, kakor svojo kočo. Če dovoliš, knez, vzamem jaz seboj deset fantov, splašil bodem njih konje in napravil bodem zmešnjavo mej Tatarji; ti pa te- richtsvorsteher, wortlich nacbstehendes zu eroflhen befunden: In folge J. M. E. vom 26. d. M. Z. 7050 wird das k. k. Bez. Gericht angevviesen, den Be-schwerdeftihrer Franz Schweiger, Pfarrer in Radovica in Erledigung seiner in */. rdckfolgenden Beschvverde zu verstilndigen, dass iiber diBSBlbe nach gepflegenen Erhebungen die dem Ergebnisse ent-sprechenden geeignetela W3iauugen erflossen sind." Hievon vterden Sie iu GJemassheit des Eingangs zitirten obergerichtli«fi£n Prasidialerlasses unter Rlickschlu88 Ihrer .Besclmerde verstiindiget. K. k. Bez. Gericht Mottling den 5. Mai 1884. Der Bezirksrichter: Žužek 1. r. Prav hvaležni smo g. ministru za naglo in povoljno rešitev naše prošnje, pravimo naše, ker bi jo bile rade tudi naše občine podpisale, da jo je hotel g. župnik v na sem imenu n (poslati; ali on kot zaveden mož je sam samcat prosti in glejte tudi za nas izprosil, zato mu vseobčna, srčna hvala! Ker ima zdaj naše ljudstvo v g. pravosodnega ministra toliko zaupanje, poslala mu je občiua Radovica prošnjo naslednje vsebiue: ViBoko c. kr. pravosodno ministerstvo! Zastopniki občine „Rudovica" v sodnem okraji Metliškem na Kranjskem poudarjali bo v odborovej seji dne 18. maja t. 1. važnost naprave novih zemljiških knjig in prišli po vsestranskem pretresanji tega preimenitnega predmeta do jednodušnega spoznanja, da bo nova zemljiška knjiga v našej čisto slovenskej občini, v katerej s 1300 po priliki prebivalci ni jednega Nemca ni, svojej svrhi samo takrat popolnem ustrezala, ako bode slovensko pisana. Kaj koristi slovenskemu kmetu nemška knjiga? Toliko kolikor nemški odlok nemška razsodba, on jih ne umeje. Ako je pa pravično, da sme slovenska stranka slovenska pisma za sodno porabo delati, ako je z visokih mest celo zaukazano, da se slovenskim strankam dajo slovenska vabila, prisojila in razso-jtla, ostalo hode pravično in potrebno, da se tudi prevažna zemljiška knjiga slovensko piše. daj, kadar bode čas, udari ua nje od dveh stranij, pa z dobrim krikom, tedaj naj bodem jaz Tatar, če jih polovico ne pokolj etno! Jaz svetujem samo, kako začeti; ponočno delo se boji mojstra, a kadar izide solnčice, tedaj bodeš pa ti ukazoval, knez, a mi bomo ubogali! Serebrjani je poznal izurjenost, previdnost in prekaujenost Perstnja, zato mu je pustil delati po njegovih mislih. — Bratci, — rekel je Perstenj razbojuikom, — res smo se malo Fprli, a kdor bi komu očital to, kar je bilo, temu izbijem oko! Ali jih je mej vami de-Bet, kateri bi hoteli z menoj iti k taboru? — Izberi, katere hočeš, odgovorili so razbojniki, — vsi smo pripravljeni iti. — Hvala vam, bratci; ker ste mi dovolili, izberem tedaj te-le: pojdi semkaj, Poddubni, in ti, Djatel, in ti, Lešnikov, in ti, Rešeto, in Stepka, in Miška, in Šestoper, in Nakovalnja, in Saranša! Kam pa ti ležeš, Mitka? Tebe nesem klical, ostani s knezom, ti nesi za naše delo. Odvežite sablje, tovariši, ž njimi ni moč plaziti se; zadosti je, da imamo nože. Bratci, dobro poslušajte moja povelja, brez mojega dovoljenja ne snt»te storiti niti koraka! Kdor pojde z menoj, mora storiti to, kar bodem jaz ukazal. Ako kdo ne stori tega, ga zakoljem. — Dobro, dobro, — odgovorili so, katere je Vrednost knjige ne bo zato manja, ampak večja, ker jo bodo umeli iu zaradi tega s polnim zaupanjem uvaževali vsi v njej upisani posestniki in upuiki. Podpisani občinski urad Čuvši, da se naprava nove zemljiške knjige za občino Radovico kmalu prične, prosi torej: Visoko c. kr. pravosodno ministerstvo blagovoli naj uslišati ponižno to prošnjo, da se za občino Radovica nova zemljiška knjiga v slovenskem jeziku naredi, ali pa, če kompetentno ni, odstopiti to prošnjo na uslišanje dotičnemu visokemu oblastvu. Občinski urad na Radovici, due 20. maja 1884. Župan: Rezek. Ker so naše želje opravičene, upamo, da se bo naša prošnja povoljno rešila. Prositi pa moramo, ker kmetu bo veliko veljalo, kedar si bo pisma sam delal in bo zemljiško knjigo razumel. Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani 23. maja. Nemški državni poslanci iz Moravskoga so si v torek izbrali kandidate za delegacijo in sicer Dubskega, Culumeekega, Beera in Winterhollerja delegati, Scbinidta in Pauovskega namestnikoma. — NemšUi poslanci iz Češkega so pa zavrnili kompromis zaradi volitev v delegacije, zato bode češki klub postavil sam deset kandidatov. „Pokrok* misli, da bode češki klub kaudidoval tudi dva češka poslanca iz Moravskega, ker bi moravski Čuki sicer ne bili zastopani v delegacijah. Do^daj so Čehi postavili z i kandidate: Riegra, Richarda Clama, Matura, Deyma, Zaka in Gregra. Ceskš dežeim šolski svet je v seji 20. t. m. Bklenil pri mmisterstvu priporočati pravico javnosti privatne šolo „Matice Školske" v Duhrovu. Nemški člani šolskega sveta glasovali so nasproti. Ravno tako je sklenil šoisai svet priporočati mmisterstvu, da ugodno re*i prošnji obrtnega društva v Budeje-vicab za ustauovitev javne češke spodnje realke v Budejevicih in „Matce Školske1' za ustanovitev privatne spodnje realke v Budejevicah. — Češko na-mestništvo je razpisalo nove volitve za razpuščeno Pražko trgovsko zbornico, na 27., 28. in 30. dan junija. Skrutinij bode 4. due julija. Proie.-orji modroslovske fakultete na Cruo-viškcm vseučilišči so v seji 19. t. m., katere so se polnoštevilno udeležili, sklenili peticijo na obe zbornici državnega zbora m spomenico na naučno ministarstvo, da se to vseučilišče prestavi v Bruo, ter povabili druge fakultete, da isto store. To nepotrebno nemško vseučilišče je namreč tako slabo obiskovano, da se je bati, da ga vlada ne zaključi, zato bi radi videli profesorji, da se prestavi kam drugam, kjer bi bilo več slušateljev. V nanj** države. Prestolio govor, s katerim je kralj v sredo otvori) srbsko .skupščino omeuja dobrih razmer z druzimi vladami, kako prijazno je kralja vsprejel nemški cesar v Ilomburgu, obiska avstrijskega cesarjev ča Rudolfa, podpisa železni'-ne konvencije in o srečnem udušeuji ustanka, Nadilje prestolni govor napoveduje »premeno tiskovnega zakona, ter zakona o zborovanjih, »premeno občinskega zakona, potem pa spremene večjih finančnih zakonov. — Kujuudžić je izvoljen in potrjen predsednikom skup Čine. Ver.fikacijski odsek je nasvetovat, da se pet volitev zavrže, jedna pa še pretrese, je li postavna, ali ne. Pri volltvi raznih odsekov se na opozicijo ni prav nič oziralo, izvoljeni so sami nap-ednjaki. 1 / liodiio-ruraelijskl generalni gover-ner Krestović poda se v Carigrad, da izreče sultanu svojo zahvalo. Vzhodno-rumelijski unijonisti so pa sklen li dva zaupna moža poslati k evropskim vladam, da bi delovale na to, da se združiti obe bolgarski polovici. Izbrana Gešov in Kristov sta se že neki podala na pot, in mislita se podati na Dunaj, v Rim, Pariz, London in Tetrograd. Ta misija bode gotovo brez uspeha, pa dobro je vender, da se včasih opomnijo evropske velevlasti, da narod želi združenje. V torek se je otvorila francoska zbornica, Ministerski predsednik jej je pročital neko izjavo o mirovni pogodbi s Kitajem Ta izjava razlaga velike koristi, katere je dosegla Francija, in se zato ni zavezala za nič druzega kakor da varuje kitajsko mejo proti Anamu in Tonkiugu, kar je pa tudi v njenem interesu. — Pri volitvah novih mairov in adjunk-tov, ki so bile v nedeljo, so skoraj povsod zmagali zmerni republikanci. Nemški državni kancelar ostane tako dolgo v Fridriehsruhe, da se snide zopet državni zbor, tedaj se bode pa udeležil budgetne debate. Temeljni kamen za novo državnozborsko poslopje se bode položil 10. ali 15. dae junija, ravno pred odpotova-njem cesarja v Ems. V torek so se otvorili špaitjski kortesi Kraljevi prestolni govor naglasa, da so težave mnogo inasijše nego so bile, ko je nastopil vlado. A žali-bog še vendar mej nami vladajo državljanski raz-pori, in še ne bodo tako hitro poravnani. Premeti moramo, pa nespumetni prenupetueži včasih nas mot'jo, če tudi ne morejo resno rušiti miru Po-slednii komploti, kateri so pa bili ti časa zadušeni, so pokazali^ da so naši anarhisti v zvezi z anarhisti družb držav. Vlada zahteva euergiČno podporo zbornic; ona sicer ne bode izdala novih zakonov proti rogoviležem, h bode dozdanje z vso ostrostjo pora-bljevala. Kralj opozarja na to, da on točno izpol-ntlje dolžnosti, katere mu naklada parlamentarno vladanje. Razmere z Vatikanom še