štev. 15. V Ljubljani, v sredo 11. aprila 1917. Leto IV. Revolucija v Rusiji: Poulični boji v Mosicvi. Policija in carjeve čete streljajo izza barikad in iz oklopnega avtomobila na revolucijonarno ljudstvo. Prentice Mulford: Nekaj praktičnih duševnih receptov. (Konec.) Slaba volja in nesamostojnost so bolezni. Bolni duh vstvarja bolno telo! Večina bolnikov si v trudapolnem delu leta in leta postilja svoje bolniško ležišče. Cim delj pa kultiviramo stanje neprestanih radostnih pričakovanj, tem manj je nevarnosti, da ga tudi le od časa do časa izgubimo, ker je postalo naša druga narava in ni niti več v naši prosti volji, da uničimo to stanje samo ali neprestane prijetne izkušnje, ki so z njim v zvezi. Mi vsi sestojimo izključno iz sil, ki jih nazivamo misli in nezavedno je vse naše početje molitev brez prestanka! Molitev seveda ne pomenja tu nekakšen določen besedni sklad. Ako človek opazuje temne strani življenja in venomer premišlja svoja razočaranja in udarce usode, moli za slična razočaranja in usode za bodočnost. Kdor pričakuje nesreče, prosi zanjoin jo brez dvoma tudi prejme. V družbo ljudi ne prinašamo samo svojega telesa, marveč nekak zor, ki vse instinktivno zavzema za ali proti nam, enako, ako molčimo ali govorimo. Zakaj vse, kar mislimo, je neskončno večje važnosti, nego kar govorimo. Krog nas kroži specifična atmosfera, ki odbija ali privlačuje. Karkoli nas doleti, je posledica dolgo negovanega razpoloženja. Razpoloženje poštenosti ustvarja trajno najboljše in najbolj trajne rezultate — to ni sentimentalnost, marveč enostavno znanost. Ker pač ta smer .mišljenja privlačuje priložnosti in ljudi enake vrste, zanesljive, v kojih počiva naše življenje na varnem. „Ne daj, da bi zašlo solnce nad tvojim srdom" — v tej svetopisemski molitvi leži skrivnost zdravja. Kdor ozlo-voljen in potrt leže k počitku, se potem v spanju cele ure ziblje v sferi zla in kopiči tugo za prihajajoči dan. Razvada hlastne naglice uniči več eksistenc, nego slutimo. Kdor zavezuje zjutraj jermena svojih čevljev, poln nemirne hlastnosti, se bo ves dan nagibal k brezpokojnosti. Prosi, da prideš iz tega zamotanega toka — k pokoju! Okrutni ljudje drže življenje s krepkimi rokami; z malo kretnjami, z malo dela svojega telesa vodijo tek stvari, a z jasno, visoko glavo! Kdor se zjutraj, kd se zbudi, bodi žena ali mož, čuti obvladanega od vsega, kar mu je med dnevom storiti, kdor vidi, kako ga že v naprej poganja vrvenje gospodarskih skrbi in opravkov in nakupovanj in tisoč nujnih reči,--naj sede takoj za trideset sekund na stol in naj si reče: „Nočem, da bi me te dolžnosti gonile in krotile. Le z eno stvarjo hočem pričeti in prepustiti druge samim sebi, dokler prva reč ni temeljito storjena." Potem imaš vse predpogoje, da to stvar gladko izvršiš in tako po vrsti vse ostale. Kultiviranje tega mirnega toka koncentriranih misli nas nosi potem dalje do uspešnejših razmer, prizorov, dogodkov in poznanj nego ono nervozno razpoloženje vihrajoče naglice. Mi vsi verujemo danes še v mnoge neresničnosti. Verujemo nezavedno. Zmota se nam ne razodene. In tako živimo dalje, svojim nezavednim napakam primerno — — in bolesti našega življenja teko iz teh nezavednih napak. Prosi vsak dan za sposobnost spoznati, kaj je napak v tvojih predstavah, in ako je mnogo več, nego si si domišljal, ne prestraši se! Ako bolehaš in misliš, da bi ti to ali ono zdravilo ali ta ali oni zdravnikov nasvet mogel koristiti, vzemi zdravilo, ubogaj nasvet, ampak vedno s tiho mislijo v ozadju: Tega zdravila ne jemljem kot lek za moje telo, marveč h v podporo mojega duha, ki bo kmalu dosegel moč in dar, da si bo vedno sam pomagal. Ne uči svojega otroka nikdar, da bi nizko sodil o sebi! Ako se navadi tako čutiti, se bodo tudi drugi navadili ter ga cenili nizko, zdaj kot otroka,' pozneje kot moža. Nič ne škoduje človeku bolj, kakor poniževanje samega sebe, in marsikako dete vstopi v življenje oslabljeno od bremena neprestanega tarnanja. Nauči svoje dete, da sanja in pričakuje le uspeha. Dolgotrajno pričakovanje uspeha donaša vzroke, sredstva in pota do tega uspeha. Do zdaj imamo komaj najoddaljenejše predstave o tem, kaj naj pomeni življenje, kakšne možnosti počivajo v njem. Dobrot relativno popolnega življenja bo deležno človeštvo, ki bo postalo sposobno svoje telo poljubno presnavljati, ga poljubno dolgo ohraniti. Telo, prosto bolečin in brezmejno lepol Reci o katerikoli stvari: „Mora se zgoditi," in tisoč sil se zagiblje, da jo izvrše. Zato bodi previden v svojih željah — želja ti lahko postane prokletstvo. Zatorej se uri v razpoloženju udanosti pred neskončno zavestjo — bodi vedno pripravljen prejemati od višjega toka, ki te nauči spoznavati prave vrednote — in kaj si smeš želeti! Bodi mož ali žena — — tvoje telo ne more biti popolno, ne moreš se povzpenjati od moči do moči, predno nisi srečal in duševno spoznal svojega drugega jaz-a — svoje dopolnitve v drugem spolu. — Po tem spoznanju ni nobene ločitve več. Bodimo si pri