Hanna Orzechowska
Univerza v Varšavi
REDEK SKLADENJSKI POJAV
V SLOVENŠČINI ŠESTNAJSTEGA STOLETJA (KAJ JE TO ZA ENO SANJO?)
1. v Dalmatinovi Bibliji naletimo na zelo redko in nerazjašnjeno skladenjsko zvezo, ki jo je zaradi redkosti (v vsej Bibliji pet primerov) in ker nima ustrez-nika v sodobnem slovenskem jeziku mogoče ali prezreti ali pa imeti za tiskar-jevo napako. Da ta zveza v slovenistični jezikoslovni literaturi doslej ni bila niti omenjena, je zato mogoče pojasniti z redkostjo, pa tudi z dejstvom, da današnji knjižni jezik in govori zveze ne poznajo več.' In vendar gre po vsej verjetnosti za dragocen skladenjski arhaizem. Se več, ker ga najdemo v tem velikem besedilu, pomeni dokaz za slovanski značaj zveze, ki so jo doslej prištevali med germanizme. Dokaz predvsem zaradi tega, ker nastopa neodvisno v dveh, ozemeljsko že davno ločenih slovanskih jezikih: v slovenskem in v slovaškem.
V mislih imam rabo vprašalne zveze kaj/je to/za s tožilnikom. Zveza kaj za ima vlogo prilastka in po pomenu ustreza vprašalnemu zaimku kakšen. Vendar ne gre toliko za pomen zveze, kolikor za rabo s tožilnikom, torej za prehodno rabo glagola 'byti v tej vprašalni zvezi.
Iz Dalmatinove Biblije poznam te-le primere opisane zveze (združujem jih v tip A):
1) Kaj je tu sa eno fajno, katera Je je tebi jajnala? Genesis XXXVII, 10; s. I/24r
2) Inu njegovi Hlapci Jo djali k'njemu: Kaj je tu sa eno rezh, kaj ti delajli? Dokler je tu Dete shivu bilu, Ji Je pojtil, inu jokal. Sdaj pak, ker je vmerlu. Ji gori vjtal inu jejh? II Regum XII, 21; s. 1/174 r
3) Inu on je gori v J tal, inu je popretil Vetrom inu Morju: inu je cillu tihu po-Jtalu. Ty Ludje pak Jo Je sazhudili, inu Jo djali: Kaj je to sa eniga, de Jo njemu Vetri inu Morje pokorni? Mat. VIII, 27; s. III/6 r
4) Inu en Jtrah je nje v Je objhal, inu Jo vkup govurili, inu djali: Kaj je tu sa eno rezh? On s'mozhjo inu s'oblajtjo sapoveda nezhijtim Duhom ... Luk. IV, 36; s. III/32 v
5^ Natu Jo ludje mej Jabo djali... Kaj je tu sa eno bejedo, de on pravi: Vy böte mene yjkali... Jan VII, 36; s. III/51 v.
1 Pred več kot štirimi leti sera napisala in poslala tedanjemu uredniku časopisa Slavica Slovaca v Bratislavi, profesorju S. Ondrušu, za tisk pripravljen članek, ki je nakazal med drugim tudi to odkritje. Iz tehničnih in drugih razlogov ta članek do danes ni ugledal belega dne. Današnje besedilo je le delna ponovitev njegove vsebine. Vsebuje novo slovensko gradivo in nekaj spremenjeno interpretacijo tu obravnavanega skladenjskega pojava.
138
Seveda je v Dalmatinovi Bibliji poleg teh primerov še vrsta vprašalnih zvez z istim glagolom 'byti in s kaj za, prav tako v vlogi prilastka, toda s samostalniki, ki imajo tožilnik enak imenovalniku. To so a) samostalniki moškega spola, ki pomenijo nežive predmete, in b) samostalniki srednjega spola. Obe skupini združujem v tip B;
a/ Hijkia pak je djal: Kaj je tu sa en Zajhen, de jejt tja gori pojdem v'Gospod-nio Hijho. Izaija, XXXVIII; s. 11/15 v
Taku pravi ta velilü Kraji. Kaj je tu sa en truz, na kateri /e sanajhajh? IV Re-gum XVIII; s. 1/125 r
b) Inu on je djal: Kaj je tu sa enu pogrebnu snaminje, kateru jejt vidim? IV Re-gum XXII; s. 1/218 v
Kaj je tu sa enu pregrifhenje, inu greh, s'katerim jmo my supar Gospuda najiga Boga grejhili? Jeremija XVI, s. 11/35 r
Pri takih zvezah seveda ni mogoče ugotoviti, ali po kaj je to za nastopa tožilnik ali imenovalnik. Razen tega nam te zveze pri našem problemu ne pomagajo dosti, ugotavljamo kvečjemu, da je v Dalmatinovi Bibliji vprašalna zveza kaj je to za pogosta.