nikoli neso bile boljše, pa tudi z druzimi vladami je Španija v najboljšem prijateljstvu. Dogovarjanja z Nemčijo in Anglijo so dosegla popolno španjsko nadoblast nad Suiu-otočjem. Vlada bode kmalu predložila zbornicama trgovsko pogodbo s Portugalijo, Holandijo in Danska. Finančne razmere dežele so se zboljšale tako, da ni nobene skrbi, da bi te kedaj prekratilo izplačevanje kuponov. Rhstoč: dohodki bodo kmalu ustanovili ravnotežje v budgttu. Notranje nevarnosti so bolj dozdevne, nega istinite, vnunjih se pa tudi ui bati. Vendar Španija vzli« svojej mirovnoj poli-t'ki ne sme pozab.ti na obrambo, za to bode tudi treba gledati na zboljšanje vojaštva. Vse prizade- | vanja kralja meri na to, da bi Španija na znotraj in zvunaj bila jedina. Dne 7. t m. po grškem koledarji se je otvorilo narodno sobranje na BLreti. V otvoritel-nem govoru izjavlja Photiades paša sultanu hvalo, da mu je zopet izročil za daljnih pet let upravo tega otoka. Potem pa naglasa, da ima oto-muuska vlada najboljše namere za kretski narod in bode skušala ustreči potrebam dežele. Neki tarifi na izvoz vina, spirituoznih pijač, semen itd. se bodo odpravili. Predložil se bode načrt zakona, Ui se tiče sklicanja in delokroga administrativnega sveta. Nadalje se bodo poleg budgeta za tekoče leto predlo-ž li le načrti o zboljšanji pouka, pomnoženji žandarmerije in gradjenji mostov. Vlada se tudi resno bavi l vprašanji o cerkvenih posestvih. Kakor ja „Standart" izvedel, ni ravno preveč upanja, da se snide egiptovska konferenca. Francija ne je ne udeleži, ako se Anglija ne odpove svojemu upiivu v Egiptu. Gladstone iu dva druga člana angleškega kabineta sta že pripravljena od-jenjati Franciji, drugi ministri pa nikakor ne. Dopisi. izbral Perstenj: — kar ukažeš, to bomo storili. Ka- I dar nas pošlješ na sveto delo, se ti ni treba bati j razpora mej nami. — Ali vidiš, knez, oni rob? — nadaljeval je ataman. — Ko prideš do njega, zagledal bodeš grmade. In moj svet je počakajte ob robu, dokler ne zaslišite mojega žvižgauja. A kc jaz splašim konje, in vi zaslišite žvižganje iu kričanje, tedaj pa planite na nekristjane; dejati se ne bodo imeli nikamor; konj že ne bodo imeli; na jednej strani bomo mi, na drugej pa reka z močvirjem. Knez je obljubil storiti vse, kakor je zapove-dal Perstenj. V tem je ataman in deset korenjakov odšlo proti oriej strani, od koder so prihajali glasovi če-buzge, kmalu so se zgubili v travi. Kdo bi bil mislil, da so se že kar tu pritajili; pa bistro oko je zapazilo, da se giblje trava nezavisno od vetra iu v nasprotno mer. Čez pol ure so že Perstenj in njegovi tovarišči bili blizu tatarskih voz. Leže na tleh, priuzdiguii je Perstenj glavo. Kakih petdeset korakov od ujega gorela je grmada, iu ozurjevala nekaj Baškircev, ki so sedeli na tleh v krogu s podvitimi pod sebe nogami. Ta je bil v pisanej halji, drugi v ovčjem kožuhu, zopet drugi v raztrganem kufiauu iz velblodovo volne. Poleg njih so stala v zemljo utaknena kopja, in njih dolge sence segale so skoro do Perstnja. Nekaj tisoč konj, ki so bili izročeni v varstvo Baškircem, paslo se je na kupu, nedaleč proč. Druge grmade, kakih sto korakov dalje, osvetljevale so brezštevilno s klobučino zakritih voz. Baškirci neso dosti pazili na svoje konje. Prišli so od Volge do Rjazana, pa nikjer neso našli upora; vedeli so, da so naše vojske razpuščene in neso prčukovali sovražnika; pred volkovi jih pa obvarujemo s čebuzgo in z grlom. In štirje izmej njih so, uprši na zgornje zobe konce dolgih tromb in na-bravši sape v svoje široke prsi, kolikor so mogli, trobili, prebiravši s prsti, dokler jim ni zmanjkalo sape. Nekaj minut je Perstenj radoval se tega prizora, premišljujoč: ali hoče takoj planiti z nožem na Baškirce, in ne pustiti jim, se premisliti, kaj je storiti, ter poklati jih do zadnjega? Ali pa sprva razgnati konje, in še le potem začeti klanje. To in drugo ga je mikalo. Vidiš, kaki konji, mislil si je, pritajivši dihanje; Če jih le malo prestrašimo, ua mah bodo polomili vse vozove in na-pravili tak strah, da Baškirci še svojih ljudij ne bodo poznali. A ti vražji ljudje tako lepo sede, zares lepo! Vidiš, kako so zamišljeni; lahko se k njim na dva koraka blizu priplaziš! ■z Ht. Jurija ob južnej