jedi in pijači vedno svesti, da pri vsakem grižljaju polagamo misel v svoje telo, zavisno od duha, v kojem jemo. Trudi se biti vesel, prost in poln nad pri svojem zajtrku---in ako ti tega razpoloženja ni moč držati, prosi zanj! Noč in dan prositi neskončno zavest za najvišjo modrost, za moč in radost, in to v razpoloženju duha, ki ponižno priznava stran 166 TEDENSKE SLIKE štev. 15 Naši vojaki na ortlerskem pogorju na Tirolskem 3400 m visoko. Provijantne kolone na Tirolskem donašajo našemu vojaštvu v gorah živila. štev. 15 TEDENSKE SLIKE Stran 167 ^ o •J? o O. o H o > C« Z C u o. O E o > "S s 01 a> O) >U T3 O >n 0* « >n 22 ca s ha O "O C« U s» o o. 2L S" o "n b O cn o* •a •a premoč one neskončne zavesti, se v resnici pravi predati se valovom vsega najboljšega. Zakaj vedno višji toki spoznavanja se lij6 potem skozi naše bitje, ki stoji v pravi smeri, da zajame te valove, ki nas bodo polagoma dvignili iz naših napak od bolj šega k najboljšemu. Nosijo nas polagoma v druga okrožja, na druga življenjska pota in v bližino teh, ki jih zahteva naša najgloblja potreba. _ Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) „Nikakor ne. Govori malo, a pametno in zdi se mi, da je dobra poštena žena. Geoffrey ima pri vsej svoji smoli vendarle še dovolj sreče." »Sreče?!"' je ponovila njegova mati medlo. Bila je slabe volje, ki so jo njeni sinovi poznali in se je bali. „Na vsak način pa je zelo lepa," je nadaljeval Nicholas. „Ali se vam ne zdi, Violeta?" „Najlepša žena je, kar sem jih videla doslej," je odgovorila miss Mansergh mirno, brez navdušenja, a odločno. Čeprav je bila hladne narave, je bila vendarle pravična in vzvišena nad malenkostnostjo, da bi sovražila kako žensko le zato, ker je lepša kot ona. »Veseli me, da ste vsi tako zadovoljni," je dejala" ostro lady Rodney. Oglasil se je gong, in vsi so vstali, ko sta vstopila Geoffrey in Mona. Sir Nicholas je ponudil Moni roko ter jo odvedel na obed. Tako se je začel prvi večer v Rodney Tovversu. Mona vso noč ni mogla zatisniti očesa, tako zelo so polnile zle slutnje njeno dušo. Naposled je bila tako utrujena, da ni mogla prav ničesar več misliti, in tako je mirno ležala ter željno pričakovala dneva. Končno je prodrl svit mladega jutra gardine in zastore, in neslišno je vstala. Ko se je opravila, je šla neslišno po stopnjicah navzdol; v veži je rekla prijazno ,dobro jutro' hišni, ki je tako ostrmela, videvša nekoga izmed gospode v tako rani jutranji uri, da je pozabila pozdraviti. Toda Mona jej tega ni zamerila. Ljubeznivo se je nasmehnila prestrašenemu dekletu, šla mimo nje, odprla hišna vrata in stopila v sveži jutranji zrak. Kam naj krene? Vse je bilo Moni tuje, a jo je prav zato mikalo. Naposled je sklenila, da pojde skozi drevored; sredi njega je zagledala pot, vodečo v les; obrnila se je tja, in kmalu je bila sredi samotnega gozda. Okolica je bila pusta in enolična. Za-nikarne jelke in smreke so stale ob obeh straneh poti, in vse je bilo pokrito z umazano sivim snegom. Posamezni krokarji so letali semintja in iskali plena, da si uteše svoj glad; njih hripavo vpitje je polnilo zrak. Izprehod je dobro del Moni; ogrel je njeno kri in rožnato pobarval njena lica. Zadovoljno je stopala po ovinkih poti vedno naprej, ko je naenkrat opazila, da jej nekdo sledi. Okrenila se je in zagledala čudno oblečenega mladega moža. Zardela je, ker ni im la klobuka, nego je imela ovit okrog glave samo rdeč svilnat robec. Izpod njega je sililo nekaj kodrov predrzno na dan; njeni glavici je to pokrivalo nad vse dra-žestno pristojalo. Tujec se je počasi bližal. Bil je temno-rjave polti; njegova zunanjost ni bila prijetna. Kodrasti črni lasje in debele ustnice so ga delale podobnega zamorcu, iz njegovih kot oglje črnih oči je svetila zvitost, ki je vzbujala nezaupanje. Mone ni opazil, dokler ni bil tikoma za njo. Nehote se je ustavila in je razmišljala, kdo bi utegnil biti. Z eno roko je dvignila svoje krilo, z drugo pa je držala na prsih velik bel šal, ki si ga je bila ogrnila okrog ramen. Vsa njena pojava je bila lepa in slikovita. Ko se jej je tujec približal, je dvignil glavo ter se je jako začudil, videč damo poleg sebe; tudi on se je ustavil. Po! minute jo je gledal globoko zamišljen, potem se je odkril. Mona mu je prijazno odzdravila. „Ali mi morete morda povedati li vodi ta pot v Plumston?" je vprašal, ker se ni domislil nič primernejšega. „Žal mi je, da vam tega ne morem povedati," je odgovorila Mona in je zmajala glavo; „sama nisem bila še nikdar v tem gozdu in se torej prav nič ne spoznam.'' „Jaz bi se seveda moral spoznati," je dejal tujec, naglašajoč besedico , jaz" ter je stisnil usta, kar naj bi veljalo morda kot nasmeh. „No, sčasoma se to že vse uredi, vsaj kar se tiče Rodney Tovversa." Zazdelo se jej je, da govori morda z ¦Avstralcem, o katerem jej je pravil Geoffrey in opazovala ga je z večjo pozornostjo. Imel ni niti najmanj prikupljivega obraza, ,,a tudi zloben ni videti," si je rekla v svoji dobrosrčnosti. Stran 