Poitahm Lsto štev. 74 V Lfnb!!atir, torek diie 28. marca 1922 Posamezna štev. 50 0MT-2 K Izhaja eb 4 zjutraj. Stane celoletno ,. M? S mesečno » za inozemstvo . • 100 m Og'asi za vsak mm višine stolpca (58 «nm) . 5t K mali oglasi do SC rr-n stolpca (58 mm? . - m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko* Uredništvo: Miklošičeva eesta št. 16/1 Telefon it 72. Opravnlštvoi f#eeeraova aiiea :t5i Telefon it 88. Račun kr. pošt ček. uradi itev. 11342. Ljubljana, 27. marca. Pri sas se ne da o nobenem predmeta javnega interesa voditi stvarna t?i;kučija- V parlamentu reducirajo sedaj urad-ništvo. Notorično je, da po tej redukciji območje ljubljanske pokrajinske nprave ni skoraj nič prizadeto. Brišejo se po večini le mesta, ki sploh niso zasedena. V opozicijonalnem časopis-, ju pa se je reduciranje že izvrglo v pravi uničevalni" boj proti — slovenskim uradnikom! Drugi primer: V novem zakonu o uradniških dodatkih se nahaja določil. ki doprušca nesporno veliko krivi-eo za državne sluge. Medtem namreč, ko člen 24. tega zakona v točki 5. in 6. izvzema od rodbinskih (porodičnih) dodatkov samo očeta, mater, brata in sestro, ako ali oni samj ali pa njihov vzdrževalec — državni službenik pla-več nego 5 dinarjev neposrednega davka, sledi iz člena 28. zakona, da j bj državni sluge, ki plačajo več nego 5 Din direktnega davka od imetka sploh ne imeli prava na rodbinski dodatek. Razumljivo je razburjenje, ki ie vsled tega nastalo. Zgodila se je tu uči; vid na pomota — ako iščemo krivca, — po krivdi parlamenta. In sicer celega parlamenta. Odredba o uradniških dodatkih so namreč zakon in ne iiicrda vladina uredba. Ta zakon ie hi! v zakonodajnem odboru 26. decembra 1921 enodušno sprejet in bas opc-ricija se je hvalila, da, je »nagnala* vladine stranke k temu činu in čitali emo dokazovanja, da demokrati pri rem nimajo nobene zasluge! Pa bas ti neomajni zaščitniki uradništva niso pav nič opazili, da je v zakonu ostala nejasnost, katere posledice lahko hudo frizadenejo en del (če tudi ne velik) nižjih državnih nameščencev. Povodom razprave o proračunsldh dvanaj-siimh je bilo prilike dovolj, da se popravi pogreška člena 41. To se ni zgodilo. Gela opozicija je v financij-«kem odboru glasovala za ta paragraf in se izrekla tudi v plenumu skupščine za-njega. Sedari, ko so se pokazale posledice, se cela opozicija dere na vlado, na demokrate in hujska proti — drugim, ker ni izpolnila svoje dolžnosti. Na tem konkretnem slučaju se vidi, kako nesposobni so ljudje, ki pravijo, a so vzdignili velik šunder. Prišlo je zopet do prerekanja in predsednik je šele z dolgim zvonenjem napravil mir. Ko je bilo glasovanje končano, je zbornica pozdravila izid glasovanja z burnim ploskanjem. Razcep v Jugoslovanskem muslimanskem klubu se komentira v političnih krogih na različne načine. Mnogi so mnenja, da se bo klub razdelil še na več manjših skupin. Več Muslimanov pa je izjavilo, da njihova zajednica ostane, samo da se bo odslej interno ločila na dve skupini, desnico in levico, s Karamehme-dovičem in Spahom na čelu. Vsaka teh skupin stoje po 12 članov; posl. Hrasnica se ne nahaja v Beogradu, pričakuje se, da se bo priključil Spahovi skupini kot trinajsti. Končno odločitev prinese glavna skupščina Muslimanske stranke v Sarajevu, koje odbor je o dogodku obveščen. Ta skupščina bo sklepala tudi o nadaljnji politiki muslimanske stranke ter o odnosu med obema grupama. Vprašanje upravne ravdelitve OSTER NASTOP POSLANCA KUKOVCA PROTI ZAVLAČEVANJU. Becgrad, 27. marca. (Izv.) Danes popoldne se ie vršila konferenca onih članov vlaainih skupin, ki so člani zakonodajnega odbora. Konferenca se ie vršila v ministrski sobi skupščine in je veljala parlamentarnemu donošenju zakona o upravni podeli zemlje na oblasti. Šlo je za to, ali ga naj vlada oktrojira v smislu ustave, ker je čas za njegovo parlamentarno donošenje že zelo pičel. Minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič je prišel s predlogom, naj bi se zakon delil na dva dela: parlament naj bi sprejel kot zakon predlog o upravni razdelitvi Hrvatske, Slavonije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, ker so dela za to že izvršena, glede drugih pokrajin naj bi se pa razdelitev izvršila v smislu ustave z vladino uredbo. Po živi diskusiji, v kateri !e posebno ostro nastopil posl. Kukovec so navzoči soglasno odklonili ta predlog, ker je nemogoče, da bi se eden in isti zakon donesel na dva načina, deloma parlamentarno, deloma po z uredbo. Istočasno s to konferenco se je vršila seja demokratskega kluba o istem predmetu, ne da bi bilo prišlo do konkretnih zaključkov. Beograd, 27. marca. (Izv.) Na konferenci večinskih članov Zakonodajne« odbora, je poslanec dr. Kukovec ostro obsojal vlado in večinske stranke, ki so lahkomiselno spravile v neugoden položaj poslance svoiih klubov, kateri so se eksponirali za izvedbo vladinega parlamentarnega programa. Ti poslanci so v svoji doslednosti za pravilno spoznano načelo o organizaciji države šli proti sklenjeni opoziciji manjšine. Predlog fr. Triikoviča glede načina, naj bi se donesel ta zakon deloma parlamentarno, deloma naredbenim potom, je naravnost udarec proti demokratom Hrvatske in Slovenije. Tudi v tem trenutku je še dovolj časa, da se ta zakon sprejme rednim parlamentarnim potom, da se izvede ista upravna razdelitev tudi v Srbiji, ako hočejo poslanci iz Srbije biti dosledni in zastopati interese države brez obzira na razne lokalne te Jave. Ako se pa postopa po predlogu ministra Trifkoviča, si bodo morali demokratski poslanci v bodoče dobro premisliti, komu naj še zaupajo. Vsi prisotni so priznavali upravičenost stališča dr. Kukovca. Ce bi se sprejela razdelitev Hrvatske in Slovenije parlamentarnim potom in če bi potem vlada padla, ne da bi mogla izvršiti razdelitev tudi v ostalih pokrajinah, bi mogla nova vlada izkoriščati ta položaj proti slovenskim in hrvatskim demokratom, ki so privolili v ločeno postopanje glede razdelitve. Beograd, 27. jnarca. (Izv.) Zakonodajni odbor se je sestal danes ob 19. uri. Po prečitanlu zapisnika je odbor nadaljeval načelno diskusijo zakona o upravni podeli zemlje na oblasti. Poslanec Kristan je imel dolg govor, po katerem se je odbor odgodil na jutri. Sestanek državnikov Male antante Becgrad, 27. marca. (Izv.) Zunanji ministri Ninčič, Beneš, Bratianu in najbrže tudi Skirmunt se sestanejo dne 8. aprila v Genovi pred konferenco, da se dogovore še o nekaterih detajlih, tičo-Cih se stališča Male antante na genovski konferenci. Sestanka v Ljubljani ne bo. MINISTER STANIČ OBOLEL. Beograd, 27. marca. (Izv.) Saobračaj-ni minister Andrija Stanič je obolel in je v postelji. TESTAMENT KRALJA PETRA. Beograd, 27. marca. (Izv.) Tekem tega tedna, najbrže že jutri, se otvori testament č pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Istočasno se reši vprašanje pravnega stališča princa Gjorgia. MINISTER MILETIČ UMAKNIL DEMISIJO. Beograd, 27. marca. (Izv7.) Minister za agrarno reformo, Krsta Miletič, je po-setil danes ministrskega predsednika Pašiča ln mu naznanil, da umakne svojo demisijo, ker so mu bili dovoljeni zahtevani krediti. Otvoritev rumunske konsiiiuanfe EKSODUS OPOZICIJE. — PRESTOLNI GOVOR. Bukarešta, 27. marca. (Izv.) Danes je kralj otvoril zasedanje romunskega parlamenta, ki ga prestolni govor proglaša za konstituanto. Po prestolnem govoru so zastopniki opozicije podali svoje izjave, da ne priznavajo volitev za legalne, ker so bile izvršene z nasiljem". nakar so se poslanci zemljo-radniške, erdeljske in ljudske stranke odstranili. Od opozicijonalcev sta ostala v parlamentu Take Joneecu in Jorga. Prestolni govor .javlja parlamentu tudi zaroko princezinje Marije s kraljem Aleksandrom ter v toplih besedah naglasa, da se je v vprašanju genovske konferenc« doseglo popolno soglasje članov Male antante s Poljsko, pokorava: ma.r je baš v Ljubljani njen zaščitnik? Gospod Šerko je dodal še is svojega: Govoril je o »atentatu vlade* na univerzo in je predstavil omladini medicinsko fakulteto kot malenkost, ki stane državo le pol milijona kron. Pozabil je povedati, da le tako dolgo, dokler medicinska fakulteta nI fakulteta. temveč le njen zarodek. Če gospod Šerko javno proglaša, da naša medicinska fakulteta nadkriljuje svetovno znane dunajske institute, se smeši osebno in kvari ugled univerze, katera js dovolj dobra, da se ji ni treba sramovati