LETO XXXI, številko Z G 0 R N J E S ZAVOD ZA KULTURO knjižnica Hribernikova 1 MOZIRJE SN02770 JSKO OSEBNOST LETA '99 »VI LASTNIKI RTC GOLTE ITALIJANI MOZIRJE, LOGARSKA DOLINA Zadruga mozirje ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. AKCIJSKA PAODAJA GLASBIL V POSLOVALNICI CLCKTAO LJUBIJA, T€L.: 831-047 * KITARE (JAMAHA, MELODIJA) že od 14.620 do 76.000 sit * HARMONIKE - KLAVIRSKE od 159.000 sit - DIATONIČNE od 378.000 sit * SINTETIZATORJI od 10.990 sit * PRIBOR ZA GLASBILA... PO NAROČILU VAM NUDIMO TUDI VSE VRSTE OSTALIH GLASBIL. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVOI PREVAJALEC IZ ANGLEŠČINE V SLOVENŠČINO 38.900 sit * SKENIRANJE IN PREVAJANJE KOT ŠE NIKOLI * AVTOMATSKO PRIKAZOVANJE PREVODA SKENIRANIH BESED * PREPOZNAVANJE PREKO 300000 BESED * PREPOZNAVANJE VELIKEGA ŠTEVILA OBLIK PISAV * ZANESLJIV SPREMLJEVALEC DOMA IN V TUJINI Veliko izbiro okustike, bele tehnike, gospodinjskih oporotov... ZA TAKOJŠNJE PLAČILO VAM NUDIMO 5% POPUSTA ZA VSO BLAGO! ISSN 0351-8140 X\ \ 'X/\\. Leto XXXI, št. 24, 26. november 199! Izhaja vsak drugi petek XXX\ xXX Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje sv X X\/- S . \ v\ \ izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, X.X'- • telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 x ' ' /\'\\' ' "... b x"\ " ^ S \\ Glavni in odgovorni urednik: franci Kotnik xXxXxXxXXX, -X\ Stalni sodelavci: Videčnik, Ciril Som, Benjamin Kapjir, . Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klomšc Begič, Igor Pečnik. Marija Sodja-Kladmk,- Fraujo Pukart, MilenaX Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Kanjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavöd za Vx ^ 'xv'\ Tajnica uredništva: Barbara; Z^ii^vnife : - : % ; i % $ Računalniška obdelava: Tomaž Pajk xX/\\ xXxX X;X\\ \Ti^eitfe:X XXXXXvXx^wXX\x Helena Kotnik, mobitel 041/793-06Ž:;'j > Naslov uredništva: :\ Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ' telefon:.063/8^90:790' x;XX\ Telefon intake: 063/83-90-791 ' B-pošta: savirjske.ncvice{«;siol.net ; nttp//:www.savny-nov)oe-?p.si Cena za izvod: 269,00 SIT, \ -za naročnike: 229,00 SIT ' X ' .X-. X, ::X: Tisk: Grafika'Graoer, Iiava 7b, Celje \V >::>X::X X\X\ ' X'\-\ Rokopise, objave, razpise in oglase je . potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni prod izidom x;-xX Vtekoqeigtöyilte^ jIXX\ X Xx' 1. ... X\ Na podlagi Zakona o davku-nX (X dodano vrednost sodi časopis ' Savinjske novice med proizvode,x: ža katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. - X %XXXŠX Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne X . lektoriramo. X\X X\'X X>X\ Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. V prejšnji številki sem vam, spoštovane bralke in bralci, verjetno dovolj “zatežil” z razvojnimi vprašanji Zgornje Savinjske doline, zato jih tokrat ne bom ponavljal. Ne glede na topa sem mnenja, da se o teh vprašanjih vse premalo pogovarjamo in da na tem področju tudi premalo naredimo. Nenazadnje smo potrditev tega doživeli ob obisku ministra za ekonomske odnose in razvoj, ki nas je opozoril, daje treba najprej imeti razvojno strategijo in na njeni osnovi konkretne razvojne programe. Šele ko to mamo, smo lahko vsak trenutekpripravljeni na domače in mednarodne javne razpise, ki se v teh mesecih kar vrstijo. Ob tem se lahko brez političnih obremenitev vprašamo, koliko je kdo v minulem obdobju zares naredil za Zgornjo Savinjsko dolino. V takšni ali drugačni obliki. Upam, da se boste to vprašali tudi vsi tisti, ki boste v prihodnjih dneh pošiljali glasovnice