168 TEDENSKE SLIKE štev. 15 •I i _ ^^^^ «1 Naše straže na ledeniku na tirolskem Ortlerju: Predor skozi večen led. Taktično umikanje Nemcev na Francoskem: Bapaume, torišče ljutih topovskih bojev. Povsem razrušeni del tega mesta. „Sama sem tuja tukaj in vam ne vem ničesar povedati," je ponovila ter se je o-krenila, kakor da hoče oditi. „Slutim, da govorim z gospo Rodneyevo," je dejal gospod na slepo srečo. Slišal je, kakor vsi drugi v okolici, da pride mlada gospa tekom tega tedna na grad. Gledal je ves čas, kakor zamaknjen dražestno glavico z rdečim okraskom. „Da, gospa Rodneyeva sem," je odgovorila Mona, ki je bila jako ponosna na ime, katero je nosila šele štirinajst dni. Vendar pa jej ni bilo posebno prijetno, da jo vprašuje tujec kaj takega, zato je dvignila svojo obleko s kretnjo, ki je ni bilo možno napak razumeti. „Niste me vprašali, kdo sem jaz," je opomnil neznanec. Videti je bilo, kakor da jo hoče zadržati. Negov obraz je bil resen, oči pa je imel še vedno vprte vanjo. ,,Ne," je odgovorila in bi bila lahko pristavila, da je ne zanima to; ker pa ni znala biti neuljudna, je dejala: „Mislila sem, da bi vam morda ne bilo prijetno." ,,Jaz sem Pavel Rodney," je izjavil prostovoljno, »bratranec vašega moža. Zdi se mi," njegov obraz se je zmračil — „da me moje ime ne napravi vam simpatičnejšega." „Slišala sem o vas," je odvrnila Mona in pristavila nato hladno: ,.Ž; 1 mi je, da vam ne morem povedati, kam pelje ta pot." Nagnila je glavo v pozdrav ter se vrnila v smeri odkoder je prišja. Pavel Rodney je obstal na mes^u, kjer ga je ostavila in je zrl za njo s čudno mešanico čustev občudovanja, zavisti in sovraštva, dokler je mogel videti le še konček rdečega robca. Če je na svetu koga sovražil, je bil to Geoffrey Rodney, ki se mu nikdar ni zdelo vredno, da bi mu izkazal le navadno uljudnost. In ta krasna ženska je bila njegova žena! Ko je Mona izginila, je globoko vzdihnil, vtaknil obe roki v žepe ter nadaljeval svojo pot. Pri zajutreku je pravila Mona, da se je sešla v gozdu s Pavlom Rodneyem, in na razna vprašanja je poročala vse, kakor se je dogodilo. Njeno pripovedovanje je omra-čilo čelo sira Nicholasa in lady Qeoffreyeve. „Kolika nesramnost, izprehajati se brez dovoljenja v našem gozdu," je vzkliknila lady ponosno. „Ljuba mama, ti pozabljaš, da je bila pot v Plumston občinstvu vedno odprta. Bilo mu je torej dovoljeno ondi hoditi.'' „Pa je bilo vendar netaktno, da se je pokazal na naših tleh," je vztrajala lady Rodneyeva. „Ti bi tega ne bil storil, Nicholas, dasi izkušaš pri njem to oprostiti." Lahen nasmeh je zaokrožil ustnice sira Nicholasa. „0, ne, tega bi ne bil storil," je odgovoril prijazno in zasukal pogovor na drug predmet. XIII. Stari sir George Rodney, ded sedanjega baroneta, je imel dva sina, Georga in Geof-freya. Ljubil je Geoffreya, Georga pa ni maral, in z leti je tako rasla njegova simpatija, da je začel razmišljali, kako bi spravil svojega prvorojenca ob dedščino in bi jo naklonil svojemu najmlajšemu sinu Geof-freyu. Ker njegova posestva niso bila nikak majorat, ni bilo pravzaprav nikakih težkoč, in tako je napravil končno oporoko, glasom katere bi dobil vse njegov najmlajši sin, najstarejši pa ničesar. Preden je prišlo do tega, e ostavil George, strasten, toda plemenit č ovek, zaradi nesrečnega razmerja z očetom svojo rodno hišo, da si poišče v tujini svojo srečo. Nekateri so dejali, da je šel v Indijo, drugi zopet, da je v Avstraliji, v resnici pa ni nihče ničesar vedel, izvzemši njegova stara bivša pestunja Elspotho. ki je pestovala že tudi njegovega očeta in je bila svojemu varovancu prisrčno udana. Pravili so, da zato, ker je bil George silno podoben svojemu staremu očetu, siru Launcelotu, ki ga je Elspotha skrivaj oboževala v mladih letih, ko je imela še rdeča lica in romantično srce. Morda so bile tudi prazne govorice; Elspotha se je omožila z vrtnarjevim sinom, sir Launcelot pa s hčerjo nekega grofa. In ko se je narodil v Rodney Towersu prvi otrok, je prišla Elspotha kot njegova varuhinja na grad, in negovala ga je, kakor bi bila negovala lastno dete, ki ga jej je ugrabila smrt dva dni po porodu. (Dalje prih.) Naročite in razširjajte „Tedenske Slike!" Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov, tem bolj! bo list. Zrno do zrna . . . Kamen do kamna . . . štev. 15 TEDENSKE SLIKE Stran 169 ¦J Skrit nemški top na francoski fronti za streljanje na angleška in francoska letala. Strojna puška v nemškem strelskem jarku. Vidijo se tudi patrone, nabrane na trakn. Velika noč v sveti deželi. (Glej slike!) Velika noč je zopet tu, — že tretja tekom svetovne vojne. Praznuje se vstajenje narave in spomin na vstajenje Sina božjega. Kdor živi na deželi, ljubi Veliko noč zaradi njene svetotajne poetičnosti. Sijajne in mračne cerkvene slavnosti tekom velikonočnega tedna polnijo vernike z najblažjimi čustvi in svetlimi mislimi: tudi naše trpljenje se poplača v nebesih in tudi naša telesa vstanejo od mrtvih! Pravzaprav se začenjajo