dejstva, da še ni na vi- šini svetovnih institutov. Ča se pa!vsem. pridružuje političnim intrigam, ki jih skušajo kovati razni politični koristo-lovci, potem on, dekan medicinske fakultete, pomaga onemogočavati delo za, ohranitev medicinskega študija v Ljubljani! Koliko dobrih stvari je že propadlo, ker jih jo upropastila neobjektivna, zgolj partizanskim instinktom sledeča kritika in polemika. Slovenci, ki smo si utvarjali, da znamo biti trezni in stvarni, smo pokazali, da imamo Se daleč do one politične zrelosti, ki edina more rešiti naš narod iz strašne zasede medsebojnega nezaupanja in vse sile uničujočega boja vseh proti Sporazum v vprašanfu Turčije SKLEPI ORIJENTSKE KONFERENCE. - TURČIJA SE POVEČA, Pariz, 27. marca. (Izv.) Zunanji ministri Francije, Anglije in Italije so se sporazumeli o predlogih glede načrta o bližnjem vzhodu, ki ima cilj vzpostavitev miru med Grčijo in Turčijo. Načrt predlaga državno samostojnost Turčije s Carigradom kot glavnim mestom. Sultan bi obdržal versko avtonomijo. Grčija bi dobila odškodnino za zasluge in žrtve za stvar zaveznikov. Načrt predvideva določbe za varstvo muslimarskih in krščanskih manjšin, vsebuje evakuacijo Male Azije po Grkih ter obljublja Turčiji Anatolijo od Srednjezemskega do Črnega morja ter Transkavkazijo do Perzije, nadalje Carigrad in večji del vzhodne Tracije. Dohodi do morskih ožin se ne bi smeli za-straziti. Zavezniki bodo nadzorovali izvršitev teh pogodb. Pripozna se finančna neodvisnost Turčije, ki bi morala plačati pavšalno odškodnino za izdatke, ki izvirajo od njene udeležbe v vojni na strani centralnih držav. Izvzemši določbe za var-' stvo gospodarskih interesov zaveznikov !se Turčija oprosti finančne kontrole. Ce to ni koruocila! Odgovor na «Slovenčevo» hujskanje. Beograd, 27. marca. (Izv.) Na poročilo objavljeno pod naslovom «če to ni korupcija!* v sobotnem »Slovencu* glede akcije za prehrano Slovenije je vaš poročevalec v Beogradu na kompetentnem mestu izvedel sledeče: Prošlo jesen so klerikalni in socialdemokratski zastopniki Gospodarske zveze in Nakupovalne zadruge v Ljubljani izjavili, da prevzamejo popolno odgovornost za točno prehrano Slovenije do nove žetve, ako se jim da na razpolago obratni kapital. Prva je dobila tri milijone kron, druga pa pet milijonov. Oba zavoda sta pa denar porabila in ga več r.imata na razpolago za prehrambeno akcijo, ampak zahtevata, da se jima ta kapital kot izgubljen odpiše! Razume se, da do takšnih zavodov ministrstvo socialne politike ne more imeti zaupanja. Zato je bil stavljen od poslanca Kukovca sporazumno z ministrom Pu-cljem predlog, da se novi krediti za prehrano ljubljanske oblasti dovolijo Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani in Ekonomu. za mariborsko oblast pa Zadružni zvezi v Celju. To je priporočal tudi pokrajinski namestnik g. Hribar, ki je poleg tega hotel vpoštevati tudi še Gospodarsko zvezo. Finančno ministrstvo je sicer obljubilo kredite Za prehrano Slovenije, vendar zahteva, da najprej vrnejo obratni kapital oni slove.iski zavodi, ki prevzetih dolžnosti glede prehrane niso izvršili. To je resnica glede »korupcije*, ki jo je serviral »Slovenec* svojim bralcem. Zasedanje blokaškega »parlamenta" Zagreb. 27. marca. (Izv.) Današnji »Hrvat* objavlja poročilo o 16. seji hrvatskega narodnega zastopstva, na kateri so bili izvršeni sledeči sklepi: 1.) glede izvršitve rapallske pogodbe, t j. izpraznitve tretjega pasu in Su-šaka; 2.) glede izdaje knjige »Samoodločba hrvatskega naroda*, ki je že tiskana; S.) glede pomoči Dalmaciji in Hercegovini; 4.) glede praktične pomoči Rusiji z vzdrževanjem ruske dece in 5.) glede izdaje črne knjige o dosedanjih nasilstvih nad hrvatskim narodom. Kari H?bsburg obolel Dunaj, 27. marca. (Izv.) Korrespondenz Herzog javlja iz Bazla: Po londonskih br- j zojavkah so iz Funchala dospele vesti, po katerih je razkralj Kari smrtnonevar-no obolel. Londonski list »Dailv Espress* javlja, da je razkralj Kari obolel na hudi griži. »Nouvelle Correspondence* poroča iz Funchala, da je Kari že dne 24. marca obolel na hudi mrzlici in da je moral ostati v postelji. Ta dan se je dvignila temperatura na 40 stopinj. Kakor sporoča sekcijski načelnik Pchager, zaupnik Karla na Dunaju, je tudi on dobil vesti o bolezni Karla, ki pa ni resne narave. Pariz, 27. marca. (Izv.') Poslaniška konferenca je vzela na znanje več dokumentov o materielnem stanju Karla Habsburškega. Vprašanje ruskih beguncev v Carigradu Pariz, 27. marca. (Izv.) Svet zveze narodov se je seBtal v petek zvečer k daljšemu zasedanju. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje ruskih beguncev, v, Carigradu, kjer jih je še okrog 15.000. Poročilo je podal angleški delegat sir Samuel Hvare, ki je izvajal, da bo zadostovalo 30.000 funtov za izselitev teh beguncev, ki so brez sredstev. Sosedne slovanske države so pripravljene jih sprejeti. Razprava se je nadaljevala na včerajšnji seji. Svet Zveze narodov je vzel na znanje več predlogov angleškega zastopnika Fisherja in vrhovnega komisarja za ruske begunce dr. Nansena, ki gredo za tem, da se pripravijo transport, prehrana in nastanitev ruskih beguncev v slovanskih državah. Danes dopoldne je imel svet ponovno sejo, da nadaljuje razpvavo glede beguncev v Carigradu. Sklenil je pozvati vse vlade, naj po možnosti podpirajo transporte beguncev. Svet je končno vzel na znanje predlog angleške vlade, naj ostanejo ruski begunci v Egiptu, Cipru in na Malti za sedaj tamkaj in naj se odpravijo šele kasneja. Čiščenje v Albaniji Beosr"t;, 27. marca. (Izv.) »Tribuna* javlja iz Krfa, da tiranska vlada energično nadaljuje s čiščenjem. Njene čete po-vsodi preganjajo ostanke in krivce iz zadnje od Italijanov inscenirane vstaje. Zadnje dni le bilo zopet 20 vstaških voditeljev obsojenih na smrt, glavnim Knezdom vstaje, mestom Kruji, Gradu in Sijaku pa naloženih skupaj 20.000 turških lir vojne globe. Večji del te vsote je že izterjan. Beograd, 27. marca. (Izv.) Naša vlada je notificirala albanski vladi v Tirani, da jo Jugoslavija službeno priznava kot zakonito vlado Albanije ter je pripravljena stopiti ž njo v redne diplomatske odnošaje. EVAKUACIJA SK\DRA- Pariz, 27. marca. (Izv.) Poslaniška konferenca ie skenila ukiniti zasedb«. Skadra ter odpoklicati mednarodne čet« razen nekaj oddelkov italijanskih čet. POSTOJNSKA JAMA PRED RIM SKIM SENATOM. Rim, 27. marca. (Izv.) V senatu se je v soboto pod predsedstvom Tittonija debatiralo o upravi postojnske jame, ki je prešla te dni iz pristojnosti poljedelskega v pristojnost finančnega ministrstva. Senator Ferrari je zahteval, naj se uprava vrne poljedelskemu ministrstvu kakor v Avstriji, »da ne bo tamošnje ljudstvo imelo Italijanov za slabše kakor Avstrijce*. RAZGRANIČENJE Z ROMUNIJO Beograd, 27. marca. (Izv.) Jutri se sestane v Temišvaru mešana komisija za ugotovitev jugoslovansko - romunske meje v Banatu na temelju sklenjenega sporazuma, po katerem pripade naši državi nekaj vaši pri Beli cerkvi. Svetozar Pribičevič, minister prosvefe kraljevine SMS Tako slove naslov pamfletu, ki ga je nedeljska »Jugoslavija* prinesla na več ko treh svojih stolpcih. V pero nam silijo ostre besede, ki bi označile nečuveni ta pamflet. Dovolj naj bo za enkrat, da opozorimo, kakšen ignorant ie avtor pamfleta in na kakšno igno-ranco računa pri občinstvu. Tako Sv. Pribičevič ni bil nikdar menih, niti ni pobegnil iz samostana (menih je brat mu Valerijan Pribičevič, pa ne pobegli menih, ampak arhimandrit, toliko kakor prošt.) Bil je profesor zgodovine na gimnaziji. Ko se je pozneje kot politik in poslanec posvetil žurnalistiki, ie bil med najbolj izobraženimi in spodobnimi žurnaiisti. V zagrebškem vele-"zdajniškem procesu ni bil obtožen Svetozar, amjiak Valerijan in Adam pribičevič. Potem pa pride vrsta drugih, uprav jrorostasnih laži Peskovega organa. Kdor se spominja na dobo pred prevratom, ve. da je bil Svetozar Pribičevič s celokupno koalicijo vred v sporazumu z glavnimi voditelji našega revolucionarnega gibanja, in skupina glasila okrog »Glasa SHS* se je odcepila od koalicije po dogovoru s Sve-•ozarjem Pribičevieem. To morejo potrditi ne le oni demokratski voditelji slovenski in hrvatski, ki so sodelovali pri odločilnih sklepih, to lahko vsak čas p-jtrde tudi Čehi Kramar, Klofač. Kvapil. Hajšman in mnogi cirugi, ki so vedeli, da se cela vrsta stvari da izvršiti le, dokler vrši srbsko - hrvatska koalicija pod vodstvom Pribičeviča svojo jej dodeljeno vlogo. — Pamfletist potvarja celo dejstva, ki so vsakemu izobraženemu človeku znana in trdi med drugim, da ;.e je g. Pribičevič v odsotnosti predsednika tedanje »narodne vlade SHS* .Narodnega viječa!) pridružil njenemu odposlanstvu v Beograd in izročil dr-y.ivo SHS srbski vladi!