POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 31 CENA 10 DIN Ufeja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — N asi v v uredništva n uprave; »Posavski tednik«. Videm Krško I - Čekovni račun pri Nb FLRJ Krško štev 615-T-M5 - Tiska Mariborska tiskarna - Celoletna naročnine 400. polletna 200. četrtletna 100 dinarjev - »Posavski tednik« tokaja enkrat tedensko K R S K O, dne 7. avgusta 1954 *■ »n. tudijsks kniimica liana uanca : • ‘Ovg mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKKaja “■"“ ~ 7 dni po Sireiu 500 milijone V izdatkov 0kraini «tt>orSZDL 6 dosežnem Mpdnarodnp riatrndke navad- — _ ■ ■ 18 fScfclBI! 1E5 IYYB T 58 s: £B Mednarodne dogodite navadno ocenjujemo po njih pomembnosti za razvoj bodočega sodelovanja med državami ter za varnost in mir na svetu. Mednje brez dvoma sodi v prvi vrsti BLEJSKA KONFERENCA zunanjih ministrov treh balkanskih držav, ki je pričela s svojim delom v petek. Pisali smo že, da bo sporazum o bodoči balkanski zvezi ter o balkanski posvetovalni skupščini, ki ga nameravajo podpisati te dni na Bledu, še bolj utrdil vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo, skupne obrambne napore proti morebitni agresiji pa bo povezal v čvrstem vojaškem paktu, ki bo vseboval za primere napadov od zunaj tudi določene obveznosti. Trije balkanski zavezniki bodo z blejskim sporazumom narediti velik korak naprej v prizadevanjih, da bi Balkanski polotok spremeniti v mogočno trdnjavo miru, medsebojnega spoštovanja in varnosti. Posebnost balkanske zveze pa bo tudi v tem — in to posebno poudarjajo grški in turški politični krogi —, da bo odprta vsem ostalim balkanskim državam ter onim, ki se ji žele pridružiti. Pri tem postavljajo tri balkanske države-podpisnice ankarskega sporazuma samo en edini pogoj: sodelovanje na j podlagi medsebojnega spošto- I vanja, razumevanja in enako-pravnosti. Podpisovanje sporazuma o balkanski zvezi in balkanski posvetovalni skupščini pa bo tudi zadalo smrtni udarec vsem tujim prizadevanjem na Zahodu, predvsem v Italiji, da bi z manevriranjem znotraj Atlantskega pakta, pa tudi po rednih diplomatskih kanalih, preprečili ustanovitev močne balkanske zveze enakopravnih držav. Pri tem so vodile italijanske politike stare imperialistične težnje po nadvladi na Balkanu, M so jih svoj čas zavijati v izjave o italijanskih »interesih« na tem področju. Imperializmu in diktiranju so dnevi šteti, z njim pa tudi starim imperialističnim metodam in »argumentom«. . Jugoslovanski narodi pozdravljajo visoke grške in turške ^goste v svoji sredini in jim žele, da bi odnesti čim lepše vtise iz njih domovine. Prav tako žele, da bi konferenca čimprej z uspehom Izpolnila svoje naloge. Sodeč po izjavah jugoslovanskih uradnih, krogov v Beogradu in pisanju italijanskega tiska ■ bosta obe državi v kratkem podpisati SPORAZUM O ZAČASNI REŠITVI TRŽAŠKEGA iz naslova socialnega zavarovanja bo v letu 1954 zabeleženih v krškem okrajju Izdatki naše družbe, ki se uporabljajo za socialno zavarovanje, predstavlajajo poleg izdatkov za narodno obrambo in^ investicijsko graditev naše države eno največjih bremen, ki ga je naša družba prevzela na svoja ramena. Kaj pa pri nas prejema delovni človek od družbe takrat, k® za pridobitno delo ni več sposoben, smatram, da ni treba naštevati še posebej. Dovolj bo. če omenim brezplačno zdravljenje na vseh stopnjah, nadomestilo za izgubljeni zaslužek v času bolezni, invalidske in pokojninske prejemke, plačilo Porodniških dopustov itd. V eni izmed zadnjih številk »Posavskega tednika« so bili nakazani stroški Okrajnega zavoda za socialno zavarovance! v tem članku pa imam naiven prikazati javnosti, koliko prejemamo vsi zavarovanci v okraju in naši svojci od soc. zavarovanja, t. J* od družbe posebno takrat, kadar za delo niso sposobni. Ta analiza je tembolj važna, ker se posamezniki, predvsem odgovorni ljudje v podjetjih, večkrat upravičeno vprašujejo, zakaj tako velik prispevek za soc. zavarovanje, zakaj v našem okraju poleg 45 odst. prispevka še 5 odst. splošnega dopolnilnega prispevka, ki ga, kot trdijo posamezniki, ostali okraji ne plačujejo, kar pa seveda ne drži, saj je celotno naše soc. zavarovanje deficitno. V letošnjem letu bodo naši zavarovanci prejeli samo na račun invalidnin 10 milijonov, na račun pokojnin 165 milijonov, na račun otroškega dodatka aktivnih delavcev in upokojen, cev pa 160 milijonov dinarjev. Ce k tem izdatkom prištejemo še izdatke, o katerih smo govorili v eni izmed zadnjih številk »Posavskega tednika«, tedaj pridemo do zaključka, da bodo naši zavarovanci in niih svojci prejeli od družbe na Ta~ čim dajatev, ki Izviralo iz Zakona o socialnem zavarovanju, po nredr-čunu 492 milijonov dinarjev. Ta vsota bo Pa — kot izkazuje naša polletna bilanca — za nekaj milijonov prekoračena. tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bodo naši zavarovanci prejeli v raznih ob-’’k»h raso in z» svojce nič manj ko* 590 milijonov dinarjev. naša socialna zakonodaja. Pri vsem tem pa moramo imeti stalno pred očmi dejstvo, ki je pri vsej tej stvari odločilno, namreč našo gospodarsko zmogljivost, ki še ni v stanju dajati danes tisto, na kar so soc. zavarovanci upravičeni. Kljub temu pa je naša socialna zakonodaja še vedno najbolj napredna in najbolj širokogrudna na svetu. ZA GOSPODARJENJE S SREDSTVI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SE MORA ZANIMATI VSA DRUŽBA Zelo Interesantna je primerjava med izdatki socialnega zavarovanja v našem okraju in proračunom Okrajnega ljudskega odbora Krško, ki znaša za tekoče leto okrog 400 milijonov dinarjev, medtem ko znašajo izdatki socialnega zavarovanja 500 milijonov dinarjev. Popolnoma naravno je, in tega tudi nihče ne zanika, da je način razpolaganja s proračunskimi bi bila na konkretnem reševanju posameznih primerov, kjer se neupravičeno izkoriščajo pravice soc. zavarovanja s strani posameznikov. Samo administrativna kontrola soc. zavarovanja v našem okraju je v letošnjem letu ugotovila, da je bilo v času od leta 1952 pa do delu in pripravah za p-.os!avo ' ne Osi resnem Tovariš Franci Kolar, novi predsednik okrajnega odbora SZDL, za urednika „Posavskega tednika 1 pa je bi! imenovan tov. T one Goinjak Na redni seji okrajnega odbora SZDL, ki se je vršila v ponedeljek, je razpravljal odbor o dosedanjih pripravah za Ostrožno ter o nalogah, ki s wi*0 V tdSU VU iv id V/SllA/Z-IlU UCi O uaiogau, ■**■■*■ danes neupravičeno izplačanih j pem v zvezi stojijo pred odbori ——1-’»* a eno nnn Socialistične zveze. Ugotovljeno otroških dodatkov za 4,600.009 dinarjev. Otroški dodatek so prejemati tudi taki, ki so bili lastniki 5 do 6 ha zemlje. Do tega so prišli z lažnimi izjavami in potrdili občinskih Ijudskli odborov. Ker bodo neupravičene! primorani otroški dodatek vračati, nekateri tudi ceio do 150.000 din, se bodo verjetno spametovali in sprevideli, da ne gre posegati po družbenih sredstvih. Del krivde za to pa nosijo tudi občinski ljudski odbori, ki izdajajo nezadostno preverjena potrdila! preti temu se bo Zavod za soc. zavar. v bodoče za. varoval na ta način, da bo vsa nepravilna izplačila, ki so na- sredstvi popolnoma drugačen od I stal? zaradi takih potrdil, re-načina razpolaganja s sredstvi | fundiral ed tistih občinskih ljud-socialnega zavarovanja, ki se j skih odborov, ki so taka potr-razdeljujejo v glavnem po ge j dila izdala. ustaljenih zakonskih predpisih j Potrebno je, da čimprej soo-cnako v vsej državi. Vendar pa ’ znamo, da smo za nepravilno navajam to primerjavo zaradi; izkoriščanje sredstev soc. zava-tega, ker smatram, da se bo mo- j rovanja odgovorni vsi. Od vsa. rala za gospodarjenje s sredstvi | kega poedinca, ljudskih odborov socialnega zavarovanja mnogo j in vseh ostalih, posebno pa še ra v zvezi s proslavo in o vse. bini dela štaba, ki je postavljen zato, da koordinira in usmerja vse priprave v okraju. Na predlog tov. Kolarja jc bil okrajni štab reorganiziran tako, da so v njem sedaj tov. Lojze Rihtar, vil C 4» V epe- uguirt/y*jv‘.v v lijVilJi da so nekateri odbori j Karel Šterban, Stane Kerni, boli kot do sedaj zanimati vsa družba, posebno na bodoča komuna. Z večjo družbeno kontrolo bi se dalo tudi na tem področiu prištediti «amo v našem okraiu lepe milijone. Družbena kontrola in pomoč j organom soc. zavarovanja pa naj 1 ČASNI REŠITVI vsem na$em VPRAŠANJA. M--JJ Uk„,,*~pM.nlb «0 mHlonov mn. naša javnimi. —— tega se državno vodstvo tudi temeljito zaveda — naj bi pogodba do podrobnosti določala pravice slovenske manjšine, ki bo ostala v okrilju italijanske države, ter odločna in učinkovita zagotovila italijanske vlade, da bo njene določbe tudi v resnici izpolnjevala. Sele potem bo lahko nrrct opilo obdobje plodnejšega sodelovanja med obema državama in slednjič tudi dokončne rešitve tržaškega vprašanja. Vsi tisti, ko so še pred nedavnim meniti, da bosta ustavitev sovražnosti v Indokini in anglo-egiptovski sporazum o Sueškem prekopu le nekako zmanjšali program nanetih zunanjepolitičnih dogodkov po svetu so se zmotili. GVATEMALA je spet poskrbela - za unor. ki je trajal sedemnajst ur in terjal 25 smrtnih žrtev. Tokrat so se raztogotiti kadeti vojne akademije zaradi nasilnega ravnanja pripadnikov »osvobodilne armade«, to je onih čet. ki so pred nedavnim pod poveljstvom sedanjega vladnega predsednika, polkovnika Annosa vdrle ob pomoči amer. družbe »United Fruits« ter soodbile tla dotedanjemu naprednemu rožimu, predsednika Arbenza. Vlada in uporniki, ki so — kot vse kaže — nastopiti v imenu nacionalne armade, so se sporazumeti tako, da bodo »osvobodilno armado« razpustili. njeno vodstvo priključiti rednim enotam. Ta ukrep pa je raztogotil celo same pristaše A.rmasa. Zato je položrr v tei mali srednjeameriški državi še vedno hudo zamotan in (Nadaljevanje na 2. strani) od voljenih članov Skupščine Zavoda za soc. zavarovanje, ki živi'« na terenu meri ljudmi, .ie odvisne, kako doivo se bodo še dogajale