velikonočni prazniki s cvetno nedeljo, ko je vsa cerkev polna zelenih mladih oljk in pestro okra- šenih butaric Cvetoča in solnčna pomlad se najprej oglasi pred oltarjem. Simbolični cerkveni obredi, prepevanje duhovščine in odpevanje s kora, vse slovesno, veselo in svetlo pomladansko občutje Cvetne nedelje se nastani tega dne po vsej domovini. Na deželi namreč- Meščani jedva slutijo lepoto poezije oljčnega praznika. In potem sledi veliki teden. Dan za dnem se vrše v cerkvi krasni, pomembni obredi, vedno drugačni, resnobni, pretresljivi, — s kora pa done orgije in se razlega petje, izražajoče razvoj Kristove veličastne tragedije. Med oltarjem in korom se vrši v tonih in akordih prava cerkvena opera: pojejo se soli, dueti, terceti, kvarteti, vpada zbor in grme orgije. Vsi dogodki od Judeževe-izdaje, Pilatove sodbe, Kristovega zagovora in do krika fanatične židovske mase so izraženi v tistih dolgih spevih, ki se glase v velikem tednu po naših cerkvah. Latinski so ti veličastni spevi in narod naš jih ne razume; a občuteva jih, sluti in pojmuje. Kdor pa je sam prepeval te večno-krasne pesnitve, kdor je sam orgljavec, ne pozna lepše poezije katoliške cerkve. In popoldansko prepevanje duhovščine v tenmi, izropano prazni cerkvi, kjer gori okoli edine rdeče sveče dvanajst belih svečic, u-gašajočih druga za drugo — dokler končno ne zagrmi po svetišču ropotanje in škr-tanje ragelj, treskanje pod zvonikom: vse to dejanje simbolizira žalostno biblično zgodbo, kako so udpadali a-postoli drug za drugim ter se poskrili v temo, dokler ni obstal krvaveči in izdani Krist sam samcat. In tedaj' je zagrmela nanj krvoločna tolpa Judov, tuleča in hropeča: »Križaj ga! Križaj ga!" — In padali so po njegovem svetem telesu biči in železni škorpijoni, zppelo je kladivo, zaškrtali so žreblji skozi lomeče se svete kosti, solnce je ugasnilo, zemlja se je stresla: On pa je molil: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" in z velikim vzkrikom: ,.V Tvoje roke, oče, izročam svojo dušol" je — umrl . . . In položili so Ga v grob. Na velikonočno soboto popoldne pa odlete pečati, odpro se. stran 170 TEDENSKE SLIKE štev. 15 ju o 3 o ¦-I (» o< o &3 s o groba vrata, in „0n je vstal!" Po cerkvi zadone vesele pesmi zmagoslavja in „Ale-luja! Aleluja!'' vriskajo orgije, pevci, du-jiovščina in ves narod. Krist-zmagalec hodi po vaseh in med njivami, kakor triumfatorja ga spremlja ljudstvo s praporji, vse v pražnjih oblekah, s stolpov se razlega veselo pritrkovanje, s hribov pa grme topiči. In petje, zvonkljanje, streljanje oznanja vsem v občini radostno vest: „Krist je vstal — Aleluja!" Prekrasni so velikonočni prazniki na deželi. Vsaj predvojno so bili, in upajmo, bodo kmalu zopet. Mnogo naših mladeničev in mož bo praznovalo letošnjo Veliko noč v sveti deželi. Tam, kjer se je Krist narodil, kjer je živel, učil, trpel in umrl. Včasih so mogli v sveto deželo le najbogatejši Slovenci ali vsaj prav redki izvoljenci. Letos pa bo v sveti deželi mnogo naših topničarjev, pijonirjev in drugih vojakov. Videli bodo Betlehem, kjer se je Jezus narodil v hlevčku, Davidovo rezidenco, Hebron z ribniki Salamonovimi. izklesanimi v skalah, odkoder je bil upeljan vodovod v kraljevski Jeruzalem; videli bodo Betanijo, kjer je živel Krist in obudil Lazarja od mrtvih, kjer je Krist učil sestri Marijo in Marto, kjer je bil gost Simonov in kjer mu je noge mazilila Marija iz Magale. Ogledali si bodo morda Gene-zaretsko aH Galilejsko jezero, kjer so bili apostoli in učenci ribiči in odkoder so šli za Kristom. Jezero je 20 km dolgo in 11 km široko; njegova voda je izredno čista ter skoraj brez soli. V njem pa je vedno o-gromno rib. Na tem jezeru se je vozil Krist v viharju, iz katerega je rešil svoje učence in po njegovi gladini je stopal Krist kakor po tleh. V Hebronu, 30 km jugovzhodno od Jeruzalema, je bila presto-lica kraljev kanaanskih, rezidenca kralja Da- vida in središče Ab-solonovega upora. Tu so grobi očakov, Abrahama, Izaka in Jakoba, tu je Abrahamov studenec in tu so stale vojske nesrečnih križarjev. Videli bodo Jordan, kjer je Janez Krstnik krstil Krista, videli gore Kar-melsko. Libanonsko in Taborsko, slavni v sv. pismu ter v zgodovini besnih bojev z Arabci in Turki. Strašne bitke so se vršile v sv. deželi že med Izraelci in Filistejci, kasneje med Judi in Rimljani, še kasneje med mohamedanci in kristjani. Na tisoče in tisoče bojevnikov iz vse Evrope in tudi iz naše današnje države je padlo v križarskih vojnah za osvoboditev Jeruzalema in sv. dežele. Gotovo so bili med bojevniki tudi Slovenci. Danes so v sveti deželi Judje, mohamedanci, zlasti Turki, Arabci in Evropejci. Naši vojaki pojdejo morda letos na goro Morijo, kjer stoji na mestu Kristovega križanja in Kristovega groba danes prekrasna cerkev; morda posetijo Oljsko goro ali pa Emavs, Nazaret ali Jeriho. Gotovo pa je, da bodo takrat iz vse duše mislili za slovensko domovino ter se spominjali nekdanjih srečnih dni, ko so praznovali poezije polne