* Vsi vemo, da j8 bil podpredsednik Narodnega viječa Svetozar Pribičevič njega dejanski predsednik, ker predsednik Korošec za časa vlade Kar. vij. ni bil niti trenutek v Zagrebu (bil je v Švici in Parizu)! Kot dejanski voditelj naše delegacije je odšel gosp. Pribičevič v Beograd skupno z drjem. Paveličem na temelju soglasnega sklepa Nan*t-ne-a viječa (za so glasovali tudi_ današnji blokaši in klerikalci). Država SHS pa je bila »izročena srbski vladi* z adreso regentu, ki jo je delegacija Narodnega viječa soglasno odobrila in katero je na slavni dan 1. decembra pred regentom prečital dr. Pa-velič! Nikdar ne bodo iz te zlate knjige naš s zgodovine izbrisane zasluge dalekovidnega in nesebičnega politika Svetozarja Pribičeviča. Dovolj! Pamflet kleveta dalje, da *o demokrati »kupili* naivne učitelje in uradnike, d? je Pribičevič ob prevratu koval načrte, da pusti umoriti Ka-clira da je s komunisti navezal najožje' stike in jim dajal denarja. Da je organiziral vohunski in špiceljski aparat s katerim je obvladoval vso javno upravo, ostalo 'pa je podkupil z denarjem. Podkupil je žurnalistične apase. Prib;čevič je v najožji zvezi z atentatom na Draškoviea. Da! j- Hercigonji kurirski dekret, s katerim je ta po atentatu pobegnil. Dokumentarno je dokazano, da je Pribičevič z državnim denariem zalagal komunistične asovke. Ali je čudno, ako ljudje, ki v-e to" čitajo, pridejo na misel, da jc feba revidirati tudi oficijelni program ravna posledica rclitiSne vzgoje, ki jo ima ljudstvo po takih listih kot je »Straža* in »Novi Čas*. Ne trdimo, da podpisujejo memorandum samo mariborski pristaši SLS. Morda se zbirajo podpisi po celi deželi in morda je vir tudi v Ljubljani. Ampak dejstvo je, da memorandum obstoja in sicer v oni obliki in z ono vsebino, kakor je bil objavljen. Mogoče je, da vodstvu SLS samemu to še ni bilo znano, morda tudi inioijativa sama ni izšla od njega, ampak to na stvari nič ne menja; »memorandum* dokazuje, kam vodi večno hujskanje klerikalnih glasil, ki od vodstva stranke no morejo biti in tudi niso neodvisna in zato nosi stranka vso odgovornost za način njihovega pisanja m za posledice tega pisanja. 4- Etbia Kristan o parlamentarnem delu. »Naprej* pri občuje razgovor s poslancem Kristanom, ki je sicer namenjen kot opozorilo soJrugom. a je za presojo politične situacije tudi za druge zanimiv. Po?l. Kristan pravi, da se je klub socialističnih poslancev vedno zavedal, da je bil jioslan v ustavotverao skupščino in da je njegova prva nai "ga no svojih skromnih močeh, sodelovat: na ustavi in na državnih temeljnih zakonih. »Čeprav dobro vemo, da je danes hvaležnejši posel, ako človek kriči in nič ne dela, smo bili vendar mnenja, da moramo v tem zgodovinskem razdobju predvsem pošteno delati, to tudi na nevarnost. da nas delavstvo radi tega zavrže. Mi nismo nič. interesi, ki jih zastopamo, sov se... Tisti, ki so volili navidez popularnejšo metodo kričanja in demagogije, bodo še videli — in najsi se zgodi to jutri, ali pojutrišnjem, d? so si izbrali slabši del. Ista stvar se vidi iz različnih zvonikov drugače.* Tako posl. Kristan, ki ome-nia tudi, da drže zadnji čas zastopniki SLS v o.lsekih obstrukcijske govore, s čemur podpirajo samo absolutizem in omogočujejo slabe državne te-meline zakone. Priznati moramo, da redko slišimo tako trezne in državniške besede, kakor jih jc povedal g. Kristan. «Obzor» in bivši avstrijski oficirji Poročali smo že o kravalib, ki so nastali v Zagrebu o priliki zabavo bivših avstrijskih oficirjev, ki se je vršila pod pokroviteljstvom generala barona Salis-Sevisa, bivšega guvernerja Srbije za avstrijske okuiacije. Nacionalistična omladina je smatrala zabavo za politično provokacijo, kar je v resnici tudi bila in je temu primemo sklenila, da jo onemogoči. Kako zagrebški opozicijonalni krogi presojajo vse podobne dogodke, je razvidno iz »Ohzora*. ki se ne pomišlja, vzeti pod [ta civilizirano Evropo od nažifi biv- i ših hrvatskih bratov, občutiti neko zadovoljstvo. V okviru države sv. Šte-!fana je Imel njihov narod popolno av-' tonomijo. ki mu je osigurala možnost, da po lastni uvidevnosti neguje in v neomejeni meri razvija svoje posebno kulturo v jeziku, veri, pravu in notranji upravi. V zahvalo za to se jo hrvatski sabor po zlomu centralnih sil i odločil od Madžarske, a hrvatski narod se je s triumfalnim navduSenjcm i upregel pred zmagoslavni voz Beograda. Danes se more konštatirati, da je duh postal hudič, toda namesto fleg-me jo ostalo v srcih najgloblje ogorčenje, ki se izraža v manifestu.* Tako bivši hrvatski bratje... Po svetu _ Etna zopet bruha. Letos so se nenadoma začeli vzbujati ognjeniki, ki so že leta ln leta veljali za ugasle. Po-pocaiepetl v Srednji Ameriki je začel zopet bruhati, za njim je pred par tedni za nekaj časa oživel Vezuv in sedaj poročajo, da tudi sicilijanski ognjenik Etna že nekaj dni sem zopet deluje. — Volitve v Burgenlandu. Uprava Burgenlanda je na svoji današnji seji sklenila razpisati volitve v narodni svet in v burgenlandski deže'ni zbor za dne 21. maja. Občinske volitve se vrše v Burgenlandu 8 dni pozneje. So&otsiu mMM Akademija ljubljanskega »Sokola*. ki se je vršila v soboto v proslavo 601et niče obstoja Sokolstva je dosegla popo-len uspeh. Poleg ftevilnega občinstva se se udeležili proslave tudi divizijonar, general Dokič. češkoslovaški konzularni a-taše dr. Zahorskv in najstarejši 6lao ljub. »Sokola*, g. Drsnik. Starosta dr. Ravnihar je podal kratko sliko razvoja sokolske ideje, nakar je sledila telovadna akademija, ki je bila zaključena s Prisrčnim sokolskim večerom. Šport Gradjar.sUi v Barceloni. Gradjanski, ki je odpotoval iz Ljubljane v Španijo, je igral v soboto in nedeljo tekmi z najmočnejšim klubom Barcelono t Barceloni. Rezultat v soljo to 5 :3, polčas 3 :1, v nedeljo 3:0 (':0). Sobotni tekmi je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Med Zagrebčani to se posnbno odlikovali ^ r-djuka, Šifer, Vragovič in PerŠka. Levo krilo (Mantler) jo bilo slabo. Golo sta zabila Babič dva in Bažant tretjega. Ba-žant pa je zabil žogo enkr.-t tudi v lastni gol: dva gola za Barcelono sin padla iz 11 metrovk. — Na nedeljski tekmi je bila udeležba občinstva še večja. Gradjan-aki se je moral zlasti v dragi poloviri boriti z močnim vetrom. Njegov poraz m — - - bil zaslužen, ker so priznavali tudi Bar _ Japonci za Avstrijo, japonski • ceioncj. da sta, bili pri igri obe moštvi e-rdeči križ je daroval za uboge avstrij-1 nakovredni. Sodnik je priznal Spancem • i _ 1- - cnfi :nn lr-»v 7na{a 17 miliio- : __ i.: - ~ I-. npiiTin of sim»-, aDr;ja se vrši v dvorani Filhar- la Nemčija vodstvo z 2:0. Dosedaj s« menične družbe^ koncert, katerega prire- je vr.ilo med 6vl«^ in » ™ di pod okriljem Glasbene Matice vijo- reprezentančnih tekem, končaie « llnski vlrtuoz in profesor tukajšnjega |nastopmm, rc^iutK L^a v ko krnservatorila g. Jan Šlais. Natančni j nst .V-jce, leta 1009 0.1 v Kon^_»em suored prtSeteo Jutri. Naše občinstvo!