GTTATTLJI! Prosimo, poglejt« na j itevilk« polog naslova xa dan ko 7aia naročnina poteč«. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebu je list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS

Lisf slovenskih delavcev'r Ameriki.
No. 218. — Štev. 218
Unentered m Second CUm Matter September 25tb lfrW »t the P«rt Offiw «t New York, N. ¥., nnder Act of Conjrcm of Marefa 3rd. 187«.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 10, -943. —SREDA, 10. NOVEMBRA, 1943^ VOLUME LI. - LETNIK Li.
_	_	---—^	wtm m v^
LETO 1944 BO PRINESLO ZMAGO
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je ob priliki vpeljave novega lodonskeea velešunaa sira Pran- i---------
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je ob priliki vpeljave novega lodonskega veležupaa sira Fran-Ka E. Newson Smitha, ki sledi veležupanu siru Samuelu Josephu imel govor, v katerem je sicer za Nemčijo napovedal brespogojnr. polom, toda je z vso restnostjo rekel, da bodo zavezniki imeli še mnogo truda in bodo morali : e mnogo žrtvovati in da zmaga ne bo prišla prej kot šele prihodnje leto.
Uiureliill pa je
o Vesno napovedal, tla bodo vojaške operacije prihodnje leto prekosile veliko tragedijo pri Waterloo, kjer se je leta 1815 Napoleon predal zavezni-I oni z vso svojo armado in da bodo Anglija in Združene države, ako ne pride kak prav srečen dogodek, morale prinesti svoje liajveeje žrtve.
Churchill
je izrekel veliko j m)}ivulo rdeči armadi in rekel, da je mogočna in hriljautna ruska ofenziva zlomila nemški vojni stroj ter Nemcem priza-dela rane, ki se IxmIo mogoče izkazale za smrtne.
Churchill jo tudi omenil nem Ške |Kx}inornice ter rekel, da je bila nemška podmorska vojna |K»|K»|iiorna zlomljena in da Buvesni>ki zračni napadi na Nemčijo oznanjajo }>opolni raz-pa*I Hitlerjevo vlade-
"So vedno nosim s t elm j domnevanje." jo rekel, "da Im kampanja leta H44 v Evropi najhujša in najdražjo, kolikor so jih še vodili zavezniki. Naleti moramo vsako nršieo, da Im> nsjx^no izvedena. Sedaj ni »•as za odmor."
Churchiilovcm zatrdilu ima Hitler 5e vodno 400 divizij in vedno jo mogoče pričakovati, da -i bo Hitler izmislil kak nov način za napad na Anglijo
thuivlidl je povedal, da je predsednik Roosevelt zamislil zavezniško izkrcanje v severni Alriki, du bi zavezniki dobili i lunino postojanko za novo fronto proti Hitlerju in ta fronta je bila odprta, je dosegla že velik uspeli in njej bodo sledili- »e drugo fronte.
Se prodno je bil iz Londona oporočen 'Churchillov govor, so |»onvila naznanila, da so zavezniki že določili čas za vpad na evropsko celino in da je bilo t" sporočeno v Moskvo.
Churchill je omenil, da je že leta 1!»+D, ko jo nemška bliskovita vojna bila na višku, v svojem govoru rekel, da ko Anglija no lx> nikdar nehala bojevati za osvdliojenje narodov izpod nemškega jarma. Ravno tako je ob neki priliki napovedal, da so bodo Združene dr-kave pridružilo Angliji v t>oju proti Japonski in to so je ntdi zgodilo. Lansko loto so zavezniki pričeli zmagovati in izvo-jevali več velikih zmag, toda največja njihova zmaga je, da je bila zlomljena hrbtenica nem skim podmornicam, ki so pretile, da Isxlo preprečilo vos zavezniški vojni napor.
Zavezniški zračni napadi >o Nemčiji že povzročili velikansko škodo in bodo jk> Ohurchill-ove-rn zatrdilu predhodnik zmage v evropski vojni.
Churchill je omenil, kako u-spešno so bore Amerika m i na
Pacifiku in kako veliko škodo je že general MaeArthur prizadel japonskemu vojnemu bro-dmju. To njegovo zatrdilo je med poslušalci izvabilo velikansko odobravanje in ploska-njf-
"Toda največji triumf, ki sloji v ospredju, je bilo lotos rusko napr< dovanje, ki jo o*vo-i»>dilo v<vino rusko zemlje <>d nesramnega vpadnika,"je rekel CUurcliill. Tudi to je dalo j>0-vod velikemu aplavzu.
"Vsi smo se razveselili us[>e-ha moskovske konference,*' je nadaljeval, "in bomo prihodnji teden /. veseljem pozdravili vrnitev našega manjega ministra s svojega uspešnega |»o-slanslva." Državnega tajnika Cordelia
Nemcem preti vedno večja nevarnost
Edeča armada vedno z večjo silo pritiska v 100 milj šireko vrzel v nemški črti med Karpati in Pripetovim močvirjem ter je poslala dva močna oddelka proti zadnji železnici, ki pelje od severa proti jugu in je še v nemških rokah vzhodno od poljske meje, vsled česar je nemška armada v nevarnosti, da bo razcepljena na dvoje.
Rusi .so v dveh dneh navzlic močnemu odporu nemških zadnjih straž napredovali 17 milj ter zavzeli Sparta k, 41) milj <*d K<> ros ten - Žitomir-Berdi-čev železnice, ki jo še edina zveza med južno in severno nemško armado južno in zapa-dno oil Kijeva.
Tej železnici že preti velika nevarnost o0 milj I »olj proti ju-gn, kjer se nek oddelek rdeče armada je približal na 47 milj , pri Kožanki. V svojem prodi-llulla je imenoval "galantnega,ranju proti Žitomiru od Kije-tarega orla z močnimi ]*roti" va so Husi napredovali 40 milj mu pripisal mnogo zaslug]ter zavzeli Stnijaki-
Pri /vsem tem, da moskovski radio samo omenja, da so Rusi povečali svoje mostišče na
ter
k uspešni konferenci v Moskvi-In izrazil je upanje, da se bodo v kratkem sestali na konferenci on, predsednik Roosevelt in maršal Stalin.
Dalje je rhurchil rekel, da je trdni sklep zaveznikov zdrobiti v prali Hitlerjevo vlado, toda zavezniki morajo skrbeti, da ]x> zmagi ne bo zavladala zmešnjava.
polotoku Kreču, zatrjuje poročilo iz Londona, da so Rusi zavzeli 2500 let staro mesto Kerč.
Londonski radio je sporočil, da je nek oddelek rdeče armado dospel na nekem kraju 55 milj zapadno <>d Kijeva. Ce je to poročilo resnično, tedaj so
Lakota v Indiji skrbi Angleže
Leopol S. Anierv, državni tajnik za Indijo, je povedal angleški nižji zbornici pred nekaj dnevi, da je smatrati lakoto, ki sedaj razsaja v indijski pokrajini Bengal za tragedijo, ki zadeva Anglijo in tudi ves ostali svet, kajti ta nesreča, ki je zdaj zadela ogromno predelje Lidije, je svarilno znamenje, kaj se lahko pripeti ix> vojni v raznih deželah, ako ne bo vpofctavljena i>otrebna varnost v tem oziru.
Varnost seveda predstavlja svetovno organizacijo, ki bo skrbela, da bodo vsi narodi in vso dežele imele dostop do potrebnih živil in drugih življenjih potrebščin Ta ideja je bila že deloma obravnavana na znani živežu i konferenci v Združenih državah tekom letošnjega leta.
Tajnik Amerv je jwbijal v svojem govoru pred zbornico trditve, da je njegov department odgovoren za lakoto v Be »ga lu. Svoj državni oddelek, kot Anglijo, je zagovarjal na •> tališču, da je lakoto pravzaprav (»ovzručil strašen ciklon in pa naval kobilic in drugih škod-
GF NOVA IZDA.JA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega »veta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 60 centov Naročite pri: "O LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
Ijivcev, ki so uničili pridelke Rekel je, da si državni oddelek za Indijo prizadeva, kolikor mogoče omiliti položaj, ki je res zelo resen- Težavo pa so, ker vojne potrebo nalagajo bro-dovju velike naloge in je težko dobiti dovolj ladij za prevažanje živil v Bengal. Vkljuib vsem zaprekam, pa Aimerv upa, da 'bo do konca leta dostavljenega v Indiji dovolj živeža, da so prebivalstvu v prizadetih krajih od pomore.
Rum oddaljeni samotše pet milj od Korosten-Žitomir-Berdičev železnice.
Mjoskovska vojna poročila naznanjajo, da je rdeča armada napredovala zapadno in se-verozpadno od Nevela, na fronti nad Vitebskim-
Prva ukrajinska armada generala Vatutina, ki zasleduje Nemce zapadno od Kijema, je osvcfUxlila nad 80 mest, trgov in vasi ter železniških postaj. 4:> milj zapadno ml Kijeva, Le«novka, 38 milj proti severo-za]>adu, Borodijankii, % milj proti se vero za padu in (iei*nia-novka, 30 milj južjao o<l Kijeva.
Redno večerno poročilo luškega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bilo v včerajšnjih (bojih ubitih nad 4200 Nemcev.
Vojaški izvedenci pravijo, da l>odo Rusi, ako bodo še dalje s tako naglico napredovali, kot do zdaj, dospeli do Varšave v enem mesecu-
Nekatera poročila pravijo, da so Nemci že prepeljali nekaj svojega vojaštva s Krima na Rumunsko. Neko drugo poročilo pa naznanja, da Romunska in Bolgarska Nemcem nočeta dali ladij za prevoz nemške armade s Krima.
Inozemski vojaški izvedenci pravijo, da so Nemci v Ukraji-- ni napravili tako velike strate-
partizanom
London, 8. nov. - Bolgarski gerilci, ki so povečini kmetje, ki čutijo z Rusijo so v centralnih goratih predelih dežele pričeli z aktivno borbo proti nae jem in partizanske bolgarske čete so se pričele večati odkar sd jugoslovanski partizani dosegli take uspe he v bojih proti okupatorjem.	---
Bolgarski partizanski gerilci so odprli (bojevanje proti nacij-skim in satelitskim silam severno in južno od važnega železniškega križišča Plovdiva. ki leži jiržnoivzhodno od pre<tolioc Sofije.
Madžarski radio je jjoročal, da štejejo napadalne bolgarske partizanske čete v omejenih sektorjih več kot pet tisoč niož- Nemci so radi odpora zaskrbljeni in poslali v ogrožane predele ojnčanja.