za zgornjesavinjsko osebnost leta 1999, kajti prepričan sem, da jih je v dolini kar nekaj, ki bi se jim morali javno zahvaliti za njihov doprinos. V uredništvu Savinjskih novic medtem že intenzivno delamo na pripravi Almanaha Zgornje Savinjske doline 2000. Pravijo, da v tretje gre rado, in če bo to držalo tudi za naš almanah, bo to zanesljivo najbolj kvaliteten izdelek doslej. Smodnika ali tople vode pri tem seveda ne nameravamo odkrivati, pač pa vam želimo postreči z racionalno urejenimi informacijami, kipridejoprav prej ali kasneje. Morda še beseda ali dve o prodaji rekreac-ijsko-turističnega centra na Golteh. Daje bil prodan za 95 milijonov tolarjev (vsaj naj bi bil, čeprav do današnjega dne kupnina še ni bila v celoti plačana), vedo že vsi. Da so ga preko nekega zasebnega ljubljanskega podjetja kupili Italijani, prav tako. Bolj zanimivo in hkrati zaskrbljujoče je dejstvo, da so menda v posel vpleteni ljudje, ki so temu centru krojili usodo že v preteklem obdobju, rezultati pa so znani: globoka zadolženost in stečaj. Če bodo nadaljevali na točki, kjer so končali, se centru tudi v prihodnje ne piše kaj dobrega. Nekateri so prepričani, da stanje na Golteh danes ne bi bilo takšno, kot je, če bi ga domačini vzeli za svojega. Verjetno res. In kdaj bi ga vzeli za svojega? Če bi ga vodila domača ekipa. Ljudje, ki se po končani službi ne bi odpeljali nekam drugam - “na varno”. Zato bo ne glede na svež italijanski kapital vprihodnje zelo pomembno, kakšen bo odnos lastnikov do domačinov. Brez sodelovanja slednjih uspeha ne bo. Držite me za besedo, če se motim. IZ VSEBINE: RTG%olte: ' - ■' Novi lastniki so Italijani................................ 4 Srečanje velikega in ’ x malega gospodarstva: Nujno povezovanje malih gospodarskih subjktov .X 5.’ Elkroj Mozirje: Modni pogled v novo tisočletje........'..-....'.XX. 6 Komunala Gornji Grad: Sanacija in delna • • . razširitev odlagališča -odpadkov v Podhomu....t Slovenija - lepa in gostoljubna: Zgornja Savinjska dolina zopet na vrhu..........8 Homec - Podhom: Brez denarja ni vode!?.... 9 Prostovoljno zavarovanje odslej v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici Akcija SN: Izbiramo zgornjesavinjsko osebnost leta ‘99......15 LD Dreta Nazarje: Uplenj en kralj men inskih ščetinarjev............16 Zgodovina in narodopisje: Kako je z našim zgodovinskim spominom?.......18 Športno društvo Mozirje: ^Dokončana obnova večnamenske dvorane . 25 Kronika: Povozil gaje in odpeljal naprej.................27 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Sanirana brežina Savinje v Sp. Rečici (foto: J. Miklavc) Zgoraj desno: Sajenje lip v KS Kokarje (foto: Marija Sukalo) Spodaj desno: Podelitev priznanja TZS Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) Zgoraj levo: Milan Cajner ob uplenjenem divjem prašiču Spodaj levo: Srečanje starejših občanov v Gornjem Gradu (foto: Marija Šukalo) RTC Golte Novi lastniki so Italijani V drugem poskusu je stečajnemu upravitelju Zvonimirju Kristjanu Mirtu le uspelo prodati RTC Golte. Na javni dražbi je omenjeno družbo v stečaju za 95 milijonov tolarjev po dogovoru z italijanskim podjetjem Reden iz Južne Tirolske kupilo ljubljansko podjetje Lesatex. Podjetje Reden je lastnik več smučarskih središč oziroma naprav na Južnem Tirolskem, Češkem in Slovaškem. Kljub temu, da so se za nakup Golt na drugi dražbi zanimali tudi Unior Turizem iz Zreč, velenjsko podjetje CSÄ in zdravilišče Atomske toplice, na njej potem niso sodelovali oziroma so bili le opazovalci. Stečajni upravitelj je ugotovil, daje zasebno