\ I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 9. avgusta ik jfwfîAâte á&ásáfc áfc rfc ás A^d&^^^^í^áfc^fc áfcáfc& & ífr ářiáfe áfc Politiški oddelek. 0 date v vseh dunajskih ckrajih. Zmagali ne bodo, a po kazali bodo očitno, da Dunaj ni nemšk, temveč mnogo jezičen, krivično. in da je torej postopanje kršćanskih socijalistov Federalizem. Postopanje nemških nacijonalcev in pa krščanskih Dunajski krščanski socijalisti in pa nemški nacijo-pripravljajo se, da prevzamejo nasledstvo nemško- socijalistov proti dvojezični celjski gimnaziji je jako na Ici liberalne stranke. Nahajajo se nekateri Slovani, tega se celo veselé, češ, da potem nastopijo za Avstrijo boljši časi. Krščanski socijalisti pa po svojih glasilih govore že o neki federalistični preosnovi Avstrije, da bi zase pridobili Mladočehe, kateri so tudi federalisti. Reci moramo, da je njih postopanje jako zvito. Tudi mej Slovenci so nekateri, ki se posebno naudu- prišla v nevarnost. To postopanje je jako značilno in ga šujejo za to stranko, posebno na Primorskem, ker po ne smemo pozabiti. poučno. Kakor se kaže, bi to gimnazijo bili lahko do-segli, da niso začeli ruvati nemški nacijonalci, najožji zavezniki krščanskih socijalistov. Vodja levičarjev finančni minister Plener jo je vsprejel v državni proračun in prepričani smo, da bi večina nemških liberalcev bila glasovala za to gimnazijo, da niso nemški nacijonalci začeli zaradi tega divje agitacije. Vsled postopanja nemških na- cijonalcev in krščanskih socijalistov je vsa stvar bila že svojih glasilih včasih malo krtači Italijane in razkriva Zakaj je pa bil tako hud boj zoper dvojezično gimnazijo ? Jedino zaradi tega, ker smo zahtevali to gimna- razmere na Primorskem. Če pa bolje stvari preudarimo, pa nikakor nimamo povoda posebno veseliti se vladanja zjj0 na Štajerskem. Tudi ne smemo misliti, da so na krščanskih socijalistov v Avstriji. Ta stranka vedno očit- sprotovali jedino zaradi Celja, temveč bi bili nasproto neje kaže svoje nemškonarodno stališče. Glasovala proti osnovi dvojezi gimnazije v Celji in te dni je na Dunaji se izrekla proti kandidaturi Čeha Jedličke v mestni zbor. Jedlička je na Dunaji spoštovan mož. On na- čelnik mizarske zadruge in je sedem let sedel v mestnem zastopu. On je vedno neumorno deloval za krščanske so- cijaliste. Bil je jim tako dolgo dober dokler vali zoper osnovo v vsakem drugem kraji na Štajerskem, kjer bi mogla gimnazija vspevati. Da to razumemo, moramo pomisliti, kak federalizem žele krščanski socijalisti. Pripravljeni so dovoliti, da se Primorsko in Kranjsko zjedinimo in se ji ta dovoli večja samouprava, , a slovenski del Koroške in Štajerske pa ho-so potre- čejo vsekako pridržati pri nemških pokrajinah. Po njih bovali njegove pomoči, a sedaj ga mislijo pa pustiti, ko mnenji se koroški in štajerski Slovenci vsekako morajo vidijo da morda brez njega tudi izhajali. Proti nje ponemčiti. Takemu federalizmu seveda moramo ugovar govi kandidaturi pa nimajo druzega pomisleka, kakor da jati vsi Slovenci. Tako si federalizma niso mislili nikdar Čeh. slovenski politiki in treba dunajski prvostolnici biva nad 150.000 Čehov in kim takim poskusom, i da se začasno upremo vsa- vsak pravicoljuben člověk mora priznati da je ume Mnenje, da ni umestno, da se sedaj Slovenci že stno, če bi se volil kak Čeh v mestni zastop. Dunaj je