Voine operacije v Srbiji, Črnigori in Dalmaciji
London, 8. nov. — Poročilo Juugoslovanske ljudske osvo-b dilne armade, .podano po radiju Svobodna Jugoslavija, se gla*i, da se nadaljujejo vojne operacije v Srbiji, Črnigori in Da inaciji-
Našti ediniee, pravi poro»*-ilo napadajo SuŠak, Im^tski, ter se ibore na |K»lotokn Pelješac.
V Liki so partizani napadli nemško mehanizirano kolono, ter so pobili 150 nacijev in poškodovali 15 trukov in dva tanka.
Ustaški-nemški napadi pri
ZAVEZNIŠKI ČASTNIKI UBITI V JUGOSLAVIJI
London, 9. nov. — Turške depeše dospele iz Zagreba 'j pravijo, da je ihilo tekom pretečeiiega tedna pobitih ali zajetih, v Jugoslaviji dvajset angleških in ameriških častnikov. Poročilo navaja, da so bili častniki v zvezi z obojimi vojn joči mi se (silami—s Titonmi in Mihajlovicenmi.
Kordunu. Karlovcu in Ogulinu so l>ili uspešno odbiti.
V	Bosni partizani dobro držijo svojo črto in odbijajo
nemške napade-
V	Gračaču je hilo pobitih 47 Nemcev in presekana je bila dovozna pot med Gračačom in Ob rova coni.
Med Novim in Kostanjevico je bil razstreljen nemški vojaški vlak in je bilo pri tem ubitih 62 Nemcev- Jugoslovanski borci so pri tem dobili precej vojnega matorijala.
Partizani sestrelili nemška letala
Kakor navaja poročilo, se sedaj part'-zani že uspešno bore tudi proti nemškim zračnim napadom in so te dni na Hrvaškem sestrelili iz zraka nemško ^>otno letalo, v katerem se je vozi'o u4 potnikov, ki so biU vsi ubiti Potniki so bili sami Nemci.
Nemška napadajoča letala so bila tudi zbita iz zraka v več krajih- To poročilo bi zna-čilo, da imajo sedaj partizani na razpolago letala, s katerimi se stavijo nemškim zračnim napadalcem v bran.
Vesti
Ann Kepic bo pela po radiju
Dne 17. novembra ob 9-i>0 zvečer bo pela na radijski postaji W'NYC Ann Kepic, ki bo ob tej priliki nastopila za United Yugoslav Relief Fund, ki je pod pokroviteljstvom Na-tinonal War Funda.
Na programu bo nastopil tudi vijolmist Vlado Kobe ter baritonist Milan Petrovič in govoril .bo Stoja n Gavrilovič.
Pomanjkanje papirja
London--V Angliji tako zelo primanjkuje papirja, da vlada zahteva od jedilnih lokalov, da spravljajo celo paj*irne pokrovčke od raznih posod za jedila in pripravljene lunče, ali juižine.
ške i>ogreške, da jih ni mogočo več popraviti, vsled česar nahaja armada pod poveljstvom generala Hermanna von llotha v skrajno nevarnem položil ju.
Noče v voino — dve leti ječe
V New Havemi, Conn., je bil 23 let stari delavec v tovarni, ki sicer dela za vojno. Stanley Mocarski poklica,n pod zastavo Strica Sama. toda so poziru ni odzval. Prišel je pred sodnika, ki je razsodil, da mora zapustiti Združene države ali pa iti dve leti v zapor
Sodnik Carroll C Ilineks je Mokarskeniu 20 minut prigovarjal. da se priglasi vojaški oblasti, toda rekel je. da 'bi srn bilo sram, ker bi ira vojaki zasmehovali, kajti njegova zadeva je prišla že v tako veliko javnost.
Šeststo zabojev likerja ukradenega
New York- — Na 29. zapadni ulici so neznani zHkovci odpeljali trnk, na katerem je bilo (500 zabojev likerja oziroma o-pojnih pijač. Truk je ravno do&pel iz Baltimorea in voznik se je mudil v uradu družbe, ko je bil truk ukraden.
Zavezniki se bližajo "zimski črti" v Italiji
Angleška osma armada je na 25 milj dolgi fronti dospela do nemške "zimske črte" v Italiji, peta armada pa je zavzfela poglavitne višine, W obvladajo novo nemško črto, katero so Nemci postavili za obrambo
Rima.	-------------
ali 1 (>."),!MM> vojakov.
Peta ameriška armada navzlic hudim nalivom prodira proti nemški novi črti in morajo tovore večinoma nositi mule ali pa vojaki na svojih hrbtih-
Zavezniki so v svojem prodiranju zavzeli .'>8 vasi, osma armada pa se je približala Pe-scari, pristanišču v Jadranu, na 25 milj. Peta armada prodira proti Gaeti, kjer Nemci že r a z s t r e 1 j u j e j o p r i .s t a n i šč e.
liadio Vidiy je preko Madrida sporoči!, da Nemci že za-
Washingtonu. Po svojem prihc du J>o najbrže takoj predsedniku poročat o moskovski konferenci. Mnll se je z aeropla-noin popeljal čez Atlantik v Puerto Rieo včeraj oH» 5. zv-
Hull se vrača iz Moskve
Državni podtajnik 1^1 ward R- Stettiniius je sinoči nazna-pnščajo Gaeto po morju ter od-; nil, da pričakujejo državnega važajo s seboj topove, tanke inltajnika (.'ordeHla Hulla jutri v drugo oržje ter so na potu v Anzio, (^l feoder je samo 34 milj do Rima. Poročilo iz L*z>bone pravi. <la Nemci razstreljujejo vsa pristanišča severno od Rima do Livornd-
Nemški vojni ujetniki pravijo, da ibo nemško vrhovno poveljstvo skušalo čez zimo držati novo črto. ki teče od zaliva pri Gaeti čez Aunruci pogorje do izliva Sangra v Jadransko morje.
Ujetniki pa sami dvomijo, če l>odo mogli držati to črto, kajti zaveznMci so prebili že močnejši črti in sieer črto otl> reki Vol-turno in 44 malo Rommelovo" črto.
'Nemci so v južno Italijo zopet poslali dve novi diviziji, tako, da jih imajo sedaj že 11,
Nazi ji pravijo, da bo ostal za Rimom samo še spomin, ako bodo oni prisiljeni, da se umaknejo iz njega. Begunci, ki so uš;i iz Rima. so povedali, da so naciji pod minirali vsa važni, poslopja v mestu, ter položili cele one streliva pod ministrske in druge palače- Vse imajo tudi pripravljeno, da lahko v trenutku uničijo vodne naprave mesta ter mostove.
*
London. — Kraljica E'izabe ta in njena svakinja, vojvod -nja Kentska, vdova po kraljevem bratu, ki je bil ubit v zračni nesreči, sta šli pogledat razstavo na roke izdelanih stvari vojnih invalidov in ranjencev, pa sta videli marsikaj, kar se jima je zdelo uporabno ;n zaže-ljivo, ter sta hotefi kupiti to in ono... ali obedve sta pozabili vzeti s seboj racij>ke knjižice in tako ni bilo z nakupovanjem nič, ker na Angleškem niti kraljica ne more kupiti potrebščin, ki so važne, brez ra-cij.-ke knjižice.
*
Hollywood. — Lou Costello. komedijant, se je po osmih mesecih bolezni vrnil v studio radijske postaje, da spet prične s svojimi programi, ter se je tozadevno vadil, ko je prišla do njega nenadno vest, da je padel v vodo in utonil njegov mali sinček. Mož je bil potrt, toda, ko je prišla ura programa v katerem je nastopal, je zadostil tradiciji igralcev, ter izvedel svojo vlogo. Tako se je ne srečni oče na zunaj smejal v srcu pa ga je razjedala bolečina-
*
Kitajci pravijo, da Japonci že kar pogosto uporabljajo pli ne proti njim. Zavezniki >o že davno zagrozili osiščnikoin. da jim t>odo vrnili milo za drago, ako se IkhIo posluževali strupenih plinov v bojevanju. Zadnji prijavljen slučaj uporaV plinov od strani ja|K>nske ar made se dogodilo zapadno <><| jezera Tunning, pod tokom reke .ftwigtse. Kitajske žrtv s«i bile Številne, kakor se je ::!a sila vest dos'a iz (Miungkii na.
Vojna redkost
London. — V bi nolben lokal niti mislil nato. da bi oglašal to. da daje gostom prosto na razpolago vžigalice, toda vojna je to komo-diteto precej omejila in tako je neki restafvrater v okolici Londona dal v liste oglas, v katerem jo izrecno podčrtal dejstvo, da se v njegovem lokalu gostom še vedno postreže s prostimi vžigalicami, katere so vsakemu dostopne na bari, kakor v mirnih dneh!
London. 7 nov. — Angle-ka vladfo. je nasvoHovala ljudem, naj nikar ne prijiovedujojo " t rokom, da jih je prinesla k'ja ali pa, da so jih starši a šli v kakem jagodnem cm ■ v ! ju. ksikor tudi ne, da jih je I prinesel zdravnik v svo jem mirni dobi ne ročnem kovčku. Namesto teh
starih in otročjih odgovor« \ in pojasnil o otrokovem izvoru <» ziroma rojstvu, naj bi se otro kom raje povedalo v enostav nem in pametnem jeziku, <la so so rwlili, kot se ro<lo vsa druga živa bitja. To )>o otrokom koristno, ker ! »lo na ta način podučeni že v zgodnji mladosti o postanku človeka. Nevednost in pomanjkanje tozadevne na-rtbrazibe je otrokom v d ... a-joči dobi škodljivo
■BUa NARODA" — NEW YOU
VBTANOVLJEN L. 101
GLAS NARODA"
(VOICE OF THE PEOPLE""
ft*
owMd ud PaUWMl Wj aiovwto Pabttritfat Ooapany. (A Oorponttoa rrufe Sakssr, Pnsldsat; IfU« H«dt, Treasurer; Joseph La poba, Be* •» Mirfim of tb# norporatlaa ud uMmm of »bor«
21« WEST 18th STREET, NEW TORE 11. N. *.
51st Year
"Glaa Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sundays and Holiday*.
Subscription Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
LA CELO LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA 83.S0; ZA ČETRT LETA $2.—.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan
sobot, nedelj In praznikov.
ti LAS NARODA* 216 WEST 18» STREET. NEW YORK 11. N. I
Curiam 3—124*
HITLER SE BO BOJEVAL DO KONCA
Of) 20. obletnici liacijskega puča v Monakovem je Adolf Hitler v pondelje-k zopet govoril ter nemškemu narodu ]K»vedal. da ga raka zmaga ali pa pogin ter je narod I m /.val, da se l>ori do konca in do svojega skrajnega napora ter z najskrajnejšim fanatizmom. Ko* je sporočil '» i lin.ski radio, je Hitler govoril v kleti Loewenbraeu, ker j«' ki et v Buergerbraeu, kjer je bil leta 1923 vprizorjen -atrijski puc, najbrže še od lanskega bombardiranja zavezniških aeroplauov j)odrt.