nepravilnosti, kdaj bomo preprečili izkoriščanje sredstev socialnega zavarovanja. L. F. Senovčanf se prieray-iiajj© na ©strelu® za varovanje, če računamo, da znaša plačilni sklad ca. osemdeset mi'Honnv dinarjev in da «e pipouie 50 o,dot. prispevek šele od 1. maja 1954. SAMO OD JANUARJA DO JUNIJA LETOS .TE BILO PFMAVLTENm 323 NE SREČ PRI DELU Trenutno so za družbo v na. šem okraju med izdatki soc. zavarovanja največji izdatki pokojnine, kar je, kot je naši javnosti že znano, več kot polovico invalidskih pokojnin. Na tako stanje invalidskih pokojnin vpliva velika številka nesreč pri delu. Samo od januarja do Junija letošnjega leta je bilo pn zavodu za soc. zavarovanje prijavljenih 323 nesreč pri delu, od teh dve smrtni Zelo močno razširjeno je tudi bolehanje na silikozt, dihalnih organih itd. Zaradi obolenja na silikozi se upokoji največ rudarjev, ki so delali v francoskih, belgijskih in nemških rudnikih, kjer je ta bolezen zelo razširjena. Na drugem mestu so izdatki za otroške dodatke aktivnih delavcev in upokojencev, ki znašajo, kot smo že navedli, ca. 160 milijonov. Pn teh dveh po-stavkih, ki sami po sebi predstavljata v našem okraju 345 milijonov dinarjev izdatkov, pa pade največ očitkov na Zavod za soc. zavarovanje, ki o teh izdatkih za vsak posamezen primer na osnovi predpisov odloča. Ne moremo zagovarjati po. sameznih krutih in neživljenj- Na poziv Socialistične zveze so se preteklo nedeljo sestati odborniki vaških odborov SZDL, Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij, da se pomenijo o bližnjih pripravah za udeležbo na proslavi na Ostrožnem. Kakor vsa leta, toda letos še posebno, se nameravajo Senov-čani udeležiti v kolikor mogoče velikem številu zgodovinske proslave »Štajerska v borbi« z zaključkom na Ostrožnem pri Celju. 2e pri obeh veličastnih proslavah slovenskega ljudstva na Dolenjskem in Primorskem so se Senovčani obakrat udeležiti v častnem številu, kar je bilo v resnici v ponos temu rudarskemu kraju. Letošnji pohod Senovčanov na Ostrožno pa upajo, da bo prekosil po številu vse dosedanje. S primemo organizacijo dela v rudniku bodo omogočili, da se bo proslave lahko udeležilo čim večje število rudarjev in ostalega zaposlenega osebja v rudniku. Ker do sedaj še ni bilo organizirano zbiranje prijav, so določili, da se bo to vršilo za rudnik po obratih, po vaseh pa bodo to vršiti posamezni odborniki Socialistične zveze. Ker bo večina prebivalstva odšla na Ostrožno z vlakom, bodo do železniške postaje Brestanica organizirali brezplačen prevoz z avtom, pa tudi ob vrnitvi jih bo na postaji pričakoval avtobus, ki jih bo odpeljal v Senovo. je bilo, — — -- - - SZDL. kakor na primer Studenec, Senovo, Dobova in mnogi drugi vzeli priprave resno v roke, da so že zbrali večje število prijav, kar kaže, da se bo jz krškega okraja udeležilo proslave okrog 13 tisoč ljudi. Ugo. tnvlieno Pa je bilo tudi, da so aktivisti v dosedanjem delu vse preveč odlagali proslavo na Ostrožnem od vsakodnevnih političnih akcij ter da so sc odbori ZB pri teh nalogah premalo angažirali. V razpravi o tem vprašanju je tov. Kolar med drugim dejal, da bo veličastna proslava na Ostrožnem manifestacija naših dosedanjih uspehov, potrditev pravilne peti v socializem in potrditev naše zunanje In notranje poVtike. Zato naj v pripravah delajo odbori SZDL na tem. da ne h? vlekla udeležencev za Ostrožno le zabava in cenena vožnja, temveč želja, da tudi oni skupno z vsem ostalim ljudstvom Slovenije manifestiralo svojo privrženost stvari socializma in napredka. Odborniki Socialistične zveze in člani občinskih štabov naj bi več kot do sedaj govoriti na sestankih in v vsakodnevnem stiku z ljudmi o našem dosedanjem delu in graditvi socializma ter socialističnih družbenih odnosov, o perspektivi nadaljnjega ražvoja gospodar, stva, o zunanjepolitičnih dogodkih in položaju Jugoslavije v svetu, še posebej pa o vlogi Štajerske med borbo, o vlogi : XIV. div’zije itd. — je zaključil tov. Kolar. I Nato so odborniki še razpravljali o nalogah okrajnega odbo- Ostrožne priš atole stot: seč® deSovn h liudl Nadvse radostni spomini, ki so jih ohranili naši ljudje na Dol. Toplice in Okroglico, velike izkušnje, ki jih od tu črpajo organizatorji proslave ter aktivnost političnih organizacij _ in društev obeta, da bo letošnje slavje na Ostrožnem od vseh dosedanjih tako po številu udeležencev kakor po vseh ostalih pripravah največje v Sloveniji, Če k temu dodamo še dejstvo, skih predpisov, katere vsebuje 1 voj v naši domovini Koroški Slovenci bodo obiskali naš okraj Na seji OZZ in Trgovinske zbornice za okraj Krško so skleniti, da bodo povabiti 22 koroških Slovencev-zadružnikov od Slovenske kmečke zveze iz Celovca na obisk v krški okraj. V času svojega bivanja v našem okraju si bodo ogledati večja državna posestva in trg. podjetja v okraju da bodo spoznati resničen n-r—Mek in raz- jem in posejati z žitom, da bo, čeprav jeseni, lepo zeleno. Zaradi obilnega dela, ki ga imajo še opraviti do tega časa, je prav zaradi tega proslava tudi odložena, tako da bo namesto 4. in 5. septembra 18. in 19. septembra. Kakor drugod v Sloveniji, tako je tudi pri nas za Ostrožno veliko zanimanje. Občinski štabi, vsi na Ostrožno da se Ostrožno z razliko od Dol. Toplic in Okroglice nahaja nekako v sredini naše republike (kar omogoča lažji dostop vsem ljudem iz Slovenije), potem lahko smelo trdimo, da bo shod na Ostrožnem zares nekaj veličastnega, kar si vsakdo žeti videti. Že nekaj tednov je življenje v okolici Ostrožnega zelo pestro. Okrog slavnostnega prostora gradijo številne paviljone, tribune, plesišča, pa tudi ceste in vodovod. Precej daleč naokrog bodo »planirali nolje- preorali njive, sedaj posajene s krompir- ki so v ta namen že postavljeni, že zbirajo prijave, razprodajajo znake, na vseh sestankih in sejah pa govorijo tudi o ostalih organizacijskih pripravah za odhod. Organizacije ZB so v zvezi s pripravami dobile številne na- Minka Zupančič, Sinka Nuncic, Jaka Demač in Franci Kolar. Okrajni odbor SZDL je razpravljal tudi o svojem dosedanjem delu in delu občinska h odborov SZDL. Razpravo je začel tov. Lojze Rihtar, ki je med drugim nakazal nekatere probleme in slabosti, ki zavirajo uspeh odborov organizacije Ugotovil je, da poedini odbor, niki SZDL v občinah in na vasi niso vedno pobudniki naprednega gospodarstva, prepa-gatorji napredne miselnosti in drugih družbeno koristnih aketi, ker le-ti gledajo vse preveč ozko. Od strani precejšnjega števila odborov pa se zanemarjajo tudi organizacijsko-tebničpjs naloge, kot je vprašanje evidence, izdajanja članskih izkaznic, plačevanje članarine itd. Po daljši razpravi, v kateri je sodelovalo več odbornikov, je tovariš Kolar med drugim poudaril, da uspeh okrajnega odbora SZDL, kakor tudi odborov drugih organizacij, predvsem ovirajo nepripravljene in nesistematične seje, nerodnost in slaba disciplina nekaterih članov ter preslaba povezava z življenjem na terenu. Ko je govoril o delu občinskih odborov, je dejal, da so nekateri odborniki pozabili na to, komu so za svoje delo odgovorni in da so sploh odgovorni. Na koncu svoje diskusije se je zadržal še pri dosedanjem sestankarstvu ter dejal, da je p-i nas še vedno preveč sestankov, ki so slabo pripravljeni. Sestanki niso in ne morejo biti osnovno sredstvo za politično aktivnost, temveč mora biti vsakodnevni razgovor, živa beseda, vzgledno in požrtvovalno delo ter nenehna skrb za človeka. Zato za razgovor ne more biti nikoli premalo ljudi na sestanku, pa čeprav sta samo dva. V razpravi o delu okrajnega odbora SZDL je sodeloval tudi zvezni poslanec tov. Živko Ber-not, ki je seji tudi prisostvoval. Pedal je nekaj nvsll o sistemu dela okrajnega odbora, večji del svoje diskusije pa je posvetil delu organizacije SZDL na vasi. Poudaril je, da ima Socialistična zveza na vasi z ozirom na ustvarjanje pogojev za komune veliko vzgojno nalogo. V zadnjem času se skuša uveljaviti nekakšna miselnost, da gremo s politiko kreditiranja in regresov privatnim kmetom v drugo skrajnost, da se odpovedujemo socializaciji vasi in podobno. Dejal je, da se s tem, ko smo se odpovedati ruski praksi ustvarjanja kolhozov in delamo tako, kot mi razumemo, nismo odpovedali socializaciji vasi. Nasprotno. Mi se na tak način bolj uspešno borimo za ustvarjanje resnično socialističnih odnosov na vasi. Krediti, regresi in druge stimulativne mere, ki so namenjene privatnim kmetovalcem, se daieio kot pomoč za zboljšanje gospodarstva in povečan-e kmetijske proizvodnje. r>?d čemer sta kmet sam in družba zainteresirana — ie zakVučil tovariš Bernof. Na seji je okrajni odbor Socialistične zveze na predlog tovariša Colariča njega razrešil dolžnosti predsednika in na njegovo mesto izvolil tov Franca loge. Do 10. avgusta morajo : Kolarja, sekretarja okrajnega napraviti spiske vseh borcev, ki ■ so biti v sestavu edinic. borečih se na področju Štajerske, napraviti seznam ostalih hercev, aktivistov, interni’' itd. Pripraviti moral sa odlikovanja, or -'ole itd. komiteja ZK. Ker odhaja iz okraja dosedanji urednik »Posavskega tednika«, pa >e bil za njegovega naslednika imenovan tov Tope’ Gotirk dosedanji urednik »Dolenjskega tista«. 