železnici v 21. dan maja. [Izv. dop.J S slastno škodoželjnostjo, polni ponosa na gotovo zmago so preteklo nedeljo pričakovali postaje načelnik Franz, Schescherko, Welley in njih agitator Sirec Celjskih in drugih nemčurjev, da bi v Št. Jurji osnovali Bortsgrupou nemškega šulvereina, da bi že vender pala zadnja slovenska trdnjava, kjer še dosedaj neinčurji neso mogli ugnezditi s svojim zvitim nakanom pod nedolžno krinko schulvereina primernega zavetja. Mej četrto in peto uro popoludne se je nalašč zato pripeljal iz „nemškega" Celja posebni vlak z znanimi „unvermeidlichen doktorji", na čelu jim mestni župan dr. Nekerman sam; te gospode pa je Bpremljevala prav raznovrstno vkupe zbobnana množica iz Ccdja in Štor; da cestnega Vervega ni manjkalo, mi menda ni treba omeniti. S Ponikve je pa že tudi znani vsestranski ortsgrupengriinder penzijo-nirani stotnik Auffart prignal svoje kimovce. Čemu se ta zagrizena nemčurska oholost uguezdi mej mirne slovenske prebivalce, katerih videti ne more, zaničuje njih jezik in njih običaje, ter svoje privržence hujska na nje? Pa še celo poštenim narodno mislečim rodbinam se prilizuje ter jih obiskuje, v nedeljo pa so jim bila vrata zaprta. — Mej potom od kolodvora do Neudlna (ta jih je namreč vzel pod svojo streho) so jih po gori omenjenih agitatorjih povabljeni kmetje in fantje pričakovali ter jih pozdravljali (ne v Sirčevem, Schescberkovem iu Franzovem smislu) z „živio Slovenci, rogovileže, nemškutarje pa vrag vzemi!" Ko se je pa ta ljubeznjiva „gospodau pri Neudlnu ušatorila, so pa tudi kmetje pritisnili v sobo poslušat, kaj bo. Ko so pa ti slišali, da nem-čurji le zabavljajo čez naš jezik, naše šole; povzdigujejo samo nemščino in hočejo, da bi se otroci samo nemščine učili, da kmetje ne bodo mogli prodajati svojih pridelkov, svoje živine itd., so pa jeli kmetje oglašati se: „To ni res! Oba jezika se morata učiti in sicer naj se nemščina uči na podlagi slovenskega jezika in pri nas je tako; kaj pa pri nas torej hočete? V Nemce nas ne bodete naredili nikoli! Kako pa vi Nemci v Celji svoje otroke učit dajete? Ali jih tudi vi sloveuščine pustite učit? Ali pri vas ne začenjajo otroke v materinem jeziku poučevati? — Kaj pa torej iščete pri nas? Zakaj uas dražite?" Takimi in jednaki ugovori so nemčurskim govornikom nasproti doneli. Kar jeden zaupije: nKdor je Slovenec, naj roko vzdigne!" In roka pri roki je molela kvišku. „Če smo pa torej Slovenci, čemu pa nam uemški šul-verein? Ven z uemškutarji!" Na to pa ua vstane vpitje, vri«, gnječa drug čez druzega, nemčurji so kar čez „ganku doli na gnoj skakali, pretep, boj, krvavi boj. Na to pa prilete žandarji, katere je In ne bil bi se maral odreči ataman krvave zabave nad Baškirci. — Rešeto, — zašepetal je tovarišu, ki se je bil pritajil poleg njega, — kaj ali te kaj ne praska v grlu? Ali znaš zažvižgati? — Kaj pa ti? — odgovoril je Rešeto. — Jaz sem malo hripav. — Ako hočeš, pa jaz zažvižgam. Ali je že čas? — Počakaj, je še prezgodaj. Splazi se, kolikor moreš, najbližje h konjem; lazi, dokler te ne zapazijo konji, a ko začno tresti z ušesi, zažvižgaj in zakriči, kakor moreš najstrašneje in goni jih naravnost proti vozovom. Rešeto je prikimal z glavo in kmalu je izginil plazeč se po trebuhu. — Nu, bratci, — zašepetal je Perstenj ostalim tovarišem. — plazite se za menoj na nekristi-jane, samo kolikor se da previdno. Vidite, vseh je dvajset mož, a nas je devet, na vsacega izmej vaa prideta po dva, jaz bodem pa Bam štiri. Kadar za-slišite, da je zažvižgal Rešeto, tedaj vsi na jeden-krat skočite kvišku in naravnost na nje. Ali ste pripravljeni ? — Pripravljeni, — odgovorili so šepetajoč razbojniki. Ataman je zadržal sapo, stegnil se aa tleh in tiho začel vleči izza pasa dolg svoj nož. (Dalje prib.) Celjski okrajni glavar pomnožiti dal, — k zborovanju se mu pa ni zdelo potrebno, da bi bil c kr. komisarja poslal. Zdaj so pa začeli Celjski doktorji komandirati: „Tega uklenite, onega itd.u Žandarji bo okoli 15 fantov in mož povezali in pustili, da je zvezane nemčurska svojat s palicami in boksarji tepla, kolikor se jim je ljubilo; da, jednega so celo na „šparherdu" pekli. Kdor je le zaupil „Živio Slovenci!" bo ga kar uklenili in neusmiljeno tepli, da