Hitler je priznal, da *o boji na ruski fronti najhujši. kar jih je še imela Nemčija, toda dodal je, da bo zadnja bitka prinesla odločitev. V svojem govoru je skoro i orni gnil. da bo vojna mogoče tudi dosegla nemško zem-io ter je rekel: "Nadaljujte vojno z neizprosno odločnostjo in silo, ne glede na to, kakšen je sedanji položaj m m- glede na to, kje bomo prisiljeni bojevati se."
"Pa če to traja še tako dolgo, Nemčija se ne bo nikdar podala," je rekel. "Verjemite mi ali ne. ura povračila za bombardiranje nemških mest bo prišla. Hvala Bogu. četudi dane« ne moreni do«seči Amerike, vendar lahko dn«i»zem enega nasprotnika in od njega bom prejel povračilo.**
<ilede vjuida v zapadno Evropo je Hitler rekel, da se
zniki bodo tako lahko izkrcali, kot so se proti Ita-lijaiKVM na Siciliji in je popolnoma druga stvar izkrcati c proti Nemcem ob Rokavskem prelivu ali pa na Norveškem.
Italjane je obdolžil sabotaže in izdajstva ter rekel, <a 'I odo na LVilkanu zavezniki zelo drago plačali, ako ise I-odo -k užali izkrcati.
Hitler je ivikel, da sta Roosevelt in Churchill upala, -c bo Nemčija podala, toda nemške armade so obnovile >vojo črto in jo marsikje celo izlboljšale. "Naša vera in vztrajnost veljata več kot pa prehodni dogodki."
Po Hitlerjevem zatrdilu iso zavezniki poklicali zimo n Lki.to na pomoč, toda nemški narod ne bo nikdar izpilil svoje odporne sile tudi v najhujši stiski.
Nemcem je povedal, da bodo Nemci v -zadnji bitki i.iagali in da morajo če nočejo biti označeni kot zločinci, \ - C žrtvovati za nacijsko zmago. Nemški narod mora sedaj žrtvovati za zmago, kajti, če bo Nemčija premagana, bodo od nemškega naroda zahtevane še mnogo večje žrtve. "Vsak dan berem, da so me zapustili živci, toda re-
SHOD SANS A V CLEVELAND, OHIO
V nedeljo 14. novembra po-j boste imeli priliko, da čujete poldne, točno ob ipo! 3. uri se živo besedo iz ust teh mož ki
so danes voditelji skupne obrambne akcije za naše ljudi v domovini. <rotov sem, da vam bodo ti
prične shod vseh podružnic (SANSu v Clevelandu, in sicer v Slovenskem Xax. Donm na St. Clair Ave.
}a ]iud4k[ sll!K* so bili'možje pojasnili resnično stanje povabljeni sledeči govorniki:j našega naroda v domovini ter Louis Adamič, častni predsed-vam obenem obrazložiti vse nik SANlSa in predsednik Zdr. delo, katero je bilo storjeno tu' odbora južnoslovanskih Aane- Ameriki v pomoč trpečih in bo' rikancev; Zlatko Balokovič. rečih ljudi v domovini, predsednik Hrvatskega brat-i Nam Slovencem, ki smo po-skega kongresa in podprdsed stali anteriški državljani ter nik Združenega odbora; Etbin užival: svobodo in demokracijo Kristan, predsednik SANSa in v prosti ameriški republiki, podpredsednik Združenega od menda ni vseeno ,kakšno vlad-bora; Rev. JCmil Gloear,. član no formo bo dobila naša rod-' Sibskesra Vidovdanskega kon-'na zemlja po končani vojni., gresa; Joseph Zalar. glavni K'a f*e slovenska narodna vojska v! gajnik SANSa in član Zdnee-j domovini trpi in preliva kri za1 n^ga odbora: in M. J. Bogdano-'srečnejše in sončne dni zaže-vich. blagajnik Združenega od Ijene svobode, potem je naša bora južnoslovanskih Ameri-' kancev. Leo Kushlan, preds. SANjS-
državljanska dolžnost, da jim pomagamo moralno in gmotno.
To delo danes vrši SANS, to
ove podružnice na St Olairju y t a° daJ» ™	to
in John Sušnik, tajnik iste. sta dan°S V	ob
dobila naročilo, da osebno po- ^ tndi Združeni odbor juž-vabita na ta shod tudi ponov n0s,(>Vansklh Amer, kancev. ka
«->ia	„ •»!_• • j. t t • .	oiuvenut snom
i- \rirzirii1™:8 « .n
no izvoljenega župana	tere^a P^dsednik je naš So-
Clevelanda, Franka J.	. , .„ , ,
scheta.	Adamu, katerega delo je- o-
^f:d govorni« kim sporedom !*r0n™ upoštevano. Bodimo
IkkIo tudi pevske točke, da bo
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
u
ameriški državi ian.
Poleg rpralanj, ki Jlb navadno sodniki stavijo prt izpita za dr-lavljanstvo. vsebuje knjižica Se v II. delo nekaj važnih letnic Iz igodorlne Zeillnjenlh držav, t III. dein pod nustoTom Itazno, pa Progi a« n«odviKno*ti. Ustava Zed I njenih driav, Lincolnor govor t Oettysburgu, Predsedniki Zedln> alfa drŽav ln Poedlne drŽave Cm knjttld it
urno 50 centov
In se dobi p n . 8L0VENIC PIJBLISIILN«. ti« Waal 1Mb St.,
New Vork 11, N. Y.
(H
ki, ker S^VXS je u.-tanovil Slovenski narodni kongres v Clevelandu, na katerem so bili za 'stopanl vsi Slovenci šiiom A-
proerram bol pester
(Slovenci in S'overtke! — Ne pozab?te tega shodsi! Imena iro vornikov vam garantirajo, da
ga vsak čas in vs'epovsod..
Janko N. Kocelj, II. podpreds SANSa
politič:>ega prepričanja. Prepričani smo, da so mu po
______ •	. j . . stavljeni odlični in neumorni
ixjmaeajmo mu m podpirajmo borci ^a k.milo, kateri se bo-
iiijo vedno za obstoj in
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
DRAGOTIN GUSTINČIC OPISUJE MEDSEBOJNO PRUATELJSVO SOVJETSKIH LJUDSTEV
lz Moskve smo prejeli te dni brzojavna poročila, v katerih opisuje Dragotin Oustinčič, Slovenec, ki je aktiven v slovanskih krogih v Mo*kvi, medsebojno prijateljstvo sovjetskih ljudstev oziroma narodov. Gustinčič piše:
"Tekom dvanajstih let moje- kaško mladino iu sem ga bivanja v Sovjetski Husiji prijateljil z mnogimi od ijb.
LEP USPEH SANS A V KIRKLAND LAKE, ONTARIO
Večkrat me vpraša ta ali oni zakaj se zopet ne oglasim v listu, in poročam kaj novic o napredku SANSa v tej naselbini.
V zadnjem dopisu sem poročal, da smo ustanovili podružnica SANS številko 90, in da bodo šli člani in članice takoj na delo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Vse priznanje v tem oziru gre Miss Pavli Dkbeljak, po domače kakor jo nazivamo. tukaj,, ker je sestra Gretenčeve soproge, Crie tenčeva Pavla- Nabrala je že eno polo polno, namreč $59,19. To je bilo poslano na pristojno mesto v Chicago v ameriškem denarju $53.30.
Da je imeTa veliko tinda z nabiranjem, je gotova stvar Obšla je iu irkala na vsaka vrata, ker se je nadejala, da bo povsod kaj dobila, ne izvzemši trgovine in druge lokale v tej naselbini.
Žele' bi, da bi se vzdramila tu<li ostfile Slovenke in posnemale našo vrlo nabiralko. Tu-
w	- -------,-----.di ostali člani so na delu. Ka-
cem. da je vse mogoče, toda popolnoma nemogoče je, da bi dar se nalbere kaj več skupaj.
nošljeiiio tudi ostalo, v glavni urad.
sem prepotoval o/jr. živel v najrazličnejših krajih Sovjetske unije. Bij sem v prestolici Kazak-stana in videl sem velike reke, ki se vije jo central-no-azijskih predelUi Rusije; znan mi je UJ^kistan in Eta-jikstan in moje o<"i so od^čudo-vale eiulovito Boliaro; prejio-tuval sem tmli jiešiVno puš«*-a-vo Karakuina iu se sol učil v topli Turko-Armeniji; v valovih Kaspiškega morja sem se kopal in živel sem v Baku ter potoval )>o v s e m širokem Transkavkazu; obiskal sem prestoKco Georgije. do katere sem dos|>el po krasni takozva-ni parlamentarni cesti, ki je najlepša od vseh cest, ki »em vo!k>- i*1' kdaj videl; potem sem vi-
ven, ali odseku št
vem vam, da odsek št. 14 nima v. .	.
, , ..	<"Iani m neelani
me vec .4cupnosti z njim kakor • , - ,
a i i • i • x 1,1 ^e bo odsek st. 1, in to gotova
stvar, ker podružnica
do naroda, iz katerega izvira- tudi zlata žitna j>olja L'-jo. Zato pomagajmo SANSu krajine in široko Mater Voliro, do končne zmage za demokra- ter boirati Astrahan-cijo-	''Potoval sem večinoma po
Naša podružnica ima v na- poslovnih^ opravkih in sem ta-črtu p!irediti veselico v prid prišel v stik z najrazlicnej-
............... " ki
predeljili
sovjetske države. Skoro bi dejal. da smem trditi, da tl<.*ž»-lo
Večbmt se sliši: "Ne dam za	^elico v prid ko pnse v stik z najrazličnej
SANJS nič, ker je ta in ta zra- fVTSa: 1 a b° ''!m u,]q' *\mi ljudnn 1,1 »arodnost.ni, k
ven. aH zato, ker smo ga pri ^	VAXQ ^ U'h ^^ P^^ljil
t. 14 ustanovUi - Po-	Y™1* ** bo 1.f'tnn
i j -i »i . ■ seja. na katero ste vabiien: vsi
i iln nrlcnt ^t- 1.1 nim>i
Oboje, kdaj vršilo, 1k> kasne-
št- 90
je omenjeno.