podjetje Lesatex vplačalo 9,5 milijona tolarjev obvezne varščine, inker je pooblaščenec podjetja pristopil k dražbi, je lahko le ugotovil, da je dražba uspela. Med opazovalci dražbe so bili tudi predstavnik bivših delavcev RTC Golte, zadnji direktor Marjan Prelog, predstavnik Smučarskega kluba Velenje, predstavnik velenjskega podjetja CSA in Hermann Reden, direktor družbe Reden iz Čampo Turesa na Južnem Tirolskem. Goran Kanalac, odvetnik podjetja Lesatex, ki je registrirano za posredovanje pri prodaji raznovrstnega blaga, je povedal, da ima ljubljanska družba z omenjenim italijanskim podjetjem sklenjen dogovor, da se razvoja turizma na Mozirski planini lotita skupaj. Možnosti so po njihovem mnenju zelo dobre, zato so se tudi odločili za nakup centra. Zaradi že začete zime na Golteh letos še ne bo novih naložb, pač pa naj bi se jih lotili prihodnje leto. Smučarske naprave in objekte bodo usposobili le toliko, da letošnja zimska sezona ne bo propadla. Franci Kotnik Območna obrtna zbornica Velenje Otvoritev prenovljenih poslovnih prostorov V torek, 9. novembra, je bilo na Območni obrtni zbornici Velenje svečano, hkrati pa tudi delovno vzdušje. Poleg vodstva zbornice in predsednika upravnega zbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislava Krambergerja so se slovesnosti ob odprtju prenovljenih poslovnih prostorov na Starem trgu 2 udeležili številni ugledni člani, novinarji in gostje. Sonja Jamnikar, sekretarka zbor- ljivo je torej, da je okrog 300 (£)trideja ram 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308 NAJVEČJA PONUDBA ADVENTNE IN NOVOLETNE DEKORACIJE. VABLJENI! nice, Franc Novak, predsednik izvršilnega odbora, in Ivanka Malus, predsednica skupščine OOZ Velenje so s ponosom pokazali lepo adaptirane, opremljene in urejene prostore, ki bodo poslej omogočali stike s člani ter poslovnimi partnerji. Podjetniki in obrtniki bodo lahko prostore najeli za svoje poslovne sestanke, izobraževalne potrebe, predvsem pa se bo v tem lepem ambientu odvijala zahtevna gospodarska dejavnost, povezava ter koordinacija, ki je v sodobni proizvodnji in storitvah ključ do obstoja ter napredka. Velenjska območna obrtna zbornica združuje skoraj 900 obrtnikov s področja občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, ki izvajajo kar 2.500 različnih dejavnosti. Razum- kvadratnih metrov urejenih prostorov za srečevanja in reševanje problematike tako velikega gospodarskega potenciala več kot nuj no. 25 milijonov tolarjev vredno investicijo so velenjski obrtniki zmogli z lastnimi sredstvi, ugodnimi krediti in sredstvi sklada za izobraževanje v Žalcu. Stanislav Kramberger je ob tej priložnosti povedal, da je članom slovenske obrtne zbornice uspelo v zadnjih letih zaposliti več kot 150 tisoč delavcev, zaposlovanje pa se postopno povečuje. Država pa v glavnem nima pravega posluha za reševanje položaja delavcev in pod-jetnikov v tem proizvodno storitvenem segmentu slovenskega zaposlovanja in produkcije. Jože Miklavc 2. regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva v Velenju Nujno povezovanje malih gospodarskih subjektov Šaleški razvojno podjetniški center, Zgornjesavinjski podjetniški center, območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje ter savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica so v četrtek, 18., in v petek, 19. novembra, organizirali 2. regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva. Potekalo je v hotelu Paka in v Rdeči dvorani Velenje in znova dokazalo, da je tovrstna oblika povezovanja velikih in malih gospodarskih