čije. leto 1010 2:3 v kons Nemčije le-pa vabimo na to umetniško prireditev ju 1911 2:6 v korist ^omc,Je teto I91f za katero bodo vstopnice v predprodaji:i:2 v Lonst Ivemcije, k.a 1913 S.l_ v pisarni oTasbme Matice od četrtka korist Švice in leta 1920 4:1 v kon* dalje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. jSviee. Pasijonske igre v Oberammcrgauu j na Bavarskem, ki se vrše že več stoletij « . vsakih deset let, se bodo vršile letos zo-j pet. Začele se bedo 14. maja in trajale j Maribor-Zagreb. V do 24. septembra. Kristusa bo predstav-; ^J^^™** lovska dopoldan do dveh popoldne, b hu.on- uiuju. ^_______„„,llim.,„ mej dru-l Burns SHS ..._____ v soboto in v nedeljo ie Prirej ^^^^^^^ s^V ntite?l° siL° Cn£ni°d M^o! udmženje bivših oficirjev, toda motiti rlvT«hoda v Domžalah ln v ; zabavo, kjer so tudi gospe in ki v no-"nnV; Ro i bu^en i bi shod vibenem oziru ni imela provokaton.ega S jTnžu na katerega " p išb tudi ka- značaja, smatra »Obzor* kot popo no- Puclia in poslanca Ma,ena so b,!a ^ avstrijskih oficirjev razna za klerikalce. |.. i7raziti skupini — izzi- •Vellkansko zanimanje ie vladalo shod v Sv. Lenartu, o katerem je « venski gospodar* zmagor.osno napove-r"—- — doval, da bo razbit. Skoda se je ude.c- j b- - raemorandfl Hrvatske- žilo nad 600 ljudi, med njimi kakih 1S0, -r »»aazar. o tu* _ . nno. ucics ......... • .. p dopoldan do dveh popoldne, b nuron- ^^^o^omrranduma/ med" dru-l je napovedano zlasti mnogo gostov iz proti 6 in r , ; skim vpitjem so hoteli klerikalci, ki j h j vaškega »memoranduma m y An^ijc. posamezniki priha- ;m. se je baEket TC* roba revidirati iuui ci.c,^, t«,,...... g vodil posjan^ ^ Preprečiti, .l.gim: »Da .mo z^bn^ ^ _ jmo jc vodd g. prof. Vaga.a. tranke? Ne, »memorandum* je na-1 bi mogel govoriti minister ^uceij. z-inu fa --- | jajo celo že sedaj. Luiza Glavni junak te opere, s katero nam ie naše gledališče predstavilo reprc_an-tativno delo mladofrancoske moderne glasbene smeri, je Pariz, katerega nam ■ :;ka skladatelj kot morje opojne bliščo-bo in pijane razkošnosti, pred čigar ve-iicastvom kleči in čigar ogromnost ljubi z vsem varljivim bleskom, bedo in pro-kletstvom ter pijano lepoto vred kakor idol. Tudi glasba »Luize» je kakor lahno valu;cčs in mavrično se prelivajoče morje. Vodilni motivi jo prepletajo, kakor z intimnimi srebrnimi nitkami in ii •ja-.ejo v vsakem dejanju drug značaj. Širokih tem ta ghsba, ki se hoče koli kor mege^a prilagoditi tendenci po naturalističnem risanju in detajlnem karak-'Ciiziranju, nima. Povsod pa ponikuje iz f 'k°stra škrateljčkast motiv šestih not, ki ga je uporabil skladatelj v preludiju k prvemu dejanju kot nekako ekspozici-=o Motiv Pariza, svobodne ljubezni, motiv Juliena in Luizine ljubezni do Julie-r.*' simbolizira ta demislek. ki kakor rdeč hudiček sika v mirno patriarhalnost družinskega življenja, vabi, Izziva, narašča - končno zmaga. Pevske me od,je so izrazito ekspreslvne in deklamatona-ne, kljub temu pa še vedno pevne, orkestralna clasba na ie silno raznovrstna. Charpentlerju očitajo, da je ustvaril! neke vrste električno glasbo s tem, da si je prilastil Wagnerjeve harmonije in gradacije, čeprav brez potresa njegovih pozavn na viških, dalje vrline Eizetove čutne melodike, Berliozcvih strmih dotni-slckov v orkestralni kombinaciji, Debus-syjevega impresionističnega slikanja in Frankove sentimentalnosti ter nekaj Massenetovih dramatičnih vrlin. Charpcntier je z »Luizo* očivldno hotel ustvariti opero, ki bi združevala v sebi vso gibkost, pestrost in naravnost naturalistične drame z glasbenim stilom, ki bi se temu naturalizmu koikor mogoče tesno prilesel. In zato je rabil predvsem veliko barv. Čeprav si ie nekaj teh izposodil s palet svojih sodobnikov, vendar kelo bi mu to zameril? Slikal pa je s svojim lastnim čopičem in svojim duhom ln »Luiza* je delo, ki kaže vse znake umetniške individualnosti, ter mnogo vrlin in novosti, katerih si Char-pentier ni mogel prisvojiti od drugih. In naturalistično delo je Charpentler hotel ustvariti. To stremljenje se kaže s tem, da Je upletel v opero vse polno slučajnih epizod iz vsakdanjega življenja, ki so tu samo Tadi večje naravne podobnosti, čtprav ne spadajo v okvir dejanja. Niti Pucciniju se v njegovih j ocetah to ni tako dohrn oosrečilo. G. Rukavina je to stremljenje sklada- j tel j a dobro pogodil in je režisiral stvar tako, da razen morda v zboru pn kro-nanju muze v tretjim dejanju opera m ; nikjer kazala tiste specifične operne po- j škrobanosti in Icscnosti. Zdc.o se je, ua. bi bila Luna tudi brez glasbe dobra dra- , ma. G. Rukavina, ki je morda bolj univerzalen rVdališki talcnt ka'K01' samoi glasbenik, ie pri »Lulzl* gotovo dosegel, vsestransko popoln uspeh. Orkester jej bil uvežban z redko eksaktnostjo m glasbeni domlsleki so bili Iz cclote pre-cizno izklesani in mojstrsko obdelani.; Ta g'asba, ki se zdi na prvi hip nena-vajenemu ušesu enolična, zahteva ne-i skončno delikatne interpretacije in pre--cejšnio porcijo rafiniranega glasbenega esprita, ki mora tupatam kresali iskre. Dinamična stopnjevanja so bila skrbno pripravljena in so izborno podčrtavala dejanje na odru- Dramatični vrhunec opere v tretjem dejanju pri zboru pa je bil dinamično za naše malo gledališče presllen in tudi precci nejasen. Brezbarvnih mest v vsej operi skoro ni bilo in tudi tempi so bili primerni. Kar se tiče inscenacije je motilo to, da občinstvo v desni polovici dvorane ni videlo v kuhinjo. Morda bi bilo dobro prestaviti lista vrata drugam ker se v huhinji vendar tudi vrše stvari, Vi bi jih moralo občinstvo videti Gdčna. Z i k o v a ie pela v Luizi so- i tovo eno svojih največjih in najtežjih j vlog. Bila je izvrstna, čeravno je cjena 1 Luka morda malo zaostajala za njeno; Tosko. Imela je sijajna momente, tu in tam pa se je pokarala gotova utruje-, nest njenega sicer tako srebrnega glasu, zlasti v zadnjem dejanju, kjer je bilo; treba dati glasu toliko strasti kakor, kretnlam. Pri reprizi sc je pokazalo, da jc bila gučna. Zikova prvi večer nekoliko indisponirana. Publika jc svojo mi-brnko pohvalila z burnim aplavzom. O Sosr-cdu Sovilskem ne moremo drugem, d? n! nič pokvari!, a Romanowski pa ie bil še malokdaj tako simpatičen kakor v vlogi Luizinega očeta. Pevskodraina-| tični talent mu je prirojen. Bil ie v vseh ozirih na svojem višku. Gna. Šterkova ; jf skoro neopazno postala ena izmed ' r.a"ili najboliših opernih moči. Njen po.m glas je čedalje jasntjšl ln očitujc izborno šolo in razvite Izrazne zmožnosti. Igrala pa ta umetnica na našem odru gotovo še nikoli ni tako dobro kakor v tej vlogi. , . .... Izmed šivilj, čiiih nastop v drugi slik drugega dejanja je tvoril režijsko najbolj posrečeno sceno, Je kakor vedno ugajal čustva prežeti glas ge. Levandovske. Tudi Kalfnova in Kalouskova sta se ob-nesli, dočim bo morala »Vajenka* se Inrecei izpolniti svol ozki zlaselr izmed manjših vlog je bila simpatična Smolen-skaja, nekatere druge pevke so imele pa še preveč lesene glasove, najbrže zato, ker so prvič nastopile kot solistke. G. Kovač kot kralj norcev ie pri premieri in posebno še v nedeljo pokazal, da zr.a. če hoče tudi pravilno peti iz prsi. če h vedno tako pazil na usta in grlo. fci se mu ne bilo najbrže nikoli več treta prekljati s kritiki, ki mu hočejo sicer e dobro. G. Bratuž ima cel kup talentov, poje pa še vedno s preveč stisnjenim grlom. Ker je priden m inteligenten tn r.edostatck svojega petja že odpravil. Cunjar g. Zupan je vedno bolj simpat:-£en in glas mo tokrat polno doni kaker bron. pohvaliti moramo tudi Pariz, ki ga ;c naslikal sa ozadje g. Skružnv in ki :c kot »nočni, razsvetljeni Pariz* silno efekten. »Lui^a* pomeni uspeh naše opere, z a ! katerega gre v prvi vrsti zasluga trudu g. Rukjvine. ki ie delo uvežbal in reži-! siraL Predstavil nam jc žnjlm novofra i-cosko glasbo, ki smo jo poznali doslej | samo iz knjig in neokusnih klavirski',' izvlečkov. To je umetniški čin. Uparnc, ! da se bo ta opera na kateri odkriješ ' temveč vri.n in novih lepot, člmvečkr*t i io čir-." držali na reportuarja S. V. • Prihod romunske kraljice v Beo- Bil ie vedno zaveden Jo- - - - čakal je tudi osvobojenje Slovencev, kar je bila vedno njegova vroča želja- N. vrad. Kakor se poroča iz Bukarešte, i>dpotuje romunska kraljica Marija v -oboto v Beograd, kamor prispe v ne-riel.jo popoldne. Na postaji bo spreleti od kralja Aleksandra, vlade m v m. p.: * Smrtna kosa. V VeL Laščah je umrl . VI„.lc trgovec Ivan Ramovš, ▼ Ljubljani ga. suursjsrssurz * A* ***. «* »« dvorcu. V Beogradu osta- spomini -tarem --------------- , t>e dva dni, nakar odpotuje v Dubrovnik kjer bo ka.kih 10 dni. Spremljala io bo princesa Caataouzene. Za ca-sa njenem bivanja bo definitivno doto6en program z* poroko našega kralja s< kraljičino Mariolo. * Zopet povišanje železniških tari-fov' Ministrstvo saobračaja pripravlja m 'poročilih beogafekih listov zopet r,0ve železniške tarife za potniški m blagovni promet. Cene bodo povišane va 50 odstotkov. * Zveza slovenskih županov na Goriškem je imela prošli četrtek syoj redni občni zbor. katerega se je kljub neugodnemu vremenu udeležilo impo-■'•»ntno število občinskih zastopnikov. Kazen okraja Trbiž so bili zastopam V«i sodni okraji. Za predsednika Zve- ie bil izvoljen g. Anton Mikuz, žuljih' pri Sv. Luciji. Občnemu zboru je Cedilo aktualno predavanje o predme-,j »Občina in občinska avtonomija.