izrečemo proti kršćanskim socijalistom, je popolnoma na tudi prestolnica mnogojezične Avstrije, kamor se stekajo pačno Za časa je treba pojasniti svoje stališče, da bodo davki vseh avstrijskih narodov in se ima za svoj razvoj vedeli krščanski socijalisti, da na slovensko pomoč imajo zahvaliti celi državi, zaradi tega ni lepo, če se ondu pre- računati jedino, če bodo pravični vsem Slovencem i tudi žira kak avstrijski narod. Zaradi tega moramo odo bravati sklep dunajskih Čehov, da postavijo svoje kandi koroškim in štajerskim, da pa imajo pričakovati najhujši odpor j če mislijo poskuševati ponemčevati. Tudi po 314 "v - — *■ " ^^^'»ifcn • ~ jkj I * " k I W t* «, % zneje, ko se stranka preveč opomore, morda borba bila pretežka. i1 Y narodnem oziru še utegnejo kršćanski socijalisti biti nam nevarneji nego nemški liberalci, Poslednji so propadajoča, ti pa napredujoča stranka. Nemški nacijonalci nam niso bili nevarni, dokler so bili sami, ker zaradi svojega prusofilstva niso mogli pridobiti velikega vpliva v Avstriji. Nevarnejši pa postajajo, ako se zdru-žijo s krščanskimi socijalisti Ta stranka je avstrijska in s tem bi nemški nacijonalci postali sposobni za vlado. Da se pa mislijo kršćanski socijalisti postaviti popolnoma na nemškonarodni program, to nam spričuje govor kneza Liechtensteina, ki je vabil nemške nacijonalce naravnost v svoj tabor in priporočal nemškim konservativcem naj se bolj spominiajo svoje narodnosti. Yemo, da nekateri opravičujejo postopanje nemških socijalistov s tem, da morajo kazati se nemškonarodne, ker drugače ne zmagajo na Dunaji. To je povse neosno- • ■ * -y» • * • t ~ 'M j 1 ' * ' vano. Boj, ki se bije na Dunaji, ni naroden, temveč na- , . ^ i « . * * . ^ i ■ rodnogospođarsk. Ondu narodnosti prav za prav še ni m • — W~ . â » treba vlačiti na dan. Narodno vprašanje so kršćanski socijalisti izvlekli, ker to ugaja njih srcu, in ker hočejo z narodno politiko odvrniti pozornost od narodnogospodar- ■ ' y m stva, kajti obetali so volilcem v narodnogospodarskem oziru, kar jim ne bode moč izpolniti. Sicer je pa to pomisliti, kakšne bodo posledice tega, če bode ta.stranka delala zase z nemškim šovinizmom, kot je začela. Ne le na Dunaji, temveč povsod v Avstriji bode razvnela mej Nemci narodno nestrpnost in imeli bodemo hujše boje, nego jih imamo sedaj. Tudi ko bi hotela kedaj preme-niti taktiko, je ne bode mogla, prisiljena bode hoditi po potu, katero je nastopila. Vsaj vidimo pri nemških libe-ralcih, da ne morejo prijenjavati v narodnem oziru, ko bi tudi hoteli. V začetku se da vsak tok zajeziti, a pozneje je $ večkrat prepozno. Zato pa moramo začasno začeti ustav-ljati se temu nemškonarodnemu toku, da ne pride v Avstriji do kacega federalizma, s katerim bi se več slovenskih pokrajin izročilo v nemško žrelo. Politični pregled. Deželnozkorske volitve. — Y oktobru bodo letos nove volitve za deželni zbor v raznih kronovinah. Te volitve se zaradi tega jako važne, ker ni dvombe, da bodo nekoliko vplivale na razvoj stvari v državnem zboru. Ob jednem bode nekako merilo za bodoče državnozborske volitve. Zaradi tega pa že razne stranke pridno agitujejo. Na Češkem je zlasti pričakovati, da Mladočehi odvzamejo Staročehom več mandatov. Staročeška stranka pa napenja vse sile, da se obdrži. Organizovala se je že po vsej deželi, a to jej bode najbrž le malo pomagalo. Veleposestniki in jeden del duhovščine bodo pač podpirali s svojim vplivom Staročehe. V Galiciji se pa začenja močno gibanje po kmetih. Kmetje ne marajo več voliti sedanjih poslancev, ki so zastopali le interese veleposestnikov Že-leti je vsekako, da tudi Galicija dobi bolj demokratične za-stopnike, ker bodo ž njimi druge slovanské stranke se.ložje sporazumele, nego s sedanjimi zastopniki, ki se ne brigajo za druzega, kakor za koristi poljske žlahte. ~ Vi.