Analitično - sintetična metoda. Vstrično z branjem so učenci tudi pisali. Učenec naj se uči pisaje brati. Stoperv ko so razložili pervistavekv čerke, vadili so se tudi pisatijili; pisaje sestavlja učenec zloge in besede, in tako nadaljuje besedo za bcsedo, stavek za stavkom, da napiše in prepiše vso povest, in s tem se tudi nauči brati. Po pervem poglavji prišle so tudi na versto jezikoslovne vaje. Iz tega se vidi, da je v Jakotot-ovi metodi veliko tega, kar mi imenujemo pisalno-bralno metodo. Karol Seltszam iz Vratislave je to metodo na Nomškem vpeljal, siru in tjc bistveno zboljšal in jo tako rekoč na Neraškem udomačil, in ji pridobil novih prijateljev, deržajc se sploh načelov MJakototavih": otrokoinse mora predvsem kaj konkretnega (t. j. kar s čuti zapopadejo) predlagati, ker iz nič ne pride nič. Neskušeni učitelji so pa to metodo do čistcga ob dobro ime pripravili. Preraišljevaini ljudjo skušali so to metodo omejiti in so začenjali z izglednim stavkom (Normalsatz), pri katerem so združevali nazorni nauk s podučevanjem v branji in pisanji oziraje se na vse težavc, katere so tesno sklenjene s temi začetnimi vajami. Od povesti soprišli sedaj do stavka; pa tudi to ni ugajalo, še je bilo pretežavno, iu dva moža (Khiraer i Vogel) iz Lipske sta rekla, daneceli stavek, ampak izgledna beseda (Normalvvort) s sliko ali s rečjo, v naravi naj bo sredotočje, okoli katerega se suče nazorovanje, govorjenje, branje in pisanje. Kramer je to tudi praktično speljal in metoda se je širila med učitelji na Nemškem. — Pisaje te verstice imain pred sabo: BFibil nach der analitisch-sintetischen Lesemetbode v. Ant. Friihwirth u. Alois Fellner, Verlag Pichlers Witwe u. Sofin". Ta početnica je bila 1. 1. pri razstavi v reduti. Kako pa je ta knjiga pisana? A. Od 1—19 ima zgledne besede, (imenom je priložena slika) v nazorovanje, v vaje za pisanje i branje. Perva beseda je BAst" (veja naslikana, potem ime v pisnih in tisnih čerkah razdelitev v glasove: BA s t", in poslednjič so glasovi zloženi v besedo „ Ast". Druga zgledna beseda je ,,Nest". B. Od 19 — 22 ima zategovanje in pod C. od 22 — 27 skračevanje zlogov. D. obsega različnost v pisavi sorodnib glasov (Andersschreibung einiger Laute). Povsod so pridjane slike, katerih je vseh skupaj 49; zadnja slika je božično drevo (Christbauui). — Poglavitna načela, na katera se naslanja ta metoda, se lahko najdejo; ta so: 1 Vsak nauk začni z nagledovanjem. 2. Hodi od neznanega do znanega. 3. Pveden kaj učiš, zbudi pri otrocih veselje do učenja. 4. PoduČuj tako, da se bodo otroci sodelaje vdeleževali poduka. 5. Kar je duh sprejel, naj se tudi kolikor mogočo, z roko poočituje. 3. Zagrebački ,,Školski prijatelj" piše: U Zagrebu složiše se dva strukovnjaka, te sastaviše prema ovim načelom posebnu čitanku za prvi razred. Ta ee čitanka ili pravo da reknemo ^Početnica", ako ne bude zaprieka, još ove godine dotiskana biti, te če se moči početkom dojduče godine, dakako s dozvolom visoke zemaljske vlade u učionab rabiti. U istoj knjigi stoji na prvom miestu rieč ,,pas." To je prva nonnalna rieč. Učitelj napiše na školskoj ploči tu rieč i to dosta ovelikimi pisineni, te rekne svojim učenikom (učcncem): to je napisani pas (za razliku od naslikanoga i psa v naravi"). Kaj pa mi Slovenci? ,,Slov. učit". je govoril v 8. i 9. številki, o analitično - sintetični metodi, in g. Miklošič je pri učiteljski skupščini v Ptuju 6. februarja govoril v analitično-sintetični metodi; vsikako važen in imeuiten predtnet za učitelje, kateri se vkvarjajo s početnim naukom mladine, kajti učitelj posebno učitelj malih se nikdar ne izuči. — Kar se raene tiče, analitično - sintetične metode takošne, od katere se tukaj govori, nisera še •skušal v tem pomenu, niti je nisem primerjal z drugimi metodami, a reči moram, da n»i metoda dopada, posebno v tem, kar se tiče združevanja naukov; tisti na dolgo in široko raztegnjeni nazorni nauk, kakor ga nckateri zagovarjajo, mi ni nikoli posebno dopadal, a v zvezi z drugimi nauki je na pravem mestu, le naprosil bi g. Miklošiča, da blagovoli nTovarišu" kaj pisati o tej metodi, ako pa raji piše ,,Slov. učit., je tudi dobro, stvar se tako ali tako zve, in edino za to nam je, za drugo nič. Našini čitateljem poveni pa, da jc pri Pihleijevi vdo\i izšel ,,Praktischer Wegweiser fiir den Unt. in dcr Element. Klasse mit Zugrundlegung der anal. - syntetischen Methode". Ker je naša rialoga to, kardrugej najdemo, prenesti na domača tla, prinese ,,Tov." prihodnjič šenekaj iz to knjige.