velikonočne praznike v rojstni vasici v družbi svojih staršev, bratov, sester, svojih žen in otrok . . . Bodimo te dni mi v duhu pri vseh naših rojakih na različnih frontah! Upajmo, da se bomo prihodnje leto že vsi skupaj veselili velikonočnega zmagoslavja in srečni zbrani po po mir uživajoči slovenski domovini. Letos osorej bo gotovo vsa naša ljuba Slovenija zopet veselo odmevala od pritrko-vanja zvonov, bučanja vriskajočih orgelj in radostnega petja: Aleluja! Alelujal štev. 15 TEDENSKE SLIKE Stran 171 Iz Kaire: Prodajalci hladne limonade. Iz Kaire: Prodajalec prest in raznega peciva. Z ulice v Kairi, ki je središče angleške politike v Egiptn, odkoder odhajajo angleške čete proti turškim četam. Tudi Amerika proti Nemčiji! Ves svet je proti Nemčiji: k našim sovražnikom se je zdaj pridružila še Amerika. Svetovna vojna se je raztegnila zdaj resnično na vse dele zemlje in morja! Predsednik Wilson je 2. aprila pozval kongres, naj izjavi, da obstoja med Združenimi državami in Nemčijo vojno stanje, in je izjavil, da bo vojna proti Nemčiji uspešno skupno delovanje Amerike z vladami, ki že imajo vojno z Nemčijo. To bo obsegalo tudi ojačenje denarne moči ententnih držav. Wilson je zahteval, naj se potom splošne vojaške službene dolžnosti postavi na noge 500.000 mož in je obenem opozoril, da Zedinjene države ne 'bodo nastopile proti Avstro-Ogrski in drugim, z Nemčijo zvezanim državam. Kongres je pritrdil Wilsonu in je Amerika torej od 2. t. m. v vojnem stanju z Nemčijo. Ameriška vlada predloži kongresu zakon, ki določa, da se morajo vsi ameriški državljani med 19. in 26. letom vojaško izvežbati. Od 28. julija 1914 je to že triintrideseta vojna napoved. Z vstopom Združenih držav v vojno je tudi zadnja velesila prijela za orožje in zdaj je lahko sedanjo vojno imenovati res največjo svetovno vojno, kar jih je kdaj bilo. Vedno jasnejše postaja, da se hoče Amerika udeležiti vojne ne le na morju in na gospodarskem polju, temveč tudi na kopnem in da pripravlja ekspedicijo v Evropo. Ako se spomnimo še notranje zveze med ameriškim in kitajskim postopanjem proti Nemčiji, se nam vsiljuje še ena domneva: da hoče Amerika angažirati za boj proti Nemčiji tudi ogromni človeški rezervoar kitajske republike. Zedinjene države štejejo 110 milijonov prebivalcev. Kitajska razpolaga s ko o-salno številko 330 milijonov! Centralne države se teh številk ne strašijo, dobro vedoč, da so prepozno postavljene v sovražne račune in da je njih pomen le moraličnega značaja. Pozicija centralnih držav je nedobitna. Ententa je znala demokratični ameriški narod prepričati, da so centralne države steber avtokracije in da bi nemška zmaga pomenila direktno nevarnost tudi za demokracijo in svobodo novega sveta. Wilson pravi, da se zaenkrat ne bo bojeval proti Avstriji. Toda Nemčija in Avstrija sta nerazdružno zvezani kot vojni tovarišici. Z državo, ki se vojuje proti naši zaveznici, ne moremo živeti v prijateljstvu. Zato je tudi naša država pretrgala z Zedinjeni-mi državami diplomatične zveze. Obenem pa prihaja iz Berolina vest, da je že sproženo vprašanje miru! Književnost. ^Slovan". Druga in tretja številka »Slovana" sta izšli skupaj. Zvezek je po vsebini zelo bogat Med pesniki srečamo v njem Gradnika, Golar-ja, Albrehta Ivana in Janka Samca. Posebno prijetno učinkujejo Golarjeve „Zimske kitice" in Gradni-kova iskrena pesem „Mati poje". Fran Govekar nadaljuje zgodbo o lepi Fanchetti in njenem volkodlaku, Fran Milčinski izvrstno zabava z nadaljevanjem svoje „Gospodične'', dr. Ivo Sorli pa končava dogodek poštene služkinje Barbike. Kratke novele imajo Ivan Cankar dve, Stanko Svetina eno, Ferdo Kozak eno in Kostanjeve c eno. Cankarjeva zgodba o tem, kako se je useknil gospod Peter Mozokc, je taka, kakor bi jo vzeli iz njegove mladostno prešerne „Knjige za lahkomiselne ljudi". „Bebec Martin" pa je vseskozi čustven in v svojem koncu globoko učinkujoč. Stanko Svetina opisuje krepko, zanosno in z dobro karakteristiko strah kmeta Koritnika, Ferdo Kozak podaja turoben dogodek iz svojega vojnega zapisnika in Kostanjevec opiše živo in resnično bedo „Penzijonista Hvale". Znanstvena članka sta dva. Dr. Avgust Žigon nadaljuje „Bridko zgodbo iz Levstikovega življenja" in dr. Fr. Ilešič pri-občuje konec sestavka o „Simonu Gregorčiču in njegovi učenki" Fran Lipah, ki kaže lep dramatski talent, je zastopan z enodejanko „Dopust." Listek obsega razna knjižna poročila in nadaljevanji dveh Žigo-novih člankov. Zvezku so priložene tri umetniške priloge: Frana Tratnika karakteristična risba „Berača", dve ljubki trobarvni sliki Maksima Gaspari pod skupnim naslovom „Velika noč" in Maksa bvabinskega, slavnega češkega slikarja,. „Poletna noč". — Priporočamo ^Slovana", vsaka zavedna slovenska rodbina bi naj bila naročena na ta naš izboren mesečnik. Gospodinjstvo. Češpljeva gibanica. Skuhaj mehko suhe češplje, odstrani kosti, sesekljaj če-šplje, primešaj sladkorja, cimeta in nekoliko zmletih dišečih klinčkov ter namazi s tem nadevom za prst debelo razvaljano krompirjevo testo. To testo naredi iz nastrganega ali pretlačenega kuhanega krompirja, ječmenove in pšenične moke, enega jajca in malo kisle smetane. Namazano testo zvij v gibanico, ki jo poveži v prtič in jo skuhaj v slani vodi. Posipaj jo s sladkorjem, cimetom in drobtinami ter jo zabeli. Rezanci v pikantni omaki. 