Vendar pa je tudi veliko primerov, v katerih po kaj za nedvomno sledi imenovalnik. Te uvrščam v tip C. To so predvsem: a) primeri samostalnikov, ki pomenijo moške osebe; a) samostalniki ženskega spola v ednini (tudi tisti, ki so s tožilnikom zbrani v skupini A).
Primeri tipa C.
a) Sakaj gdu vej kaj bo to sa en zlilovik sa Krajlem kateriga jo vshe bily po-Jtavili? Salomonov Predigar II; s. 1/329 r
b) ... inu k'nym djal: Kaj je tu sa ena huda rezh, katero vy delate, inu prejto-pujete Sobbotni dan? Nehemija XIII; s. 1/262 r
Sele ob primerih tipa C lahko ugotovimo, da se v Dalmatinovi Bibliji vprašalna zveza kaj je to za zares povezuje tako z imenovalnikom kakor — redkeje — s tožilnikom. Seveda gre tu za primere, ko se vprašanje nanaša na osebek, in to na osebek glagola *byti, ne pa na osebek katerega koli glagola.
Vprašalne zveze omenjenega tipa, pa tudi z njimi povezana omahovanja med rabo tožilnika in imenovalnika prav gotovo niso niti pisna pomota niti posebnost Dalmatinovega jezika. Čeravno so zveze kaj za s tožilnikom izredno redke, jih vendarle najdemo tudi pri drugih piscih te dobe. Tako že v Kreljevi Postili iz 1567 beremo na str. LXXV: Kai ie pak Kapitan bil s'eniga zhloveka? Po desheli inu rodu ie bil en Ayd, po Jtatu en Kapitan.
Take primere najdemo tudi v posmrtno izdanem Trubarjevem prevodu Postile iz 1595. Eden izmed njih je dobesedna ponovitev prej navedenega primera A3 iz Dalmatinove Biblije: Kaj je tu sa eniga, de Jo njemu vejtri inu Morje pokorni? Hišna post. s. I/lOS^.
' Ko pišem te besede, ne morem primerjati tega mesta v Trubarjevem Matevževem evangeliju (1555). Ne bo pa brez pomena dejstvo, da ima prej omenjeni primer A 4 iz Dalmatinove Biblije (Luka IV, 36) v Trubarjevi izdaji Novega testamenta (Ta pervi dejl 1557) povsem drug prevod. Namesto zveze kaj za imamo tu vprdšalni zaimek: . . . inu lo gouurili umej labo tekozh, kokouu gouoriene ie letu? On imozhio inu iobla[tio lapoueda tim nezhiltim duhum s, 172, Krelj podobno razlaga s pomočjo kakov prej omenjeno mesto iz Mat. VIII, 27; KaJtov ie leta da ga Vetar inu Morie Uusha Krelj Rst s. LXXVII. V tem članku obravnavana dela so navedena na koncu.
139
Zanimivo pa je, da se ista skladenjska zveza ponavlja v istem stavku, razširjenem le s samostalnikom, v besedilu pridige po odlomku iz Matevževega evangelija: ... inu reko: Kaj je tu sa eniga Mosha, de je njemu Vejter inu Morje pokornu? Hišna post. s. 1/113.
V obeh besedilih se podobno kot v Dalmatinovi Bibliji najdejo zveze z imenoval-nikom: Vgani vganjavec dobar, kai ie tu sa ena jtvar: katera ie nai jvitlejhi inu ie nai tamnejhi? S. Krelj Post. 1567, s. III r /Predgovor/; ... kai ie to sa ena pri-gliha ib. s. XCV r.
Zveza kaj za v vseh navedenih primerih je prilastek z istim pomenom kot kakovostni vprašalni zaimek kakov 'kakšen', ki ga najdemo med drugim pri Krelju (prim. opombo 2). Ta prilastek tvori skupaj s samostalnikom v tipu B in C po-vedkovo skupino. Tip A pa se prav zaradi tožilnika ob glagolu 'byti taki klasični delitvi na stavčne člene izmika.