subjektov smiselna in potrebna. V prvem - plenarnem delu srečanja so se v hotelu Paka zbrali predstavniki velikih in malih podjetij. Slavko Pukl, vodja službe za ekonomske odnose pri Obrtni zbornici Slovenije, je v uvodnem referatu spregovoril o projektu Skupaj smo na trgu močnejši. »V spopadanju s konkurenco vsa podjetja niso enako uspešna. Zagotovo je veliko razlogov, kivplivajonauspešnostoziro- podarskimi subjekti predstavili Olga Kovač, direktorica nabave delniške družbe Gorenje, dr. Milan Medved, direktor razvoja in raziskav v Premogovniku Velenje, Vili Eisenhut, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, Franc Finkšt, vodja financ in računovodstva delniške družbe Elkroj Mozirje, in Andrej Glušič, direktor podjetja Eko Velenje. Iz njihovih referatov je bilo V sklopu srečanja velikega in malega gospodarstva je bila letos prvič organizirana tudi poslovna razstava v Rdeči dvorani Velenje (foto: Lojze Ojsteršek) ma neuspešnost podjetij, vendar ne gre spregledati ugotovitve, da so predvsem pri pridobivanju atraktivnih poslov velika podjetja praviloma uspešnejša od malih. Majhna podjetja so običajno nekonkurenčna napram velikim predvsem zaradi svoje majhnosti, ki pomeni ožjo paleto izdelkov in storitev. Če torej majhna podjetja hočejo biti konkurenčna, se morajo povezovati,« je bistvo projekta pojasnil Pukl. Državni sekretar Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Jože Smole je poudaril pomen malega gospodarstva na nacionalnem nivoju in tako kot Pukl izpostavil smiselnost povezovanja. Predstavil je instrumente za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in pri tem poseben poudarek namenil regionalnim garancijskim skladom. V nadaljevanju srečanja so razvojne poti svojih matičnih podjetij in možnosti sodelovanja z malimi gos- mogoče razbrati, da velika podjetja načelno niso zainteresirana za povečevanje števila dobaviteljev oziroma kooperantov, pač pa stremijo za tem, da bi se le-ti povezali in izbrali nosilca posla. Zanimive izkušnje pri poslovanju z malimi in velikimi podjetji je predstavil Bojan Kladnik, direktor podjetja Era Koplas. Omenjeno podjetje predstavlja neke vrste povezovalni element med dobavitelji in kupci, svojo vlogo pa vidi predvsem v zmanjševanju stroškov in sofinanciranju vlaganja v nove programe. Franc Benda in Franc Novak, predsednika izvršilnih odborov območnih obrtnih zbornic Mozirje in Velenje, sta naštela praktične izkušnje malih podjetnikov pri poslovanju z velikimi podjetji in opozorila na številne ovire pri poslovanju, kot so plačilna nedisciplina, delo na črno, previsoki davki in prispevki, slabo delo inšpekcijskih služb, previsoka zaščita brezposelnih oseb itd. Po Novakovem mnenju bi bilo koristno v savinjsko-šaleški regiji vzpostaviti informacijski sistem, ki bi potekal preko podjetniškega centra. Poslovna razstava v velenjski Rdeči dvorani je bila noviteta letošnjega poslovnega srečanja. Na njej so se predstavila zlasti manjša podjetja, ki so tovrstno obliko navezovanja stikov s poslovnimi partnerji ocenila kot perspektivno. Izmed zgornjesavinjskih podjetij je na razstavi sodeloval le gornjegrajski Tori, s skupnim razstavnim prostorom pa sta sodelovali tudi območni obrtni zbornici Mozirje in Velenje. Četrtkov del poslovnega srečanja so sklenili župani zgornjesavinjskih in šaleških občin, ki so se pogovarja- li o pripravi občinskih razvojnih načrtov in regionalne razvojne strategije. Dogovorili so se, da bodo po občinah prevetrili že obstoječe razvojne načrte, do konca letošnjega leta pa naj bi podpisali pismo