„• i. • •	. Hkor.cu tega dopisa prosim
ima svoj odbor m svojo blasrai	• T t < - V ~ »
J . . v, J , 6 J \-se rojake, kateri ste že. ali še no samo to je razbira, da ffa	-	.' "
• i - i -4. i« a ■ • mislite prispevati za SANS, po clam odseka st. 14 podpirajo.	, ,
1 r	.magajie narodu, zn katerega
Mi sprejemamo z veseljem vas prosi SAMS. N i rod iz do vsakega 3ana, kdor plača čla- movine ima upi-t^ oči na nas narino Isto sprejemamo vse nadi, da mu pomagamo: on tr-prispevke pa naj dam je kdor- pi. gladuje, v pomanjkaifju in koli samo na ižalost s par izje- ponižanju, pomagajmo irni h-mami od članov od odseka št. 1 pod tujčeve ])ete in izpod na
nismo do sedaj še nič prejeli Da se je podružnica SANS u-stanovila pri odseku št. 14 se je zgodilo na pobudo istih članov, ki so nekoč pripadali in zaman predlagali ustanovitev istega pii od.-, št 1. Sliši se tudi: "Ne
zistič/iega jarma v svobodo in boliso bodočnost.
Zivc-la združena Slovenija in demokracija!
Anthony Ivrajc, Kiikland Lake. Oni'Can
izgubil svoje živce," je rekel Hitler.
Hitler v svojih govorih ni več tako samozavesten in '»a ha t kot je bil v i>očetkii vojne v Rusiji, kjer je že popolnoma uničil rdečo ahnado, tako da ne bo nikdar več /možna postaviti se v (lj«-aTi. Bil je čas, ko je Hitler upal, «'a ho zavrel ves Kavkaz iu vdaril čez njegove visoke gore in I m. prišel do bogatili petrolejskih vrelcev. Vse to mu je splavalo j>o vodi. ko «e je nenadoma kot iz tal dvignila mogočna nleča armada in je pričela potiskati Nem < nazaj. Na ruski fnmti je. mogočna nemška armada prič izgubila svoj sloves, da je nepremagljiva.
Hitler sedaj ni mogel naštevati nemških zmag, kajti uegove armade v Rusiji so strahovito tepene, v Italiji pa se tudi neprestano umikajo in Hitler dobro ve, da se IxmIo <m1 sedaj nemške armade na vseh frontah morale brez prestanka umikati in pogosto tudi bežati
Na fmutajli je tedaj za Nemčijo skrajno slabo, zato l!:tl, r pritiska na domače prebivalstvo, da trdo dela za ' ;,!\' vki pristajajo nepopisne muke na frontah, in ga • P"minja, naj nikdar ne izgubi svoje vere v končno zrna-nemškega orožja
Viti najmanj ni pojasnil skrajno slabega položaja na i krni bojišču. Rekel pa je in svečano je zatrdil, da bo -'dni socjalizein po vojni popolnoma prenovil Nemčijo.
I u li ni n i česai" omenil o Ibodočem miru in kako dolgo '•o vojna trajala, rekel je le, da se je dvignil boljše-' .[	ki ne bo prej miroval, dokler ne bo goepo-
daril ceh Evropi. In tega velikana zadržuje pred zapadno hvrupo aamo nemško orožje.
pomoč našim v
1 roti koncu govora je slovesno izjavil: "Nemčija ne ixf* v leta 1918, da bi se podala, in vse sovražno domnevanje v tem oziru se bo zrušilo."
\ zadnjih svojih besedah pa je zagrozil nemškemu narodu: "Ako bo nemški narod obupal, tedaj ne zasluži drugega, kar !bo dobil. Ako obupa, tedaj mi ne bo žal, iiko ga je Bog pustil progasti."	•[
V imenu podružnice lepa hvala vsem nabiralcem za nfhov trud, darovalcem pa za prispevam denaT. Ako smem trditi k tem kar ste darovali, ne bo utrpel nob n pomanjkanja, narodu v domovini, pa ako smo zdmzeni z malimi prispevki, lahko veliko pomagamo.
I>a ni nabiranjem lahek po sel, boste razumeli, ke-r sliši se od stran! marsikateia grenka zbadljivka. So nekateri ljudje eudn ■ vrste, katerim je pri srcu več osebno sovraštvo in razni predsodki, kakor pa narod v stari domovini, kaUri nas prosi pomoči.
Junaška povest Rusov proti nacijem!
SAMUEL G0LDWYV0V0 MOJSTRSKO DELO
"THE NORTH STAR"
Povest o 180,000,000 ljudi... povedano o intimnem, razburljivem življenju prebivalcev neke majhne vasi
SEDAJ SE PROIZVAJA V
NEW VICTORIA
Broadway in 46th Street
New ¥ • r k
vsi sedeži rezervirani. Tel. Circle 6-7429
RKO PALACE
B*M«wa|r ia 47th Street City nepretrgane predstave Ljodske ene
pu od;-, st i. »lisi se tudi: "Ne T„ * --r-:-;
dam, ker ste druge stranke!" ^^anskl pomožni od
Dragi rojaki! Vprašam vas Y ■kakšno stranke! Ako vidite vi	1840 W 22nd Place,
strankarstvo pri tej stvari, jaz C1U1Cag0' Potrebuje podporo ga ne m tako mislim, da misli	rojaka, da lahko iz-
vsak Vezno misleč človek o T181 syo-ie teko nujno potre SAMSu. Tukaj ni časa in ne °no v m^ta za strankarstvo. Mi ne d°mpvini. poznamo in ne smemo poznati nobenega preziranja do ktrte-re^koli darovalca- Stran v. o-sebni insovraštvom, in raznovrstnim prerekanjem! Narod v domovini rabi pomoči od nas vseh: on bo preziral samo tiste, ki mu v snli niso po-mogli izpod tujčeve pete. Poznamo zavistne samoljubneže, ki govorijo, da ne bodo podpirali agentov, ki nabirajo pri* spevke. Xe pri nas in tudi ne pri SAtNfš« jih ni treba, ker jih ni. ampak pomagajte narodu, ki vas prosi.
je potrebno podpirati S AXIS je jasno vsakemu zavednemu Slovencu ali SloVen-
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; -VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDS in ZNAM KE redno.
dovolj d«bro pozam, da lahko izjavim, da so sovjetska ljudstva tako trdno povezana iihhI soboj v prijateljstvu, da je težko reči ali jt« >matrati za USSR tvonbo 1(> različnih re-pub'ik ali za en sam nami.
'"Več kot sto različnih narodnosti živi v Sovjetski uniji in ljudstvo teh narodnosti živi v najrazličnejših okolščinali in krajih od katerih ima vsak svoje }x>sebne Običaje in karakteristiko. Razlika je seveda tudi v
toda nikdar nisem slišal ničesar o kakih trenjih zaradi na-n hI nos ti; ljudje so živeli in delali skupaj v mirnem sožitju ter niso zabavljali drug čez dru gega ali se inedseibojno |)oni-ževali ali jiodcenjevaJi ratli različnosti v narodnosti- Cenili so kulturo in umetnost drug drugega ter se spoštovali med seboj.
"Da. to sem opazil povsod, v kavkašJiilr. kot oentralno-a-zijrkili krajih in vas<!h; našel sem to medsebojno prijateljstvo narodov ob širokem taku Volge iu v Belorusiji ter naletel nanj v Kubanskih predelih iu pri Kazakih, skratka, vse povsod.
"Videl sem pri delu v uradih, tovarnah iu drugod ljudi najrazličnejših narodnosti Sovjetske unije in sem se čudil, di ni bilo nikjer najti niti znaka kakega sovražnega razpoloženja radi razlik v narodnosti ali plemennu. \%i ti ljudje, ki sem jih srečeval in opazoval na svojih potih in obiskih, so bili tako gostoljubni, prijateljski in složni, da >o vzbujali v človeku spoštovanje-
"Narodne smernice sovjetske vlade so bile brezdvoma ti»t<\ ki so |jomaga!e ljudstvom doseči medsebojno prijateljstvo, ki je bilo in je končno v korist vsem. Sovjetska unija je bila organizirana na podlagi popolne enakopravnosti za vsa sovjetska ljudstva ali narodnosti Mladi narodi, rodovi ali plemena so bila deležna največjo pozornosti, da so si moirla zgra
f	j-v/»vi iiv/oti, \IU	C1
jezikih, kulturi in dragem- Bilijditi in povzdigniti
na
so časi, ko so se med narodi,{,topiljo s7ojo'kult uro"" Ljnd-ki sedaj mirno m složno žive stvo je bilo Tspodbujano in
kupaj v Sovjetski uniji bij i strašni boji iz\irajoči iz plemenskega sovraštva. Georgije i so napadali Armence. Tatari
vzgajano tako, da si je kmalu" moglo organizirati lastne krajevne sovjetske uprave, ki -o poslovale v jeziku, katerega j«
, ,	fFVTClV! U1V » Jlt'R II. MllCll'^a It!
Georgijance, itd. Sploh je bilo gOVOriIo prebivalstvo enega ali med 47 različnimi narodnostmi dru^e^a kraja-
Kavkaza vedno dovolj preliva nja krvi, a tekom mojih 12-let-nih popotovanj po Sovjetski uniji nisem opazil med vsemi temi narodi nobenega sovraštva, nol>enih razlik, nasprotno, ko sem hodil po Kavkazu se mi je zdelo, kakor da vsi ta narodi streme le za tem, kdo bo ve«e doprinesel k skupni stvari cele države. In pri tem so ohranili vsak svojo narodno karakteristiko in so še naprej plesali svoje krasne narodne plese in peli svoje pesmi, govorili svoje jezike-4'Opazoval sem krepko kav-
N
CQ
O N
O
2 >
O U
o oc H
CO
< O
MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of
Institute ef TerfuieUc? t aoclcMlnl
George W. Barnwell
mammm^^mHm^mmmmmm P°<H*K0 " mehanično znanje al morete dobiti a,to knjigo. Ta velika knjiga popliaje ln
r tubah pokaže teaeljna dela mehanika. Razloži vk natanko, kar ■ara snaU naj-holjil nehanik. P«jasnoje ▼ porabo vsakega »troja, orodje ln meril, nafrte (blue prints.) 1000 allk ln rUb. 678 str.
Cena $1.98
Ne cM« na to, ali ste tele patetnllt. Vam be ta knjiga vredna. NAROČITE JO DANES!
sde
ln
no
K >
z >
>
z
0
r
pi *
m S i—*
1
S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY
211 WEST 18th STREET	NEW VORK 11, N. Y
"Tako so polagoma postajali sovjetski narodi gospodarji f=voje lastne zemlje iu so povsod beležili gospodarski, kot kulturni prospeh. Obenem pa *-o vsa sovjetska ljudstva imela besedo v skupnem upravljanju eelotne države potom svojih ljudskih plredstavnikov.