Zunaj konstrukcij tega tipa sta še dva tipa zvez s prilastkovnim kaj za.
Tip D. V tem tipu gre za predmet prehodnih glagolov in kaj za je prilastek tega stavčnega člena. Tak predmet je v tožilniku ne glede na zgradbo prilastka.
Tedaj Jo ony djali k'njemu: Kaj Jturijh sa en zajhen, de vidimo inu tebi verujemo? Jan IV, 29; BD s. III/50 v
Kaj imate vy letu sa eno Jlushbo? Exodus XII; BD s. 1/42 v Kaj ima sa velika Mejta? Judith V; BD s. 11/133 v
Tip E. V stavkih tega tipa je vprašalna zveza kaj za prav tako prilastek, vendar osebkov; v povedku je kateri koli glagol v osebni rabi z izjemo glagola 'byti; takih primerov v Dalmatinov Biibliji nisem našla, pozna pa jih na primer Trubarjeva Hišna Postila:
... hvalimo ta pokoj, inu tu pervu rounanje, ne gledamo, kaj sa ena grosovita klupa ali cep je na tem vijsila... s. I/l 10 /Pridiga na Četrto nedeljo po treh kraljih/.
Kaj bode pak sa ena Jhtrajfinga na takovu shentovanje prijhla? s. I/l 10.
Ta tip je najti tudi v poznejših besedilih, skupaj s tipi B, C, D se širi zlasti v osemnajstem stoletju, kar izzove na začetku devetnajstega stoletja zelo ostro obsodbo teh zvez, češ da so germanizmi'. s
' Tako je na primer pri M. Kastelcu (nauk 1688) zveza za en pretežno zapisana v reducirani obliki kakor s' en l2en]: Moj Iyn, kai U li s' ene vere? s, 9; Kai ima s' eno muzh leta S. Sacramentf s, 135. Taka pisava priča o napredovanju leksikalizacije te vprašalne zveze, V Rogerijevem Palmarium Empyreum iz 1731 najdemo zelo pogosto vprašanje s kaj za, npr: uprasban kaj la ene Vere je? , , , tedaj je djal. . . s. 161; . . .ituTil je enu uprashajne . . . kaj je bila ta ena potreba, de Moyles je mogel te zh6ule isuti? s. 321; kaj je tu bil la en marter? kaj [a ena bridkuls inu bolezhyna? s. 392; . . .fta; [o tu la ene cerc-monie? s. 491. Pri M. Pohlinu so vprašanja, v katerih je za en v pisavi reduciran do oblike len [zenj: Kaj je tu lena velika nasrezba ... s. 138; Kaj je len zil, inu konz, de mi oblezbeni hodimo? s. 157. Veliko podobnih primerov je mogoče navesti tudi iz drugih besedil tega in poznejših obdobij. Vprašanja s kaj za je uporabljal tudi J. Primic leta 1813 v svojem priročniku slovenskih besedil, kar je v recenziji te knjige zelo ostro napadel J. Kopitar. (»Slavische Sprache in Inneroesterreich«, B. Kopitars kleinere Schriften . . . hrsg. vom F. Miklosich, Wien 1857, s. 219.) Namesto zvez tipa Na kaj za eno vižo? Kaj so to za ene reči? in podobno, kakor jih je uporabljal Primic, predlaga Kopitar vprašanja brez kaj za: Kako tako? Ktire so to teči ali Ktire so lake reči ipd.
140
v stavkih z vprašalno zvezo kaj za, nanašajočo se na predmet (tip D), je zmeraj j tožilnik, ki ga očitno veže ustrezni prehodni glagol. V stavkih s kaj za ob oseb- ; ku vseh glagolov (prehodnih in neprehodnih — tip E) nastopa zmeraj po priča- j kovanju imenovalnik.
j
Do omahovanja med tožilnikom in imenovalnikom prihaja v primerih, ko gla- , golsko podstavo povedkove skupine tvori glagol 'byti. j
2. Iz navedenega gradiva je torej razvidno, da prihaja do omahovanj med tožilnikom in imenovalnikom samo pri vprašanjih z glagolom 'byti. O tem priča zlasti! primerjava tipa A in tipa C.