o nameri glede izdelave skupne razvojne strategije za savinjsko-šaleško regijo. Zaključni del 2. regijskega srečanja velikega in malega gospodarstva je potekal v petek, ko so v Rdeči dvorani potekali individualni razgovori med razstavljavci in obiskovalci. Predvidene predstavitve poslovnih bank so bile odpovedane zaradi izjemno slabih vremenskih razmer, ki so negativno vplivale na obisk poslovne razstave. Franci Kotnik KAKO do informacij?) Tel. 49 73 lil JUt KAJ so javna ¥ dela? ' Opravljajo neprofitno dejavnost j in so družbi j koristna. / KDO? ZPC d.o.o. Savinjska c. 39 Mozitje KDAJ?' Sreda JAVNA DELA KDO jih lahko izvaja? Vse neprofitne organizacije npr.: društva, klubi, zavodi, knjižnice, šole, občine,... KDO se lahko vključi? Vsi brezposelni na zavodu, prednost imajo prejemniki DP in DN, V starejši ter dolgo , , Vv brezposelni. /\ ZAKAJ so javna dela koristna? ■ Priložnost aktivne samozavesti, razvijajo in ohranjajo delovne in i zagotavlja socialno j \ varnost / Vsakdo živi tisoč življenj, toda le eno je vredno, da si ga zapomniš. Morda je to tvoje ne zapravi ga! Pripravila: Irma Fürst / vključitve v delo \ - Občutek ponovne koristnosti, samospoštovanja in ij'.\ Elkrojev korak v Ljubljano Modni pogled v novo tisočletje Ljubljana je v začetku novembra doživela dve premieri, ki sta zaznamovali letošnje leto podjetja Elkroj. V Cekinovem gradu v Ljubljani je vodstvo Elkroja zbranim predstavilo svoje podjetje in poglede na prihodnost. Prireditev so nadaljevali z zanimivo modno revijo. Istega dne pa so na Celovški 32 v Ljubljani odprli svojo novo trgovino. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je na začetku poudarila, da je vloga tekstilne industrije in Elkroja v celotnem slovenskem gospodarstvu zelo velika in odgovorna. Zaposlujejo predvsem ženske, ki so sposobne in znajo zadovoljiti ter modno obleči prav vsako evropsko damo ali gospoda. To dokazujejo z 80 odstotkov velikim deležem prodaje na zahtevnem tujem trgu. Elkrojeve hlače nosijo ljudje na Irskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Švici, na Danskem in v Nemčiji. To pa so lahko dosegli le z veliko prodornostjo in kakovostjo izdelkov izpod rok vseh zaposlenih v Elkroju. Strategija, ki ji sledijo, je uveljavljanje svoje blagovne znamke Carier tudi na tujem. Ob tem pa bodo zmanjševali delež dodelavnih del. Elkroj je že danes evropsko podjetje, saj se ponaša z najnovejšo tehnologijo, zgledno organizacijo, ki jo dokazuje pridobljeni mednarodni certifikat ISO 9001 in svojimi blagovnimi znamkami, ki Era d.d. Velenje Povezovanje slovenske trgovine je nujno Delniška družba Era iz Velenja z dvema divizijama Prehrana in Neprehrana ter hčerinskimi podjetji Era Koplas d.o.o. Velenje, Era Vino d.o.o. Šmartno ob Paki, Era Verna d.o.o. Samobor (Hrvaška) in Rima Gorica (Italija) je danes sodobna trgovska družba z natančno izdelano strategijo nadaljnjega razvoja. 860 zaposlenih bo v letošnjem letu predvidoma ustvarilo 19 milijard tolarjev realizacije. Utrinek z modne revije (foto: EV) jih od sedaj Ljubljančani lahko kupijo tudi v Elkrojevi trgovini. Po uvodnem delu se je pred več kot 300 povabljenimi odvilamodnarevija. Pomlad 2000 se je pričarala pred vzneseno publiko, med katero je bilo kar nekaj vidnih predstavnikov modnega in javnega življenja. Celotno kolekcijo sta oblikovali Urška Marolt in Jelena Stevančevič. Prevladovale so sveže barve, zelena, rdeča, sivobela in modra. Izstopal pa je casual stil z modnimi poudarki. Elkroj je s predstavo izbral garderobo za pravo žensko in moškega v novem tisočletju. Potrdili