"O«ividn0 je, da so postala ruska ljudstva v tem oziru najnaprednejša ljudstva. Skupnost jim je omogočila, da so zgradili silno industrjo in se pripravili za uspešno obrambo svoje zemlje-
"Rusija ne pozna raznarodovanja a>i zatiranja narodnostnih in plemenskih skupin. Edino sovraštvo, ki ga danes Riusija pozna in goji. je sovraštvo do sovražnika, ki uničuje sovjetsko zemljo in sovjetsko ljudstvo. Tega sovražnika hočejo ruska ljudstva streti z združenimi močmi, da bodo mogla potem nadaljevati v miru svoje složno življenje."
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
St. Mi71—Na Marijane«, polka Kje so moje roUce Ifarltka pegla—polka Dngneane University tamborka orkester
fit M575—Terealnka polka
Na planlncah—valfek Jerry Koprlvfek ln orkester Za toa. cenik ln oeoe ploK se obrnite na: * JOHN M ARSICB,' In&« 481 W. 42od St, New TeA
"ULAfl NAHODA" - NEW IOBS
.WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1943 —	i ■■ \ JU UftiUiiU k i
—» ' * ■" i——
O POLOŽAJU V. P. Z. "BLED"
se je vršila izredna kon- ga materiala proti predscdni-veneiju Vapjeuuie Podporne ko, tajniku, in par njihovim
TBIAMOTUEN L U*
ŽIVEŽNA KONFERENCA V OTTAWI
Ottawa. — Tukaj ?e j- pričela v pondeljck konferenca, na kateri se bo razpravljalo o živežni konsuiupciji v Kanadi. Kritaniji in Združenih državah. Konfeionca kaže, da so živeSne rezerve celo v Kanadi manjša, kot bi bilo pričakovati v deželi, ki prideluje ogromne zaloge živeža, s katerim zala** tinli druge 'zaveznike.
To dejstvo lii* pomeni, da so inorda Kanadski farmarji tia-7adov«li s pridelovanjem ali i>a da je vlada zanemarila stopnjevanje poljedelstva. Far-marji so fa-ktično vzilc pomanjkanju dtJovnih moči pri-d^ ali veliko večje količine živeža. n tfo prejšnja leta. Bela prašičev se je povijala za 69 odstotkov in sira se je izdelalo 59 odstotkov več kot navadno Ooveii prirast r-k se je tekoče leto pomnožil za S odstotkov in ovsa ter d rue ga žita za krmo ce ie snravilo pod streho približno 70 odst. več kot lani.
Tz vseh pridelkov in produk-ene živeža pa je morala Kanada zalučati Aneliio ter nkrlieti da dobivale stalne pošilike živeža nnnad \ Prej je Antril-ia uvažala živilske potrebščine kot. nrpsno maslo, iaica in svin iino ir Fraoniie, Beleiie. Dan-s^e in Norveške ter HH'andske. Zda i »r zanaša na Kanado zn vse te stva'i. I>orra sic r neka i or'dela in nroritioim sama lo«la to o<l daleč nV zadostuje
liodatno k temu, kar gre iz Kanade v Anglijo, je Kanada pošilja'a žito in drugo tudi Sovjetski Rusiji in Grčiji powilja 15.000 ton žita vsak! mesec. To žito se smatra, kot dar kanadskega ljudstva gršk nm ljudstvu.	1
Pred nekaj dnevi ie bilo tudi naznanjeno, da bo Kanada prispevala 100.000 ton žita za stra d« 'oč,> indij-ke krajje, da se < mili položaj, ki ga je ,povzro-čiln lakota.
(Kanada torei v tej vojni vrši kot zalaealka živežnih potreb-
ščin, veliko in važno vlogo Njen doprinos je vsekakor velik v tem oziru. Svojo nalogo je dozdaj vršila tako dobro da je zadostila domačemu prebivalstvu in potrebam zaveznikov.. TJudstvo ni bilo prrkraj šano prekomerno na j>otr bšči-nah m vsakdanje živežne po-trebe. Čeprav je moralo wh povedi,ti količinam Unra in činoma živilskega produkta, katerega se je moralo vsled voj-nilih zahtev omejiti potom raci joni'anja. Aktualnega po-manjkanja ni bilo nikjer in t konsumpcija živeža se je tekom vojne celo povečala, kar jo razumljivo, ker je veliko ljudi šlo delat v vojno industri-
ter, sc docela izropali site osi-Šva. zdelati bo mon ala /konferenca načrt za porazdelitev, ki 1h> kolikor mogoče sorazmerna in bo zadostovala za najnujnejše potrebe vsako osvobojene d; žele. ali naroda.
Konferenca v Ottawi je v svojem <Jefu povezana s konferenco United Nations Relief and Rehabilitation Adnunistra cije, katera ko jo pričala dan ob 10. novembra v Atlantic City N. .T. Razmotri vanja in delo obeh konferenc bo določilo oh seg obstojajočih potreb potom statistik in informacij, ki so na razpolaeo.
Zastopmiiki na konfVirenci
je in so tako moeli kupovati večje količine živeža, kot navadno.
Letofiuja žetev in pridelki v splošnem niso bili povsem
na
da bodo končni nnčr-' ti pokazali sliko, ki .so je hodo ljudje v ZdrnžnTih državah in Kanadi ustrašili. V obeh teh dveh ceželah namreč še ni bilo oomanjkanja vleljnb 'dolir
zadovoljivi, radi česar bo kon- vojni in zato v splošnem ni pri-
fe?encA oklepala o praktičnem porazdeljenim celotn'ega odvjfš noea pridelka vseh teh dežel ki so udeležene na konferenci.
»Važnost konfei'enco v Ottawi ie posebno v tem, ker se bliža naelo čas, "ko bodo morali zavetniki dostaviti potreben ži-
•nkovnti. da bi ljudje razumelf
Zvtze "Di d* 9. in 10. maja 1.1. to je splošno znano članstvu in čitateljem tega lista. Sklicana je bila na zahtevo z nad dve tretjinsko večino odsekov že potem, ko so vsi isti odseki že
zaslepljenim zvestim oprodam, se je konveucija izrekla, da se jih razreši časti ipri gl. upravi.
Ko ji bila delegacija poslana iz konvencije k njim, da jih obvesti o zaključku iste, ter
poprej ipaslali na glavni odbor) jim, je predložila pismeno za-proiteste, da takratni glavni hievo, da izročijo zvezni in-predsednik M. Špehar takoj; ventar kaijige in drago, novo-odstopi radi nekolegijalnega izvoljenim odbornikom, so st
prestopka, ko je ponaredii1 podpis svojega društvenega so-fcrata Alojzija Zdravjota, v namenu, da s t an dejanjem po-stavi istega v slabo luč, ter da napravi med tukajsnimi rodbinami razdor hi prepir s tem, ko je dal pod Zdravjetoviin imenom priobčiti poročno sliko že« ne čfana VRZ Bled v namenu, da dotično ženo in njeno družino obenem osmeši pred slovensko javnostjo. M. Apeli ar
ni upošteval protestov in ne da, od koder pa nikakor ni ho
oni odločno npril zahtevi. \ načrtu pa so ž? imeli takrat svoj»» unuizane cilje. Po On tarijskih državnih poslavali mora namreč zavarovalni urad v Toronto potrditi nove uradnike in zaključke vsake 'konvencije. Tako smo tudi storili. Poslali smo takoj zapisnik izredno konvencije in vse zaž-ne ziiiključkt v znanje zavarovalnemu uradu. Čakali smo odgovora od imenovanega ura-
zahtev, da odstopi ter da nio-eovo mesto prevzame pod pred sodnik A. Novak, ampak sta s takratnim tajnikom Glreben-com vs- proteste in sploh ves obtež-lni material, kateri je pričal proti njima, enostavno zatajila in zamolčala, misleč da boš^ta na »ta način članstvu in odsekom oči zavezala in usta zaklenila. Odseki pa, ko so vi-
valo*t«n ŽiVezni poolaj pod-jddi, da ni nikakega odgovora
telo priti nikakega glasu in ne odgovora, končno je bila poslana delegacija treh glavnih odbornikov naravnost na zavarovalni urad, da se na licu mesta prepričaj kaj in kakšen j: zadržek pri zavarovalnem uradu, da ne prizna "konvencije, in ne novoizvoljenih odbornikov BeJegacija je bila sprejeta pri uradu pvecej hladno, kar nam je vzbudilo sumnjo, da je bil že
j&M&fijt Note
KLAVIR
ali m
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 xa $1.—"
*	Bntui of Spring
Time of Bloaom (Cvetni tu)
*	Po Jutra , Koto	„
*	Tam nt vrtni (radi Maribor V«k>
*	8 po vaj Milk« MoJo Orphan Wait« '
¥ Dekle n« vrta
OJ. Mortat«. wMfj
V	»fi^
M Udi kopeuno ¥ Gremo bo Štajersko
fitojoril ¥ Happy Polko Co no tigcn
V	Slovoaloa Doooo Voodo Polko
¥ Žida pa qurolo VomII bratci
*	Oblo Valley Sylvia polka
*	Zredel mib nekaj
Ko ItlHoa U
*	P«J4i s menui Dol ■ pUkjUae
*	K*4at M ti vandrat iel
B^ZVIZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za
piano-Aiarmoufko za $1.
" * — ■ ■ — *
Po 26c komad
MOJA PEKLU JE SK MLAjpA Narodu pri:	""
K n 11 i & t n i aoT«iic PubtolM Co.
u< w. i««
Hmm lmk I1. W. T.
vež osvobojenim deželam, ka- st adnn nm prebivalstvu
bo treba odpovedati še mnrsi- mesto predsednika, ter da skli-čemn, ako bomo hoteli rvoim- če izredno konvencijo, kat?ra imti uničenim de Mam in «J^-|bo razčistila vso zadevo, ker
KANADČANE MORAJO VZETI
London. — Angleške ženski-nied IS in 41 letom se lahko pridružijo kanadski zračni sili, kakor določajo zadnji toza-
• mislili so, da mora hiti precej gnilega v glavni upravi, ker ni bilo nikakoršne iskrenosti napram odsekom ter članstvu
"GLAS NARODA" V KANAJ5I
V priloženem vam pošiljam! Vf	se je vi-šilo po
monev order za $3-50 za na-!,Joka^n'\ mxVhui\ vulivih daljno naročnino "Gla^a Naro Par ljudi. katen so imeli vsak
________________________,____da," Obenem mu tudi jaz cesti ^ ^vbicije m cilje, pri
devni ukrepi, toda prej morajo tam k proslavi 50-ietnice, ker vs(™	Tl 1J,ud-1(1 T1,s*°
dokazati, da so poročene s Ka- ga tudi jaz čitam že do malega imAl nika]«"]h ^^nokmt.eon,
uadčani.