Preden začnem pojasnjevati ta pojav, naj omenim še njegov geografski obseg. ; Kakor je bilo že omenjeno, povezuje ta zveza slovenski knjižni jezik šestnaj- \ stega stoletja s sodobnim slovaškim knjižnim jezikom. V sodobnem slovenskem i knjižnem jeziku pa zveze ni več. Za sedaj je tudi nisem opazila v nobenem izmed : novejših besedil po šestnajstem stoletju. j
V slovaškem knjižnem jeziku obstaja danes podobno kakor v Dalmatinovi Bibliji ; v vprašalnicah s čo je to za (v povedku je torej glagol 'byti) možnost uporabe tožilnika ali tudi imenovalnika, npr.: Co je to za človeka? poleg Co je to za človek? in Co je to za ženu? poleg Co je to za žena? Obe zvezi obstajata v knjižnem in pogovornem jeziku najmanj od devetnajstega stoletja in po razpravi konec šestdesetih let našega stoletja sta bili obe sprejeti kot enakopravni, hkrati pa tudi obe spoznani za — pravilni*. Sicer pa je še vedno ostal nepojasnjen izvor same oblike vprašalne zveze čo za v pomenu 'kakšen' ali 'kakšne vrste'.
V razpravi je namreč Š. Peciar pokazal na problem tako, da je opozoril, da za v teh zvezah ni predlog, marveč členek in da akuzativna vezava zato ni potrebna. Peciar je podprl svojo tezo z vrsto ekspresivnih (naklonskih) primerov členka za v slovaškem jeziku, vendar ti primeri ne spadajo v okvir našega raz- j pravljanja. V Peciarjevi razpravi je poglavitno opozorilo (in to izključno ob ^ slovaškem gradivu), da omahovanja med uporabo tožilnika in imenovalnika i v vprašalnih zvezah s čo za nimajo nobene zveze z vprašanjem vezave predloga za
V sodobnem slovaškem knjižnem jeziku se pri vprašalnih zvezah čo je to za i človeka kaže še en problem, ki pa iz slovenskih primerov šestnajstega stoletja i ni razviden, kajti v vseh primerih razen enega iz Kreljeve Postile je povedek \ v sedanjiku. (Tega problema Š. Peciar ni analiziral.) Primeri z opisnim pretek- j likom namreč odpirajo problem značaja povedka z 'byti in ujemanja v teh vpra-1 šalnih zvezah. Do omahovanja namreč prihaja ne le v rabi samostalnika v tožil- i niku ali imenovalniku, marveč tudi v obliki spola v samem povedku (to je pri' deležniku na -i). V nekaterih primerih se deležnik ujema v spolu s samostalni-1 kom, v drugih — je v obliki srednjega spola, zato je mogoče zvezo pojasniti j kot svojevrstno brezosebno konstrukcijo. V takih primerih se vsiljuje analogija i z rabo deležnika glagola 'byti v bivanjskem pomenu (verbum existentae), prim.J
* S. Peciar. Co za človeka — čo za človek. Slovenska reč 34 (1968), s. 2. Tu je tudi povzeto stališče E. Smšškove, s katerim Peciar polemizira. E. Smžškova (Kultura Slova 1/1968 , 4) je zahtevala uporabo čo je to za + tožilnik, češ da je edino pravilna in da je zveza z imenovalnikom germanizem. Peciar je navedel argumente za pravilnost obeh tipov predvsem s tem, ker je pokazal, da za v omenjenih člankih ai predlog z akuzativno vezavo, marveč členek ocenjevanja.
