Cenejša stanovanja
ZIDAVA stanovanj je posta-la zelo donosen posel za ne-katera podjetja. Levji delež dobička pobirajo še vedno podjetja, ki organizirajo sta-novanjsko graditev in pre-prodajajo stanovanja. Nered-ko se kar čez noč zviša cena stanovanju za dva milijona starih dinarjev, zaslužki po-srednikov pa se gibljejo od 30.000 do 45.000 S-din pri kva-dratnem metru stanovanjske površine. Težnja naših obča-nov, da bi čimprej prišli do lastnega ognjišča, omogoča takšne zaslužke. Ali so tako visoke maržc še opravičljive? Prav gotovo ne, saj pomenijo prelivanje družbenega denar-ja v tisto smer, kjer je oprav-ljeno najmanj živega dela. Docela je nemogoče, da bi kupil naš občan stanovanje za 12 in več milijonov pri svojih povprečnih osebnih dohodkih. Družbena sredstva v obliki kreditov pa omogo-čajo čezmerno bogatenje ne-katerih  delovnih  organizacij.
Naše gradbeništvo je z no-vimi delovnimi metodami že pocenilo svoje delo in daje za isto ceno občanom dokaj večje stanovanjsko udobje. Čas bi bil, da poiščejo tudi druge organizacije in organi vse možnosti, da bi občani Jahko kupovali cenejša stav-bišča.
O teh vprašanjih je že raz-pravljala občinska skupščina
in naročila svojemu svetu za komunalne zadeve kot tudi podjetju Standard in urbani-stom, da prouče vse možno-sti, kako bi lahko pocenili zidavo stanovanj. Gotovo je, da bodo pocenila stanovanja samo resnejša skupna priza-devanja. Skupščina je šla pri svojih prizadevanjih celo dlje. Ugotovila je, da danes skorajda ne gradimo novih stanovanj za najem in da je to eden najbolj perečih pro-blemov stanovanjske politike v Ljubljani. Povsod po svetu pomenijo stanovanja za na-jem največji delež v skup-nem številu novo zgrajenih stanovanj, pri nas pa takih stanovanj ni.
Kje najti prostore za cene-no graditev, to je slej ko prej dilema, kajti stanovanja, ki bi jih gradili na komu-nalno slabše urejenih zemlji-ščih, gotovo ne bodo najce-nejša. Takšna stanovanjska graditev je po izkušnjah ena najdražih, ker potegne za seboj kasnejše urejanje ko-munalnih naprav. Varčevati na račun osnovne stanovanj-ske kulture pa je v današ-njem času tudi potrata. Sa-mo bolj strokovno delo in znanstvene analize bodo lahko pocenile zidavo in ko-munalne objekte, ki so z vi-sokimi številkami zastopani v skupni ceni stanovanjske-ga prostora.                   V. K.