Doscdaj dognali, da je že deset tisoč AngI žinj ujelo v svoje mrože ženskih čarov kanadske fante, ki so bili na Angleškem. Sedem tisoč angleških ž?nsk se jo poročilo s Kanadčani samo v Sus&eacii iu teh jih je mnogo, ki so -c pričele pri glasa t i za službovanje v kanadski zračni sili.
(Londonski gl. stan RC.VF pravi, da potrebujejo v zračni s-ili Kanado največ uradnih u-služlK?ncev, za kav so seveda tudi ženske sposobna Ln sprejemljive. Ženskih moči pa jim je treba tudi v dragih od
20 let. Ko sem prišel v začetku L-ta 1924 z nekateriiiki A-merikanci v Kanado, so mi takoj govorili: "»Sedaj bomo naročili, da boš Ti videl časopis, kakršiicga nisi še či tat do <laj." In ies% ko rami je bila poslana prva izdaja na extra gang OonJt. Pacific Baili'oad. smo ki.r hlastnili vsi njem. nakar se mi je takoj priljubil, da ne bi ntogel biti brez njega.
Po lij, m smo dobili vez z našimi rejaki v Združenih državah iu od-krili vrlo slovensko du:o, Clias IjeakoVec v Toron-tu. kateri nam je bil v takratnih delavskih stiskah -in raz-
delkih in radi tega bo mnogo« ,, , , žensk sprejetih v službovanje mh nadlogah Ve<lDO na ^
Plača .ie precej dobra, ktr zna-^ štiri šilinge dnevno in za posebne ure službovanja jo določena dodatna plača.
(Ker mora biti vsaka rek nitka poročena s Kanadčanom, to pomeni, da bodo kanadski fantje, ki so poročili ali s? bodo poročili angleška dekleta, ime-!i precej gotovine na strani, ko bo končana vojna in bodo tpo-vedli svoje ženici domov v Kanado.
Kaike bodo gledale Kanad-čatike na to nč, je pa seveda nekaj drugega. Vsekakor bo 4o morali ar^leški fantje v Ka nado po neveste, če bodo Ka1 nadčani tako hitro pobirali angleška dekleta. Vojna ljudi meša res na vse načine.
KANADA JE OMEJILA UPORABO PREMOGA^
Ottawa. — Vladni oddelek ▼a municijo je odredil, da se morajo vsled premogovnih stavk, ki so v teku v zapadnih provincah, omejiti dovaaanje premoga hišnim lastnikom, ki ne smejo dobiti, začasno več kot eno tono premoga. Ta odredba bo zaigotovila zadostno kcPičino premoga vojni indu atriji, dokler no 'bodo zaloge premoga zopet zadoitne za .vse ootrebe.
Premogarji, ki so bUi na stavki, so se od časa, ko je M 1a izdana naiedba. pričeli vra čati aa dalo..
lago s pripombo: "Bom poraa gal, kar je v moji močiH Zato mu je >o dandanes marsikateri Slovenec v Kanadi hvaležen.
V letu 1926 nas je obiskal J. Terčak "Peter Zgaga" y Torontu, Izdajal se je za za topnika Glasa Naroda in več v^prasanj je dobil po Petra Zga gi, ker nismo slutili, da imamo pravega Zgago pred seboj. Pa se nasii je prav od' srca smejal in mnogo povedal, da je bilo smeha na koš<?. Bodi mm bla«
imeli nikalcšiiiih demokratičnih ciljev, tu se ni upoštevati« večina, ne zvezna pravila. Članstvo, katero jim je stopilo nasproti. jim ;e povedalo v obraz da kršijo pravila in da po ta-k. m početju 1h) zveza propadala. no pa napredovala, da zveza je iast članstva ne pa pri-
NAZNANILO SLOVENSKI JAVNOSTI V K3RKLAND LAiKP
Zveza kana dak ili Kusov, oddelek v K irk I and Lake, priredi velik koncert dne 21. novembra 1943. Začetek ob 8. uri zvečer v Strand Theatre. Pri .koncertu bodo sodelovala i udi tukajšnja slovanska druš-tva. (S tem je rečeno, da bo v pomoč iste-mn dalo nekaj toek tudi na-e slovensko peško in dramatično društo "Triglav".
NanirU tega kmicerta .je, dati finančno pomoč omenjeni Zvezi, za nabavo bolniških postelj po nemški bratalni sili porušenih imst Harkov, Brians«k itd. Vstopnice so že v prodaji in sa po 50 centov.
Xaša dolžnost kot naprednih Slovencev in Slovanov je, da si zadovoljivo nabavimo vstopnice. da na ta način doprine-emo' vsaj mali del podpore na aftar innfl£l-e«m rnskeca naroda, ka
P0GRE$A PETRA ZGAGO
Zopet vam pošiljam celoletno naročnino za lwt Olae Naroda, brez katerega bi ne bil rad kajti jo zelo zanimiv in posebno v teh kritičnih časih. Pogrešam pa Petra Zgago, kajti on je nnarsikatero smešno na-pi-ai a'i to je dobro, da inramo drago kolono na ist^m mestu, katero piše Mrs. Anna P. Kra— na. s katero se popolnoma strinjam in ji želim mnogo u-spelia. Jaz ne razumem mnogo o politiki, ali toliko mi je znano, da ako vsi Slovenci vza memo pot, po kateri hodi Mrs. Krasna, nam ne bo žal.
pozdravim vse čitatelie tega nista, tebi Glas Naroda, pa obilo naročnikov in napredka!
L. Peehni-k.
Vancouver, B C. -Can
ČESTITKE K OBLETNICI
Če?tltam k 50. letnici obstan ka "Glasa Xaroda" in želim te*i doprinaša velikanske žrt- l('P° bodočnost vašemu listu in ve tudi za naš m»li sloVe^ski <<linost na jfovenskem polju! narod. — Na svidenja na kon-	®an Both,
certuf • ............Queen CliaHotte^ ^land.
Poročevalec	B. C- Can-
pre^o\ora nalaliko priznali da smo toženi, da smo skupina komunistov. Takoj se nam je posvetilo v glavi, da so to napravili junaki izza plota.. In kmalu smo prišli stvari do dna.
Napravila je to junaško delo Spehar-Grebencova grupa potoni svojega advokata Bruce AVilliamka. Ko se je vprašalo dotičnega, kako je mogel kaj takega napraviti in kje ima do kaze za to. je flegmatično odgovoril: "Well, vi «te poslal i iz konvencije 9. maja telegra-fični pozdrav v Moskvo!" Ni pa hotel vedeti, da pozdrav t*) je v resnici poslal v Moskvo, anupak no komunistični stranki, trmveč Vseslcvanskenm kongr-su. kateri se je ravno ti-
vatna lastnina par nasilnih so- sfp du5 vriil v ^0skvi. Za to
bičaiežev, katerih načrti so sa mo to, ka«ko hi ostali pri koritih in držali -članstvo v svojih sakah. Kdor izmed članstva jo iniel toliko vpogleda v poslovanje in poguma, da jim je ob pni priliki stopi? na pot. ter jim povedal resnico v obraz ta je kil pri teh ptičih t,ikoj na orni listi in ob prvi priliki se ■era je skušalo vreči iz zveze * ko «se je meni samemu pripetilo.
Pa še več: pokazali so še več-jfe nasilje- Ko sem lansko leto na Mladinskega oddelka pikni ku glasno protestiral proti početju takratnega gl. predsednika M. ^peharja, kateri je dejansko napadel člana gl. nadzornega odbora A. Zdravjetta rekoč, da je to sramotno za vso avtf&o, kar predsednik počne, je izneuada stqpil k meni član društva in Špeharjeva od-
je na vpogled odgovor iz Moskve, katerega smo sprejeli T)a pa današnje dni kdo ožigo-j^a nekoga pri di-žavnih oblastih, da je rdeč, to je kot pribito, da bolj drži, kot pa da bi ga črno prebarval, ker dandanes je še vedno mnogo ljudi in uradov, ki se dajo preplašiti z rdečin, strašilom. S takim tri kom tudi šfc danes kar mahoma izgubiš vsako veljavo kar brez vsakega proonsa in preiskave.
(Nadaljevanje na 4. str.)
spomin. (Janez Terček- ali .bora in mi v obraz zaibrasil:
"Peter Zgaga" ni bil nikdar v Kanadi. — Op. ured )
Pripetilo se je enkrat, ko sta prišla dva izletnika iz devedan da. Na mizi smo imeli ravno Gla^ Naroda. Eden od njiju ste je začel nekam $rdo držati in iiniti list v stran.. VprišaH smo gn, dali čita Glas Naroda nakar z jezo odgovoril: "Slaba katoliška hiša, kamor prihaja tak čnsopis." Mi ga vseeno Še danes z zanimanjem čitamo in zahaja skoro v vsako slovensko hišo v Kanadi. Iz njega smo se veliko naučili. Želim mu, da ibi izhajal Se vsaj na-daljnih 50 let v istem tonu kot do*edaj.
S pozdravom vsem čitate-ljem v Zdi už. državah in v Kanadi..
Anthony Kraje, tviikJUmd Lake, On t. Can,
"Ti molči, ako nočešT da bom jaz šk.nlil teflbi in tvoji draži« ra!" Že iz teh bes"ed grožnje se da skkpati. kdo so ti ljudje. Po pravici povedano, po mojem mnenju in nsSjenju vsake ga poštenega človeka, bi takile izvrSki spadali v "Caponije-vo bando," ne pa v eno tako imenovano bratsko podporno društvo. Da bo te ilikovce ttž-ko napraviti neškodljive ter da jih bo mirnim" potom težko »praviti od gl. uprave, to se je že naprej slutilo, da . so pa tako nizkega karakterja, kot so m poftraeali zadnje čase, tega si pa nikakor ne bi mogel človek predstavljati. Konvencija je. bila. sldljcana kot rečeno po vsfh prafvjlih. ,
IMefežUo Bo je iste množina delegatov, katerizastopu1 11 pcflntMKjftfiih Odsekov, to je 96 odst članstva. Po preseda in protrtianju obteiBne-
V PESMARICI
"AMERIŠKA |SLOVENSKA LIRA"
po vkUofeM	.
BloTunke parad:
L Fodokatco — aottf abor t hort-
ton BVnovpcTom X. Pb*<h-aT -1 moikl zbor a Lahko not —^iioftt ibor i OtoUd «von — molonl mbor S. Pomlattnska — meS&nl »bor, ■ MiltflB aOntepomn Uro L — sa aolo apavo, moikl In hi (Bani Sbor **v X Ura II. ~ sa meiaol sbor S. AlfSBtskl odmeri — "n moikl to Itaki sbor, ■ bariton nioipcTon	* —
t. Kantata' f« paalmo IA — mottt
ibor r * lt. 8oii — sa aamoaper«, maianl sbor ni ooreoule vaolom' gtasovtrb 11. Paalm S5 — oa nmoaptTt, maianl . ibor in spretni Jeranjo gbtaorira aM JMgal
CEKA^AMO
, ^ cestMT .
