Kb nudimo prihodnosti?
Od mladih družba veliko pričakuje, saj vendar gradi svojo prihodnost' na njih. Mladina je torej dolžna biti zdrava, dobro podkovana v znanju in   ideološko pravilno  usmerjena.  To je  odvisno  od  treh  glavnih dejavnikov: šole, doma in družbe v ožjem smislu. V šoli delujejo pedagogi, doma starši — kdo pa v prostem času
Pomemben dejavnik v življenju mla-ddh je vsekafeor tudd rekreacija in zaba-va. Tako nas je zanimalo, kje in kako se mladina v naši abčini sproš^ in za-bawa. Seveda je največ naožnostj za to gotovo v dobcco organizirandli miadin-slkdh centrih adi klubdh, kot je to v na-vadi po vsem svetu.
Ndč lažj^a torej — obisk v kakšnem klubu, pogovor z abd^kovalci iD naloga bo opravljena. Res, teoreto&io nadrtu ni kaj oparekati, toda.. •
Prostori
Naša občdna je, kot je iz statistidnih podatkov raavodino, v vrhu lestvice naj-u^gatejših — pa vendar se še do danet niso našla sredstva za. agraditov adi adaptacijo ustreznih prostorov, ki naj bi služHa dejavnostim mdadih v njiho-vem prostem času; Res dokaj čudno, saj so zahteve mladlh reailne, pa tudi ne pre-velike. Pa 5e to še ni dovolj velik vzrok za investioranje v mladino — statistidni podatfci s področja mladinskega krimi-naJa, zlasti še nstiehno kontinuirano na-raščanje le-tega, je vendar že samo po sebi dovolij zgovooreai doikaz, da je bilo na tem podiročju res premalo storjene-ga. S tetn mislim predvsem na odstra-njevanje vzrokov za nastanek krimdna-la. Res, da je ta problem veJiko boij • tocanpletosan, gotovo pa je prepuščanje miaclMie same sebi ddkajšen krivec za tako stanje. Kdo je za to kriv, je ver-jefeno težko iečd. pravzaprav je ktrivcev gotovo več. To je lahko družb^iapoli-tična skupnost, pa poldtačne dn družbene organizaoije in ne nazadnje tudi vsa prizadeta mladtna, ki je, kot kaže, vse premalo zainteoresiirana na tem, da se stanje spremend njej v prid. Tu pa ta-koj naletimio na pravcati zaftaarand krog: eden od varofeov za neorganiziranost mladdh je gotovo prav pootnanjkanje prostorov, kjer bi se lahko prek vsak-danjih oblik dejavnosti med seboj spo-znali in tako zdražiM svoja hotenja to žedije; prostorov pa nimajo, ker si jih aarada svoje nepovezanostd ne mcnrejo ' pridobifei. Tako pridemo do tega, da sd ml&drima sama ne more kaij dostd poma-gati- Po*rebna bi bdila tx>r©j organizacd-ja, kd že obstaja in katere osm.ovna de-javnost je povezana z organiziranosbjo živliienja mladdne. Vse te pogoje pa se-veda brez pnimere najbolj iapolnjuije Zveza mladdne.                      -  .--.:^^^.-^
Program
Vendar pa s tem, da pr6blem ukvar-janja z mladino prevalimo samo na ple-ča zveze mladine, ta še dolgo ne bo za-dovoljivo rešen. Program dela ZM je ve-liko bo(l(j obsežen, ni omejen le na dskar nje in organiziranje zabave mladdm-ZM iima tudd večne težave s kadri, ker jih zaradd principa dela na prostovoljni podiagi, in to običajno .nenagrajenega, kar naprej primanjkuje. S t&m je nje-no delovanje dostikrat prerazdrobljeno in amejeno. Napak pa bi bdlo trddfcd, da ZM sploh ne deluje v tej smeiri — le iz navedenih objektivnih vzrokov se vsa stvar prepočasi razvija. Tako ostanejo mladina ves čas na voljo le ob-či družbeni prostord: kavarne, gostilne ipd., ki jim sliižiao za svoje draženje. O tem, katoo kvarao vpldivajo le-td na mla-ddoo, je bdlo že dosti napisainega, saj je znano, da so vsi ti lokald predvsem po-slovne enote, ki morajo imeti dobi-č©k. Torej dajejo zavetje mladimie to-liko časa, dokler ti konzumdrajo njihove dobrine in to v pretežnd merd prav alko-hol. Seveda je skoraj odveč pripomniti, da se v teh prostormii ne more odvijabi prav ndkakršna mladdnska aktivnost — vsaj poatti^vna ne.