141
pol. Tam jest ksi^žka. — Tam byla ksis^žka. — toda Tam nie bylo ksie^iki. (Slov. Tam je knjiga. — Tam je bila knjiga. — Tam ni bilo knjige. — op. prev.) Anketa med izobraženci v Bratislavi je pokazala, da tisti, ki govorijo čo je to za žena, govorijo tudi čo to bola za žena in podobno, tisti pa, ki v takih zvezah uporabljajo tožilnik, jo razumejo kot brezosebno zvezo in pravijo čo to bolo za ženu, čo to bolo za človeka. Povsem mogoče je, da je to stanje nekoliko idealizirano in pozneje poenostavljeno (kajti besedila iz osemnajstega in devetnajstega stoletja kažejo veliko bolj zapleteno stanje), v vsakem primeru pa je takšno razmerje med rabo tožilnika pri čo je to za in brezosebnostjo konstrukcije dodatni dokaz, da omahovanje med tožilnikom in imenovalnikom ne izvira zgolj iz različne vloge samega členka (ali predloga) za, marveč da obstaja medsebojna odvisnost med tem omahovanjem in položajem samega veznega glagola *byti. Tako razmerje v rabi brezosebnih zvez čo je to za s tožilnikom je mogoče zaslediti že v samem začetku slovaškega knjižnega jezika (18. stoletje), npr.: ... čo bi bilo za najvažnejšu pričinu (I. Bajza, Rene, k. XVIII. d.), vendar ne preveč dosledno, saj je v istem času mogoče najti tudi zveze kakor... čo to boli za reholnikov (J. Fandly, k. XVIII. d.). Za slovaščino je mogoče ta omahovanja pojasniti a) z raznovrstnostjo modalnih (ekspresivnih) funkcij za (zlasti v narečjih); b) z razlikovanjem pokrajinskega obsega tipov čo je to za s tož. in čo je to za z im.5 (zaradi česar je morala nastati vrsta vmesnih tipov, križanj med različnimi); c) s spremembami v sami narečni osnovi slovaškega knjižnega jezika in od vsega začetka z intervencijami filologov pri njegovi kodifikaciji.
Da bi pojasnili opazovani pojav v obsegu, kakor nastopa v slovenskih besedilih šestnajstega stoletja, je dovolj, če opozorimo na tožilniško vezavo vprašalne zveze čo je to za (sle. kaj je to za) z brezosebno rabo glagola *byti.
3. V vseh slovenskih primerih je glagol *byti vez, torej v skoraj izključno^ gra-matični funkciji, ki je dovolj različna od *byti kot tako imenovanega glagola existentiae v pomenu 'obstajati', 'bivati'. Prav odvisno od vrednosti glagola 'byti v teh vprašalnih zvezah se pojavlja tudi vprašanje skladenjske vrednosti samostalnikov, ki nastopajo v tožilniku.
V primeru imenovalnika ni nobenega dvoma: so povedki. Na to kaže tudi njih ujemanje s spolom in številom oblik veznega glagola 'byti.^ Problem je kvečjemu, ali je povedek tu sam samostalnik ali tudi njegova zveza z za. Vendar je to malodane sholastično vprašanje. Zdi se mi, da zadošča klasifikacija celote tipa sle. kaj je (to) za + imenovalnik kot svojevrstne leksikalne zveze (kon-
^ a) A. Habovštiak. Poznämky k syntaktickej diferenciacii slovenkych nareči, s. 400 [v] Otäzky slovanske syntaxe, sbornik brenskž syntaktlcke konference. Praha 162.
b) A. Habovštiak. Oravske narečia. Bratislava 1965. S. 204, § 199.
c) P. Ondms. Stredoslovenske narečia v Madarskej. Bratislava 1956.
V narečnih besedilih imamo primere tega tipa iz vasi Kospallag: čudovali sa, čo je to za človeka, že sa tak svieti s. 271; A šeci oico7o skleniho vrhu sa čudovali. Ze čo je to za vojaka, takiho ešte fievideli s. 271. Iz literature in primerov je videti, da zajema ta pojav po svojem obsegu srednjeslovaška (večino?) ter zahodnoslovaška (vsa?) narečja.
' Omahovanje med obliko deležnika *byiTb, -a, -o, ki se v spom ujema s samostalnikom-osebkom (kakor v citiranem primeru iz Krelja: kaj je . . . Kapitan bil s' eniga človeka), in obliko srednjega spola, ki je neodvisna od gramatičnega spola osebka je prav tako mogoče pojasniti z različnim obravnavanjem v takih vprašalnih zvezah uporabljanega kazalnega zaimka lo v posploševalni vlogi. Oblika "fcylo v takem primeru ni del brezosebne zveze, marveč se ujame z obliko tega zaimka.
Omahovanje v kongruenci med osebkom in povedkom v primerih, ko se med sebo'j razlikujejo po spolu, je znano iz večine slovanskih jezikov, posamezni knjižni jeziki so vprašanje rešili različno. Gradivo, ki sem ga zbrala iz slovaščine, pa vendar ne kaže, da bi bila oblika boJo enoznačno odvisna od rabe zaimka to. Edini slovenski primer pa je premalo, da bi lahko kar koli posplošili.