* * Proces v Prijepoljn. V Prijepolju. takoimenovanem Sandžaku, se vrsi proces zoper večje število muslimanov ki so obtoženi, da so sodelovali r=ri četovanju znamenitega odmetnika Husejina Boškoviča ali mu vsaj pomagali pri njegovih napadih na srbska -pla ter hiše. Obtoženi povečini taje ter preklicu je j o celo svoja prvotna priznanja, podana- začetkom prerska-U Zanimivo je tudi, da so celo one priče, ki s« trdile, da so spoznale o Priliki napadov obtožence, _ začele omahovati, češ, da vendar niso po-, ieni sigurne, če se ne motijo. Fn tem P seveda zelo mogoče, da se boje Eventualnega maščevanja, kajti bliža 4 pomlad in v bližini Boškoviča postaja nevarno... Proces se traja. Prisostvujejo mu mnogi ugledni muslimani.' med jimi Sahib Korkut m Vclija Ssdovič iz Bosne. * Odlikovanje. Upravitelj državnega zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Fran 5 t e r ie odlikovan z redom sv. Save ce-rtega razreda. * Imenovanja v državni službi. Minister 73 trgovino in industrijo je pri oddelku tega ministrstva v Ljubljani imenoval: »kusterialnega koneipista dr. Cirila P r a j f e r j a za ministerialnega podtaj-rtika v 8. činovnem razredu; ministerialne-aa koneipista Frana M r a m o rj a za zadružnega inšpektorja; konceptnega prak-rikanta Josipa C o b a 1 a za definitivnega ministerialnega koneipista in pogodbene- • Z gngatnlce je pafflet ▼ neaeljo * Sto- [ dencih pri Maribora delavec kurilnice juž-j ne železnice Rudolf Virnaj m si na več mestih zlomil desno nogo. • Z nožem v trebuh. Josip Svigelj, de- j Iavee is Rakeka, je v nedeljo s fanti po- j _____ _ pival v županovi gostilni. Ktnalu se jim ; dosegia otvoritev tranzitnega prometa j u ^^ 34 K. teletina 48 K, svinjsko mt je pridružil že precej vinjeni delavec A- j iz Maribora preko Spllja in Radgone na ; ^ ^ do 70 4]anina L vrste 90 K leksander. ki je bil silno nadležen. Ko i ljutomersko progo. Toda železniško-ta-, mf;ana 82 do 86 K, mast 90 do 100 K ga je končno Svigelj opozoril naj bo mi- j rifni in carinski pogoji so pri tem tran- po kvaliteti, šunka 100 do 110 K kg ren, se je zakadil v njega in ga »unil z I žitu taki, da onemogočujejo vsak raz- prckajen0 me!o I. vrste 96 K, IL vrste nožem v trebuh in prša. ' voj trgovinskega prometa. i 90 K, koštrun 30 K, jagnje 32 do 34 K- _ ....„„ ._-..„ . . , * Od ženltovanjske pojedine v zapor.' V tranzitnem prometu namreč zahte- kojlie 40 j0 -14 K. kg hrenovk 80 K-sedstvom zveznega načelnika g. Franchet-, De[avec Aat(>n o^lak, stanujoč na Blei- ! vajo carinske oblasti, da se položi kav- po, prekajenih kranjskih 100 K, mi tija seja načelnikov obrtnih zadrug, kate- | weig0Tj ki M je v nedeljo poročil, j Cija, ki presega mnogokrat večkratno, bih kran^kih 140 K; kokoš 100 do 13" re se je udeležil tudi pristav trg. in obrt. I ^ M ženit0vanjsko pojedino povabil tu- ! vrednost pošiijatve. Ta kavcija se mora krapi ^ K kg. mleko 10 K liter. Gl«-zbornice sr. dr. Pless. Navzoči ao bili sko- ;di iv0;e_a tovariša Antona Dežmata, ki! polagati le z garancijsko listino, katera K mleka vlac(a občutno pomanjkanje- se je kmalu začel sukati okoli Oblakove je vidlrana od ministrstva v Beogradu,; kvaliteu flaba. Surovo maslo kg 130 K. žene. Med obema se i« saradi tega kmalu ! drugače se mora položiti kavcija v go- 1 lg() R ^ 350 do 4 K: moVia št. razvil prepir, tekom katerega se je Ob-' tovini. Dalje se mora položiti tudi .z-. Q po ^ K črna 24 K, kaša lak zakadil v svojega nedostojnega tova- vozna carina in zasiguratl valuta za vse ^ ^ ježprenj ^ K. otrobi 10 K, kora/.n* rUa, ga podrla na tla in na tleh ležečemu one predmete, za katere «bstoia po za- ^^ 19 R a;dova moka j. vrste 30 K-zabodel nož v prsa. Dežmana so spravili konu o izvozu zvozna canna. odnosno ^ vf6tR ^ R Zel,njave je na trgu v-" ------ a katere je potrebno zasiguran.e valu- ^ ^ da ^ }7bere; eene ^ te. Pa tudi za blago, ki je izvozne čari- j ^ Kislo zelje 14 do 16 K _____..i/. 1 »f «111^9111 nrpvnza na- : * __— , . j_ .»«. * Seja zadružnih načelnikov. Dne i4. marca se je vršila v Ljubljani pod pred- TRANZITNI PROMET ŠPILJE- KALIUUrtA. ka-c paf pa trajitet, govejega mesa n) Po doJgotrajnlh prošnjah se Se koniino prjmerna. Goveje meso L vrste 48 K kg ro vsi zadružni načelniki. V živahni debati se je razpravljalo o zakoniku xa zaščito delavcev, ki je zelo pomanjkljiv in se mu vidi. da niso bile prej zaslišane strokovne organizacije. Tako je za naše razmere nesprejemljiva določba, da se smatrajo za industrijska podjetja že vsi obrati, ki zaposlujejo najmanj 15 oseb. Sklenila se je resoiucija na ministrstvo, naj se za kvalifikacijo industrijskega podjetja zahteva zaposlenost 20 oseb in uporaba električne, parne ali vodne sile. E-nako živahna razprava se je razvila o vprašanju delovnega časa, ?lede katero-ga so se načelniki zadrug izjavili za 10-urni delavnik. * Predavanja o radiografiji. Prošlo soboto je korvetni kapitan naše vojne mornarice g. Tijanič. ki je Imenovan za docenta na tehniški visoki šoli v Zagrebu. imel svoje nastopno predavanje. Slušatelji so z velikim zanimanjem sledili Izvajanjem ter z velikim interesom pričakujejo nadaljna predavanja. ♦ Današnji solnčnl mrk, o katerem smo že obširnejše poročali v našem mesečnem pregledu «-Naše nebo v marcu«, nastopi v Ljubljani ob 14 :22:4 in bo viden do 16.39; največja pomrčina bo ob 15 : 33 :9, ko bo zatemnelo 41 stotink solnčnega premera. V Mariboru nastopi mrk ob 14:24:2 in traja do 16:38:7; največja pomrčina bo ob 15:34 :4 s 40 stotinkami premera. V Norem mestu n? stopi mrk ob 14 : 22 : 2 in traja do 16 : 40; maksimum bo ob 15 :34 :5 z 42 stotin- ,-ami. v bolnico, Oblaka pa je od vedel stražnik namesto na ženitovanjsko potovanje v zapor. * V Beograda izginjajo otroci B<>ograj' ski časopisi poročajo, da je v Beogradu v zadnjem času izginilo več otrok v starosti od treh do petih let. Časopisi ! ne prosto, se vrSi v slučaju prevoza ^ 24 do 55 K, češenj 28 do 31' j. tančna kontrola z vsemi formalnostmi, £ h . ^ do .. K repa 5 Ui " i7vnT ,n ,e treba Dlaca" sla rcpa 10 do 12 K. Specerijsko blag... kava Portoriko 170 K. Santos 120 K ti vse pristojbine, ki so ptedpisane za pošiijatve v inozemstvo. Blago, ki do- ----------------— tranzitu zopet na našo prehodno opozarjajo na to tamkajšnjo policijo, ker ; * - ni otemajo otroke. * Hčere nbile lastnega murskih Bodoncih je bil izvršen te dni j strašen umor. V hiši št. 91 so stanovali in se bavili s kmetijstvom 54 let stari Miha Makari ter njegovi dve hčerki, 17 letna Frančiška in lPletna Terezija, omo-žena z Janošom Vercnom, Id je tudi tamkaj stanoval. Miha Makari je pred leti zaradi koša listja zapravil lep del svojega posestva. Pozneje pa je začel hudo stiskati denar, češ da mora zopet odkupiti prodano zemljišče. To stiskanje je dalo povod trajnim prepirom v rodbini. Hčer ! ke in Veren so končno sklenili, da so od- • Rio 112 K. bel kristalni sladkor 33 K kocke 66 K. riž I. vrste 40 do 46 K. IT. vrste 82 K. namizno olje 94 K, jedilu<■ 88 K, cel poper 88 K, zmlet 98 K, sladka paprika 150 K. testenine L vrste I", n. vrste 56 K. očeta. V orek- ^ vedla tako'daleč, da mora večina prebi-; = Konjski in svinjski sejmi v Sevnici. , - . . ........ „■ i postajo, bodisi v Maribor ali v Gorenjo ,e zelo cuduo. da izgubljenih otrok ni-, se zopet carinsko pregleda in ^ ' J * i__I__m Iroirrtr HVftTTin hlasrn. kar 00- Kdo ne pripelje na poučijo, v ra , -■ b)a kjer se izgubljalo otroci, se je "taborila | zadrževanie pošiijatev. neka ciganska tolpa. Snmi se, da ciga- j Zamudna praksa tranzitneg3 prometa je valcev še vedno prevažati z vozovi bla- 1 županstvo Sevnica ob Savi naznanja. d> go na 50 km dolgi cesti preko Št. Le-naita v Maribor. K tej neugodnosti se je priključila še druga neprilika, namreč način računa-nia železniške tovornine v tranzitnem prometu. Železniška tovornina se na ( progi Gornja Radgona-Maribor računaj po petih tarifah in sicer: Od postaje Gornja Radgona do murskega mostu kot državne meje (jugosl. proga) znaša faktična razdalja okrog 800 korakov, računa pa se 10 km. Od murskega mosta kot državne meje križajo nadležnega očeta, oziroma tasta ■ ^ „ostaje Radgona (avstrijska črta) _ _ . V noči od 19. na 20. marca so izvršili j znaža faktičlla razdaJla 1 in pol km, ra- j Utra, kalijeve soli in »uperfosfata, s ka so dovoljeni konjski in svinjski sejm: Prvi tak sejem se bo vršil dne 3. aprila 1922 zravm živinskega sejmišča. Intere sentje se vabijo, da se sejma v obilnem številu udeleže. = Poizkusi