KOMAD
Tlj^MHMflMrf wWfce tn MiaiM ibore, kitar« > n^Uo-M in t —nylittl MATEJ L HO^SIAR. organi« In pitfMQi pri il^.' TMd, Otffr Wl W*» IMi NaroČite to iMfkt pil:
KNA6ARN1 StOVBNICTCBL.
■ ' ^ r tiuBJ&g 't u ~ m	fttre«t
Xew York 11, N. Y.
ia* Tvdor « iti
olitveniki
Slovenski KVISKU SRCE
"-4
(Ste*. 415) 2V4X3% inCev; it rani.
Cena 75c
NEBESA NAŠ DOM
(Stev. 415) 2%X4% inče?
Cena $1.—
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiittniiiiiDHiiniu
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno ... Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 355) 2%X3% Inčev. t belem celolidu; 3S4 strani.
' ^ Cena $1.— Angleški:
KEY OP HEAVEN
Fino vezano; prvovrstna Izdelavo; t umetnem usnju
Cena $1.—
Slovenic Publishing
Company216 w-18th st-' New York 11
Sedaj
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal EE V. KAZIMIR ZAKBAJČEK
Tu spodaj oo j>riob£ena pek«ter» mnenja našifc rojakov in rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, U m knjigo naročili in prečlt&ll. To je aano en dd teh mnenj, ker radi pomanjaknja prorfora ni mofote priobčiti Tleh.
— <—»*. - ------ ■•-■ ■ i,- -i' < j. \ i.
Cleveland. O. — Vašo knjigo "Ko smo fill v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem jo ie Loti večer prebral do polovice ln naslednji dan pa do konca, je £o-volj priznanja za nje vsebino	V- «.
•:. >	P M	1 K .. . L .
Greaney, Minn. — Sedaj, ko >90» prebral* Vajo ^pjiCO: "Ko smo SU v morje brid^oeii'Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Še brala. Kako lepo ln jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, .kako bi jo mogla dovolj priporočiti j&m ameriškim rojakom.
o o o
lurora. 111. — Knjiga—Ko - smo Sli v morje brldkottl ml tako ,selo ugaja, da takoj, nacp&m te eno svojo prijateljica	' - -
M*	4 r " .
Los Angole« C*L — Sprejela oem jpgfflapo knjgo "Ko amo ill v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi semljevid Slovenije nU ugaja. Pqkazala sem jo rojaku, ki jo tudi hoče imeti Tu poSljam naroOlo.
•	o o
Morgan, Pa. — Vala knjiga zasluži vse prUngpje ln jato
pa tndl zasluži, da pride jufim ljudem v rok«.
•	• > _ ' ''
Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko amo Sli t morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da M se Stala pa vseh naših naselbinah, fax jo veemjrfp^o&qn.
Knjigo lahko naročite pri:
knjigarni slovenic publishing
company v ; ;
216 West 18th Street New York U, H. 7.
tjui nuooh" m new ronr
WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1943
POD SV0B0DNlM|S0NCEM
BOMAN — Spiral: F. fc>- FINŽGAIU
i--------T 52-----------------
Sonce je pris tno sijalo; ploha, ki so je ulila proti jutru, je shludila in očistila ozračje, vse je dihido veselo življenje, cvetni kelihi so se odpirali, divje sniokve so cvetele, višnje so otnv Nl» Mi sneg. Mladost v Iztoku je kipela, jasno nebo mu je preganjalo hude misli, dvigali so se mu veseli upi in z njimi vera v Teodorine bes«'de. Bila je v njegovem srcu tista lepa ! ;ubežen, ki vse upa, vs? j>renese, ne misli nič hudega. Zahvalil je Svet ovita, ga je čuval doslej, in prosil Devano, naj v rečno tke nitke njegove ljubezni.
Razmišljajoč je iprišel do starega vojaka, koplita, ki je ležal vznak v t-avi. s težkim ščitom pod glavo. S široko razprtimi očmi je gledal v drevo nad seboj, preko čela je imel dolg, rdeč obrunek.
4,Kaj premišljuješ, Sloven T" ga je nagovoril Iztok.
Vojak se je spodobno dvignil pred stotnikom.
"Kako si prišel v carsko službo? Kje je tvoja domovina, si li rodu Antov ali SI o ven ov!"
"Rodu .Jovenskega sem. Boril sem se s Svaruniči ob Aluti in tostran Donave zoper Bizanc. Oj, bili so sokoli l.'ladi Svaruniči, ki >o padli! Jaz pa služim Bizancu. O, bogovi!"
1,4 Ali te vleče domov V?
"Prijelo me je z velikansko silo in šel bi, ko bi mogel."
"Kaj menijo drugi Sloveni v moji stotniji? Mislijo li na domovino?"
"(Jospod, ne sinom govoiiti. Lahko bi bil tožnik, izdajalec!"
"Ne 1k>s ne tožnik, ne izdajalec! Govori! Pred n boj ni stotnik, s teboj govori Sloven — bint!"
"Gospod, tvoja dobrota je brez meje. Govoril bom. Stradamo, da prihranimo novcev in uttčeuto domov. Hodili smo po Afriki. Ej, vroče je tam — in zopet se čuje, da grem« •la boj v Italijo. X;is p;: vleče na svobodne dobrave k naše-mu rodu. Do?ti imamo brazgotin, dosti vojake!"
"In če bi ?el Iztok tudi z varni?"
Vojak je šinil pokonci in objel cei-turiju kolena
"Gospod, če li vtliš, se dvignemo takoj! Legijo napa-demo za tebe, samo reci! Za tebe poginemo, če hočeš!"
"Miruj, prisezi na bogove, da bos molčal!"
"Priseženi na ognjišče f-vojega očrta, ki je bil stare&ina!"
" Dogovori se s tovariši. Čim več jih pridobiš, tem bolje. I/tok preskrbi denarja. Ko dobiš sporočilo — morda kmalu, Morda čez dolgo — udarimo preko Hema!"
"(Jospod, vsa centurna pojde s teboj!"
"Pomni prižge in molči!"
Iztek t-o je hitro obri.il, ker t>o pravkar zatrobili signali, na j se vrnejo v vojašnice. Magister equitum je bil nenadoma jH/klican v caisko palačo.
Ker se je to večkrat zgodilo, niso ne vojaki ne Iztok ni-č« sar č utili. Vesele volje, da je odšel Azbad, so pevajoč korakali z vežbališča.
Kmalu popoldne, še preden se je Iztok vrnil, je prišel k JOpa f rodit u evnuh Spiridion Pri vratih je vprašal po cen-
VBTANOVUEN L. 18M
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega s?eta=
3935 W 2Gth St. Chicago 23 111.
POROČILO O FINANČNEM STANJU 31. OKTOBRA 1943
Bal. v banki <*l<i.43U4> na roki ($14.77) 30 sipt.
Dchodki v oktobru
Podružnica št. m ♦»
t SANK, Detroit, Mich.
4
ti 8 ' II 12 i:» IG 17 ~'2 23 2T)
Johnstown, Pa
E.y. Minn...........
W ."J Newton, Pa.....
U'illoek, Pa.......
W Aliquippa. Pa. .. Spi iiigfield, II!.....
.. 50.00
2o.2o 13.40 G.70 16.75 (J.ti")
Aurora, Minn....... 50.00
I n; ntovn. Pa.
Midway, Pa.........
St '.ouis, .M o......!.,
Chicago, 111.........
"'26 " Salem, 01..........
"29 F»edericktowii. Pa. ..
"22 ' Cleveland, O.......
"34 " Pie-to, Pa...........
" W " Clesvlaml, O.........
"40 " Kemmerer. Wyo.....
" 4.'» " Sit :»oviran. Wis.____
4<i " Br.joklvn, X. Y. ____
"47 " Psteblo, Colo.........
" •">'! " .Johnstown. Pa.......
" til " Indhnfipolis, Ind.____
I'-. " qojrn^h'itC'klyu, X. V. ...
*'04 " Eveleth. Minn......
"(ia " W >rc ster, X. Y.....
" <7 Los Angeles, ( al. ...
" S2 - Slovan, Pa. ........
" S3 " V. ahenburg. (V>lo .
"S6 " Elizabeth, N. J.......
" :H " Ousliobiu Minn. ....
J Vu.-tvo it. i f, A I5Z, Pu"Hc\ Colo .........
Uruštvo 1(1 VSSZ. Pueblo. Colo Kins, federacija SNPJ. Pittsburgh. Kans. IVv d m št'-o 4 Š'ov<m e". Pueblo Colo. Nabral .J Hafner, w Smyrna Heaeli Fin. •'osa mejniki .....
okova
brošura Skupni
dovdki
41.(JO 10-00 13.50
4.(iO 4.20
10.00 (J.(JO 73.25 .">00.00 9.00 2.b0 14.00 5.IK» 14.5« 124.00 29.4'« 51.+(» 8.25 22.50
5.<KJ .">.00 5.10
1S.50 ln.oo 10.00 TO.iffl 5.00 58.00 12.50 4.75
$1.355.03
$17,802.24
Izdatki v oktobru
Stanarina za urad . .. Poštne znamko ......
Pflštnina .............
Telegram' ...........
Telefon ........
»	JV f|/iuiH«l J/V VA.U- /	^	•
t uri ju in izročil Nmmidu pismo zanj. Nato je prosil pri Grkul2^0 v°lni dawk .......
da bi govoril z njim. Epafiodit ga je takoj sprejel, ker je;"<>adnikova plača . ... fdutii važna sporočila.	|Davek soc. za~vite za 3 m
Skopljenec ee je do tal priklanjal, potem pa urno poročal:'^jsaniiške potrebščine .
"Gospod, nisem se upal pisati, nisem upal! Gre mi za'Tiskovine .............
glavo. A sporočilo je važno; zato prihajam sam!"	Luč v uradu

v Epafro-Ni mogel
"Vstani in govori!"
Evnuh je 'švigal s pogledi po dragocenostih drtovi sobi. Njegove oči so požirale zlatnino, te premagati, da vfe bi opomnil:
"Kako dragocena vaza! Despojna nima take!"
"Malenkost. Govori Spiridion!"