10 dek surovega telečjega mesa in 5 dek prekaje-ne svinjine sesekljaj drobno. Opraži tele-tino na surovem maslu in sesekljani čebuli, prideni svinjino ter kuhanih in sesekljanih gob. Začini s soljo, poprom, rožmarinom in paradižnično mezgo, zalij z juho ter primešaj naposled Va kg kuhanih rezancev ali makaron. Rezance je iz sedanje moke težko delati, ker pri kuhanju radi razpadejo ali pa so neokusno opolzli. Da se to ne zgodi, jih zamesi z jajcem in vročo vodo, kakor delajo tudi makarone. Na ta način je možno narediti rezance samo iz vroče vode in moke brez jajca. Smetanova omaka k ribam, mesu ali solati. Zmešaj surov rumenjak s soljo, 1—2 žlici dobre gorčice, 1—2 žlici kisa, skodelica dobre kisle smetane ter malo zelenega peteršilja. S to omako lahko poliješ tudi solato. Zdrobova torta. Zmešaj v gosto kašo 14 žlic zdroba, 8—10 žlic sladkorja, 2 žlici kakao, sok in olupke ene limone, Vi litra mleka in zavitek Oetkerjevega praška. Testo stran 172 TEDENSKE SLIKE štev. 15 Zedinjene države: Senator W. Stone, poslanec države Missouri, ki se je do zadnjega hipa trudil proti vojni in je delal Wilsonu uspešno opozicijo. tli ^^^^^^^ J' 1^ Zedinjene države ameriške proti Nemčiji: Predsednik Wilson (prvi na levi) z ministri Zedinjenih držav pri važni seji. zlij v namazan obod za torte in ga speci. Naslednjega dne prerezi torto počez in jo debelo namazi z gosto vaniljevo omako, ki jo narediš iz rumenjaka, malo sveže sladke smetane, sladkorja in male žličice moke. Krompirjev kipnik, Umešaj tri deke surovega masla ali masti, 2 rumenjaka, prideni 1 kg kuhanega pretlačenega krompirja, tnalo sesekljane svinjine ali klobase, soli, peteršilja, drobnjaka in sneg dveh beljakov, kipnik speci v namazanem modlu in ga daj s solato ali kislim zeljem na mizo. Nadomestilo za kavo je rž, ki jo pa namakaj par dni, potem jo na gorkem ognjišču posuši in spraži. Naposled prideni malo stolčenega sladkorja in popraži še nekoliko. Zrnje se potem lepo sveti in je okusneje. Svečo odstraniš iz baršuna na sledeči način: Pokapaj madeže stearina s čistim špiritom ter odloči potem stearin previdno z nožem. Nito potegni baršun narobe preko vročega železa. Cvetlice ostanejo dolgo časa sveže, ako napolniš vazo z mokrim peskom, napraviš Vanj luknjice in potakneš cvetlice v te luknjice. Kadar se pesek posuši, ga nanovo zmoči. Na ta način ohraniš cvetje dolgo časa sveže. Pomagaj si sam. Ako je podplat Previja samo na enem mestu poškodovan, ga lahko sami popravimo. V ta na-•nen izrežemo potrebne kosce usnja za podplate, porabimo tudi lahko usnje starih nerabnih črevljev namakamo te kosce 5 minut v vodi, zmočihio tudi strgano TOesto črevlja, vtaknemo v črevelj kopito J6r pribijemo s primerno velikimi žrebljički *ak kosec na podplat. Lepilo za steklo. Raztopi 10 gra-inov želatine in 6 gramov jesihove kisli-¦i^. da dobiš gosto lepilo. Razgrej razbi-'6 dele steklene posode, namazi jih s pripravljenim lepilom in jih previdno stisni. Zveži potem posodo z nitjo, ki jo ^ustrani, ko se dobro posuši. Sveča v svečniku. Ako je sveča za ^večnik predebela, je nikari ne špiči spodaj, kakor so storili to naši predniki, marveč vtakni spodnji konček sveče za /^^^k čas v vrelo vodo, nakar jo za-skni v svečnik. Razgreti stearin se dobro Pritne globine svečnika in sveča stoji ja-•«0 trdno. Razne vesti. Ruske žene so priredile v Petrogradu veliko manifestacijo in zahtevale pred poslopjem dume enako ravnost žena, ki so ob prevratu v Rusiji krepko sodelovale. Čejdze in Rodzianko sta obljubila, da bo o tem vprašanju razpravljal ustavni zbor, ki ga skliče vlada. Apanažna in kronska posestva na Ruskem. Ruska vlada je proglasila vsa apanažna posestva za narodno last, katere dohodki se bodo stekali v državno blagajno. Apanažna posestva se imenujejo na Ruskem tista posestva, ki so last bivše cesarske hiše. Ta posestva obsegajo več kakor 7 milijonov desjatin (1 desjatin = 1*1 hektarja). Prava kronska posestva obsegajo 110 milijonov desjatin, torej skoro dve petini cele evropske Rusije. Gibanje za mir. Socialistična delavska stranka Rusije je sklicala za Veliko noč kongres vseh ruskih delavskih strank v Petrograd, da sklepajo o mirovnem vprašanju. — „Avanti" naznanja zborovanje ita- lijanskih socialistov, ki naj se bavi z mirovnim vprašanjem. Dore. Povest slov. dečka iz sedanje vojne. Krasno ilustrirana knjiga za naročnike Ted. Slik stane s poštnino vred le 2-— K. C. kr. strelci. Za deželno brambo se uvede ime: c. kr. strelci. Dopisnice vojnim ujetnikom se mora pisati s črnilom in ne s svinčnikom. Petroleja bo zmanjkalo, tako poročajo z Dunaja. Za poletno dobo nameravajo torej porabo petroleja