je bilo vse krvavo. Žandarji so samo Slovence lovili in vrešali nad njimi; nemčurjem pa, ki so se na vsakega zvezanega usuli kakor gladni psi na zajca, ter tepli, kolikor je kateri mogel, tem žandarji neso storili nič zalega. Pri tem častnem poslu vezati in tepsti, ste tudi dve dami pomagali: gospa Kaulicb-ova in njena sestra gdč. T. — Fante in može kmetske so pozaprli, nemčurje pa so žandarji z nasajenimi bodali spremili do kolodvora, kjer so ho po vagonih pozaprli in tam si oddahnili iu osnovali ortsgrupo. Uklenjene in zaprte Slovence pa so b sekundarnim vlakom ob devetih v Celje odpeljali. V Celji na kolodvoru se je baje še tudi nekaj pri-godilo, kar ožigosa nemško kulturo Celjskih „gospodov". Ljudstvo je jako razburjeno na te usiljence in kliče: „Kje je pravica?" Schescberko, Šef Franz in Sirec so poprej kmete na vse kriplje prigovarjali in jih z zvijačami lovili, da naj pristopijo k šulvereinu in naj se udeleže tega zborovanja v nedeljo; zdaj pa Celjska gospoda in žandarmerija hoče vedeti, da jih je narodna stranka po listkih vabila ali celo podkupila, da so se udeležili, — če bi bili „hoch" kričali, bi jih pa ne bil nihče vprašal, kdo jih je vabil. — Zaradi tega obrekovanja se je uložila že tožba. Iz K.o|>erskcga okraja 22. maja [Izv. dop.] (Vesele vesti). Prvotne volitve za deželni zbor Poreški so večinoma končane in z radostnim srcem Vam javljam našo sijajno zmago. Slovanstvo v Istri napreduje v vsakem oziru. Kljubu, silnim naporom Talijanov, ki so mnogo denarja pri teh volitvah potrosili, nadvladala je poštenost našega kmeta. Vol luo gibanje je letos mnogo živahnej" od prejšnjih let. 17 t. m. začela se je volilna borba v Pom-janskej župauiji. Lani bilo je navzočih nekaj nad 60 volilcev in zmagali smo z večino treh glasov. Radi tega delali so Taljani na v«e kriplje, da ta zmagajo. Pomjan voli 12 volilnih mož in še uk dan volitve bili so naši protivniki gotovi zmage. Ali prevarili so se. Prišlo je 176 volilcev in naši kandi-datje dobili so po 123 glasov vkljub silnim protiv-niškim naporom. Talijani bili so poparjeni a naši volilci radostno iznenađeni, ter po vseh vaseh slavno zmago praznovali. Ta naša zmaga je mnogo upliva la na druge občine. V Piranskem okraji zmagali smo z 56 proti 22 v Miljah s 30 proti 10 glasom. Soglasno bili so naši kandidatje izvoljeni v Dolini (navzočih 43 volilcev), v Pasji vasi (navzočih 79 volilcev in v Izoli (11 volilcev). Vseh volilnih mož je 82 in od teh je dosedaj 49 naših. Nadejamo se pa še zmage v Buzetu in v Roškej županiji. Volitev naših vrlih kandidatov gg. Križauca in Spinčiča je tedaj popolnoma osigurana. Agitacija Talijanov bila je mnogo ljuteja mimo lanske, ali naši volilci so se tudi mnogobiojneje volitve udeležili ter niso hoteli svoje poštenosti prodati. Naši kmetje so se za volitev tako zanimali, da so celo bolnike in sivolase starčke seboj piipeljali. Povsod bila je velika navdušenost in volilci so slovesno izjavili „če nam naših poslancev sedaj ne potrdijo, hočemo jih zopet in zopet voliti." Sploh pa nam je brezozirno ravnanje večine deželnega zbora mnogo koristilo. Naše kmete je to razžalilo in sedaj se mnogo bolj za narodno stvar zanimajo nego prej. — V ponedeljek 19. t. m bile so občinske volitve v Buzetu (Pinguente.) Volitev se je začela zjutraj ob 9. uri ter trajala do 5. ure zjutraj v torek, volilo se je tedaj 20 ur. Zmagala je naša stranka v tretjem in drugem razredu, v prvem razredu pa smo za dva glasa propali. Občinski odbor v Buzetu bode tedaj prvokrat naroden ter dobil narodnega župana. To je vsakako velik uspeh. Zanimanje za Kopersko posojilnico postane zmirom veče in ker je vodstvo v spretnih rokah, nadejati se je plodosnega delovauja in velikega upliva na ostalo Istro. Iz vsega je tedaj razvidno, da se je pri nas prav živahno gibanje začelo in, ako Bog da i sreča junačka, izgubila bode Istra v nekaterih letih priimek „tužna." ■z Dohrcpolj 22. maja. [Izv. dop.] Včeraj popoludne po peti uri prihrumeli so strašni oblaki, pretresajoče gromenje naznanjalo je, da se hočejo elementi maščevati nad lepim poljem, katero nam je lepe in bogate žetve obetalo. Padala je toča debela kakor orehi celo četrt ure, vihar je bil strašan in vse je uničeno, vse v