142
strukcije), katere skladniki so v medsebojni zvezi; za je v tej zvezi členek brez vezave, ne glede na to, ali mu sledi tožilnik ali imenovalnik.
Kadar pa zvezi sle. kaj je to za (slov. čo je to za) sledi tožilnik, ga ni mogoče pojasnjevati kot povedek. Tožilnik (accusativus) je predvsem sklon bližnjega predmeta. Toda tak predmet je osnovna lastnost prehodnih glagolov. Sodobni glagol »byti« v slovanskih jezikih pa je neprehoden. Kljub temu sem mnenja, da prav dejstvo, da tožilnik v slovaških zvezah tipa čo je to za, kadar je 'byti v obliki prislova srednjega spola (brezosebno?), kaže na to, da je samostalnik v takih zvezah (ali je vsaj to bil pred leksikalizacijo) bližnji predmet. Sama osebna oblika je, je bolo bi bila potemtakem pravi povedek in ne vez zloženega povedka. Pri omahovanjih med tožilnikom in imenovalnikom v slovaščini m v slovenščini šestnajstega stoletja naj bi imeli torej opraviti z omahovanjem med dvema različnima rabama (pomenoma) glagola 'byti: a) kot vezi^ in b) kot glagola bivanja.
Glagol 'byti v prvi od omenjenih funkcij (kot vez, kopula) je seveda neprehoden. Toda v drugi funkciji, v pomenu 'bivati', 'obstajati' je bil prvotno prehoden. Na to prvotno prehodnost, katere sledove je v posameznih slovanskih jezikih najti v različnih skladenjskih in leksikalnih nepravilnostih, je opozoril že F. Miklošič*.
Potrdilo prvotne prehodnosti glagola *byti v tem pomenu je rodilnik zanikanja po 'byti v jezikih, ki ga v tem pomenu niso zamenjali z 'imeti (npr. slovenski, slovaški, ruski); prim. slov. tukaj ni knjige, tukaj ni knjig. Prim. še slovaško narečno: ... a to bou pes. A teiaz ho nejest ket som sa oboziela.*
Istočasna ohranitev brezosebnosti zvez, kakor je pol. tu nie ma ksiqiki, tu nie ma ksie^iek, tu nie bylo ksiazki, tu nie byio ksis^iek v obeh skupinah jezikov (s prvotnim 'byti in drugotnim 'imeti za glagol bivanja) — je dodatni dokaz za obstoj brezosebnih vprašalnih zvez z 'byti za in s tem za prehodno rabo 'byti.
Nadaljnje potrdilo nekdanje prehodnosti glagola 'byti je dejstvo, da se je v tistih slovanskih jezikih, ki imajo v negaciji ustreznik z 'imeti (kakor poljsko tu nie ma ksiqiki poleg tu jest ksi^žka), glagol 'byti obdržal, če negacija zani-kuje povedek v glagolski obliki z deležnikom na -J; polj. tu nie by/o ksiqiki.
Drugi dokaz nekdanje prehodnosti glagola 'byti v pomenu 'bivati' so različne njegove zapletene povezave s partitivnim rodilnikom in rodilnikom negacije. V poljščini se je na primer po glagolu 'byti obdržal leksikalizirani tožilnik samostalnikov 'trocha (troch^ 'nevelika količina") in 'para (par^ 'več kot dva') v takih zvezah kot tam jest (bylo) trochq cukru, tu jest (bylo) pare osöb. Razen tega je po njihovem zgledu v pogovornem jeziku uporabljan prislov masq: tu jest mase kurzu.^"
^ Prim. pol. ekspresivno Co za czlowiek!  —  Co cot to za cziowiek =  Co to jest za cziowiek! Co za pytanie! = Co to jest za pytanie! Taka podstavitev samega zaimka to za njegovo zvezo z osebno obliko 'byti je mogoča le tedaj, kadar je osebna oblika vez v zloženem povedku. Nemogoče pa je domnevati : tako podstavo za Tu jest jakis cziowiek zveze Tu jakiš cziowiek in tudi ne za Tu to jakiš cziowiek. Zaimek : to ne predstavlja glagola 'byii tedaj, kadar je ta uporabljen kot glagol bivanja.
" F. Miklosich, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Syntax, Wien 1873. S. 354—355. ' Liptöw, Narečno gradivo iz JULS SAV v Bratislavi. Sign. 41/28 Lipt.