pašo tudi, da bodo odslej svoje zveste stranke oblekli skoraj od glave do nog. Individualizem in celosten pristop sta zaznamovala današnjega človeka in tudi podjetja, ki mu sledijo. EV Skupina Era, ki jo poleg matične družbe tvorijo Ojstrica d.d. Dravograd, Korotan d.d. Ravne na Koroškem, Dolina d.d. Velenje, Savinja d.d. Mozirje, Center d.d. Celje, Agrina d.d. Žalec, Potrošnja d.d. Zagorje in Dravinjski dom d.d. Slovenske Konjice, šteje 1.600 zaposlenih in bo v letošnjem letu predvidoma ustvarila 3 5 milijard tolarjev realizacije. Slednje jo uvršča med 20 največjih družb v Sloveniji. Era je pred nedavnim skupaj s podjetji Vele d.d., Živila Kranj d.d., Koloniale d.d. in Potrošnik d.d. ustanovila gospodarsko interesno združenje Suma 2000, kiima408 prodajaln s 5.537 zaposlenimi. GIZ Suma 2000 bo imel letos okrog 127 milijard tolarjev prometa. Era je tudi delničarka nemško-avstrijske trgovske verige 3E. S takšnimi podatki je na tiskovni konferenci pred štirinajstimi dnevi predsednik uprave Gvido Omladič predstavil podjetje Era, ki je po njegovih besedah pravočasno spoznalo potrebo po interesnem in kapitalskem povezovanju. Strateške povezave so namreč priložnost za utrditev obstoječega tržnega deleža in hiter ter uspešen vstop na širše tržišče. V Eri so že pred nekaj leti določili ciljna podjetja v radiju stotih kilometrov, ki omogočajo širitev maloprodajne mreže in grosistične de- javnosti ter zagotavljajo ekonomijo obsega in ra-cionalizacijo poslovanja, ki sta pogoja za konkurenčnost na trgu. V uvodu našteta podjetja, vključno s Savinjo Mozirje, imajo z Ero komplementarno razvojno strategijo, vizijo in dolgoročno opredeljene cilje. Skupna strategija je usmerjena v razvoj živilskih in neživilskih maloprodajnih trgovin na bazi filozofije bližnjega oskrbovalca z blagom dnevne potrošnje. Strateške povezave omogočajo povečanje obsega poslovanja in tržnega deleža v maloprodaji ter zagotavljajo dolgoročen razvoj grosističnih programov. Medsebojna izmenjava izkušenj, znanj, informacij in delitev dela povečuje ekonomičnost poslovanja, graditev dobrih kadrov, učinkovitejši marketing in skupna investicijska vlaganja. Vsi Erini programi so zaokroženi v divizijah Prehrana in Neprehrana. 70 odstotkov maloprodajnih enot deluje na področju prehrane. Oblikujejo jih v različne tipe trgovin. V dveh, treh letih bodo zgradili pet »shopingov«. Lokacije veleprodajnih centrov zaokrožujejo glede na prostorske možnosti in specializacijo. S potniško mrežo obvladujejo celotno Slovenijo, lastna polnitev in zastopniški programi pa predstavljajo tretjo dejavnost v diviziji Prehrana. Na področju neprehrane dajejo največji poudarek razvoju strokovnih trgovin Adut. Trenutno jih je dvanajst, v Sloveniji pa jih bodo razvili okrog 60. Z njimi bodo povezali tudi neodvisne trgovce in nadgradili kapitalsko povezavo s tujino. Neživilske trgovine z mešanim asortimanom bodo poenotili in povezah z novimi partnerji. Grosistično obdelujejo partnerje po celotni Sloveniji. Predsednik Erine uprave je še poudaril, da veliko vlagajo v izobraževanje zaposlenih, kljub racionalizaciji poslovanja pa ne predvidevajo kadrovskih viškov. V mozirski Savinji, ki naj bi postala nosilec maloprodajne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, za razliko od nekaterih drugih partnerskih podjetij (vsaj za zdaj) Era ni večinski lastnik. Franci Kotnik GLASUJTE ZA ZGORNJE' SAVINJSKO OSEBNOST LETA ‘99! JKP Komunala Gornji Grad Sanacija in delna razširitev odlagališča Podhom V preteklem letu so se občine Zgornje Savinjske doline, z