zelo omejhi, da ga za zimo ne zmanjka popolnoma. Razkritje dinastične zarote na Ruskem. Velika kneginja Marija Pavlovna je vdova po stricu bivšega carja Nikolaja 11., velikemu knezu Vladimiru Aleksandroviču ter mati velikih knezov Cirila in Borisa Vladimiroviča. Marija Pavlovna je rojena nemška (meckienburška) princezinja in je igrala od izbruha vojne sem odlično vlogo v germanofilski, za skorajšnji mir z Nemčijo se zavzemajoči stranki. Pri njej izvršena hišna preiskava je baje dokazala, da je imela jako intimne stike z neko gospodično Vasilikovovo, katero je Miljukov svojčas v dumi označil kot opasno nemško agenti-njo, ki je delovala na Dunaju in v Švici za mir med Rusijo in centralnimi državami. Vsled Miljukovih obtožb je moral car Nikolaj dotično damo spraviti z dvora. V zvezi z afero princezinje Marije Pavlovne pa so se v Petrogradu razširile tudi vesti, da je nameraval car na nasvet generala Bojekova, poveljnika v Carskem Selu, res poklicati nemške čete na pomoč proti revoluciji. Hotel, da je odpreti rusko fronto pri Minsku. Od tam naj bi bili korakali nemški polki v Petrograd in rešili carju prestol. Seveda bi biia Rusija v istem hipu sklenila z Nemčijo separatni mir. General Bojekov je izpovedal, da tega ni on predlagal, temveč da je bila to lastna ideja carja, ki pa se je takrat nahajal v tako velikem razburjenju, da njegovih načrtov ni bilo smatrati za resne. Vlada je odredila natančno preis.iavo in je zato vse osebe v Carskem Selu izolirala v Petro-Pavlovi trdnjavi. Koliko je na teh vesteh resnice, se seveda ne da kontrolirati. štev. 15 TEDENSKE SLIKE Stran 173 Nemška bojna ladja pred nemško vojno luko Kielom. Usmilite se vdov in sirot padlih junakov! Nemška linijska ladja v kielskem pristanu. Vlažna stanovanja, mrzla tla in slaba kurjava povzročijo mnogokrat bolečine v udiii in truplu. Svetujemo tedaj v takiii slučajih, da naj se ma vedno pripravljen Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko ,Elsa"-fluid, da je vedno pri roki, bolečine tolažeče sredstvo pr poroča mnogo zdravnikov. Predvojna cena: 12 steklenic stane franko 6 kron, ediuo pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatsko). Naroči naj se obenem tudi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog-Ijice, z znamko „Elsa''-krogIjice, 6 škatljic franko 4 K 40 h. (vc) Finančni položaj Turčije. Mero-dajni nemški Icrogi so baje za trdno obljubili, da bodo dali Turčiji po sklepu miru na razpolago poldrugo milijardo mark, vsoto, ki bi odprla in omogočila izkoriščanje virov Turčije. Turški finančni minister je dosegel rok 8 let, v katerili Nemčija ne bo zahtevala niti obresti, niti amortizacije. iVlehika mobilizira. Predsednik Car-ranza je izdal ukaz za mobilizacijo me-hikanske milice. Ob mehikanski meji se zbira baje 150.000 do 200.000 mož. Japoske vojne ladje v mehikanskih vodah? V mehikanskih vodah križari več japonskih vojnih ladij, da prevzamejo v slučaju nemirov v Mehiki varstvo japonskih državljanov. Angleži v Mezopotamiji. Anglija namerava ustanoviti kneževino Mezopotamijo pod angleškim vrhovnim gospod-stvom z Bagdadom kot glavnim mestom. Izbran je tudi že knez nove arabske dr zave in sicer Ahmed Fuad, brat egipt-skega sultana Huseina. Najvišje cene za krompir. Za en kilogram zdravega* primerno suhega krompirja brez prsti in kali, razen rogljičarjev letine 1916 20 vinarjev, letine 1917 in sicer od 10. avgusta 1917 naprej 21 vinarjev. Za nadrobno prodajo je smatrati prodajo v množini pod 100 kg porabnikom. Sklicanje državnega zbora. Listi poročajo, da bo sklican državni zbor na dan 8. maja. Obenem z razglasom o sklicanju državnega zbora izide cela vrsta cesarskih patentov o preuredbi notranje političnih razmer v Avstriji. Novo posredovanje med Ameriko in Nemčijo? Glasom nevtralnega poročila iz New Yorka se vzdržuje tam vest o posredovanju med ^Nemčijo in Zedinjenimi državami potom Švice. Cesarjevo geslo. Kakor poročajo z Dunaja, si je cesar izbral za geslo sledeče besede: „V vojni in miru z ljudstvom za domovino". — To geslo so^ javno, prvič uporabili v Brandysu na Češkem, 26. marca kot napis na slavoloku, postavljenem povodom cesarjevega obiska. Tudi na novem zlatem in srebrnem denarju bo kovano cesarjevo geslo. Cena govedi. Opozarja se na ukaz C. kr. deželnega predsednika z 19. marca 1917, ki določa za klavno govedo naslednje najvišje cene za en kilogram žive teže in sicer: Voli: kakovost I 3 K 50 v, kakovost II 3 K, kakovost III 2 K 50 v; krave: kakovost I 3 K 10 v, kakovost II 2 K 70 v kakovost III 2 K 30 v; telice in biki: kakovost I 3 K 30 v, kakovost II 3 K, kakovost III 2 K 40 v; koščena živina 1 K 80 v. Prestopki tega ukaza se bodo kaznovali z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Madžarski. Belgrad. „Pester Lloyd" objavlja članek o Belgradu ter popisuje bedo, ki vlada tam. „Tem bolj živahno jn očividno pa je življenje v Belgradu, ki kaže danes lice južnega srbsko-madžarskega mesta. Slišati je dosti madžarščine in čebljanja