s čilskim solitrom in dragi mi gnojilL Prejeli smo: Da ne ostanemo samo pri teoriji, je potrebno, da sami tu di preizkušamo učinek umetnih gnojil v naših zemljah, v kar so potrebni gnojil ni polzkuti. V to svrho je delegacija čil? kega solitra dala na razpolaganje kolici no umetnih gnojil in sicer čilskega no svoj grozen načrt. Hči Terezija in njen j čuna pa se 6 km, mož sta zgrabila očeta in ga držala, mlaj- | - - - • J- * Glas iz ujetništva Kakor poročajo iz 15a hči Frančiška pa ga je s sekiro po Idrije, se je po petletnem molku oglasil 'glavi ndarila, potem pa so onesveščenega i iz Rusije Josip Horvat, po domače Baro- j moža z vrvjo zadušili. Da bi prikrili gTO- l (avstrijska črta) znaša faktična razda-nov iz Idrije. Pošilja pozdrave vsem bra- J zen zločin, so mrtvecu ovili vrv okoli j |ja okrog 1 km, računa pa se 6 km, tom Sokolom in znancem. vratu ter ga obesili na železen klin. Po- * Stavka krojaških pomočnikov v Ma- terimi se bodo napravili poizkusi ▼ raz Od Radgone do Špilja (avstrijska čr-! ličnih krajih Slovenije. Poizkusne pa> ta) se računa faktična proga od 31 km. i cele so določene na 100 kvadratnih m* Od Špilja pa do jugoslovanske meje I trov vsaka, za kar se uporabi 3 do 6 ks ..........' raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojil" se dodelijo kmetovalcem brezplačno, Od meje pri Št. Ilju do Maribora (ju- riboru je končana. Mojstri so privolili v 40odstotno povišanje prejemkov ponioč-nikov. . * Livarna zvonov v Zeraunn zgorela, ceni sodiseu V nedeljo popoldne je v Zemunu v livarni zvonov Pante Panteliča izbruhnil silen požar, ki je popolnoma uničil tvomico. Škoda znaša pol milijona dinarjev. • Nezgode. Antonija Turk, delavka na klicali so potem sosede in jim rekli, da 1 SOs!ovanska črta) se zopet računa fak-je Makari izvršil samomor. Sodna komisi- J tjčna razdalja okrog 19 km. jiinisterialnega feoncipista m pogouu«uC- , . ^ g Suteja v Planinl pri Rake va pisarniškega ravnatelja Ivana Pro- jku gg " . de,u užagala T levo roko. > e n c a za pisarniškega oficiala, — K-o- 1 t-ercialni tajnik Kari Detela je podal ustavko na državno službo, * Imenovanja v konzularni službi. Naš neralni konzul v Budimpešti Ljubomir T! o jo vič je imenovan za generalnega konzula tretjega razreda pri novousta-novljenem generalnem konzulatu v Milanu. Za konzule prvega razreda so ime-novani: Vojislav Rašič, doslej sekretar V ministrstvu za vnanje zadeve pri novoustanovljenem konzulatu v Celovcu; Filip Dobre čič, doslej tajnik v mini-;'irstvu za vnanje zadeve pri našem konzulatu v Pečuhu, in Aleksander D j o 1 o -v i č. doslej tajnik v ministrstvu za vna-jo zadeve, pri našem konzulatu v Var-ei. — Dragomir K a s i d o 1 a c. doslej tajnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Bernu, je imenovan za tajnika prvega razreda pri poslaništvu v Parizu. Sekretar Milan Jovanovič, pri poslaništvu v Pragi je imenovan za tajnika drugega razreda, diplomirani pravnik in publicist Aleksander Omčikus pa za sekretarja rretjega razreda — oba pri ministrstvu tz vnanje zadeve. * Himen. Odvetnik dr. Josip Goljev-sček v Murski Soboti se je poročil z gospodično Honko Kuhar iz Tešanovcev, dr. M- Robič, profesor na realni gimnaziji r Murski Soboti pa z gospodično Msrgito Csiszar iz Murske Sobote. * Zadnja pot Ignacija Grunlarjs. Včeraj »opoldne se je vršil na ljubljansko pokopališče k sv. Križu žaliu sprevod Ignacija Gruntarja, taterega se je udeležilo lepo fteviln zastopnikov raznih korporacij i.i prijateljev blagopokojnika. Med dragimi smo opazili pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, predsednika višj. so-•iišča dr. Kavčnika, dekana juridične fakultete dr. Dolenca, šefa oddelka za soc. piliti ko Ribnikarja, predsednika Ciril-Me-todove družbe Senekoviča, zastopnika j.ntarske zbornice Hudovernika, predsednika odvetniške zbornice dr. Majarona, predsednika demokratskega kluba obč. svetnika dr. Trillerja. večjo deputacijo ri''»iške Čitalnico, katere častni član je bil Gruntar z dr. Schiffreriem na čelu, za-.k'opjtvo Sokola I ter delegacije Primor-■ ev. Tevsld zbor Glasbene Matice je zapel pred hišo žalosti in pred kapelico v prisojni ulici žalostinke. « Umrl je dne 23. marca v Mariboru 2- .Tože Mlakar, star 91 let. Pokojnik ie bil stara slovenska korenina. Rojen ie bil 1832. pri Sv. Jurju ob Pcsnlci in ie 48 let služboval kot užltninski urad-iiik. Čeravno je dosegel visoko starost, ":e bii vedno zdrav in ni poznal nobene bolezni. V družbi je rad pripovedoval, kako je kot ISIetert mladenič z Radee-kim oeg maršira! iz Maribora v Majland. * Ponesrečen vojak. Alojzij Markee iz Otavnika pri Krškem, vojak pri konjeniškem polku v Sarajevu, je bil doma na dopustu. V soboto se je preko Zagreba vračal zopet v Sarajevo. Ko je v Zagrebu imel prestopiti z južne na državno železnico in je hitel, da še pravočasno dospe na brodski vlak, je zašel na napačen tir. Nenadoma ga je zgrabil premikajoči se stroj ter ga smrtnonevarno poškodoval. Nezavestnega vojaka so prepeljali v vojaško bolnico. * Konj ga je udaril. Frane Kek, posestnik iz Dobrniča. ie doma napregal konja. Konj se je nenadoma splašil in ga brcnil s tako silo v spodnjo čeljust, da mu jo je zdrobiL * Perkovo truplo najdeno. Pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo železniškega ?.spiranta Ivana Perka, ki je pred par tedni napravil iz Maribora izlet v Lim-buš, s katerega pa se ni več vmil. Trn- ja je tej ba jki napravila konec in odkrila j _____ resnico. Zločinci so bili aretirani in izro- t g90 dinarjev in 175.600 avstrijskih kron, ! medtem ko bi bilo plačati za isto po-' šlliatev. ako bi se računala faktična pro-j ga, le 400 dinarjev in 101.300 avstrijskih . . . . 1___it__: _ c a. tr.poi mo- ' se obvežejo, da bodo natančno po navr dilih izvršili te poizkuse in poročali " ______________uspehih. Prošnje je dopo-ila-ti Kmetih Torej se plača za en lOtonski vagon družbi v Ljubljani. v Murski Soboti. Vest o groznem umoru je v vsej okolici povzročila silno ogorčenje proti zločincem. ŠE O UMORU OROŽNIKA MA-VERJA. Pri zadnjem celjskem porotnem zasedanju se je vršila tudi razprava proti morilcem orožnika Maverja, o kateri smo obširno poročali. Dva obsojenca sta bila obsojena v smrt na vešala, trije na več let težke ječe, dočim sta bila Varlec Podgorski in Križančič radi pomanjkanja dokazov o soudeležbi pri umoru, oproščena. Kakor pa se nam sedaj poroča iz Brežic, je bil Varlec Podgorski te dni nenadoma zopet aretiran in odveden v Celle, kar je izzvalo med okoličani veliko scnzacljo ln se z nestrpnostjo pričakuje nadaljnl razvoj dogodkov. Kaj jc bil pravzaprav povod za po- i novno aretacijo Varleca Podgorskega, sicer še ni popolnoma jasno, vendar pa se domneva, da je zapleten v neki roparski vlom. Pred petimi leti je bil v 2upelevcih pri Brežicah namreč izvršen roparski vlom pri trgovcu Figelmiillerju, kjer so roparji neverjetno kruto gospodarili. Gospodinji sedaj že umrlega go- Borsa i- - „ . , .. Zagreb, devize: Berlin 98 — 105. Mi- |kron. Vsled lomi en,a tarife■ « ^rei mo-, J^^ Londo„ 1425 _ 145C, „ niačati 290 dlnarlev in 74.300 avstrii.| ^ im _ Newyork 3j0, 30: ra plačati 290 dinarjev in 1 kron več. kot bi znašale tovornine pri ; sestavljeni skupni tarifi. Pri teh razmerah obnovitev železniškega prometa ni prinesla prebivalstvu v lfutomerski dolini pričakovanih ugodnosti ln se promet ne more razviti, kakor bi bilo želeti v gospodarskem interesu ljutomerskega okraia. Zato bi bilo nujno potrebno, da se meredajne gospodarske korporaciie zavzamejo za tc, da se doseže računanje vozarine po iaktičnl razdalji in da se odpravi dvojno carinsko pregledovanje potnikov in blaga ter da se vse tranzitne pošiijatve odpremljajo preko avstrijskega ozemlja pod carinsko zaporo. Bilančna seia upravnega sveta Ljub- plo so agnoseirali po najdenih listinah. . ;podarja se"je' takrat omračil um in bo edvomno izvršil samomor. ! Tiv1i#nii. Perko je nedvomno * Kaznovana banka. V telefonični ve- j sti, ki smo io prinesli v petek pod tem j naslovom, se je vrinila pomota. Kaznova- ! na je bila bečkereška podružnica ljubljan- ; >ke Zadružne gospodarske banke in no ; Zadružna banlis: ki v Beffkeroku sploh ni- ' ms podružnice. * Napad na pismonešo. V soboto ob desetih dopoldne, ko ie pismonoša Josip Petek v Zagrebu rasna šal v Kukovičevi ulici denarno poŠto, ga je napadel neznan moški ter mu s silo odvzel