izjemo Mozirja, ki je sodelovalo le v prvem delu sanacije, dogovorile za nadaljno sanacijo in delno razširitev odlagališča odpadkov v Podhomu ter izgradnjo pilotne rastlinsko čistilne naprave za čiščenje izcednih voda. Gradbeni del sanacije zajema odvodnjavanje zalednih vod in lovljenje izcednih vod celotnega de-ponijskega prostora, nadalje bo zagotovljeno tesnenje razširjenega dela in izgradnja obodnega nasipa ter izgradnja oziroma obnova ceste do deponije. Niko Purnat, direktor gornjegrajske komunale, nam je postregel s konkretnimi podatki. Po njegovih besedah bo za investicijo po predračunu potrebno odšteti 38 milijonov, plačilo pa si bodo po ključu iz podpisanega dogovora razdelile občine. Ekološko pomembno je predvsem dejstvo, da bo s končano sanacijo zagotovljena tudi neoporečnost 10 -15 kubikov dnevno onesnaženih voda in sicer do kriterija očiščenos- ti, ki jo ima potok Lizavnica. Razširjeni del odlagališča naj bi zadostoval za odlaganje odpadkov, po sedaj veljavni zakonodaji in predpisih, za približno 50.000 kubikov odpadkov, to je za osem do deset let. Po tem času se bodo predvidoma začele deponije, kakršna je v Podhomu, postopoma zapirati, delovati pa naj bi začela regijska odlagališča oziroma zažigalnice. To pa seveda ne pomeni, da bo lahko prostor sedanje deponije prepuščen lastni usodi, zato v Gornjem Gradu že razmišljajo, da bodo po letu 2008 na tem prostoru poskrbeli za zbiranje in sortiranje ter pripravo odpadkov za nadaljni transport na regijsko odlagališče in zažigalnice. Kontrola nad Sanirano odlagališče v Podhomu (foto: Savinjčan) Mozirje, Nazarje Obisk ministra za ekonomske odnose in razvoj V ponedeljek je dolino na pobudo poslanca Jakoba Presečnika obiskal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur. Na sedežu Občine Mozirje se je sestal s predstavniki gospodarstva, upravne enote, zavoda za zaposlovanje in lokalnih skupnosti ter se seznanil s trenutnim stanjem v dolini. Izpostavljena so bila zlasti odprta vodnjo v podjetju BSH Hišni apara-razvojna vprašanja, pri katerih ti d.o.o. v Nazarjah, obisk v Zgornji lahko svojo pozitivno vlogo odigra Savinjski dolini pa je zaključil z tudi država. Nato si je minister Sen- delovnim kosilom z zgornjesavin-jurv spremstvu državnega sekretar- jskimi župani in županjo v hotelu ja Rada Klančarja in državnega pod- Štorman na Venišah. sekretarja Iva Piryja ogledal proiz- KF prostorom mora biti zagotovljena še trideset let po zaprtju deponije, pravi Niko Purnat in dodaja, da rast-linskačistilna naprava deluje z malimi stroški in kar je pomembno, ima dolgo življensko dobo. Gradbena dela so na podlagi javnega razpisa zaupali Podjetju za urejanje prostora iz Velenja. Trenutno so končana vsa gradbena dela sanacije in delne razširitve, po oceni direktorja Purnata pa naj bi bila sanacija končana do konca novembra. V kolikor bo temu naklonjeno tudi vreme. Savinjčan Zgornja Savinjska dolina V spopad s snegom vsak po svoje Področje Zgornje Savinjske doline je kljub svoji majhnosti prostorsko precej razpotegnjeno, od tod tudi precej kilometrov gozdnih in lokalnih cest. Že tako pereč problem vzdrževanja dobi dodatno dimenzijo v zimskem času, ko se posamezne občine, vsaka na svoj način, spopadajo z odstranjevanjem snega. V občini Mozirje skrbi za pluženje središča kraja in bližnje okolice JP Komunala, za prevoznost ostalih cest pa se posebej dogovarjata krajevni skupnosti Mozirje in Rečica. V Mozirju se na zimske cestne nevščečnosti pospešeno pripravljajo, zato so prepričani, da jih prvi sneg ne bo presenetil. V Nazarjah je