zemljo potolčeno. Toča vihar in huda ploha pripravili so nas bili v strah, šip je mnogo pobitih in danes oziramo se žalostno po razdejanem našem polji. Ko to pišem, pri Kompoljah še na pol čevlja na debelo toča leži. I^psebno zadete so Vasi, Korapolje, Podgora, ljuhanja vaB, Zagorica, Podgorica in Podpeč. l^pu^Lj^^ Kar je dozdaj iz zemlje zrastlo, sta silna toča in vihar vse uničila ter neznano velika škoda prouzročila in veliko revščine zasejala. Domače stvari. — (Umrli.) Dne 21. t. m. po noči umrl je gosp. Valentin Šara bon, župnik v Šent Petru na Notranjskem. — Dne 15. t. m. gospa Emilija Hočevar jeva, rojena Obrezova, soproga dra. Frana Hočevarja, docenta v Inomostu, hči državnega poslanca g. Adolfa Obreze. — V Logatci pa gospa Marija Ko bal ova, rojena Jelovšekova, iz znane rodoljubne obitelji Vrhniške. Blag jim spomin! — (Obrtna na p r e d o v a 1 na šola združena s c. kr. veliko realko v Ljubljani.) Ravnateljstvo velike realke naznanilo je c. kr. de-želnej vladi, da so ae učitelji na obrtnej napredo-valnej šoli, ki je v zvezi s tukajšnjo veliki* realko zjedinili v tem, da se v zmislu ukazov naučnega mi-nisterstva, z ozirom na tukajšnje odnošaje obrtna napredovalna šola razširi v trirazredno, da se t. razširjenjem doseže smoter v omenjenih ukazih označenega učnega načrta. Nasvetovalo se je v tretjem razredu poučevati: o obrtnem spisji, o aritmetiki, o materijalnem in obrtnem blagu, o stroškovnih načrtih in knjigovodstvu, o stavbenem pouku in risanji za stavbenske obrti, o strojinem pouku in risanji za strojinake obrti, o risanji za umeteljue in male obrti. Razrediti so imajo učenci po svojem obrtnem poslu: v delalce za stavbiuske obrti, v delalce mehanično-tehnične obrti in v delalce druzega obrtniškega posla. Ta razredba početi se ima začetkom druzega razreda. Pouk o modeliranji se bode nadaljeval, ker dohajajo za to stroKo pouka v šolo kiparji, mizarji za hišno opravo, izdelovalci zlatnine in srebrnine. V oddelku za pouk v kemiji poučevali so bodo bar-varji in obče vsi, ki se bavijo z obrti kemičnih izdelkov. Fizika je neobhodno potrebna učencem stavbiuske in strojinske obrti, torej se uvrsti pouk o tej vednosti tudi v novi učui načrt. Odbor za napredovalim obrtno šolo je ta načrt po temeljitem posvetovanji v svoji zadnji seji 12. t. m. jednoglasno odobril Obrnil se je odbor s prošnjami na si. de želui odbor, trgovinsko in obrtno zbornico iu na kranjsko hranilnico, da pomorejo s subvencijami k zaželjenemu uspehu. Odbor za uapredovalno šolo je sestavljen tako: Predsednik: župan g. Grasselli, njega namestnik: c. kr. šolski avetnik vodja g. S mole j, g. Miha Pa kič, blagajnik; odborniki: c. kr. vladni tajuik g. Pfefferer, gosp. cesarski svetnik M urnik, mestni odbornik g. Anton Klein, stavbeni mojster g. Filip Zupančič iu njemu namestnik krojaški mojster g. Matiju Kune. Zupisnisar pa je mestni komisar g. Jakob Tomec. Ta odbor se je konstitoval v svoji seji 20. februvarja t. 1. in izvolil si svoje funkcijouarje v seji 12. maja t. 1., v katerej je odobril učni načrt uapredovalnej obrtnej šoli, kateri se potem c kr. deželne vlade predloži učnemu ministerstvu v potrjenje. Od odbornikov je imenovala dva gg. Smoleja in Pfeffererja deželna vlada, g. Murnik zastopa deželni odbor gg. Klein in Pakič mestni zastop Ljubljanski, gg. Zupančič in Kune pa kranjsko obrtno društvo. Na tej Šoli poučujejo sledeči gg. profesorji: Ziakofsky, Kremioger, Globočnik, Knappitsch, Senekovič, Borghi iu gg. sup-lenta Verhovec in Šubic. — (Pot k Božjemu grobu čez Kode-lijev travnik zopet prost.) Poročali smo nedavno, da je sedanji posestnik graščine na Ko-delovem, gospod baron Karol Codelli zabranil in zagradil pot preko njegovih travnikov. Posestniki pri Božjem grobu so uložili proti temu tožbo, češ, da je pot postal javen, ker je brez ugovora v rabi že nad 40 let. Pri dotičnom sodoijskem ogledu pa se je gospod baron Karol Codelli izjavil, da nema nič proti daljši porabi pota, iu tako je isti javnemu prometu zopet prost, kar bode gotovo veselilo vse občinstvo. — (V popolnitev) zadnjič omenjenega škandala v kazini piše nam gosp. M Verhasi, da se ni pričel v restavraciji, ampak v kavarni. — (Toča.) Predvčerajšnim popoludne bile so v