7 dni po svetu (Nadaljevanje 6 1. strani) se ni treba prav nič čuditi, če bomo že v kratkem spet brali o kakem novem Uporu. Nepotrjene vesti govore o tem, da so se organizirali in uprli tudi že Arbenzovi pristaši. Predsednik francoske vlade Mendes-France neutrudljivo nadaljuje program, ki ga je obljubil francoski skupščini. Potem ko je odpravil z dnevnega reda vprašanje Indokine, se je lotil TUNIŠKEGA VPRAŠANJA. Pred dnevi je odletel z letalom v Tunis in se menil s poglavarjem te dežele (bejem) o svojih načrtih za popolno tuniško avtonomijo. Pred tem je imel tudi sestanke (posredne ali neposredne) s konfiniranim prvakom največje tuniške stranke »Neodestur* dr. Burgibo in ga pridobil za svoje načrte, ker se skorajda v celoti ujemajo s strankinimi. S svojim »popuščanjem« tuniškim zahtevam pa si je francoski premier nakopal tudi precej nasprotnikov, posebno med pristaši starega francoskega kolonializma in pa Francozi-doseljenci v Tunisu, katerim so se hipoma zamajali njih vodilni položaji v tuniški upravi in gospodarstvu. Vendar na splošno sodijo, da bo Mendes-France z uspehom izbojeval tudi to bitko. Lotiti pa še bo moral še programa gospodarskih in socialnih reform v deželi, ki jih je obljubil v svojem nastopnem govoru v parlamentu: vprašanja Maroka in ostalih, četudi manj kislih jabolk. Moskovska diplomacija je noizkUsUa še enkrat, da bi preprečila ZDA in Anglijo V njihovih načrtih glede popolne suverenosti Zahodne Nemčije. Predložila je SESTANEK ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV (SZ, ZDA, Anglije in Francije), na katerem bi se pomenili o nemškem vprašanju ter skupno pripravili vse potrebno za poznejšo širšo konferenco o bodočnosti Nemčije, katere bi se udeležile vse prizadete stranke. Na Zahodu so ta prizadevanja ocenili kot manever in jih bodo bržkone zavrnili. V Parizu posebno opozarjajo na to, da so v Moskvi sprožili ta predlog prav v času, ko bo francoska skupščina morala odobriti ali zavrniti pristop Francije k zahodnoevropski obrambni skupnosti. S svojo noto »dobre volje« bi hoteli povečati fronto onih Francozov, ki si take vojaške skupnosti ne žele in ki menijo, da je sicer potrebno postaviti na noge združeno Nemčijo, toda tako, da bi nikoli več ne predstavljala nevarne vojaške sile. Sedaj je precej odvisno od francoskega premiera, kako bo pred skupščino postavil to vprašanje. V nastopnem govoru je obljubil, da bo skušal zbližati pristaše in nasprotnike EOS in doseči kompromis. Ob koncu naj omenimo, da POPLAVE po svetu nikakor nočejo popustiti, Poročajo o silnih poplavah v Afganistanu, v Indiji in na Kitajskem. Kaže, da je neurje z deževjem sedaj zajelo južne predele Azije. Iz ZDA pa prihajajo žalostna poročila o velikanski suši, ki je terjala doslej že okrog sto človeških žrtev. Vučajnk Franjo: Odkrita beseda Izseljenci so to najbolj čutili, ko so jo za Štiri leta izgubili. V taboriščih, kamor se jih odpeljali rablji, niso smeli glasno it-govarjati njenega itneha. Celo V svoji notranjosti je niso smeli nosili. Toda kdo je mogel brati njihove misli, ki so ie neštetokrat na dtin vračale v domovino Prehodile so tisoč in oeč kilometrov in potem blodite po polju, ki se mu je poznalo, da ne skrbi Zanj gospodarjeva roka, po Vinogradu, ki je samo ob bratvi videl svojega novega gospodarje, Ce skrbni spodnjeposavski kmet* je nikoli prej niso imeli časa za sanjarjenje, so v štirih letih iz. seljenslva vse nadomestili. Sanje so bile most med tujino in domovino. Ce teh ne bi bilo ln pa vere v srečno vrnitev, potem bi jih mnogo klonilo .., Ljudje, za katere bt človek mislil, da se vdajajo samo mi* slim na svojo zemljo, pridelek, dom, so se v Štirih letih sušenj-"fva prenekaterikrat ratneiili ob besedi: domovina, N bito treba govoriti le o živini, trti, zemlji tudi če je beseda nanesla na naravne lepote, ki jih premore naša domovina, so se zalesketale solze veselja in ponosa v njihovih očeh. Nisem samo enkrat zasledil kmeta, ki je včasih poznal samo motiko in plug, kako se je ikla-njal nad zvezkom, v katerega je vpisoval svoje spomine alt celo verze, ki so sicer brez rime, toda toplo peli o domovini. Teh sanj in vere v srečno Vrnitev pa ne bi bilo, če se izseljenci ne Bi zavedali, da Se dogaja nekaj velikega v njihovi domovini. Koliko nepopisnega navdušenja je bilo v taboriščih, kadar je kdo v nemikth časopisih zasledil vest, da se vodijo ogorčene borbe med »nemškimi silami« ln »banditi*. Ko pa so pričeli prihajati znanci iz domovine, Iri so Edini namen tega članka naj bi bil poizkus osvetliti nekatere reči, ki so se pojavile v zvezi z letošnjo odmero davkov obrtnikom in samostojnim poklicem v našem okraju. Že v času, ko so davčne komisije vršile odmero davkov obrtntiram za preteklo leto ln ko rezultati odmere pravzaprav še niso mogli biti znani, so nekateri obrtniki že zagnali krik ih vek: davki so previsoki, davki »o nemogoči, z davki nas hočejo uničiti (namreč nekatere obrtnike), davki nam jemljejo življenjsko eksistenco in zadnjo srajco, da celo zadnji košček kruha, takšni in takšni daviti so po zaslugi »nekaterih« samo V našem okraju itd. Vse to se je stopnjevalo v času po izvršeni odmeri. Zraven tega so padale napovedi o odpuščanju pomočnikov in vajencev, napovedi o opustitvi obrti in podobno. Nekoliko, največ nekaj desetin obrtnikov, delno na tihem, delno pa polglasno forsira nekako enotno stališče In nastop obrtnikov V Stilu znane zgodovinske parole: »Vsi na barikade!« (za obrambo baje ogroženega obrtništva). Vea ta kampanja (če jo že moramo tako imenovati) je dosegla višek v zadnjem času, ko so nekateri iz vrst obrtnikov začeli osebno groziti (seveda anonimno) nekaterim uslužbencem okrajne finančne Usta hov c in jih celo javno klevetajo in blatijo. Vprašujemo še, ali ti ljudje tako razumejo in ai tolmačijo socialistično demokracijo in ali taka taktika pritiska služi v čast obrtniškemu sektorju prebivalstva. Prepričani smo, da se ogromna večina državljanov in tudi naših poštenih obrtnikov s takšnimi stvarmi ne strinja, ker te stvari ne odgovarjajo liku poštenega državljana socialistične domovine in ker blatijo čast, ponos in poštenje naših ljudi. Ali je davčna politika proti obrtnikom v našem okra. Ju res nepravilna ali preostra m ktittko je nastop nekaterih obrtnikov upravičen ali neupravičen, naj pokažejo sledeči podatki k uradne statistike. Privatni obrtniki go ustvariti v letu 1952 121,177.000 din, v letu 1953 pa 176,587.000 din prometa. Od prometa v letu 1953 odpade 127,516.000 dtin Mi 73% na tisti del prometa, ki »o ga ustvarili privaliti obrtniki samo z državnim in zadružnim sektorjem. To Je registriran promet. Promet se je v letu 1953 proti letu 1952 dvignil za 46 odst. od strani davčnih komisij ocenjeni tisti dohodek (kar predstavlja osnovo za odmero davka) pa samo za 14,5%. To kaže nato, da so davčne komisije pri odmeri za 1953. leto zaVžele stališče, ki gre v korist obrtnikom. Ce izločimo iz skupne davčne Obremenitve za 1. 1952 in pripovedovali o borbi našega ljudstva, so misli izseljencev dan in noč spremljale to hrabro ljudstvo, ki se je borilo tudi za njihovo svobodo. Seseda o partizanih je sprožila plaz vprašanj: Kdo so partizani? Ali jih je veliko? Za kaj še borijo? Itd. V vrstah partizanov se je borilo tudi veliko število fantov ln mož, ki se jim je posrečilo pobegniti iz taborišč. Izseljenci šo bili tega neizmerno veseli, Ponosni SO bili na to, da so tudi njihovi Sani je v partizanih. »Oni bodo že povedali, kako živimo v te/ prekleti tujini,* so govorili, »Naj partizani zvedo, da imo in bomo ostali zvesti tvoji domovini!* Partizani so jim postali Še bližji. Tudi ttsti, ki so prej še verovali, da sO to neki tujci, ki se borijo za kdo ve kaj, so postali zaupljivejši. »Ni hudimer, da je njih&ra stvar pravična, Če pa so med njimi tudi naši /ant/e.,.* so govorili. »Naši fantje so ne bodo borili za kar Sl bodi...« In tažco to postati K njihovi fantje vez med partizani iti njimi. Beseda o svobodi, o ljudski oblasti, o tistem novem, za kar se borijo partizani, je zaživela tudi v vsej širni nemški deželi, po kateri so bila razstretena izseljenska taborišča. Kako zelo je bila povezana usoda izseljencev s tistim, kar Se je dogajalo V domovini, je jasno slehernemu izseljencu. Se ko so btli v zbirnem taborišču v Rofhenistrgu, so zvedeli, da jim hitijo partizani na pomoč. Posavje v Nemčiji, so zvedeli, da so bili partizani tisti, ki so preprečili nadaljnje preseljevanje slovenskega ljudstva. Prepričani so bili, da bodo tudi partizani tisti, ki jim bodo omogočili vrnitev v domovino. 1953 davek, ki odpade na 25 največjih in večjih srednjih obrtnikov, znaša povprečni davek na eno izmed ostalih 609 malih in srednjih obrtniških go spodarstev za leto 1952 12.219 din in za leto 1953 11.524 din. Za prvo polletje 1954 znaša povprečni davek na eno malo hi srednje obrtniško gospodarstvo 5410 din. Skupni davek za 609 obrtnikov je v 1. 1953 za 1.034.000 din nižji od leta 1952. Ta primerjavo navajamo, da znaša povprečna obdavčitev za 14.000 kmečkih davčnih zavezancev v letu 1953 12.500 din po enem kmečkem gospodarstvu vključno z vsemi številnimi malimi kmečkimi gospodarstvi, karakterističnimi za razdrobljenost v okraju. In kljub temu dolguje 14.000 kmečkih davčnih zavezancev danes samo okoli 7 milijonov din zapadlega davka, 700 obrtnikov in nosilcev prostih poklicev pa okpli 13 milijonov. K vsemu je treba dodati še to, da ie davčna lestvica dopolnilne dohodnine za 1. 