- A - ™ ' - r igr.i ^ ■ - • «Aê. y* • l^iv % v - * r ■ . Î Dumreicher, zastopnik koroške trgovinske zbornice, odložil je svoj mandat. Dumreicher je nekaj bolehen in sedanja politika zjedinjene levice mu ne ugaja. Dumreicher je připadal k skrajnemu dťlu levice in bi po svojem političnem prepričanji bil připadal bolj k nemškim nacijonalcem Bil je jeden najvecjih nasprotnikov Slovencev. Zaradi tega obsoja, da je levica glasovala za budget, v katerem je bila celjska postavka. Dumreicher se je izjavil, da bi prav za p av morali y vsi levičarji odložiti svoje mandate, da dajo volilcem priliko, izreČi svoje mnenje Seveda tega sveta Dumreicherievega levica ne bode poslušala, ker ve, da se ima bati pri volitvah zgube mnogih mandatov. S tem bi le ustregli nemškim nacijonalcem, ki jim pridno izpoikopujejo t!a Ko bi bile sedaj volitve, ko je še koalicija v živem spominu bi liberalci gotovo skoro Če-trtino mandatov zgubili. Ne le celjsko vprašanje, temveč tudi njih nazadnjaske težnje glede volilne reforme so jih pripravile ob veljavo pri liberalnih volilcih. Nova koalicija. — Konservativnitn Nemcem je že jako težko, da se je razrušila koalicija Sprva so se nadejali, da . bodo Mladočehi se jim približali, in se obnovi nekdanji železni v *• m • • • s obroč desnice. Mladočehi pa ne vstopijo v nobeno večino, katera ni odločno za uresniČenje mladočeškega programa in pa za zdatno razširjenje volilne pravice. Poslednjega se pa konservativci silno boje O svojem času so iz strahu pred raz-širjenjem volilne pravice bili se zvezali z nemškimi liberalci. ' Sedaj pa zopet vabijo liberalce v z^ezo. Ker pa vedo, da bi ne mogel obstati konservativni klub, ako se odlože narodna vprašanja priporočajo zm^rnejšim levičarjetn, da naj izbacnejo iz svoje stianke vse skrajne elemente. Levica pa nič prav n? mara slišati teh svetov. Liberalci vedo. da bi v novi koaliciji ne imeli zadostnega vpliva, ako se razcepijo in bi le zgubili popularnost pri volilcih Zaradi tega je pa stališče konservativcev sedaj težje, nego je bilo pred koalicijo Politiko, katero je bil zasnoval grof Hohenwart, rodi vedno nove težave. Z lepo se nemški konservativci iz teh težav ne bodo izoaotali. Če se ne posreći sklopiti nove koalicije, razpustiti se bode moral državni zbor. Zjedinjena levica. — Nekateri levičarski listi spozna-vajo, da se drugače liberalci več ne opomorejo, da se posta-vijo bolj na demokratično stališče in zahtevajo daleč sezajočo volilno reformo. Liberalci so pač prepozno prišli na to rešilno misel. Sedaj jim nikdo več resno ne veruje. Na drugi strani je pa tako premeno politiko veliko ložje priporočati, nego pa izvajati Veleposestniki bi nikakor ne marali za obširno volilno reformo, ker se boje, da njih koristi pridejo \ nevarnost. Zaradi tega ni dvombe, da se levica razcepi, ko bi še kaj ta-cega poskušala. Zatorej mi ne verujemo, da bi