"Ni malenkost, opro?ti tvoja jasnost predrznemu hlapcu; poznam dragocenosti. S noč i je bila despojna pri centuriju Iztoku. Danes švigajo bliski iz njenih oči. Grize si ustnice in njeno lice je bledo Pariti mi je velela, kdaj bi Irena, lasna dvorjanica — nebesks lepa je. gospod — podala list semkaj v tvojo vilo. Tn moral sem ga izvabiti sužnju — danes ga je namreč poslala — in ga nesti despojni. Pa ga je vrnila, kafkor nedotaknjen je, in sedaj pfcm ga izročil Numidu. In ko govorim s teboj, govori a veliko despojno magister equi-1-im, Azbad. flokončal je tvoj sluga v snuitni nevarnosti svoj govor, da služi tvoji mogočni želji"
Epaf rodit je tloael nepresmaJkljive na stolu iz indijskega usa in niiti zganilo se ni na njegovem licu, kakor bi poslušal trgovsko pismo, ki mu ga bere sfenciarij. Ko je evnuh končal, je segel Grk v ždkzno skrinjico, in zagrabil dvakrait rumenih zlatov ter jih usul Spiridionu.
Evnuh mu je vsakikrat poljubil roko in nato priliuljeno >;l)ožal iz vile.
2.500 izvodov revij:- "Yugoslavia" Reviji "Free World" in "New Kepnblic"
Skupni izdatki
Ročna blagajna ................
Bančna blagajn:i ...............
. .$ 5o.(W) .. G.oo .50 4.03 .. 4.40 .. 40.,sO .. 153.45 .. 9.i0 .. 3.72 2.50 .. 1.10 .. 170.41 •55
0 POLOŽAJU V. P. Z. "BLED"
(Nadaljevanje » 3. str.)
V tem času depresije, ko je cvetela po tukajšnjih rudarskih revirjih privatna kompa nijska spijonaža po par iarod kih, katere so kompanijte najele v to svrho, da vohunijo svojimi rodnimi trpini radarji. Gorje ti je bilo, ako si se tajile propalici vedoma ali ne-vedoma zameril!. Danes te je zaznamoval, da si boljševik, ju tri si bil že z vso svojo družino brez milosti in ne da so ti povedali vzrok, postavljen na cesto. Na to umazano idejo
tudi ti ptiči prišli, da se izkopljejo iz blata, a da nasprotno svojega, bližnjega postavijo in potlačijo vanj Skoro isti slučaj, kot se je primeril Louis 'Adamiču in II.K.Z Priznaj, ali zagovarjaj .pravico in takoj si zaznamovan. Sumi še lahko, da ti ljudje niso tega napravili prvič, ljudjem v tukajšnji naselbini je znana njihova pre-teklost zadnjih 10—15 let v iz stf jeništvu. delajo se prefl ljud mi narodnjake, v rcsniei pa se vrši sama zahrbtnost, govore o slogi ;n bratstvu. Tudi se pi še v časopise o tem geslu v zlorabi tujega podpisa. Dokaz kako si razlagajo bratstvo je / • to, ko te fifre član istega b at skeara društva javiti na pristojno oblast, da si nekaj, za kar nima nikakega dokaza in podlafe. A v obraz pa ti pravi hinavsko brat, »obrat, sosestrn itd. To mora vsaki ja-no misli* »i človek priznati, da je to podlost brez primere. T>a se farno krijejo pod geslom sloge.' je pa tudi dokaz to, da so ljud-' je iste grupe, kateri so pipa-' dali odseku številka 1 Zveze "Bled" po lanskem oljčnem[ zboru po izvolitvi novega odbora za leto 1043. Samio radi tega, ker so ostiij'i v manjšini. <o zahtrvali odcepitev, in delali za razkroj od-eka številka 1. vse s-kozi do danes in tudi se odcejpili |>od parolo sloge, da s tem pokažejo, kako si oni tol-mačijo društvena pravila, katera ir-ivore da v vseh zadevah je ve»ina merodajna in vsi odloki se pri Zvezi zaključujejo po irla.-u večine..
(Nadaljevanje prihodnjič)
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE GENE!
NE SPREJMEM RACMANIH ŽIVIL AKO NE OOOAM ZNAMK!
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600	Premoženje $5,300,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA ]27.24%
Ce boleč dobro sebi in svojim dragim, zavaruj M pri oajboljil, po-Meni in nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer M lahko zavaruje* ta tun rt nJ ne. razne po&kodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln iemke od 16. do M. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod (TOje okrilja
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« tedanje dobe od $350.00 do $5,000.00.
H. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če ie nisi lian »11 članira te mogotne in bogate katoIUke podporne orcanizarlje. p* trudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti •e obrnite oa oradnike In nradniee krajevnih drskn R. S. K. Jednote, aH pa aa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliei, Illinois
$
44(>.5(i 2.90 17,352.78
$17,802.24
Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organ Lucije
Skupni dohedki od .1. dec 19+2 do 31 okt. 1943 ... .$23.870 90 ►Skupni izdalki od o- dee. 15 42 do 31; okt. 1943 .... . 6.52L22
Bila
nca
. .$17.30o.<iS
KO JE BILO PRSELJEVA-NJE V KANADO NA VIŠKU
V dobi 15 let ]>o znanem letu prosta? ;-i tet o 1897. je prišlo v Kanado več kot 2/J.jO.OOO prt seljenet v.
Kupite M' danes nekaj War »Saving Stamps za \"aše otroke. -— To je najboljši način hranjenje zanjf
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes if All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ^
•^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti io napisani v angleškem jeziku ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in s* hočejo ▼ njem čimbolj lzveibati ln Izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publ. Co., 216 W. 18th St., NYC 11
JOS. ŽALAH, blagajnik
M. G. KUHE L. po mož. tajnik
POROČILO GL. BLAGAJNIKA JPO SS.
iV mesecu oktobru s. m sprejel sl'edeče prispevke:
Josip Okorn, blagajnik lokal nega odboru 2, v Cleveland, O. $6 0.00: ir A. Schwartz, AVau
Sedaj se js dvignil s stola Epaf redit, stopil je siedi sobe,lke^an flnd Chicago Com-položil prst na čelo in pomislil.	' muaiity Che-t $30.00; Nick Pov
"Da se je izpozabila tako daleč, tega bi ne bi?: verjel! Š vedno je zrela za lupanar! Komedija se zapleta — čakaj, Teodora, v njej bom dues ex macliina — jaz!"
bel je skozi peristil na vrt, dasi ,ie bilo vroče. Dajal je različna povelja služinčadi, ki je ostrmela, ko je zagledala trgovca ob vročeni soncu na vrtu. Šel je v gozdiček pinij in hodeč gori in doli, je razmišljal.
A* tem je prišel Jztok. Takoj ga je pozval. Na njegovem obrazu je bil smeh, kakor ga Iztok še ni videl. Veselost in žkodcžUjnost, lokavost in nedosežra prele&t je sevala od J-jega.
''No, Iztoči, kako si kaj ljubkoval nocoj z despojno? Čestitam ob taki ljubici, meliercule!"
lato k je ostrmel, ko je slišal te besede. "Gospod, ti si vseveden!"
"Bizanc je vseveden, ne jaz. Odgovoril" "Pri3la je verolamnica, prekleta, namtesto Irene I" "In ti « m naslajal?M "Pn&Tel sem jo!"
"Zelo pogumno, sinko! Tvoja glava ni vredna gnile
anttone. Zaigral «i jo!"
(NfkUdjeianje prihodnjič.)
5e, blagajnik lokalnega odbora št. 12 Pittgbuigli, Pa. $11.00: Joseph iXoleno, tajnik podružnice št 9, SANS, $fi,70 Joseph Krasovec. blagajnik podnižni-nice 10 SANiS, $50,00; John Habja?i, tajnik loka'nega odl>o ra št. 31, Eveleth, Minn. $52J20 Josephine Erjavec, tajnica lokalnega odbora št. 1 Joliet. Ul. $550,00; Anna P. Krasna, New York, $10.50; ifi-s. Mathews Lanus, Harmarville, Pa. $10„00 Agnos Justin, Val lev, Wash $10,00 Skupaj $1,330.40.
I>ne 1. novembra 1943 je bilo v blagajni JPO SS $59,933.80
Lepa hvaty vsem darovalcem V časopisih čitam, da sta lokalni odbori številka 2 in 35, oba v Clevelandu, imela zadnji me-Jec dve •uspešni prireditvi, za car pričakujem, da se bo naša btagajna povišala za par ti-
-cčakov v mesecu novembitu.
Želel bi, da bi naši lokalni odbori poživeli svoje aktivnosti v ;'hn>kem času, da bi kaj več nabrali za naše trpeče ljudi v domovini.
l^eo Jurjevec, 1840 WeWst 22nd Place Cliicago, BI.
ISKANJE ZADOVOLJSTVA IN SREČE
Uspeli ljudje po mi vadi iščejo zadeoljstva in sreče v bla^u. v denarju in v tem, da jim d m gi služijo in strežtejo — najče-^če seveda pronajdejo, da kljnb vsemn sreče niso našli — našli pa bi jo, če bi vedeli, da =;reča in zadovoljstvo prihaja iz srca, ki rado daje in razuma ki služi v blagor in dobro bližnjemu in nfc vedno le samo laM nemu jazu — tisti, ki zna Ka-nm jemati in nič dajati, ni nikdar srečen, pa naj je tudi bo gat — lahko pa je srečen nad, vse na svetu-*ev n čTovek. kij zna deliti svojo skorjo kruha s sojim bližnjimL (H. Dramond)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Allirebt
Cena 5» centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jirasek
Cena 50 centov
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zatrajšek
Knjiga priiKireduJe, kako Je Hitler nastavljal llmanlce ln zanjke ln pripravljal "rtrup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo J« napadel.
Knjiga je v platnu vezana ln trna 207 strani.
Cena $2.-
Bodoči driavljaal naj nyraOJa knjliiro —
MDOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
v tej knjigi so via pojamUa la ea kuni ■m naseljence.
Can U eeaUv
Listki
Spisal Ksavar Mo^to: 144 Rtr.
Cena •() cenim
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 7.1 centov
Živi izviri
Spisal Ivan MatiHC Knjiga Je svojevrsten j«ijuv » slovenski književnosti, k;ijti v ▼ nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trlunjst nxlov slovenskega naroda od davnih početkov ▼ starem sloranstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platnu vezano
, Cena
Državljanski priročnik
(V slovenSčinl)
Knjižica daje iioljudna nHviKlila kako postati ameriški držuvljun.
*	Cena 50 centov
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Vezana knjiga
C-ia $2—
Govedoreja
Spisal B. Leg v »rt. 145 strani • slikami.	Cena $L—
Knjiga o dostojnem vedenja
111 strani.	Cena M centa*
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. R slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In farmer Je v sploNnem.
Cena M renta«
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti a stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter telesollvarstvo.
Cena 11—
Ako narotlte knjigo, prUoilte k *ilu U. S. oziroma Canadian Money Order u omenjen« svoto. Manj&e svate, lahko pošljeta v U. 8. znamkah po 2. oziroma 3 cente.