madžarskih gospodov in dam v kavarnah;; v mestu je lepa madžarska knjigarna, po ulicah prodajajo srbski fantiči madžarsko časopisje. Glej, vizija starega Andrassyja in Kallaya se je uresničila: Madžar, ki teži proti vzhodu, ki kot pionir „Dranga nach Osten" zasaja zapadno kulturo v balkansko ozračje, ki je še vedno polno srednjega veka. Belgrad ima danes bolj madžarski kakor nemški značaj. To ni slučaj, ampak uresničenje namenov ogrske vlade, ki je srbsko ozemlje v prvi vrsti želela zagotoviti Ogrski, ker so na Poljskem večinoma avstrijski častniki in uradniki. Madžarska kultura in gospodarstvo izžareva na Balkanu že stoletja in naj se vojna konča tako ali tako, ta proces se bo nadaljeval in krepil tudi v miru. Seveda se morajo madžarski pionirji potruditi, da bodo imeli ljudstvo. Važno vlogo igrajo madžarske banke in trgovci, ki so bolj agilni nego avstrijski. Avstrijci so na drugem mestu. stran 174 TEDENSKE SLIKE štev. 15 Vzhodnogališki Rusinki v narodnem kroju. Poraunajfe naročnino! Najlepše darilo za ranjene vojake in druge ie knjiga: Florijan (Cvetko) Golar: KMEČKE POVESTI Knjiga vsebuje: 1.) Lovec Klemen. — 2.) Lenčica In zmaj. — 3.) O hudem kovaču. — 4.) Pastirska ljubezen. — 5.) Katrica in hudič. - 6.) V leščevju. - 7.) Dve nevesti. Elesantno vezana stane K 3-50 Razpošilja upravništvo »TEDENSKIH SLIK" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10/1. Dobra, zanimiva knjisa je najboljši prijatelji - Naročite takoj! Najlepše darilo za ranjene vojake in druge Je l Qj rn oo O 3 n. N O ^ O- 3f m — 1 Dl O 3 Dr.PALOCZ sanitetni profesor, nekdanji boltiški spe-cijalni zdravnik, Budapest, IV., Kdroly-k6rul SI. 2 je vsled svoje dolgoletne, ogromne specijalne prakse brezpogojno zmožen diagnosticirati in zdraviti skrite in spolne bolezni pri gospodih in damah. Ordinira ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Komur ni mogoče priti osebno, se mu da radovoljno brezplačno pojasnilo, kako se bolezen doma temeljito ozdravi. (Priložite znamke za odgovor). Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpo-fgled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K ^^— velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 9-— Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakierer-gasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. Kane in drogerija „Adrija"; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahrlf, u. Parf. Woifram. e-metn-mzgledn/e. To or/g/no/lf; /}fGospor/^a 'fo//tPi/ ^ /i>otori ^ fQdor7Q^l/e//kor?(>t propaganda ^ L/odJ/ooo CenasepJ/e 6wz^/ed/?/l?^/.2d Ljubljana, Sodna ulica 5. Potrdila istovetnosti izvršene 'po najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Drag. Hribarja v Ljubljani, Dunajska c. 9 V vojno odhajajoči ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta. Zavarovanje velja za vsak slučaj smrti, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Zdravniške preiskave ni potreba. Ze na bojnem polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tudi navadna življenska zavarovanja, v kojih je vojna nevarnost brez vsaktere doklade k običajni premiji v polnem obsegu všteta. Končno sklepa družba tudi vojna nezgodna zavarovanja za dobo 1 leta za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezni. Brezplačna in takojšnja pojasnila daje: Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe „A v S T R I J S K I F E N I K S" = w LJubljani, Sodna ulica štev. 1. - I »I« „Morana" »I« je pripoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam in drugi soiazni. Izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki drusi kožni bolezni. Cena liter 5 K. Z2!ESIcrinjar.«^ž??It.; Kmetska posojilnica j \ T. Z. Z n. z. obrestuje hranilne viose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 ljubljanske okolice _ v Ljubljani =^ O brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. Stran 176 TEDENSKE SLIKE štev. 15 ZA-NOTRAIsKJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZN]. ¦POROD^s^S^^CA. E/ LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA- ULICA 4 f SEF-zDFWNK:PRimRidDRFR.DERGANC 1 Obiskujte v deželnem Qledališču Krasna darila! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna ! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4'10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi seda ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'IO pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .IKG* svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner t Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI S ti Delniška glavnica 8,000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron, Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih, obrestuje najugodneje. 2Vo rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: V* leta K 3—, V« leta K 6—, celo leto K 12-—; za Nemčijo: V* leta K 4-, i/a leta K 8— celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. . Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar t Ljubljani.