Rešitve
Torej moramo rešitev iskati tudi še kje drugje. Najbolj prav pri vseh zain-teresiranih zdiružbah, ki obstajajo na teritoriju naše občtae. Z določesno so-udedežbo vsakega od njdli bd se verjetno dalo storiti več, kot pa bi bila sposobna nareddtd katerakoli organizacdja, ki bi jo za to zadolžili, sama. To bi bdla ena od možnih inačae rešitve mladinskega problema. Miožno pa bi bilo stvar za-staviti tudd drugače: s konstiituiranjem nekega novega organa, kd bi ime] eno samo nalogo, bo je, podskatd in adaptira-ti ustrezne prostore in pritegnlti mlade y te piostO!re z raaličnima oblikami de-, ja-mostd, fcd bd mladinke in mladince pri-vla6Ha. Slededa inadica bi bila adapta-" cdja več teaitorialno razdeljenih- prosto-rov z dotodeaio lastno aivboaomiio, ven-dar pod skupnim vodstvoin. To vodstvo pa bi moralo čimprej postati mladin-sko, to se pravi, v orgainjh upravljanja naj  bi miadd  imeild  večino.  Seveda ob
pomo^i stroikovndh delavcev — mentoo^ jev.
Resnici na Igubo je tsreba dodatd, da so takšni poiakušd že bidi, vendar so iz raznih vzrokov Skoraj vsd prapadli. Ta-ko v naši občini obstajata sedaj več aM manj samo dva prostora, kjer ima mla-dina, vsaj do neke mere, možnosti udej-sbvovanja. To je ddsko klub na Poljanah, ki je. namenjen večemi zabavi, to je prevsem plesom in spoznavanju, in to nekajfcrat v tednu. Drugl pa je prostor Družbenega cenfera v KS Ajdovščina. Podrobneje se bomo z njdma seeaianili" v posebnih sestavkih.
Zaključek
Kot zakijufiek mojali razmišijanij mo-goče samo še bo: ni dovolj samo gasiti požar, ki je vse večji, kajti nikdar ne bomo našli toliko gasdlcev, kot bo ved-no na voljo novega kuriva zanj. Treba je prepreditt že iskri, da se sploh raz-plamti. Kot dofeaz za to naj naivedem nekaj nevezanih izsefikov iz pogovorov med mladimi:
»Saj mi ni toliko do vdsenja po teh gostikiah pa — kam naj pa greano. Pri memi doma ni toliko prostora, pa tudi tako sproščen ne moreš bitd. — Ja, ho-ddm na smu6anje, pa poletd za kak taden na morje; ampak, kam naj se dam vsaik dan? Saj ne morem večno tdčati pri kinjigah. — če bi imela bje kaikšno sobo, da bi lahko šahirali ali kaj podobne-ga, talko pa... —. Rad igram namizsnd te-nis in še mnogo takih poznam. V šport-ni klub se n^ mlslim vpisatd, saj mi nd do ne vem kakšnih uspehov, samo igral • bi rad. Tako pa, saj vidiš: povsod nas je polno s srojimi malimi željami, tako različnimi, in namesto- da bi nas dru-žila neka pametna zabava, nas doružl ta-' le »pir« pa vinjaik in kaj vetn, kaj še.«
MJjsldm, da te besede sploh ne potre-bujejo komentaonja. še to: v tafeem sta-nju ni ridč čudnega, če marsikdo podleže tuoi reklami, češ kako lepo je za mla-dino poskrbljeno pri njih. In pri tem tu. dd fcuja ideologdja ni več tako ¦ nespre-jemljiva.
Mišo Javornik