1954 za obrtnike znatno nižja od davčne lestvice za kmečko do. polnilno dohodnino. M«ogo je še stvari, ki bi jih lahko dodali za presojo situacije. Promet z nepremičninam j je znatno obremenjen s prenosi nepremičnin v korist nekaterim obrtnikom in prostim poklicem. Prav je, da tudi obrtniki pridobivajo in investirajo. Posebno je to še prav, če investirajo v razširitev in izboljšanje svojih obratov. Zdi Se nam pa, da n; prav, da ravno takšni najbolj kričijo zaradi davkov, pri tem pa ignorirajo splošne družbene potrebe in pravice. Morda bi bilo prav, izločiti pretirani egoizem in s pravilnejšim gledanjem Vskladiti svoje dolžnosti nasproti pravicam celotne družbe. Nikdar nd smemo pozabiti, da ni posameznik, temveč vsa družba ona, ki omogoča vsakomur in povsod trajni obstoj, delo, zaslužek, napredek itd. Pri vsej Stvari se nehote postavlja vprašanje, kakšen namen je imel posestnik in lastnik dobro idoče brezkonkurenč-ne obrti v Krškem, ko je v svoji davčni napovedi za leto 1953 napovedal (in napoved tudi podpisal) 2106 din letnega; dohodka. Prav ta močno in stalno prigovarja davkom. Dru- gi celo pravijo, da brez pomoči iz tujine ne bi mogli živeti. Ali tudi to spada v okvir omalovaževanja in blatenja organov ustanov in uslužbencev? Noben povprečni delavec, uslužbenec ali kmet si ne more privoščiti tega, kar delajo nekateri obrtniki, da na primer odjavljajo dobro idočo obrt za eno ali več let, potem ko se gospodarsko toliko opomorejo, da lahko živijo tudi brez obrtniškega pridobitnega dela. Ce vse to spada v okvir ustvarjanja nekega pritiska za neko neredno, negospodarsko, neobjektivno in nedružbeno davčno politiko, potem je vse to zelo zmotno. Gotovo je, da tudi prebivalci našega okraja ne bi nikomur dovolili takšne politike. Socialistična družba -ima pravico zahtevati, da vsak državljan, ne po svoji dobri ali nedobri volji, temveč po svojih umskih, fizičnih in materialnih sposobnostih prispeva v korist celotne družbe. —- Po tem osnovnem zakonu graditve socializma obstoji še vedno po. jem davka, ki ga mora vsak privatni pridobitnik kot del presežka vrednosti dela odvajati družbi. Mislimo, da bo na teh principih v glavnem slonela tudi bodoča davčna politika v okraju. Nihče ni in ne trdi, da so pri raznolikosti, obsegu in kompliciranosti posla oblastni ali pa izvršilni organi vedno delali brez napak pri individualnih obremenitvah z davkom. Objektivni razlogi gpvorijo proti. Pomanjkljivosti in napake pri davčnih odmerah so in bodo verjetno še povsod obstajale. Težiti je za tem, da bi jih bilo čim manj. Gotovo pa obstajajo tudi zakonite možnosti ter dobra in poštena volja oblastnih in izvršilnih uslužbencev, da te pomanjkljivosti in napake odpravljajo načelno ali v rednem upravnem postopku povsod, kjer še pojavijo. In še nekaj. V zvezi s problemi, ki so nanizani, je bila zainteresirana republiška davčna inšpekcija, da irtvari pregleda in poda svdje mnenje. Rezultat je bila ugotovitev, da so davki obrtniškim gospodarstvom za leto 1952 in leto 1953 proti ostalim krajem v Sloveniji odmerjeni nizko, celo s tremi okraji najniže v republiki. Od 15. do 22. avgusta Izseljenski teden Skoraj po vsem svetu živijo naši rojaki, ki so se pred desetletji izselili v tujino za kruhom. Mnogi od njih so se po osvoboditvi vrnili domov, še več pa jih je ostalo tam, kjer so si med tem časom na ta ali drugi način uredili življenje, tam imajo nekateri že svoje številne družine itd. Vsako leto pa prispe v domovino več sto izseljencev, ki obiščejo svoj rojstni dom, domačo vas, sorodnike in znance, nakar se spet vrnejo. Tudi letos bo prišlo v našo državo okrog 700 izseljencev iz raznih evropskih držav in iz ZDA. Tako pričakujemo te dni prihod 50 rojakov iz Nizozemske, 50 iz Francije, 100 iz ^Vestfalije in zopet 70 rojakov iz Nizozemske, medtem ko bo 10. avgusta s posebnim vlakom prispelo na dopust v domovino 300—350 rojakov iz Metza. V letošnjem letu bomo prvič po osvoboditvi v vsej Jugoslaviji proslavili izseljenski teden, ki bo od 17. do 22. avgusta. ILadio Ljubljana bo v tem tednu prenašal govore naših kulturnih delavcev o izseljenskih problemih in njihovem življenju. Tako bo imel tovariš Regent slavnostni govor o izseljenstvu. Poleg tega pa bomo slišali predavanja 0 izseljenski književnosti, o tisku, ženi in delu slovenske narodne podporne enote. V nedeljo, 15. avgusta, t. j. na prvi dan izseljenskega tedna, bo odkritje spominske plošče pisatelja Louisa Adamiča v njegovi rojstni vasi na Blatu pri Grosupljem. 20. avgusta bo v ljubljanski filharmonični dvorani republiška proslava, na kateri bodo sodelovali tudi izseljenci. Nato se bo odpeljalo večje število izseljencev na zvezno prireditev, ki bn 22. avgusta v Zagrebu. Tudi v večjih krajih SIo\*cnije. kot n. pr. v Murski Soboti. Sežani in Nov-m mestu, se bodo v *«m tednu vršile lokalne proslave. OLO bo razpravljal o izvajanju in realizaciji družbenega plana za prvo polletje 1954 Dne 12. avgusta zjutraj se bo v Krškem sestal OLO na Svoji redni seji, ki bo pod prvo točko dnevnega reda poslušal poročilo in nato razpravljal o izvajanju in realizaciji družbenega plana za okraj Krško, in sicer za prvo polletje 1954. Na dnevnem redu so med med drugim tudi razprava o Odloku o spremembi In dopolnitvi odloka okrajnih taks in prometnega davka. Medtem ko je po dosedanjem odloku pobiral 60% vseh taks OLO, 40% pa občinski odbori, bodo po tem predlogu vse pobrane takse ostale občinskim ljudskim odborom. Nadalje bodo predsednika okrajnih Sodišč Brežic in Sevnice ter sodnik za prekrške poročali o delu v prvem polletju, zatem pa se bo vršila razprava. Poleg tega je za to sejo predvidena tudi razprava o spremembi in dopolnitvi odloka o stanovanjskih skupnostih na področju krškega okraja, v katerih se določa tudi cena stanovanj; razprava o osnutku odloka o dimnikarskih storitvah, razprava o spremembi odloka „o sistematizaciji delovnih mest na upravi za gozdarstvo itd, 25,645 066 din zn obnovo p§d©z@!fn Izvršni Svet ljudske skupšči ne LRS je na eni izmed svojih sej odločil, da iz sredstev, Id so v družbenem planu za leto 1954 predvidena za obnovo gospodarsko nerazvitih področij, dodeli krškemu okraju 25,645.000 dinarjev. Ta kredit bo razdeljen na občine, ki ležijo na Dolenjskem in ki so bile hkrati med vojno najbolj poškodovane (Ko-stanjevica, Podbočje, Tržišče Izseljenci so verovali, da je svoboda blizu. Tudi sami so storili vse, da bi čimprej padli v njen objem. Ne samo eno knjigo, Veliko knjig bi se dalo napisati O lem, kaj so storili izseljenci za našo svobodo. Se tako majhna škoda, ki so jo prizadejali sovražniku, je bila doprinos k naporom vsega človeštva ki se je I Kredit za dovršitev obnove bodo prejeli samo oni vojni oškodovanci oz. njih dediči, ki še^ niso zgradili stanovanjskih hiš oz. jih usposobili za stanovanje. Najboljši rok odplačila bo doba 20 let, pogoje odplačila Pa bo predpisal OLO. Kredit za obnovo je brezobresten. Komisija, ki jo bo imenoval OLO, bo nadzorovala pravilno izkoriščanje. To nalogo pa bodo vršili tudi občinski ljudski od- oknih, a raztrgane slike »velikega liihrerja« so že pokrivale stopnice in hodnike, ko so pri-brneli nemški tanki in obkolili taborišče. Podivjani Nemci so jih odvlekli v daljno Bavarsko, kjer so še nekaj mesecev čakali na svobodo. Takih resničnih zgodb pa je še več in storiti motamo ose, da jih rešimo pozabe. bori in poleg nje še skrb za tehnično izvedbo obnove. Vse kaže, da je to zadnji kredit za obnovo podeželja od strani republike. Za dokončno obnovo še ostalih vaši v okraju Pa bo prenesena skrb na OLO, ki bo moral sredstva zagotoviti v svojem proračunu. Nekaj denarja za nadaljnjo obnovo vasi se bo dobilo tudi na ta način, da bodo oni, ki so posojilo neupravičeno prejeli, vrnili. Podjetje »Prevoz«» iz Brežic, »Rudnik Senovo« ter »Gostinsko podjetje v Sevnici« so zaprosili za garancijska pisma za najetje investicijskega posojila, o čemer bo OLO na tej seji tudi razpravljal. Cene na trg h in se m h Na tržnem prostoru v Krškem, ki je bil ob tržnih dnevih bogato založen s kmetijskimi pridelki, smo zabeležil naslednje cene: solata 60 din (glava 10 din), kumare 30—40, rdeča pesa 30, jajca po 14, krompir 15, zgodnje zelje 100 (glava od 30—40), kepica domačega sira 7—8, skodelica smetane 40, zgodnja jabolka 40, paradižniki 50 in čebula 40 din, Na tržnem prostoru v Brežicah smo zabeležili nekoliko višje cene kot v Krškem. Prodajalna Kmetijske zadruge v Krškem je prodajala živilske artikle po naslednjih cenah: solata 30—40, kumare 30, rdeča pesa. 25, jajca 12 (majhne količine), krompir 15 din. Kmetijska zadruga na Vidmu je prodajala zgodnji krompir po 12 dinarjev. Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« v Krškem odkupuje razne kmetijske pridelke po na-I slednjih cenah: suhe gobe 500 do 700, jabolka 30, breskve 40 (drobne), breskve 70 (plantažne breskve), marelice 40, hruške 25 do 30 in krompir 10 din. Kmetje so na raznih sejmih prodajali govedo in teleta po naslednjih cenah: voti kg žive teže do 120 din, krave kg žive teže do 90 din, teleta kg žive teže od 135 do 145 din, pujski eden 2500 do 3500 din (osem tednov stari). -nc. ŠTAJERSKA V BORBI FRANC ŠETINC : M si Aakae moU... J svoje hiše. S tem mislijo svojo j širšo domovino ... Danes smo svobodni. Vsi, tudi mi, ki smo v tujini delili usodo domovine. Kaj delamo, kod hodimo? Ali se še kdaj spomnimo drug na drugega? Veliko si imamo povedati, Saj se že devet let nismo videli. Da, devet let, pa smo Včasih rekli: »Ko se Vrnemo domov, bomo enkrat vsi skupaj proslavili srečni povratek v domovino — zmago in svobodo!...* Alj smo pozabili na te pred devetimi leti izrečene besede? Ne, nismo! 