levica poslušala take svete svojih glasil. Najbrž se pa s takimi govori-cami skuša vplivati le na dunajské volilce, da bi pri volitvi v mestni zastop rajši volili liberalce. Demokratični nazori na Dunaji še precej vlečejo. Po dunajskih volitvah bode nemška liberalna stranka na ves d>mokratizem pozabila. Shod nemadjarskih narodnostij na Ogerskem je Madjarom trn v peti. Nekateri časopisi priporočajo, da bi se shod prepovedal, a vlada se prav ne upa, ker bi to le še bolj svetu razkrilo, kako se zatirajo Slovani in Rumuni na Ogerskem. Tudi bi prepoved dosti ne hasnila, kajti shod bi se potem sešel na Dunaji in z Dunaja bi se njega razprave in sklepi še bolj izvedeli po svetu. Najhuje jezi Madjare to, da se v dotičnem oklici govori o raznih narodih na Ogerskem. Madjarski časopisi naglašajo, da je na Ogerskem le jeden narod in to je madjarski. Vsak ogerski državljan mora znati madjarski. Iz teh izjav so pač jasne madjarske namere, da bi radi raznarodili vse druge narodnosti. To se pa jim ne bode posrećilo, kajti nemadjarski narodi se vedno bolj zavedajo svoje národnosti. — Na ta shod pa baje pridejo tudi Srbi iz Hrvaš ke in se hočejo menda pritoževati o preziranji srbské narodnosti na Hrvaškem. Sodi se pa, da hočejo le Madjari 31ft najeti nekatere hrvatske Srbe, da bi potem obraćali pozornost do domaČih razmer in pisali o zatiranji Srbov na Hrvaškem. Rusija in Bolgarija. — Razni listi rastrosili so ne-resničua poročila o razmerji Rusije napram Bolgariji. Pripo-vedovalo se je, da Rusija zahteva od Koburžana, da prestopi k pravoslavju, Če hoče da ga pripozna, ozirrma da hoče njegovega sina Borisa proklamirati za bodocega kneza bolgarskega Tudi se je poročalo, da .se naruerava Arsena Batenberžana, sina prejšnjega kneza postaviti na prestol bolgarski. Vse to, da bi bili pogoji Rusije za sporazumljenje z Bolgarijo Na vse to se je pa obiavilo pojasnilo ruske vlade, ki natanČno precizuje raz-merje mej Bolgarsko in Rusko Ruska vlada povdarja v po-jasnilu, da Rusija sploh nima povoda se sporazumeti z bolgar^kim narodom, ker bolgarski narod sploh ni nikdar přestal goiiti Čutil iskrene ljubezni in hvaležnosti za ruski narod in za Rusijo. Zaradi tega se je tudi bolgarska deputacija v Peterburgu tako prijazno vsprejela. S sedanjo nelegalno bolgarsko vlado pa Rusija ne bo nikdar stopila v zvezo in dokler bo ta nelegalna vlada oficijelno zastopala bolgarsko državo, dotlej za Rusijo Bolgarska sploh ne eksistuje. Rusiji je zategadel ne-mogoče stopiti v kakeršno si bodi zvezo s sedanjimi oficijel-nimi zastopniki Bolgarske. Konečno dementuje nota vsa poročila glede Koburžana, njegovega sina Borisa in Arsena Batenberžana in po\darja da ruska vlada stoji strogo na temelji berolinskega dogovora, katerega izvedbo zahteva. Po tem dogovoru mora pa kneza voliti legalno sobranje in ga morajo velevlasti priznati. — Iz vsega tega je razvidno, da Rusija ne misli nikdar sedanjega kneza Ferdinanda priznati. Ugiba se že na vse strani, če odstopi knez Ferdinand in kdo bo voljen njegovim naslednikom. Bolgarsko vprašanje je sila zamotano. Makedonija. — Ustoja traja dalje. Ustašem se ne godi najbolje. Prostovoljci bolgarski se vraČajo iz Makedonije. Bolgarska vlada pa ne stori niČesar za ustaše, ker se preveč boji Turčije. Posebno knez hoče ohraniti dobre odnošaje s sultanom. Sploh se pa bolgarska vlada zato ne upa preveč vme-šavati v makedonske razmere, ker se boji, da se ne bi zapletla v kako vojno. Zanimati za ustajo so se posebno začeli Grki, ki po casopisih pozivijejo evropske velevlasti in Tur-čijo, da naj podpirajo Grke in Albance v Makedoniji, in ti so edini jez proti panslavističnim težnjam. Bolgari pa, kakor naj-novejsi dogodki kažejo, delajo pot do Carigrada. Grki se boje, da bode Makedonija žanje izgubljena in zato kličejo pod temi pretvezami na pomoČ s»; ítiít*. $ ' rfc ^.