Ljubljanski okolici, zlasti v okraji Borovniškem velike nevihte. Vlak toče, debele kot orehi, pa se je usul preko vasi PokojiŠče, Zabočevo, Gorenja Brezovica in Preserjo po gozdeh, po katerih se je pokončalo vse listje. V zadujih dveh vaseh pa je zadela tudi polje in sicer s tako silo, da milovanja vrednim ljudem danes ne kaže drugega, nego pokositi st t.ev. ki je še pred kratkim toliko lepega bila obetala. Ćuje se, da so ponesrečeni v svrho kake podpore prosili oblastvenega ogleda. — Prijatelj, ki vam to poroča, meni, da, po govorici soditi, je hudo vreme še drugje proti Notranjskemu delalo zlo usodo kmetovi letini. — (Nevihta.) Piše se nam z Vrhnike v 21. dan t. m.: „Danes popoludne je bila pri nas velikanska nevihta; mej gostim deževjem in mej sodro je razsajal bud veter, ki se je mej drugim tudi zavihtil okrog jagnedi, ob veliki cesti stoječi, ter vrgel jo na gostilniško poslopje „pri Mantovi"; sirim' pa je bilo dovolj močno, da se ni udalo težkemu udarcu." — (Novi državni petdesetaki,) ki 80 se danes prvikrat izdali, so skoro na isti način narejeni kakor bankovci avstro ogerske banke in dosedaj izišle državne note po 1 gld. in po 5 gld., samo da so bolje zavarovani proti ponarejanju, kar je razvideti iz papirja, iz sestavbe in sestavin barv. Veliko so pri tem pomagale izkušnje z novimi bankovci in študije, ki jih je delalnica za državne bankovce napravila v tem oziru. Novi petdesetak je prva nota iz ateliera za državne note iu utegne predstavljati jako dober denar, ter se ga je zelo previdno pripravljalo; tudi lep je, da si pri tacih stvareh ni toliko gledati na lepoto, kakor na varnost proti ponarejenju. Oblika njegova je — saj res, kako bi drugače tudi bili mogoče? — dualistična. Risala sta novi pe tdesetak vodja Storck in profesor Eisen-menger, tiskala pa državna tiskarna. — (Za zdravnike.) črnogorska vlada razpisala jo natečaj za zdravniški mesti v B:tru in Nik-šiči. Letna plača po 1500 gld. v zlatu (3750 frankov.) Kompetenti morajo biti doktorji medicine, srbskega jezika zmožni, oni zu. Bar tudi italijanskega. Imeti mu bode zasobno lekarnico. Prošnje do 1. julija t. 1. na „Kancelarijo ministerstva unutrašnjih djela" na Cetinji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Jaszbereny 23. maja. Apponji dospel semkaj, da bi poročal o svojem delovanji. Ker so pa na brzovlak in pri zboru volilcev pristaši nezavisne stranke začeli kamenje metati, izjavil je Apponvi, da ne bode poročal, niti pred volitvijo razvijal svojega programa. Vojaki razgnali so izgrednike. P. u. gospodom „Sokolom". Podpisani odbor nujno vabi vse gospode „Sokole" k jour-fixn, kateri bode v soboto 2 4. dan maju v Č i-ta! nične j restavraciji točno ob polu 9. uri zvečer. — Ra^govarjalo se bode o izletu v Mozirje. Odbor „Sokola". Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice! \^$a Podpisani odbor nujno vabi gosp. pevce, da se udeleže kolikor moči v mnogobrojnem številu Joiir-fixa. kateri bode jutri v soboto 2 4. dan maja točno ob polu 9. uri zvečer v Či tal ni čuo j restavraciji. Pevski odbor. ICazšlrjouu z«lru\ ilo. Množeča se naručila na M o Ilovo „Francusko žganj e (družnik) In hoI" dokazujejo o uspešuej uporabi tega sredstva proti protinu in trguju, kilam in ranam itd. Steklenica z. navodom rabljenja «0 kr. Po poStnem povzotji ga razpošilja vsak dim A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlaubcu 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njeguvo varstveno znamko m podpisom. ___2 (G90-5) Javne dražbe. 25. maja. 1. eks. držb, pos. Jere Globočnik iz Hetne. 29tjy gld., v Tržici. 1. eks. držb. pos. Janeza Jereba iz Osojnice, 1750 gld., v Idriji. 2. eks. držb. dežolnotabu-larnega posestva Velika va»,prl Krškem pri dež. sodnji v Ljubljani. 8. eks. držb. pos. Štefana Klebčarja iz Itadohove vasi, 2243 gld., V Postojini. 27. maja. 1. eks. držb. pos. Matiji', P.ernica i/. Vrhnika 2130 gld., na Vrhniki. iJ. eks. držb. poa. Josipa Koeevarja iz Pristave, v Kudoltovem. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturi! Ve tro vi Neho Mo-krin* v mm. 21. maja j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 40««. 