18. in 19. septembra bomo pohiteli na veliko zborovanje, ki bo na Ostrožnem pri Celju. Tja bomo šli, da se oddolžimo tistim borcem, o katerih beseda je v tujini privabljala nasmeh in ponos na naša lica. Tam se bomo srečali Stari znanci iz raznih taborišč. Čeprav smo se v marsičem spremenili od takrat, se bomo vseeno spoznali. Skupaj , bomo obujali spomine na mračno ’ preteklost, predvsem pa boah, proslavili obletnico dneva zma-I in svobode. Zaradi trpljenja polne preteklosti bomo šli na Ostrožno, kjer- bomo skupaj z ljudstvom iz raznih krajev naše širne domovine proslavili veliko zmago. Manifestirali bomo pripravljenost boriti se proti vsem, ki imajo še v mislih »Drang nach Suden«, hkrati pa bomo manifestirali svojo iskreno voljo, da živimo v dobrih odnosih z vsemi, ki So za mir in napredek človeštva. Izseljenci, na svidenje na Ostrožnem! borilo proti fašizmu. Poznam lotite, ki so bili takrat še otroci, pa So že mislili na to, kako bi lahko škodovali... Da ne bi bilo treba iti na delo, so z nekim ze-(tščem povzročili, da so se jim naredili izpuščaji na nogah. Poznam moža, ki je motal v koncentracijsko taborišče, ker je zanetil upor med nemškimi delavci, ki so zmrzovali v tovarni... Poznam ianta. ki je vrgej kos železa v stroj... Nihče si ni mogel predstavljati, da bo doživel še toliko hudega, preden bo lahko svobodno zadi-hai. Zadnji dnevi suženjstva so bili najhujši. Kakor tragični romani se slišijo pripovedovanja izseljencev, ki so bili v taborišču PUgtamshain. Svoboda je že potrkala na vrata njihovega tabo- Enajst let je minilo od takrat. Spodnjeposavčanj so se vrnili na svoje domove. Zgodilo se je tako, kakor so že takrat prerokovali. Zmagala je pravica. In ta je bila na njihovi strani. Tudi takrat, ko je marsikateri moral sprejemati udarce podivjanih zveri... Kmetje v Spodnjem Posavju so se zopet zagrizli v zemljo. \ Kakor nekoč, tako tudi sedaj j delajo od zore do mraka, toda zavedajo se, da so gospodarji na svojem. Nimajo bojazni, da bi se povrnilo leto endinštirideseto. Sedaj ni na oblasti pijavk in izdajalcev. Na oblasti so sami. Prav zato po ne bodo nikoli več dovolili, da bi se povrnilo listo usodno leto. »Nikamor čez prag!... * pravijo bivši izseljen- Rajši tomem0 na braniku domovine, kakor da bi se še enkrat rtiča, zastave so že zavihrale naci. S tem ne mislijo samo prag l ponovili takšni prizori! Štev 31 KMETIJSKI RAZGLEDI IIIIllll!Illlllil!l!llllllll!lllllllll]llllllllll!llllllllil!llll!llllllllllllllllllllllllllI!li lilliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllfllllllllHlIllllllHIlIlilllllllllliM F@piisli pri nakupu kmetijskih strojev in priprav umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, vez va. goriva in maziva za kmetijstvo ter industr. izdelkov za čebelarstvo Nakup se vrši pri proizvodnih in trgovskih podjetjih. V zadnjem članku našega lista, namenjenem kmetijstvu, smo se seznanili s posojili, ki si jih lahko najamejo naši kmetje. Danes bomo izvedeli o popustih, ki jih dobimo pri nakupu kmetijskih potrebščin. Poudarjamo, da naša industrija ne more nuditi teh predmetov po taki ceni, ki bi bila dostopna vsakemu kmetu. Zaradi tega je naše vodstvo poskrbelo, da se prodaja z določenim odstotkom popusta, a se ta popust povrne industriji v breme zveznega proračuna. To povračilo imenujemo regres. Sedaj imamo to. rej možnost posojila, a z druge strani imamo tudi popust pri nakupu, kar nam bo vsekakor velika pomoč pri gospodarjenju. Popust je določen pri nakupu naslednje opreme domače industrijske proizvodnje in rezervnih delov v odstotku od proizvajalčeve prodajne cene (kar bomo Dišali z okrajšavo % od PPG). VPREŽNI IN ROČNI KMETIJSKI STROJI IN PRIPRAVE a) vprežni plugi, okopalniki, kultivatorji, brane, valji, sejalnice za žito in peso, kosilnice, grablje in obračalniki sena, iz-kopalniki krompirja, čistilniki, vejalniki za žito, ročne stiskalnice za seno in tlačilnice za slamo — 50% popusta od PPG; b) vprežne sejalnice za koruzo, razbiralniki za krompir, sadne in vinogradniške prevozne, ročne in hrbtne škropilnice, prašilniki za sadje in zelenjavo, ročne stiskalnice za grozdje in čroalke za vino — 45% popusta od" PPG; c) ročni robkalniki za koruzo, ročni drobilniki, reporeznice in slamoreznice, brzoparilniki za živinsko krmo, tlačilnice in drugi vprežni in kmetijski stroji ter priprave —- 40% popusta od PPG; d) nadomestni deli za kmetijske stroje, orodje in priprave! domačega izdelka — 60%, uvoženi — 50% popusta od PPG. Popusta pri nakupu nadomestnih delov smo deležni le tedaj, če vrednost regresnega dela za posamezen proizvod po znižani ceni presega 50 din. Nakup s popustom nam je omogočen pri proizvodnih ih trgovskih podjetjih ter kmetijskih zadrugah. Trgovska podjetja so dolžna voditi točno evidenco o prometu 1,,^-. 4r,1,-4 V. c-Iva mu r-tri nrot? in uvožena kalkamonsalpeter (nitro-amonikalk) 22.000 čilski soliter 25,500 tomaževa žlindra 17.000 kalijeve soli (kloridi) 13.500 kalijev sulfat 29.000 b) Sredstva za varstvo rastlin domače proizvodnje (odstotkov popusta od prodajne cene PPG) DDT v tekočinah 74% DDT v prahu 60% sredstva na bazi dinitro-vitrokreozola 80% nikotinska sredstva 87% ostala sredstva za varstvo rastlin (izvzemši modro in zeleno galico) 60% uvožena (odstotkov popusta od PPG) parateonska in hormonska sredstva za zatiranje plevela 60% druga sredstva (izvzemši žveplo in živosrebma prašila) 30% c) Sisal vezivo in konopna vlakna sisal vezivo uvoženo 50% uvoženo sisal predivo, ki ga predelujejo domače tovarne 50% konopna vlakna 60% Kmetijska gospodarstva bodo kupovala naštete proizvode pod a), b) in c) s popustom pri proizvajalnih podjetjih, uvoznih ali trgovskih podjetjih. Trgovska podjetja nabavljajo le-te od proizvajalnih podjetij z določenim popustom, kar pomeni, da bo regres uveljavljalo proizvodno in uvozno podjetje in ne trgovska podjetja, ki vršijo prodajo potrošniku. POPUST PRI NABAVI GORIVA IN MAZIVA Koristniki popusta so Upravičeni nabavljati mazivo in gorivo s popustom samo s potrdili obč. ljud. odbora, ki mora vsebovati točen naslov potrošnika, količino goriva in maziva in podpis organa, pooblaščenega za izdajo dovoljenja. Določeni popust se računa od 1 kg po prodajni ceni proizvajalca, in sicer: Gorivo in mazivo (popust za 1 kg) bencin petrolej za motorje nafta motorno Olje Regres pri prodaji maziva in goriva uveljavljajo proizvajalna podjetja In Jugopetrol. Kmetijske zadruge in združenja čebelarjev, včlanjenih v republiških čebelarskih organizacijah, lahko kupujejo za svoje člane priprave, panje, orodje in potrebščine s popustom od proizvodnih in trgovskih podjetij. Proizvodna in trgovska podjetja uveljavljajo mgres pri banki, kateri so dolžna dostaviti prepis računa (potrjen od direktorja in knjigovodja podjetja, po katerem so izdelki prodani kupcu. Račun mora vsebovati: a) prodajno ceno proizvajalca za vsak proizvod, b) znesek obračunanega popusta in c) znesek vplačan od kupca. Navodila se dobe pri podružnici Narodne banke. Ju. Pismo uredništvu Sem delavka v Kopitarni Sevnica že odkar sem zapustila starše. Vseskozi sem zaposlena v tovarni pri brušenju kopit, ki ni zdravju ravno najbolj primemo delo. Saj mora človek vseh osem ur dela požirati prah izpod svojih rok. Pred letom dni sem se poro. čila -s trgovskim pomočnikom, ki je zaposlen v Sevnici. Tudi on je zaposlen pri delu, ki ni ravno najlažje, Saj ima skozi ves dan opraviti z vrečami moke in zaboji, tako da ie zvečer po končanem delu tudi potreben počitka in vsaj malo udobja. Zal pa ravno tega nimava. Že kot dekletu, ko sem prišla. V tovarno, so mi dodelili sobico, ki je bila preurejena iz kopalnice in meri vsega dobrih 13 kvm. V tej sobj stanujeva še danes, čeprav imava svoje gospodinjstvo, sva oba zaposlena in pričakujeva v nekaj mesecih otroka. Ne morem si pred-I stavliati. kako bo takrat. Okuliranje- najlažji način cepljenja 33 33 35 160 Med mnogimi načini cepljenja sadnega drevja je najbolj uspešno in poceni okuliranje. Izvajajo ga v vseh drevesnicah takrat, kb s» podlage primerno razvite, in takrat, ko j® lubje muževnd, t. j- da se lahko loči od olesenelega dela podlage. Čas za okuliranje nastopi pri nas v mesecu avgustu; kdaj je najprimernejši, pa ugotovimo s poizkusi odstranjevanja lubja. Za izvedbo cepljenja potrebujemo le žlahtna očesa, rafijo, in oster nož, ki ga brusimo na posebnem kamnu alj pa na jermenu. Če imamo mlade podlage iz semena, ali pa vegetativne (iz podtaknjencev ali koreninskih izrastkov), jih cepimo pri tleh v višini 10—15 cm, na senčni strani, če pa nam je z ozirom na podlago bolj prikladno cepljenje na sončni strani, moramo cepljeno mesto zasenčiti. 2 okuliranjem v krošnjo pa lahkp tudi precepi jamo starejša drevesa, če imajo dovolj tankih poganjkov. Za samo cepljenje narežemo enoletne poganjke (ne vodene) iz dobrih rodnih dreves ter jim takoj odstranimo liste in pustimo le kratke peclje, da s tem preprečimo hitr0 izsuševanje, hranimo pa jih do cepljenja v vlažni krpi. Namakanje v vodi kvari uspeh cepljenja. Po prejšnjem čiščenju podlage, odstranjevanju vejic in listov na mestu cepljenja naredimo z nožem zarezo na lubju V obliki t POPUST PRI NAKUPU INDUSTRIJSKIH IZDELKOV ZA ČEBELARSTVO Kmetijskim gospodarstvom in čebelarjem se prizna pri nakupu industrijskih izdelkov za čebelarstvo naslednji popust v odstotkih od proizvajalčeve proti anje cene: za priprave 40% za panje 50% ... . . ... 4Q% kmetijskih strojev, priprav in nadomestnih delov. Proizvodna in trgovska podjetja uveljavljajo regrese pri podruž. Narodne banke FLRJ, pri kateri imajo svoj žifo-rBčun. Zahtevi za regres morajo priložiti kopijo računa (potrjeno od direktorja in knjigovodje podjetja), ki je bil pri prodaji izročen kupcu. Račun mora vsebovati: *■“ f““jr .____ a) prodajno ceno proizvajalca, za orodje m potrebščine b) znesek popusta, obračunan po določenem odstotku na prodajalčevo prodajno ceno, c) znesek prejetega rabata, d) znesek, plačan Od kupca. Nadalje so dolžna trgovska podjetja, ki pri uveljavljanju regresa za prodane stroje in priprave dostavijo banki prepis računov proizvajalca, a za prodane nadomestne dele samo originalne račune proizvajalca, ki ga banka po uvidu vrne. Trgovska podjetja, ki prodajajo kmetijske 'stroje, priprave in nadomestne dele, dobijo rabat od proizvajalca oziroma od njegovega trgovskega podjetja in ne smejo kupcu, ki je upravičen do popusta, zaračunati marže. Za vse zgoraj naštete predmete uveljavljajo podjetja regrese v breme računa 338495-5-Rčgreš za popust pri prodaji kmetijskih strojev. POPUST PRI NAKUPU UMETNIH GNOJIL. SREDSTEV ZA VAfcSTVO RASTLIN IN VEZIV Kmetijska gospodarstva imajo pravico na popust pri nakupu industrijskih proizvodov, ki jih spodaj naštevamo pri eni toni oziroma odstotkov od proizvajalčeve prodajne cene: a) Umetna gnojila domače proizvodnje (popust dinarjev za tono) superfosfat 7.000 kalcium cianamid (abneni dušik) (RUše) 22.500 (Dugi Rat.) 32.000 amonsulfat (za neposred. porabo pri kmetijskih * proizvajalcih amonsulfat (za mešana gnojila) 15.000 nitrofoskal 18.700 KAS - - 16.000 amonfoš 15.500 nitrofos 18.400 Potrpežljivo sem sprejemala odgovore na prošnje za malo večje stanovanje vse do tedaj, ko nisem spoznala, da za yse ni tako natančno. Čakala sva v upanju, da se bo tudi za naju našel kotiček, v katerem bi lahko nadaljevala skupno zakonsko življenje. Toda temu ni