Poljski jezik ni ohranil samostalnika trocha. Znan pa je še danes na prim. iz bolgarščine v pomenu j 'drobtina', 'drobtinica', 'košček', 'del' (prim. troha, Pleteršnik II, 695. Pripomba prev.). Samostalnik para i se v poljščini v navedenem pomenu prav tako ni obdržal. Obstaja samo v pomenu 'dva kosa' in ga v | takih primerih uporabljamo za glagolom bivanja v imenovalniku: V stajni jest para koni.
1431
Sodim, da je z omahovanjem med brezosebno-prehodno in vezno rabo glagola 'byti mogoče pojasniti na videz povsem nemotivirano omahovanje v uporabi partitivnega genitiva (delnega rodilnika) v Dalmatinovi Bibliji v stavku: inu kar je kriviga, tu ima srounanu biti, inu kar je garziiajtu, tu ima gladek pot biti, Luk. III.; s. III/31." S podobnimi dejavniki bi bilo mogoče pojasniti nepričakovano rabo zanikanega rodilnika po osebno uporabljenih oblikah glagola 'byti v naslednjih stavkih iz Dalmatinove Biblije:
Ony v/a/ ne/o nifhter drusiga, kakor. .. Jeremiasz X; s. 11/32 V; Sakaj v' tehijtih dneh, bo takova nadluga, kakover ne j nikuli bila (!) dojehmal od sazhetka teh Stvari, katere je Bug Stvaril, inu kakover tudi nebo. Mar. XIII, 19; s. III/27 r.
4. Omahovanje med uporabo tožilnika in imenovalnika v vprašalnih zvezah s kaj za v Dalmatinovi Bibliji in drugih slovenskih besedilih šestnajstega stoletja je zelo verjetno dediščina iz praslovanščine, ko je moral biti glagol *by/i uporabljan prehodno. Čeravno je sledove nekdanje prehodnosti glagola "byfi najti v različnih slovanskih jezikih, pojav tožilnika v posebni vprašalni zvezi z za natančnejše izkazuje kot celoto območje slovanskega sveta na meji južne in zahodne slovanske skupine jezikov. To je večji del slovaškega jezikovnega območja (prim. opombo 2) in slovenščina šestnajstega stoletja.
Nastopanje te zveze v dveh slovanskih jezikih, ki sta ozemeljsko ločena, je dokaz velike starosti ali vsaj starosti tendence, ki je pripeljala do začetkov te zveze. Na drugi strani se zdi, da ostro ločeno področje nastopanja te konstrukcije kaže na to, da imamo opraviti z eno izmed mlajših praslovanskih inovacij. Toda glede na mehanizem pojavljanja same konstrukcije je slovensko gradivo zelo skopo: povedi tipa kaj je to za eno besedo se že v šestnajstem stoletju pojavljajo le mimogrede, sedemnajsto stoletje pa jih že ne pozna več.
Tako torej od obeh jezikov, pri katerih zvezo najdemo, le slovaščina kaže k izvirom. Samo v slovaščini namreč (v knjižnem jeziku in v govorih) vprašalne zveze obravnavanega tipa zajemajo glagol 'byti v obeh njegovih funkcijah (pomenih), kot kopulo in kot glagol bivanja. Tako stanje v slovenščini dovoljuje domnevo, da je prehodna raba *byii v primerih, ko gre za vez, nasledek križanja (ali prvotne nezadostne razmejitve) obeh različnih pomenov. Predvsem s tem je treba pojasnjevati hkrati obstajanje tipa s tožilnikom in z imenovalnikom, torej kaj je to za žena (slov. čo je to za žena) poleg kaj je to za ženo (slov. čo je to za ženu).
Iz tega sledi, da je ne le obstajanje vprašanj z za in tožilnikom, marveč tudi obstajanje zvez z imenovalnikom na istem območju eden izmed doslej neznanih pojavov tesnejših predzgodovinskih povezav slovenščine s zahodno skupino slovanskih jezikov.
5. Ker se je neposredna povezanost ozemeljskega sosedstva med slovenščino in slovaščino pretrgala že daleč pred šestim stoletjem, je treba pričo povezave v obliki ohranjenega skladenjskega arhaizma v tako posebnem vprašalnem izrazu 7. za imeti kot dodatni dokaz velike arhaičnosti same vprašalne zyeze (kaj za.