738 66 no. 742-40 mm. + 14-2 C + 26 9'C + 14 6" C si. svz. z. jvz. si. jvz. jas. d. jas. del. 18 40mm. dežja. g y a M C* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-48 mm. 744-76mm. 745*55 mm. + 133'C + 15-4aC + 11-4°C al. jvz. si. vzh. si. szh. ohl. obl. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 18-6° in + 13-4°, za 3*5° nad in 19° pod normalom. IOia.23.siJsls:a, "borza* dne 23. maja t. 1. (Iivirno telegrafično porodilo.) Papirna ren'a.......... 80 gld. 40 hr. Srebrna renta .... . . . . 81 „ 20 Zlate ren.......... 101 „ 85 „ 6°/0 marčna rente......... 95 , 75 B Akcije narodne banke....... 853 , — , Kreditne akcije...... . . 312 a 60 „ London . . ....... 122 „ 15 , Srebro............ — » * Napol.............. 9 » 69 „ C. kr. cekini......... - „ 73 , Nemške maike ..... f>9 „ 75 „ 40/0 dižavne ■ ečke iz '. 1854 250 gld. 124 .10 n Državne Brečke iz 1. 1864. 100 gld. 173 „ 75 4 ' avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 ,85 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 , 65 . i*' .... 91 „ 95 „ „ papirna renta 5°/0..... 88 , 70 „ 50/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „ 50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4,/, o B a W b' # 3' rsi CD co B. B CD S" O^s. kralj. ♦ najvišje priznanje. Zlat?, kor- j na Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. OltMttli < I i I » I o ni i : Radgona 1877. — Fiirstenfeld 1878. — Gradec 1880. — Trst 1882. Kopališče Gleichenberg, na Štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnice. fg^ Začetek sezije s 1. majem. 5b Alknli« in>-niurijatune in železne-kisline, inhalacije smrečevja in razpršene vrehieve llaniee, veliki respiracijski aparat. j«-klen<, sludein-iie in kapeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hyilrinatična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno *ato zgrudjeuej zdiavilniei z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Visim ina nad morjem: 300 metrov. st;i n o\ .ui.-i mineralne vode in vozovi naročajo «e pri vodNlvo lileiebcnber« *kih kopeli. (232 — 5) : : : : : : t t t i i e i : Mark 5 slučaji. Velika, od llamhurške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki se bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih <*e od prvega do sedmega razreda izmoj 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa: premija dobitek dobitka dobitek dobitka dobitek dobitka dobitek dobitkov dobitki Od teb dobitkov se jih izžreba v 157.000 mark. Glavni dobitek prvega mark »00.000 200.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.0110 30.0110 20.000 15.000 26 dobitkov a mark 10.000 56 „ a „ 5.000 106 „ a „ 3.000 S?53 „ a - 2.000 6 „ a . 1500 515 ; a „ 1.000 1036 „ a n 500 2M120 - a - 145 19463 dobitkov a mark 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. prvem razredu 4000, v skupnem znesku razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v š>'stem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijelno pa na mark 300.000, 200 000 itd. itd. Za prvo žrebanje velja celu origiiiuluu Hrečkii ftld. &.50, pol origiuulne Hrečke 1.75, četrt originalne tireeke —.OO. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po pustu J nakaznici ali proti poštnemu povzetju se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom iu ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vso podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udtlež.nec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantije. Na zahtevanj« smo pripravljeni že naprej poslati uradni načit, in izjavljamo, da srečke, kautre ne ugajajo, naz i vzanum , ako so nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročda, kakor hitro je mogoče, vsekako pa pred 31. majem 1884 direktno naročiti bo. Bankgeschaft, (327-3) u a, ni bursj-. Sreča in slučaj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj- Našo glavno kolekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interesu naših cenjenih naro-čevalcev. Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po krebanji listino dobitkov, no da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srečke vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povišanja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Že I ozn i k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne8• 11851786