tako. Že pred dobrimi tremi meseci se je izselil iz stanovanja v eni izmed tovarniških hiš ' delavec odnosno mojster v tovarni. Odšel je k sim j im staršem izven Sevnice, vendar je v stanovanju pustil del pohištva, da stanovanja ne bi zasedel kdo drugi. Pravi, da se bo na zimo mogoče preselil nazaj in ima na ta način dve stanovanji, kar pač ni lepo niti ' pravilno. Razumela bi. da počenja take reči človek, ki nima srčne kulture in nima sam družine ter otrok. Ne morem pa razumeti človeka, ki smo ga Volili v DS in je celo predsednik upravnega odbora podjetja. Lansko leto pa je bil celo predsednik sindikata v podjetju. Čudi me tudi to, da ga od članov uprave ali ostalih organizacij nihče ne opomni na tako početje, ki vendar ni v čast podjetju niti kolektivu. Upravičeno se sprašujemo, kako dolgo bo , še kolektiv gledal in se bal tistih, ki komandirajo, toda ne V interesu delavstva. Resnica je, da se bojimo maščevanja, ki se v primeru prevelike korajže lahko iznese nad človekom, četudi je dobro otel in mislil.. Upam pa, da bodo te vrstice le pripomogle, da bodo tudi tisti, ki nas komandirajo, spoznali. da nas ne komandirajo najbolje. Z. M. Vstavljanje očesa in vezanje Črke T, z zadnjo stranjo cepil-nega noža lahko pridvignemo lubje ter s tem omogočimo vložitev žlahtnega očesa. Oko odrežemo tako, da je poleg kratkega dela peclja pod lubjem še prav tanka plast olesenelega dela. Če je primerna podlaga in cepič ter se lepo prilegata drug drugemu, še prevežemo podlago Dopisujte v f$Wk‘ nad očesom in pod njim z rafijo. V 10 do 14 dneh ugotovimo. če se je cepljenje prijelo, s tem, da pecelj z lahkoto odstranimo in je pri očesu dozorel. Neprijeto oko pa ima prisušen pecelj in se ne loči od očesa, v tem primeru lahko cepljenje še ponovimo. Očesa pri okuliranju v avgustu so »speča« ter poženejo šele prihodnjo pomlad. P. Izrezavanje žlahtnega očesa Svojcem, padlih v narodnoosvobodilni borbi Ker bosta muzej in Zveza borcev v Ptuju povečala zbirko NOB in mnogo prostor a posvetil a našim padlim borcem in talcem ter žrtvam v taboriščih, naprošata .svojce padlih žrtev za svobodo iz našega okraja, da do 31. avgusta 1954 oddajo njih fotografije s kratkim življenjepisom v muzejski pisarni v dopoldanskih urah. Uprava tnuzeia bo fotografije po prefotografiranju svojcem vrnila, na željo tudi povečane. Fotografije padlih bodo v enotni foto izdelavi razstavljene od 3. oktobra dalje, zato prosimo, da čimprej izpolnite svojo dolžnost in pomagate ZB in muzeju postaviti z razstavljenimi fotografijami žrtvam za svobodo trajen in zaslužen spomenik. , 22.000 HZ BREŽIC Vodovodni stolp po obnovljen. Na razpis za popravljalna dela Se je prijavilo samo domače podjetje »Remont«, ki bo po vsej verjetnosti popravilo tudi trj mestne vodnjake: v parku, pri osnovni šoli in na Vrenko vem. * Vprašanje javnega kopališča na Krki je bilo očividno , premaknjeno z mrtve točke. Ljudski odbor mestne občine je navezal stike z zasebnimi lastniki obrežnih travniških parcel leve Strani Krke. Skorajšnja pogajanja bodo šele pokazala, kakšen je/ najprimernejši način rešitve tega problema. Možen je namreč zakup zadevnega zemljišča ali njegov odkup oz. njegova razlastitev.. ★ Krajevno potrebo za sobo slikarsko obrt je potrdil gospodarski svet LOMO Francetu Petanu V Bukovšku. * Iz sklada stanovanjskih najemnin, kolikor ga dobi obema, bodo po sklepu gospodarskega sveta LOMO popravili hiše Uprave državnih zgradb. Na razpolago je znesek 1,200.000 dinarjev. * Za noVo klavnico mora napraviti LOMO Brežice perspektivni načrt po naročilu okrajnega ljudskega odbora. ib Fluorescenčna javna ! razsvetljava v Krškem Danes zvečer, bo v Krškem zasvetila fluorescenčna svetilka. Armatura, ki je izdelek elektro-mehanične delavnice in Kiep-kota v Krškem, ima dve cevi po 40 W in je zaprte konstrukcije ter obložena z matiranim steklom. Če bo svetilka ugajala prebivalcem mesta, namerava občina nabaviti še 12 nadaljnjih svetilk. Fluorescenčna svetilka se namreč odlikuje zaradi svoje ■ ekonomičnosti in boljšega efekta razsvetljave. Dve cevi fluorescenčne svetilke po 40__ W lahko nadomešča navadna žarnica, ki ima jakost 200 W. Fluorescenčna svetilka stane samo 28.000 din, približno toliko pa znaša tudi prihranek na električnem toku v enem letu. Omeniti pa je treba tudi to, da stane uvožena fluorescenčna svetilka 76.000 din. —hc NOVICE !Z RAKE Že dalj časa naši gospodarji opažajo potrebo po zgraditvi primerne mostne tehtnice. Kolikšna je Škoda in koliko je zamude časa, ko mora gospodar kot prodajalec ali kot kupec voditi vso živino, seno ali pa druge pridelke, katere prodaja, na tehtanje na nekaj kilometrov oddaljeno tehtnico, ki je na Bučki ali pa na Vidmu. Na Ralu je dovolj primernega prostora, na katerem bi bilo možno z nekaj dobre volje zgraditi lastno tehtnico, ki bi "N služila vsem Račanom in tudi Novaki Vodstvo tovarne se je trudilo, Nunčlč da bi nam čimbolj prikazalo uporabnost in praktičnost svojih izdelkov, to je tudi razumljivo, Saj imajo pri nas dober trg. Po ogledu tovarne nam je direktor priredil v ličnem hotelu kosilo. Tu sta izmenjala ______________________,______________________ kratke pozdravne nagovore di- rektor tovarne in vodja naše potrebnega dovoljenja za uvoz predelov, kjer faste planika skupine. Prvi je med ostalim tega materiala. (Edelweiss) in živijo divje koze na kratko orisal zgodovino to- * ........ tudi ym s pati pa (Nadaljevanje) ljajo vsa hlevska dela, molzenje krav, moški. V vsem tem predelu je močno razvita živinoreja. Predel delijo v tri pasove. V daj večji poletni vročini pasejo živino v pasu nad 2200 m, ko postane hladneje in zapade tu sneg, se vsa karavana preseli v drugi pas višine do 1500 m. Proti je- ... -‘--jv- “-'j- -- Seni, ko postane tU hladno, Sr s-ns**. m SSSTBtfžKJS 5S5*. ne, tezkoče, s katerimi se najlepši predel Avstrije, v ob- je v lepem kraju in nudi cene je borila ze pred Vojno, poru- močje visokih Tut. Po lepo no prenočišče v internatu, ker šehje od bombardiranja in ob- cesti smo ^ pripeijati se pouk vrši samo v zimskem v 1200 m visoko ležeči Malnitz. času. Pouk na tej šoli traja 2 Žal nam ni bilo ta dan haklo- leti za moške, bodoče gospo- njeno vreme, da bi lahkio opa- darje, in 1 leto za gospodinje. metrov visoke planine in le poto Alp. Tu smo šli ha vlak, ki prevaža skozi 12 km dolgi Tauem predor pod 1800 metrov novo. S svojimi izumi in praktičnimi stroji so osvojili že precej trga, posebno pa izvoz v Palestino ih v ZDA. PRVA IN EDINA SLOVENSKA KMETIJSKA SOLA... Iž Beljaka nas je vodila pot . . v P odra vi je, kjer smo si ogle- v,soko plamno' , dali prvo in edino kmetijsko V razgovoru v vlaku so nam šolo na Koroškem. Tu nas je tuji turisti omenili, da bi bilo sprejel in pozdravil tajnik Slo- prav lepo in nujno za razvoj venske kmečke zveze na Ko- našega tujskega prometa, da bi roškem tov. Singer. se prevoz vozil uredil skozi ljubeljski ali jeseniški predor. Izstopili smo v 1900 metrov visoko ležečem romantičnem Bocksteinu, kjer so na levi vi- njeno vreme, ua oj laruao opa- Miujo “»• - —------------------------ masvo-ue, pitv zovali levo in desno nad 2000 V vsej salzburški deželi sta dve ijp]a£a rediti, metrov visoke -Dianine in le- taki šoli, kar pa ne zadosti __ . . r_____v tretji pas pod 1200 metrov višine. Zanimivo je, da tu kot po vsej Avstriji ne ocenjujejo kraVe po količini mleka, pač pa po maščobi. Krava, ki daje letno manj od 85 kg maščobe, pravijo, da se je ne taki šoli, kar pa ne zadosti potrebe in je sprejetih samo do 60% kandidatov, kljub temu, da se morajo učenci sami vzdrževati. Za nas je bilo zanimivo tudi to, da v teh late j ih oprav V teh predelih so samo večji kmetje, ki se jih pa tudi ne ocenjuje po površini žemlje, pač pa po številu živine. (Nadaljevanje sledi) Kmetijska šola ima še posestvo z 20 ha obdelovalne zemlje in 26 ha gozda. Posestvo* je v glavnem namenjeno selekciji žit in travniških senrieh. Šolski pouk je na prostovoljni baž; in je samo v zimskem času, ker ima namen vzgajati dobre gospodarje. Ta Sistem šole je po Vsej Avstriji jako razvit, zato da lahko gćienci V Sezoni delajo na svojih posestvih. Ker je zgradba šole v Slabem stanju, je tudi Glavna zadružna zveza LRS poklonila materialno pomoč v obliki gradbenega materiala. Na žalost pa merodajne avstrijske oblasti še do sedaj niso izdale šoke planine preko 2500 m, na desni strani pa prepadi do 600 m globoki. Nato smo se vozili mimo najlepših letoviščarsltih krajev Badgastein, Bad Hof-gastein v manjši Lend in nato po dolini Salzach v Bruck an der Grossgl orirnerstrasse, kjer smo prenočili. DRUGI d an ... Tu je deželska kmetijska šola s svojim gospodarstvom, ki meri 640 ha, od tega pa jc samo 20 ha v ravnini, ostalo so gozdovi in pašniki, 150 ha pa je Kmetijska šola v B ni eku drugim. Treba bi bilo zbrati nekaj Sredstev, s katerimi bi se zadeva mostne tehtnice^ pokre-nila in z Združenimi močmi tudi dovršila. Naša KZ in tudi občinski LO bosta imela gotovo toliko razumevanja, da bi navdušila naše gospodarje za izvedbo te zamisli. V nedeljo, dne 8. avgusta t. K bo imelo ob izvedbi izpitov za gasilske podčastnike Prostovoljno gasilsko društvo na Raki svojo letno prireditev. Izpiti bodo v šoli, prireditev pa pred gradom. Na sporedu naše prireditve bo srečolov, šaljiva pošta, godba, ples in prosta - zabava. Vse goste bomo postregli v njihovo zadovoljstvo. Vabimo k številni udeležbi. L. K. p IZ PODBOČJA MKUD Podbočje je priredilo v nedeljo, dne 1. avgusta popoldne v novi dvorani KZ igro »Stari grehi«. Igra je prav dobro uspela, dvorana je bila zasedena, kar pomeni, da si ljudstvo želi takih predstav in razvedrila, ki jc razen tega tudi vzgojnega pomena. Mladina, ne odnehaj, temveč nadaljuj s svojim plodnim delom! Merodajni faktorji pa naj zastavijo vse, da bo dvorana dobila pod in oder! Dolgo se že vleče graditev doma na zunaj in prepotrebne dvorane, ki pa bo, sodeč po dosedanjih