^^fiífíáfcd&á^^ »ft iè 1 ! Mili !..........Obrtnija"..........i MM ! I ■•■•••«(■■«■■■(•■«•■••••••iiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiifiiiiiiiriiiiiiiiMiiiiii..............m* ^ Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje dne 19. julija t. 1. so se pod pred-sedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana udeležili nastopni zbornim svetniki : Ivan Baum- gartner, Ivan Dogan, Oroslav Delenc, Janko Kersnik, Anton Klein, Franc Kollmann, Maks Krenner, Karol Luckmann, Jožef Rebek, Avgust Skaberne in Jernej Žitnik. Predsednik otvori sejo in imenuje overovate-ljema zapisnika današnje seje zbornična svetnika Iv. Baumgartnerja in Janko Kersnika. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični predsednik naznanja, da je došlo na zbornico nastopno pisanje. Nj. Prevzvišenosti bivšega gosp. trgovinskega ministra grofa Wurmbranda : „Nj. c. in kr. apostoljsko Veličanstvo so me z najvišjim lastnoročnim pismom z dne 19. junija t. 1. na mojo prošnjo blagovolili najmilostneje odpustiti kot trgovinskega ministra. Ko se vsled te najmilostneje odpustitve z denašnjim dnem ločim iz svojega dose-danjega delovalnega kroga, štejem si v dolžnost, izreći čestiti trgovski in obrtniški zbornici svoje popolno priznanje in najtoplejo zahvalo za vredno podporo, katero sem v izvrševanji svojih intencij v pospešitev interesov trgovine in obrta, zmirom našel pri čestiti trgovski in obrtniški zbornici". Zbornica sklene Nj. Prevzvišenosti bivšemu g. trgovinskemu ministru iz-reči najglobokejo zahvalo za krepko pospešitev od nje zastopanih interesev. Zbornica vzame na znanje, da je Nj. Prevzvi-šenost gospod trgovinski minister odobril zbornični predlog, předlužen s poročilom z dne 10. aprila t. 1. in imenoval gosp. Ivana Baumgartnerja članom carin-skega sveta in gosp. Jos. Kušarja namestnikom. Odobre se nadalje naknadno nastopna poročila: a) Vsled odloka trgovinskega ministerstva se je zbornica glede povračilnega prometa z žitom za mlenje obrnila na večje mline in na podlagi došlih odgovorov poročala na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. Na Kranjskem se je doslej le malo mlinov posluževalo povračilnega prometa, ker so kranjski mlini z ozirom na vozne razmere nasproti ogerskim mlinom na sla-bejem in ker ti uživajo veliko ugodneje refakcije tako glede tuje pšenice kakor glede izvozne moke. Vrhu tega otežuje dobivanje tuje pšenice oziroma izvoza moke carinska manipulacija, ker so mlini izven Ljubljane prisiljeni pri uvozu žita in pri izvozu moke carinske uradnike iz Ljubljane v kraj podjetja pustiti priti, kar provzroča znatne stroške in uporabo tega prometa skoro onemogočuje. To se tiče uvoza žita in izvoza moke preko Ljubljane, 'neki trvdki izven Ljubljane pa se je za pošiljatve, ki gredo preko Pon-tabla na Laško, od c. kr. íinančnega ravnateljstva