torbo, v kateri je imel še nad 100.000 kron. Policija je roparja še istega dne izsledila. Bil je brezposelni natakar Sava Traturi*. Izročili so ga sodišču. * Vlomi in tatvine. Neznani storilci go pred par dnevi vlomili v pisarno tvor-nic-e Vulkan v Kranju in odnesli težko blagajno, v kateri pa je bilo k sreči samo okoli 2000 K denarja. — Posestnik Rudolf Gestel iz Nemške Loke je bi' napaden od dveh fantov, ko ee je vračal s sejma. Napadalca eta mu pobrala ves denar, nakar sta pobegnila v čmo-meljski gozd. » Usoda krvoloineža. V nedeljo sc je ustrelil znani bivši avstrijski oficir Casv grande, ki je na potu iz Trsta na fronto ob izbruhu svetovne vojne postrelil nič man; kakor 16 popolnoma nedolžnih žrtev. Po prevratu r-e je preselil v Jugoslavijo in bil v službi v Domžalah. Nikomur se ni niti sanjalo, kak krvoločnež je ržival gostoljubje v naši državi. Razkrinkal ga je žele naš komponist g. Emil Adamič. Casagracde je prispel v nedeljo iz Beoscra&i. Kaj je Iskal tamkaj, ni Oddal ie ;>re sirot? trpela vse življenje. Obfave * Razpisane so mesta okrožnik zdravnikov za zdravstvena okrožja: Št Vid nad Ljubljano, Cirknico ln Št. Jurij ob Ščavnici. Intercsentje se opozarjajo na ; arpis v Uradnem 1'stu. * Rečni letni občni zbor ptvskesa društva bak. 22. t, m. je zamenjal nekdo na Zidanem mostu pri večernem vlaku črni klobuk za črni velur klobuk. Oglasi se naj pod številko 120 na upravo «Jutra». — 310, Pariz 2900 — 3000, Praga 59? — 600, Švica <5000 — 6100, Dunaj 4.4" — 4.60, Budimpešta 36.40, Varšava 9. valute: dolar 302 — 310, češke krom 575 — 585, franki 2800 — 2S50, mark 106 — 110, leji 340, lire 1600 — »615. Banka za Primorje 655 — 685. Trg. obrtna banka 280. Brodska banka 335 — 345. Hrvatska eskomptna banka 790 — 795. Jadranska banka 1100. Jugoslovenska banka 490 — 495. Ljub. kreditna banka 920. Slavenska banka 500 — 505. Praštcdiona 5450 — 5510. Rečka pučka banka 470 — 480. Slovenska eskomptna banka M0. Srpska banka 728 — 730. Ijanske kreditne banl^ Dne 27 marca , — ^ ^^ jndustr-,a 5b5 _ 575 se je vršila pod predsedstvom g. dr. Ivana Tavčarja bilančna seia upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri 'e, bila odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca za leto 1921. enoindvajseto poslovno l9to banke. Bilanca izkazuje nspram letu 1920 znaten napredek v vseh panogah. Zlasti so se pomnožile naložbe pri banki. Vloge na tekoči račun in vlož-ne knjižice presegajo 345.000.000 K. ostale naložbe 613,000.000, tako da znaša ce-lolcunna vsota upnikov 958,000.000 K. na-nram 581000.000 v letu 1920. Celokupni premet, ▼ letu 1921 dosega znesek v vsoti eS.,884,146.657.28 K (napram znesku 36 .000,105.845.26 K v letu 1920). Temu prometu primeren je tudi v bilanci izkazani čisti dobiček v iznosu 13,209.959^9 1 kion (9,870.790.45 K v letu 1920). Sklenilo se je predlagati občnemu zbora, ki se vrši dne 24. aprila 1922. izplačilo 15 odst. dividende, to je 60 K na vsako delnico. Generalnim ravns»tel.:<;m zavoda je imenovan ravnatelj g. Alojzij Tvkač. Dosedanji nrdrcvnatelj in upravni svetnik g. Ladišlav Pečanka se stavi,« na lastno prošnjo v začasni pokoj, hkrati pa dodeli ravnateljstvo centrale kot administrateur delžgu^ upravnega sveta. Ravnateljem centrale je imenovan poleg g. Hanuša Krofta tudi še g. dr. Alojzij Lavš. L i. oksponiran kot šef podružnice v Splitu. Nadalje sta dodeljena centralnemu ravnateljstvu gg. ravnatelj Rihard Schwinger in pod ravnatelj dr. Fran Pavlin. Prokuri-stom centrale se imenujejo uradniki gg. Mat. Janežič, Ante Tavčar in dr. A. Stels. <= Banca Commerciale Triestina v plačilnih težkočah. Iz Trsta so včeraj prepozno za Ust, do šla poročila, da bo Banca Commerciale Triestina zaprla svoje u-rsde, ker se nahaja v plačilnih težkočah. Dana«n'a poročila pa dodajajo, da je Banca d Ttalia priskočila zavoda na po-inoč in mu dala na razpolago potrebne Vsi LISTNICA UREDOTSTVA. t T Praha. L-T>a hvala za ©pokrito, i vsote z* odvrnite ra««*. vsi upravni V h-v.t „~;„v.;i; resnični?, ne moremo kontrolirati. Sofija 224-/4 — jc samega ?ec* '*T 5jl"nl-11 Našička indu.>trija drva 490 — 495. Gutman 1485. , Slavonija 605 • • •v. Union 2900. Ljub. strojne tovarne s30. Trboveljska premogokopna družba lf)5t>. Beograd, devize: London 354 — 35". Pariz 720, Newyork 7930 — SO jO, C;-rih 1530, Rim 410, Praga 147 — 14^ Dunaj 1.10 — 1.20, Berlin 25.25 — 25.5'. valute: dolar 77.50, 'eil 61, češke krot « 141 _ 144. marke 27. Praga, devize: Berlin 16.42fe lb.82Vo. Curih 1080.50 — 1084J0, Mibv 282.50"— 285.50, Pariz 501 — 504, Loi-don 242 — 244, Newyork 55.07V; 55.6PA Beograd 67 — 68. Sofija 37.!' — 37.90. Dunaj 0.67 — 0.84, Varša 1^9 — 1.49, Budimpešta 6 — 6.40. Va lute: nemške marke 16.42Vt — 16-821; švic. franki 1075.50 — 1079.50, lire 280.50 — 282.50, iran. iranki 498 — 501. lunti 240 — 243, dolarji 54.31 — 54.5". dinarji 67 — 68, levi 35A7 — 36.65, po. marke 129 — 1.49, madž. krone f< 6.40, avstrlj. krone 0.67 0 0.84. Curih: Berlin 135, Neu^ork 5.14, London 22.53, Pariz 46.37, Milan 2622 Praga 9.25, Budimpešta 0.58. ZagrL: 1.60, Varšava 0.13. Dimaj 0.07, avstrii krone 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 22.87 — 22.9-Beograd 91.4S — 91.72, Berlin 22.421- - — 22.521{-, Budimpešta 832 — 83f>. London 331.75 — 333.25, Milan 385.7» — 38630, Newyork 75.50 — 78.50, Pr; 2a 136.02V" — 136.22%, Varšava 1.86 • 1.90, Curih 1468.75 — 1471.25. Vabiti : dolar 75.05 — 75.18, levi 47 — 48, iur.: 337.75 — 33835, fran. franki 681 — 68.' lire 283.70 — 28430, dinarji 91.43 -91.73, češkoslovaške krone 135.90 — 13-. Berlin: Italija 1720.75 — 1724.2-London 14S330 — 148630, Newyork 338.16 — 338.84, Pariz 3041.95 — 3048.0r Švica 6568.40 — 6581.60, Dtmaj 4.48 - i-esni.'Ti,\ nt- moremo kontrolirati. Francoski roman spisa! G. M. de Bievre. Deseto poglavje. Moj Bog, kako se mi je godilo! — 'To noč sem spala mirno, kar me zbudi iz spanja glas. podoben strogemu glasu sodnika": cKoketa. kar/m te l:aka!> Mislila setu. da fctrasi v moji sobi ni že sem pograbila blazino, da se branim; neznani glss pa je ponovil: «Ko-keta. kazen te čakal* Skrila sera se ped odejo, zatienila si ušesa, da bi ne cula tega groznega klica. Pa nisem mu mogla preprečiti, rla. M ne izgovoril Se tretjič, s še ostrejšim poudarkom: «Koketa, kazen i a čakal» Nato pa setn začula. še drug glas, ■mehak in poln solz. glas, ki je. bil glas mojega srca, spoznala sem ga, čeprav fsm ga prvikrat slišala. Tiho mi je govoril" in zaupljivo: «To je Lip, on — ki ga ljubiš!> i ) srce moje, to ni lepo od tebe —-■varalo si me! — Srce moje, zakaj bh govorilo prej!? Naenkrat sem spOMia-la reenieo: Lipa sem ljubila — nevest« ps cem bila Francova. Dragica, lahkomiselna. nepremišljena. kaj bos storila sedaj? Sedla sem in premišljevala v postelji. Upria sem glavo v roke, gledala v iemo, čuti sem hotela zopet kak glas, pa nisem slišala dragega kot tika — laka ure na steni, ki je hitela in hitela, kot, da hoče ujeti bežeči čas. Tako so bežale tudi one moje ure, v katerih nisem hotela delovati ra lastno srečo, ure. ki se nikdar več ne t-i-evo. Prišle so druge, pa so jim bile podobne kot sestre in ravnotako ube-priklicati pa nisem mogla enih ur. ko sem bila koketna, da je bilo ža heumno. koketna- kar sem smatrala vji nedolžno, pa je bilo vendar silno nevarno. T Zgotffio je, kar »e b! dalo več ■ predrugačKi: Franc me je ljubil. Ah, Ida bi se ga moglo ozdraviti od tega! Kaj še! Jaz moram ozdraveti, preboleti ljubezen do Lipa, njega, ki je zaljubljen v Klavdijo, zakaj, če mu povem, da ga ljubim, si napravim še večjo zmešnjavo in nesrečo. Zdraviti se hočem in se tudi bom! Ljubezen je resna in opasna bolezen, treba je poklicati na pomoč zdravnike in iti v zdravilišča. Ne, ta misel ni za nič; domišljija mi beži naprej — kot moja ura. Ah, kdo mi pove, kako naj cedravim?! Pravijo, da imajo lekarnarji praške posebne vrste za namišljene bolnike (miea pa-nis jih imenuje Lip, ki se vedno postavlja s svojo latinščino, kot da je res kaj zna); bolnik prašek poniži je in tudi zares ozdravi. 