obiskih, premalo. KZ Podbočje se je resnično potrudila in že mnogo storila pri obnovi doma, vendar pa je še veliko dela do zaključne izgradnje. Kredit v ta harnen je nujno m-treben in prosimo, da ga KZ Pndhn-rip odobri! P. ‘štran 1 .POSAVSKI 1ED5MIK Štev. 31 Stadion v Krškem bo ,esem zopet služil svojemu namenu risali smo že, da je ob neurja bil poškodovan med drugim tudi stadion »Matije Gubca« v Krškem in da je sedaj neuporaben. Voda je odnesla približno 59 m ceste-proge in približno 3099 kub. metrov zemlje. Zaradi tega je bil pred tedni formiran sedemčlanski odbor, ki' je že dal izdelati načrt za popravilo stadiona, obenem pa izdelal proračun, ki znaša 3 in pol milijona dinarjev. Zgraditi bo treba nov betonski most z večjim prodorom kot je bil dosedanji, zaradi česar je škoda tudi nastala. Omenjeni odbor se je obrnil na JLA, ki bo dala na razpolago vojake, da bodo brezplačno opravili vsa zemeljska dela. Društvo za konjski šport »Posavje« bo dalo za popravilo stadiona 120 vreč cementa in nekaj gotovine, Avto-motozveza Ljubljana pa je dala 50.009 din. Izgleda, da bodo pričeli z delom takoj, ker bi se sicer škoda lahko podvojila. Upajo, da se bodo še letos lahko vršile jesenske konjske in motorne dirke. Essnieg o,telesih krožnikih' Pionirji odhajajo Savska dolina je še vsa v megli, ko se že na videmski postaji zbirajo otroci našega okraja, ki odhajajo na počitnice v Tolmin v našo lepo Pri. morsko. Vsi srečni in veseli, da jim je naša ljudska oblast dala možnost preživeti tr; tedne v tem lepem kraju, komaj pričakujejo prihoda vlaka. Vedno več j,ih je in že smo jih našteli c koli devetdeset. Podajajo si roke in živo kramljajo kakor da bi se že dalj časa poznali. Tudi mamice so prihitele na postajo, da svojim miljenčkom dajo zadnje nasvete in se prepričajo, če so' otroci dani y varstvo resnim in skrbnim vzgojiteljem. O tem so se hitro prepričale, ker so videle, da so jih vzgojitelji že vzeli v varstvo. Večina otrok je odhajala veselega srca, toda bilo je tudi nekaj maminih ljubljenčkov, ki sc se jim vlile solzice po ličkih. Že se je zaslišal ropot vlaka, ki je prihajal. Otroci so začel; prepevati, vriskati in se poslavljati od svojih domačih. Vlak se je ustavi; in otroci so v spremstvu vzgojiteljev zasedli že vnaprej rezervirane prostore. Ko se je vlak premaknil, je bilo le slišati: »Zdaj gremo! Na svidenje čez tri trdne!...« Tako so odšli pionirji našega okraja v kolonijo, kjer se bodo kopali, sončili, telovaditi, igrali in delali razne izlete. Sam kraj, kjer bodo letovali, je zelo lep in ima prekrasno okolico. Dijaški dom, kjer bodo nastanjeni, leži ob sotočju Soče in Tolminščice v smreko- vem gozdu, tako, da bodo imeli vse, kar telo potrebuje za okrepitev: vodo, sonce in pravi pla. ninskd zrak. Čez tri tedne pa se bodo vrnili zagoreli in čvrsti ter se razkropili po okraju, da se v jeseni spet pridno in vestno lotijo dela — učenja. Pionirjem v Tolminu želimo prijeten oddih Š. J. Sejmi V okraju Krško: 9. avgusta na Studencu, 10. avgusta na Bizeljskem in v Brežicah, 14. avgusta v Leskovcu. V okraju Klanjec: 16. avgusta v Klanjcu in v Tuhlju. V okraju Samobor: 10. avgusta v Samoboru. V okraju Celje okolica: 10. avgusta na Planini in v Podčetrtku, 14. avgusta 12. avgusta Celju. KINO Dne 7 in 8. v Polju ob Sotli, v Št. Jurju pri BREŽICE avgusta premiera amer. barvnega filma »Niagara«. Marilyn Monroe, Josef Cotten. — Mladini pod 16 let vstop ni dovoljen. — FN 24: Predsednik Tito v Grčiji. Kino Brežice igra med tednom ob 20 uri, ob nedeljah ih praznikih pa ob 16.. 18. in 20 uri. KINO KRŠKO Dne 7. in 8. avg. mehiški film ■Ženska kaznilnica«. KINO SEVNICA Dne 7. in 8. avg. amer. film »Njeno življenje«. KINO KOSTANJEVICA Dne 7. in 8. avgusta avstrijski zabavni film »Eva podeduje raj«. Leteči krožniki in najrazličnejša ugibanja o njihovem izvoru so postali najaktualnejša snov na svetu, a v zadnjem času tudi pri nas. Zasluga za popularizacijo »letečih krožnikov« pri nas so izvlečki knjige bivšega majorja ameriške mornarice Donalda Kreyhoea, ki jih prinašajo naši časopisi. Major Kreyhoe je namreč prišel do prepričanja, da so čudoviti leteči pojavi, ki jih že več let opazuje na nebu, lahko tolmačijo samo na en način: kot iz-vidniška letala prebivalcev nekega planeta ati še bolj oddaljenega nebesnega telesa, a ti potniki vesoljstva čakajo ugoden čas, da se lahko spuste na našo zemljo. Čitalci, ki so informirani o letečih krožnikih samo iz zgoraj imenovane'knjige, dobivajo o teh pojavih samo enostransko in neobjektivno sliko, ki zavzema obliko kolektivne histerije in nakazanega praznoverja. »Vjesnik u srijedu« z dne 4. avgusta 1954 je, da bi svoje či-talce objektivno informiral o pravem stanju stvari, prinesel mnenja naših in tujih znanstvenikov o tem vprašanju. Dr. Leo Randič, astronom, docent tehnične fakultete v Zagrebu, pravi med drugim: Zelo sem skeptičen proti vsem pripovedkam o letečih krožnikih. Obstaja mnenje, da so bila izvidniška letala iz drugih planetov. Ako bi bilo to res, potem je vsekakor čudno, da se ta izvidniška letala še niso | nikdar spustila na zemljo, čeravno se baje že nekaj let pojavljajo in obkrožajo našo zemljo. Oni, kateremu bi uspelo uresničiti polet v vesoljstvo, bi bil vsekakor na višji tehnični stopnji kot mi in ne bi potreboval tako dolga raziskovanja, da ugotovi možnost pristanka na naši zemlji. Obstaja tudi drugo mnenje, in to, da so leteči krožniki proizvod naše zemlje in da jih proizvaja ena velika sila. V Ameriki govore celo, kdo proizvaja te leteče krožnike. Dr. Randič želi opozoriti, da še ni moglo doslej niti eno veliko odkritje ostati tajno in se razviti do popolnosti, ne da bi se vsaj slutilo, da obstoji. Zato smatra povsem nemogoče, da bi nihče ne vedel o proizvajanju letečih krožnikov, ako bi bili ti izdelani na našem planetu. Strokovni komisiji, ki je bila osnovana, da razišče vsak posamezni primer neznanih letal, je uspelo pojasniti večino teh pojavov. Ti pojavi so v glavnem temeljili na optičnih fenomenih. Samo malo število primerov je ostalo nepojasnjenih in to zaradi pomanjkljivosti podatkov. Zaradi tega smatra dr. Randič, da je pripovedka o letečih krožnikih samo privlačna snov za senzacionalistični tisk, Iki danes izrablja te pojave ravno tako, kot so nekoč izkoriščali spiritizem ali pa morsko čudo iz jezera Loch Nessa. ?4fU4 pripoveduje... Nastopila je doba kislih kumaric in pasjih dni. Ako so v tem času ljudje žejni, ni to nič čudnega, ampak je to povsem naravni pojav. Nenaravno pa je, da posamezna gostinska podjetja izkoriščajo žejo in suha grla državljanov ter jim strežejo s krščenim vinom. Gostinskemu podjetju, ki meša vodo med vino, pa priporočamo, naj se preimenuje v gostinsko podjetje pri Kani Galileji. Po veselici v neki vasi se je v ponedeljek pojavil pri vseh udeležencih strašen glavobol, ki je zavzemal epidemičen značaj. V strahu, da se ni pojavila kaka nova epidemija, sta se vendar dva pripadnika moškega spola, ki sta trpela gromozanski glavobol, odločila in šla k zdravniku v Brežice. Diagnoza: »Smarnicitis vulgaris«. Zdravnik ju je potolažil, da ne bo nič hudega, kot zdravilo pa jima je priporočal vsakemu po 3 del pristnega bi-zeljčana. Vsak pošten državljan je vpisan v rojstno matično knjigo. So pa primeri, da posamezni državljani, kljub temu da so e a ve in Razpis za sprejem v drž. kmetijsko šolo okrožnicah iz- Uprava enoletne kmetijske šole Poljče pri Begunjah raz pišu j e sprejem učencev za šol sko leto 1954/55. Sprejemni pogoji: starost 16 let, dovršena osnovna šola ali dva razreda gimnazije. Prednost imajo učenci, ki imajo veselje do kmetijstva, predvsem do ži vinoreje Šola je opremljena z internatom in vsemi potrebnimi učili, tako da dobijo učenci vsestransko teoretično in praktično znanje, ki je potrebno za dvig kmetijske proizvodnje. Ker je potreba po strokovnem kadru velika, bi bilo nujno potrebno. da pošljete iz vašega okraja iz vsake kmetijske zadruge mladinca ali mladinko v novo šolo. Prosimo, da o tem razpisu obvestite vse občine vašega okraja. Prošnjo je poslati na upravo šole: Kmetijska šola Poljče, p. Begunje na Gorenjskem. Priložiti je: zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, potrdilo staršev o plačevanju oskrbovalnine v internatu. Mesečna oskrbovalnina : znaša 2000 din. Za vse podrob-j nosti se obračajte na upravo šole. Objava Glavni dobitki tombole, Vso kandidate, ki so se prijavili za opravljanje izpita za gasilske podčastnike, obveščamo: 1. Izpiti bodo v nedeljo, dne 8. avgusta 1954 na Raki za prvo skupino, v katero pridejo društva sledečih sektorjev: Raka. Kostanjevica, Cerklje, Krško, Brestanica. 2. Skupina kandidatov iz sektorjev: Šentjanž, Sevnica, Bizeljsko, Dobova, Brežice in del sektorja Krška vas pa bo imela izpite v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1 v Dobovi. 3. Za izvedbo izpitov veljajo kandidatov, šoferjev bo vsa dosedaj po dana navodila. 4. Za prehrano članov komisij in preskrbljeno. 5. Vsa podrobna navodila lahko dobite pri sekt. poveljnikih. 6. Vsakdo naj gleda, da bo točen, discipliniran in dobro pripravljen. II. Zaradi letnega dopusta tehničnega osebja obveščamo vsa gasilska društva, da bo pisarna OGZ poslovala od 10. t. m. dalje samo ob torkih dopoldne od 9. do 12. ure. III. Društva, ki še niso dvignila matičnih knjig in novodo-šlih brošur III. kongres GZ LRS, vabimo, da to čimprej store. IV. Prejeli smo tudi seznam dolžnikov za Gasilski vestnik, zato pozivamo vsa društva, ki do sedaj še niso plačala naročnine za naš strokovni list, da to store čimprej. Prav tako pozivamo vsa društva, da v redu plačajo naročnino za Posavski tednik, katerega mora imeti vsako društvo. ZAHVALA Podpisana Unetič Amalija Razpis Ljudski odbor Mestne občine Videm-Krško razpisuje de. lovno mesto blagajnika ljudskega odbora. Pogoji za sprejem so: popolna srednja šola in tri leta prakse ali nižja šolska izobrazba in najmanj pot let prakse. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Nastop službe s 1. septembrom 1954. Prošnje je vložiti na Tajništvo LOMO Videm-Krško najkasneje do 15. avgusta 1954. Nadalje se razpisuje mesto cestarja za Videm-Krško. Plača po dogovoru. Nastop dela takoj. OGLAS Gradbeno podjetje »Remont 3« Brežice sprejme takoj na delo zidarje, tesarje in nekvalificirano delovno silo. Plača po tarifnem pravilniku, nastop takoj. Javit; se pri podjetju! iz Brezovice št. 11, občinski LOI Podbočje, se po tej poti zahvaljujem vsem prijateljem in | znancem, ki so obiskovali in tolažili mojega pokojnega moža Unetič Franca v njegovi težki bolezni. Zahvaljujem se tov. Colariču . Alojzu, predsedniku okrajnega odbora SZDL, in Draganu Francetu, predsedniku OZZ v Krškem, ki sta prišla osebno izrazit svoje sožalje. Nadalje Strelski družini in občinskemu odboru ZB v Podbočju za podarjene vence, lovcem, ki so počastili pokojnega s salvo pri odprtem grobu. tov. Pi-sansky Francetu in Šketa Jožetu iz Podbočja za nagrobni govor ter vsem ostalim, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti. Unetič /Amalija STAVBNE PARCELE v Zadov-niku, nasproti »Celuloze«, naprodaj. Poizvedbe: Krško, Cesta krških žrtev 36. ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, kromiran, tapeciran, prodam. Praunseis, Videm, Zdolska 34. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem gospodinjski del sprejme 4-članska družina. ■ Plača po dogovoru. — A parnik, Videm. UPRAVNI CiDBOR OPEKARNE BREŽICE sporoča vsem ustanovam, organizacijam in društvom, da na prošnje za denarno podporo ali podporo v blagu ne bo več odgovarjal, ker podjetje nima na razpolago za to pptrebnih sredstev. Vse prispele prošnje ne bo več obravnaval in nanje odgovarjati VELIKO LESENO VINSKO STISKALNICO (prešo) z okroglim košem, ki drži 30 škafov, prodam. Vprašajte pismeno ali osebno pri Francu Pečni- j ku, Bizeljsko. rojeni, niso vpisani v imenovano knjigo. To velja posebno za one, ki so bili rojeni za časa okupacije izven naših meja, saj je fašizem in nacizem razkropil j ljudi po vsej Evropi, a nimajo i nikakib dokumentov. S tem so j pa težave! Prošnje, kolki, priče j in kolki in tako dalje — pot je ; precej zamotana. Zato priporo-i čam občinskim ljudskim odborom, da se ravnajo po Nušiče-vem receptu, to je. da napišejo spremni dopis, a kot prilogo pa pošljejo človeka, ki je sicer rojen, a ni vpisan v rojstno knjigo. Priloga je vsekakor najver-nejši dokaz, da je državljan rojen. Opravičilo velja nekod — kakor pravijo — tudi, če ga pes na repu prinese. Drugod so pa natančnejši, zato naj bo opravičilo po možnosti vsaj verjetno. Sicer se lahko zgodi, kakor nekemu tovarišu, ki se je opravičil, da ne more priti na sejo ZB, ker ima bolnega očeta. Po končani seji pa so ostali člani videli, kako dotični »bolni oče« vrši nemoteno svoje obrtniško delo. Da imajo dekleta fante, je razumljivo. Ker pa so natakarice tudi dekleta, imajo vso pravico do fantov. Tako se je zgodilo v neki gostilni pod Bohorjem. da je ob 22. uri čakal fant na svoje dekle — natakarico. Zopet je razumljivo, da postane v takih okoliščinah dekle nervozno in komaj čaka, da zginejo zadnji gostje — lokal zapre in odhiti v objem svojega ljubljenega. Ker so pa gostje večkrat tudi hudobni, nalašč pokličejo še en liter. V tem primeru je natakarica kar med gosti začela pometati in pospravljati. Končno se gost le ojunači in reče: »Saj je vendar ura šele deset In imamo vso pravico še piti«. Nakar mu natakarica odgovori: »Vi pa bodite s svojim rilcem tiho!« Potem pa vse tiho je bilo... Tistega, ki je v vlaku trgal in povzročil poplavo, še niso našli. Pač pa kroži po Dolenji vasi sledeča verzija o vzroku poplave: Par dni pred poplavo so se zvečer vračali delavci iz nekega vinograda — seveda v precej okajenem stanju. V gozdu se je prikazala Marija z zlato krono na glavi. Delavci so se ji pričeti smejati, Marijo je to tako razjezilo, da je odložila zlato krono in izginila. Delavci pa so vzeli zlato krono in jo brcnili v bližnji potok. Toda glej čudo! Krona se ni potopila, kljub temu, da je bila zlata, temveč mimo plavala po vodi. Čez nekaj trenutkov se je na kroni stoječ pokazala Marija ter žugala s prstom in dejala: »Danes se vi meni smejete, čez osem dni se vam bom smejala jaz, a vi se boste jokali!« In res, čez osem dni je bila poplava. Doma so se pa žene jezile na svoje može in jim očitale, zakaj niso prinesli domov vsaj zlato krono, ki bi jo lahko prav dobro vnovčili. Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Pozdravlja vas Pepče. 6 x# ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Videli so vaščane, kak0 so med tožbami, jokom in kletvami zapuščali domove, kak0 so se zbirali sredi vasi, od koder so jih siv; kamioni vozili nekam proti Brežicam; njihove stvari so vozili za njimi, a komaj polovico so odpeljali, drugo je ostalo na trat; sredi vasi; tudi Osojnikovih stvari je ostalo več kakor polovico, čeprav sta se vojaka, ki sta jih pripeljala v vfas, zavzela za njihovo prtljago Slišali so jok žena in otrok, kletve i-n grožnje mož in fantov, videli so divjaštvo in surovost nekaterih vojakov ki so se še norčeval; iz nesrečnih ljudi. Kamion Zp kamionom je odhajal vas se je praznila oni pa so odpeljal; mrtvo Osojničko na pokopališče. ji izkopati grob jo položili v krsto, ki so jo našli v mrtvašnici in jo spustili med jokom in vzđ'h: v zemlto ter jo zagrebli. Ko jih je vojak, ohol brezsrčen človek ki jih je stražil pri njihovem opravilu, pripeljal na trato sredi vasi in :ih z grožnjami spravi! na kamion ni bilo na vasi slišat: nobenega, človeškega glasu več, pač pa se je oglašala iz odprtih hlevov živina, iz svinjakov je udarjalo kruljenje lačnih prašičev, psi so tekati okolj hiš in žalostno zavijali, a perutnina, kolikor je niso pobrali vojaki, se je preplašena podila po dvoriščih. Glasovi lačne živine niso Osojnikom nič man; parali srca kot prej človeški glasovi. Kar so položili pokojnico v grob. Osojnik sploh n; spregovoril. Kot da je otopel za vse. kar se je dogajalo okoli njega. Videl je prazne hiše. slišal mukanje krav in rezgetanje konj pa kruljenje prašičev in zateg’o lajanje psov. toda kakor da je vse to prihajalo od nekod daleč in ga ne more več prizadeti. Najprej so jih odpeljali v Rajhenburg, kjer so bili zbrani ljudje že iz petih, šestih obso-telskih vasi. Ker ni bilo v gradu in tudi ne v gospodarskih poslonjih več prostora, so črno oblečeni, kričavi in oholi fantalini odvedli Osolnike v drvarnico konec dvorišča To so bile že tri družine Žc-n-ite so se jokale. moški so ždel; na drveti in se po novih prišlecih še ozrli niso, otroci pa so sedeli pred drvarnico na preperelih brunih in z začudenjem ‘gledali, kar se je dogajalo okoli njih. Osojniki niso rekli besede — kaj naj bi tudi rekli — spustili so se na drva in sl zarili obraz v roke, le Anica in Lizika sta se nekaj časa osuplo oziral; okoli sebe, potem pa odšli iz- drvarnice in se pridružili otrokom Minile so ure. Z dvorišča, iz gradu in od povsod je v drvarnico udarjal jok in stok vmes pa so se slišali rezki glasovi hitlerjevskih policistov in drugih uniformirancev Vsak čas se je tudi oglasil iz nekakšnega lijaka nad drvarnico kovinski glas. ki je v spačeni slovenščini klical zdaj to. zdaj ono številko ali dajaa nekakšna povelja, ki iih r,a ni nihče poslušati Nenadoma pa je iz lijaka prihrula godba na pihala. Kot v zasmeh nesrečnim ljudem je igrala vojaške koračnice in poskočne pesmi Nekdo je zagnal kamen v lijak, da se jp sicer nevarno zcmaial. a utihnil ni. Malo pred mrakom je prišel policist in jih odvedel na dvorišče pred veliko mizo za katero je sedalo n">a-; re'eoih uniformiranih liudi pred nlo pa sp ie prerivalo kakih šest. sedem družin P,-> do'gem čakanju so prišli na vrsto Vprašali so jih po imenu, po starosti, po tem, kakšno posestvo imajo, koliko živine, koliko dolgov in koliko denarja pri upnikih in v posojilnici, kje živijo njihovi najbližji sorodniki, ali imajo sorodnike v Nemčiji, in še marsikaj; nazadnje, ko je hotela Micka že spodbudno pogledati moža in tasta, češ pa bomo res v zameno dobiti drugo posestvo, pa je načičkana ženska, ki se je ves čas spogledljivo smejala zavaljenemu uniformirancu na svoji levi, segla v veliko škatlo in vzela iz nje pet pločevinastih ploščic na precej dolgih motvozih. »Stopite bliže!« ie ve’.ela Osojniku prj tem pa pomežiknila moškemu na levi ki jo je uščipnil v zalite boke ko je vstala Osojnik je zasluti1!, kaj hoče ženska stegnila proti njemu roke, v katerih je držala ploščico. »Bliže, b-tiže!« je zaklical moški. ne da bi se nehal smejati. »Snemite svojo klafeto, prevzvi-šeni gospod!« Osonik je zaslutil, kaj hoče ženska, zato se ni zganil. Tedaj se je moški dvignil in zamahnil z roko. da je padel Osojniku k>buk z glave. Se med/m se je Osomik utegni’ skloniti, da ga robere. mu ie ženska vrgla čez glavo motvoz na katerem je visela ploščica Osoj- iuk je pooraj. kioouk, &a povez, rail na glavo in se opotekel po dvorišču proti drvarnici. Bilo mu je, kakor da ima okrog vratu zanko, na prsih pa težak kamen, pa je imel le tanek motvoz in na prsih za Aničino dlan veliko sivo ploščico, v kateri je bila vsekana številka 15.859. Kq so se Osojniki zbrali pred drvarnico, so do dna ponižani pogledovali drug drugega. »Ali smo psi?« je zadrhtel Osojnik. »Psi!« je siknil Lojz, dvignil krčevito stisnjeno pest in zagrozil proti mizi sredi dvorišča. Ko so jih poklicali k večerji, ki s° jo delil; na drugem koncu dvorišča, ni nihče zapustil drvarnice; otrokom so pripravili ležišča, starejši pa so spet posedi,- po drveh. Čeprav se je vsem zdelo, da niso zatisnili vso noč očesa, vendar niso slišali, kdaj je eden izmed moških zapustil drvarnico. Zjutraj je visel na slivi ob drvarnici: tik pod nogami, ki s0 se malodane dotika’e tal. pa je ležala na pretrganem motvozu pločevinasta ploščica s številko 9871 Tist; d»n proti večeru «o jih spravili na po«ta