" Isto mesto se v starejšem Trubarjevem prevodu (Ta pervi deil. . . 1557, s. 166) glasi: Inu kar ie knuiga bode raunu, inu icar ie oltriga, bode glatik pot.
144
čo za, itd.) To je le dodatni dokaz, kajti, da je sle. kaj za, slov. čo za, pol. co za, rus. čto za itd. v slovanskem svetu ozemeljsko izredno razširjeno, je vedel že F. Miklošič'^ in kljub temu obsodil to vprašalno zvezo za germanizem. Zelo verjetno je v tem primeru sledil J. Kopitarju.O nemškem izviru te zveze je podvomil potem A. Bajec," ki je izrazil domnevo — seveda v relaciji do češčine — da je mogoče z nemškim vplivom pojasniti kvečjemu besedni red skladnikov v vprašalnih zvezah z za tako, da se je za znašel neposredno za vprašalnim zaimkom. Gradivo, ki sem ga zbrala iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja, se zdi, da potrjuje to domnevo in razen tega kaže, da je najbolj pogosta raba stalne zveza kaj + za + en, -a, -o ne glede na to, v kateri stavčni funkciji je samostalnik s tem prilastkom. Menim, da je v primeru kaj za (en) mogoče govoriti o nemškem vplivu na slovenski razvoj a) v besednem redu in b) v pogostnosti vprašalnih zvez s kaj za v času, ko se je raba res širila, to je v sedemnajstem in posebej v osemnajstem stoletju. Ce pa gre za genezo teh zvez v slovanskih jezikih, so — naj bodo tudi germanizem — razširjene na široko po slovanskem svetu in tako stare, da Slovencev prav gotovo ni treba biti zanje sram. Povezava vprašalne zveze kaj za v slovenščini in slovaščini s posebej arhaično rabo prehodnega 'byti v slovenskem svetu postavlja namreč ta tip vprašalnih zvez v tako davno preteklost, da se zdi malo verjetno, da bi bilo mogoče natančno določiti njegovo genezo.
(Prevedla B. P.)
" F. Miklosich, Vergleichende Grammatik der Slavischen Sprachen. Syntax. Wien 1873. S. 411. ^3 Prim. opombo 3.
" A. Bajec, Predlog in predpona za. Jezik in slovstvo IV (1958), 4, str. 100; V vseh modernih slovanskih jezikih z izjemo sh. in bolg. področja nahajamo rabo kaj je to za en človek? ... Ta isti germanizem, če je res germanizem, nastopa tudi v litovščini. . . Vsekakor gre še za čisto slovansko rabo ... v češ. zgledu což v zemi za obycej jest. Nemški vpliv je morda šele v prestavitvi co za obycej v zemi jest.
V razpravi obravnavano gradivo je iz naslednjih del:
1. (P. Trubar) Ta evangeli svetiga Matevsha,   sdai pervizh   vta Slouenskl   lelig   preobemen   (ti.   P. Trubar), 1555.
2. Ta pervi deli tiga Noviga Testamenta . . . fdai peruizh vza Slouenski lelik, Skuli Primosha Truberia fueiltu preobernen . . . Tubingae 1557.
3. (S. Krelj) Postilla slovenska . . . Pervi simski del (Ratisbonae), 1567.
4. (J. Dalmatin) Biblia tu ie, vse Svetu Pismu, Stariga inu Noviga Teltamenta, Sloveniki, tolmazhena, Ikusi luria Dalmatina . . . Wittemberg 1584.
5. (P. Trubar) Hishna Postilla D. Martina Lutheria. . . tolmazhena [kusi Primosha Truberia Krainza rain-ziga... v' Tibingi 1595 (pregledane strani; 1—3 nlb, 1/28—1/35j 1/108—1/115; 1/234—1/240; 11/36—11/41; 11/124—11/134).
6. M. Kastelec. Navuk christianski sive Praxis cathechistica . . . skusi Matthia Castelza ... v' Lublani 1688.
7. Palmarium Empyreum seu Conciones  CXXVI . . .  datae publicae luci Camiolico Idiomate ...  A P. Rogerio . . . Fars I, Clagenfurti 1731.
8. (M. Pohlin) Kmetam sa potrebo inu Pomozh ali uka polne vesele, inu shalostne Pergodbe te vasy Mildhajm. Utisnenu na Duneju (1789).
145.