0 čudodelno sredstvo. daj tudi meni pozabljenje in osrečila bom Franca! — Ah. pa kaj ko ga ni sredstva, ki bi moglo uspavati naše misli! . Kaj drugega moram pogruntati. Ali bi ne mogli običajev nebeškega cesarstva. vpeljati tudi na Francoskem? Praktični Kitajec si najame zdravnika za več let. Plača ga pa le tedaj, Se ga brezhibno ozdravi, če Se pa bolniku bolezen povrne, ne dobi zdravnik toliko časa nobene plače, dokler ni pacijent zopet zdrav. Ah, da me je zdravnik žs poprej v lastnem interesu posvaril, naj ne zaupam preveč sama sebi — kako lahko bi preprečila vso to nesrečo, v kateri se sedaj nahajam! Zdaj pa je prepozno, izgubljena sem, obsojena, da umrem od Ijubavi! O, saj govorim zmedeao. kar tako v zrak, samo da ee pomirim, v glavi mi šumi. trudna sem do smrti. Daj, Dragica, pomiri se in zaspi! Zopet sem legla in zaprla oči, da zaspim. Nemogoče! Jaz, ki same ^ebe nisem poznala, sem si domišljala, da druge poznam! Nek modrijan je trdil, da so v človeku tri narave: to, kar smo v resnici, to. kar bi radi bili in to, kar bi radi bili v očeh drugih. Kaj sam Jk v resmei: uboga. Ttrf& naju Je teko čudno gledala, da nT?emT ■ u.___j. >ni-*kn1 . vt/viai« 1»««i ti' namnmia fmtvln^i ' kusena mlada, deklica, živahna, nepremišljena, vase zaljubljena, nezmožna, da bi sami sebi svetovala, žrtev prvega hinavca, ki se mi brika. Kaj bi vedela, kaj naj pomenijo tj pogledi Pozneje seveda se mi je stvar raz-j jasnlla. Mislila sem. da bo Lip prvi, ki pri- rada bila: čarobna, oboževana koketa.ide. Kaj še, njega ni bilo. Niti kakega In v očeh drugih bi bila rada: železno j dara mi ni poslal kot vsi drugi, srce mramornate ženske. Franc je prihajal redno okrog treh Pa dovolj teh neumnosti. Nic več j kot je oficijelno za ženine in je včasih otročarij, razposajenosti, nič več ko-;*™! kosil pr, nae. ketnosta' __ ' Zabe so sedele v polkrogu na listih . . , ., 'lokvanja. Nobena se ni ganila, ko sem Prizadevala sem si. da pridem na; -j w me spOH,aie. Mežika- jasno sama s sebo.i. — Da m franc r ~ ■ • tn+ -o?:. jasno sama s seboj, poprosil za mojo roko, kje bi ?e nahajala sedaj? V samostanu, redovnica, brez pravega poklica in sedaj sem ne-vestiea brez ljubezni in to je isto. Celo slabše je. Morda mi bo samostan še dobrodošlo zavetišče, če se ne rešim iz te ječe, v katero so me a? pri i. * Končno sem šole proti jutru zaepa-la. Ko sem se vzbudila in stala že pred ogledalom, je prišla teta. Zagrli-la sem jo in jo poljubila. «Ah.» je rekla. «misel, da se kmalu ločimo, te dela tako 1 jubesnjivo. _ Pa k sreči ne bova daleč narazen.!> Nato me je natančneje pogledala: «Mala koketa, ali si se zato pod očmi črno pobarvala, da mu bolj ugajaš?!* s Od ;same žalosti nisem vedela kaj početi. Šla sem kar preko polja na ono mesto, kjer sem toliko sanjala. Štirinajst dni je že preteklo, odkar sem te tako nepričakovano zaročila. To novico so različno sprejeli. Klavdija je bila kot kaka užaljena vojvedinja in je rekla: «Na, ti navibanka, dobro s-i skrivala svojo namero!* Zdelo se mi je, da se jezi in da me zavida. To me je veselilo, bila sem ponosna zmagovalka. jaz uboga mala deklica, ra katero je gledala vedno preko ram, jaz sa m ožim prej kot ona! Hotela sem jo že prijeti, kaj da misli s temi žaljivimi besedami — pa je pišla ^ Marie-Fleur in me začela tako prisrčno pO; ljubi jati, da sera na vse pozabila in ji vračala poljube. Nevoščljiva nimfa le eo ena drugi, kot da hočejo reči: »Poglej jo, kako malo je spala noeoj!> »Poslušajte me, prijateljice. Pijana sem bila uspehov, dobrikanj in poklo-nov...» 20 beted) O!a. S'—, » 8 eutrl 9 DI«. — Pli«» » «.prt|. (Vahka ta* » ■ (MmkaM «pr»i«a|« <• edgo»»r|. X. lice [• »IK-lSsii'« prileten. nemke c* •dgerar. Prodajalka 841 dobro izurjena moe t trgovini -mešanega blaga, event. tudi t trgovskih pisarniških poslih, ter trgovski učenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo se sprejmeta. Anton Todenik, Petrovče pri Celju. Prodajalka, S10 12 ur en a v trgovini z me:anim Vlagom, starejša moč, se takoj sprejme pri M. Groboteku v Bohinjski Bistrici. — Istotam se prodaja oobro kislo zelje po nizki eeni. Proda m hlia 770 z malim sadnim vrtom, njivo in dvema gozdoma. Naslov pove uprava «Jutra>. Bell fižol 840 (fižoli«) v vrečah brntto za netto po K 14,— za kg od- daja tvrdka Paternost & Semič. Ljubljana, Slomškova ul. 'st. 11., Telefon št. 589. Vinskega potnika, samostojnega, že uvedenega, išče veletrgovina vina in žganja Bolbeeher in drug. Noto mesto. 49/a Yi pemei isko poročilo Ljublana, 27. marca 1922. Ljubljana 306 m sad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . | Beograd . Dunaj J . < Praga . . i Inomoet. , 7. 14. 81. 7. 7. 7. 7. 7. 720-0 720-7 7200 745-3 7511 745 9 749« 3-0 93 5-3 9-0 8-0 5-0 1-0 vshod sever ser. aap. brezretra jug. vah. bresvetra več obL reč jasno jasno dež Teč obL jasne 12-6 3-0 6-0 | 9-0 j V Ljubljani barom, nestan., temp. riaoka. — Solnee vzhaja ob 5 58, zahaja ob 18 82. Vlnakog potnika 828 ssmostalnog uvedenog trati veletrgovina vina i «ganja Bolbeeh« i drug Novo mesto. lahfevaite v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih tokalih • »JUTRO" It Ir. Miroslav Kasal fjioJlveno psverjesl stavbni inSaner in mestni stavDealk ERJAVEC & TURK 449 „pri Zlati lopati" ! trgovina z ieieznino i (prej HsmmenchmMI) j Ljubljana, Valvazorjev trg št, 7 nasproti krlievnitke cerkva. Zaloga cementa iw karbida. iiiiliiilii JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmaajlih do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška ceata 16. Vrtnice visoke in nizke, v veliki izbiri, ie dobe najceneje pri „Vrt ' Dža-monja in drogovi, dražba z o. z., Maribor. » Izidor Steiner, trgovec t znamkami in starinami kopajo dne 38. in 29. marca od 10. do 11. in od 3. do 4. ure ▼ hotelo „TTnlon'' (št. sobe pri portirju) vsakovrstne jugoslovanske in druge Išče se prav priden, pošten poslovodja prvovrstna moč z večletno prakso za glavno trgovino špecerijskega blaga. Takojšnje ponudbe. FRANC DOLENC, Kranj._m l gatrista in 1 cirkularista, prvovrstne moči, išče za takojšnji nastop d. d. »Cpoj tia." v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2. S49 kakor ta i vsakovrstne an tik vite te, posebno stare violine po najvišjih cenah. Dobili smo velike količine klobukov znamenitih svetovnih izdelkov nvih Borsalinof Antica časa, J. Hickla sinova in volnenih raznih oblik in barv. Prodajamo po najnižjih, cenai na veliko. Glavni zastopnik za vso drfavo: KO STA NIKOLIČ I DRUG BEOGRAD, Kneza MIhajiova, št. 18. 873 Korektorja, uujj.Hii"i»'H'1'Ml'" 1 iiiiTnswiMiiiwiinirniir več strojnikov in stavcev (na roko in na stroj) sprejme Delniška tiskarna i i g Ljubljani. Čudovita zrakoplovna prigoda Francosko časopisje je pred tedcorrt poročalo o čudoviti prigodi, kakršne menda še ni bilo, odkar so zrakoplovi na svetu. Na vojaškem vežbališču v Angersu so namreo vojaki držaii takozvani ballon captif. našim vojakom med vojno znan z nemškim imenom »Fesselballons. Ta balon je bil privezan tudi z železnim kablom. Naenkrat se po naključju kabel utrga in balon se z nenadnim sunkom dvigne v zrak. Trfje vojaki niso pravočasno spustili vrvi, za katere so držali, in balon iih potegne s seboj v višino. Dva vojaka sta spustila vrvi nekako v višini tridesetih metrov in strmoglavila na zemljo. Pri padcu sta se oba precej nevarno poškodovala. Eden si ie polomil obe roki, drugi nogo in rebra. Tretji vojak pa se ni spustil. Krčevito ie držal za vrv, razen tega se ie nekako zapletel v to vrv tudi s svojim pasom in se prekobalil, tako da je visel na vrvi strmoglavo ter prosto v zraku. Njegovi tovariši so slišali klice na pomoč, toda zaman. Nikdo ni mogel nesrečnežu pomagati in balon je ž njim vred jadrno izginil med oblaki. Od sosednje aeroplan-ske postaje se je takoj odpravil pilot s svoiim monoplanoni, da zasleduje ubežrti balon, v čegar vrvi visi nesrečneZ prosto v zraku. Aeroplan je hitel za balonom, ki je bi! sveže napolnjen in sc jc z veliko naglico dvigal vedno višje. Visoko nad prvo plastjo oblakov in nekako v višini 2000 metrov je aeroplan končno dosegel balon. Pilot je še videl nesrečneža, kako še vedno visi v vrvi, le da si je toliko opomogel, da sedaj ne visi več z glavo navzdol, ampak v normalni stoji ter se krčevito drži za vrv. Pilot ie po svojem poročilu poskušal priti v bližino balona in tako podenj, da bi v zraku vzel nesrečnega neprostovoljnega aero-navta na svoj krov. Vendar mu podjetje ni uspelo. Dolgo je krožil okrog balona in nazadnje oddal proti njegovi napolnjeni obli nekaj strelov, ki so pa očevid-no bili brez uspeha. Na to se je aeroplan vmil in pilot ie javil poveljniku, da nesrečneža ni bilo mogoče rešiti. Bil je žrtvovan in izročen smrti. Lahko si mislimo občutke