dovolilo, da ondotni finančni organi zacarujejo blago. Na vprašanje, če so v zborničnem okraji mlini. ki delajo za izvoz, se je odgovorilo, da je na Kranjskem le omejeno število mlinov, ki delajo včasih za izvoz in uporabljajo povračilni promet. Uvoz iz Rumunije na Kranjsko ne ugaja in kranjski mlini so nakazani, ogersko pšenico mleti in če bi na Ogerskem nastala slaba letina, kakor v letih 1872. in 1873. bi morali zopet rusko pšenico preko Trsta dobivati in bi bili torej nakazani uporabljati povračilni promet, katerega nadaljni obstanek je v interesu mlinov. Glede dru-gega vprašanja se je v poročilu navelo, da se je zadnja leta izdelovanje mlinarskih pridelkov skrčilo. K tretjemu vprašanju se je pripomnilo, da se je izdelovanje skrčilo zaradi velike konkurence ogerskih mlinov. Glede nadaljevalnega vprašanja se je poudar-jalo, da teh za mline žalostnih prikaznij nikakor ni provzročil povračilni promet in bi z odpravo tega izvoz moke opešal in bi bila konkurenca ogerskih mlinov v tuzemstvu še občutneja. V smislu zakona z dne 26. decern. 1893., drž. zak. št. 193 in deželno-vladnega razglasa z dne 28. dec. 1894., št. 16.569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895. je zbornica o podelitvi do-neskov dopustil zidarski, tesarski in kamnoseški obrt poročila na c. kr. okr. glavarstva. Na okraj no gla-varstvo v Ljubljani: Da je Matiji Koširju podeliti dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Janezu Vidoni-ju dopustilo za zidarski obrt v političnem okraji ljubljanske okolice za 1. 1895. in 1896., Val. Grumu dopustilo za zidarski obrt za ob-čino Vrhniko, Jerneju Štirnu dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Francu Ko-motarju dopustilo za zidarski obrt v okolici ljubljanski za najmanj 2 leti, Antonu Pajsarju dopustilo 316 za zidarski obrt za sodni okraj vrhniški in Franců Kogovšeku dopustilo za zidarski obrt v občinah Borovnica, Brezovica, Log, Dobrova, Studenec, Tomišelj, Preserje in Vrhnika. V jednem slučaji zbornica ni mogla priporočati podelitve dopustila, ker prositelj ni dokazal praktične zmožnosti pridobljene z najmanj 41etno uporabo pri zidarskem obrtu. V nekem drugem slučaji je zbornica poročala, da prositelj ne prosi za dopustilo, kakor je imata v mislih § 6. omenjenega zakona in napominani deželnovladni razglas, temveč za dopustilo za stavbenomojsterski obrt, za katerega pa priloge ne zadoščajo. Na okraj no glavarstvo v Litiji se je na prošnjo nekega tesarja poročalo, da zbornica ne more biti za podelitev dopustila, ker prositelj ni dokazal postavno zahtevane praktične zmožnosti. Na okrajno glavarstvo v Radovljici se je poročalo, da naj se Janezu Rakovcu podeli dopustilo za zidarski obrt za občine Ovsiše in Kropa in za kraje Log, Njivica, R)vte, Zgornja in Spo inja Besnica in da se naj Janezu Meziku za občino Jesenice pode-ljeno zidarsko dopustilo raztegne na celi sodni okraj kranj skogorski. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevji sta se predložili poročili, na podlagi katerih naj se Francu Stritarju in Alojziju Ferariu-u podeli dopustilo v vršbo zidarskega obrta za sodna okraja veli-kolaški in ribniški S poročili na c. kr. okr. glavarstvo v Kranji se je zbornica izrekla, da naj se Martinu Beraiku podeli dopustilo za tesarski obrt za občini Kranj in Stražišče in Rudolfu Jegliču za kamno-seš.