dosedaj za zimsko službo skrbela mozirska Komunala, vendar se zavedajo, da bi za celovito rešitev problema pluženja potrebovali gospodarsko javno službo. To seveda ne pomeni, da dosedanji način ni deloval. Na podlagi občinskega odloka so v vseh treh krajevnih skupnostih pripravili načrte zimske službe, na podlagi katerih bodo čistili javne poti in gozdne ceste, katere povezujejo zaselke in posamezne kmetije. V krajih Ljubno, Radmirje in Okonina skrbijo za zimsko prevoznost cest trije zasebniki, ki imajo na podlagi občinskega odloka z občino sklenjen dogovor. Za lokalne in gozdne ceste skrbijo kmetje, stroške pa jim pokrivajo preko strojnega krožka. V gornjegrajski občini skrbi za občinsko središče zasebnik z vso potrebno mehanizacijo. V Novi Štifti in Bočni pa imajo sklenjene pogodbe s kmeti, delo pa jim plačujejo preko strojnega krožka. Odgovorni v Gornjem Gradu so z utečen- im sistemom zadovoljni, zato ga ne mislijo spreminjati, prav tako so s storitvami zimske službe zadovoljni občani. Precejšnja razpotegnjenost cest bremeni tudi občino Luče. Samo lokalnih in gozdnih cest javnega pomena imajo 134 kilometrov. Pluženje v samih Lučah in okolici urejajo na podlagi dogovora s posameznimi izvajalci, za širšo okolico pa so poskrbeli kmetje. Doslej so jim usluge kompenzirali z nafto. Letos nameravajo pluženje organizirati preko strojnega krožka, kar naj bi bila nekakšna dopolnilna dejavnost kmetov. Za Solčavsko je razumljivo, daima največ gozdnih in lokalnih cest na zahtevnih višinskih predelih, kar delo zimski službi gotovo ne olajša. Za ceste v Matkovem in Robanovem kotu ter Podolševi skrbijo kmetje sami, stroške pa na podlagi posebnega odloka poravnava občina. Izvajalca za samo Solčavo izberejo na podlagi javnega razpisa, cesta skozi Logarsko dolino je državna, za ostale poti in cestne površine pa skrbijo domačini. Skupno vsem občinam je želja po čim “skromnejši” zimi. Na ta način bodo namreč zagotovljena sredstva za zimsko službo lahko koristno porabili drugje. Savinjčan Zaključek akcije Slovenija - lepa in gostoljubna Zgornja Savinjska dolina zopet na vrhu S podelitvijo priznanj letošnjim zmagovalcem se je 11. novembra v Laškem zaključila vsakoletna akcija Turistične zveze Slovenije, ki je letos potekala pod geslom Slovenija - lepa in gostoljubna. Med dobitniki priznanj so bili tudi Mozirje, Luče in Logarska dolina. Lepša in prijaznejša podoba Slovenije je v prvi vrsti namenjena Slovencem, da bi živeli v lepšem in ure-jenejšem okolju ter si na ta način izboljševali kakovost življenja. Na drugi strani pa so lepota, urejenost in gostoljubje nujno potrebni dejavniki, ki bodo v Slovenijo pripeljali Ena izmed poti do urejenejše in gos-toljubnejše dežele je tudi vsakoletna akcija, ki jo v sodelovanju pripravijo ministrstvi za okolje in prostor ter malo gospodarstvo in turizem, Turistična zveza Slovenije in slovenske občine. Ta akcija poteka vsako leto pod drugim sloganom, ki naj bi priteg- Predstavniki Mozirja s priznanjem in pokalom za najiepši izletniški kraj v Sloveniji (foto: B. Kanjir) goste in turiste, željne oddiha in sprostitve. Urejena Slovenija pa je odprta Slovenija, ki jo potrebujemo, ko razmišljamo o vključevanju v Evropo. Ta naj bi naši deželi namenila večji kos turistične pogače. Seveda pa se bo potrebno predhodno še zelo truditi, da bodo morebitni gostje spoznali, da je v Slovenijo vredno priti, v njej dopustovati in se v njo tudi vračati. nil in ozavestil Slovence, da mora turizem v prihodnosti postati ena izmed vodilnih gospodarskih panog. Znane so težave slovenskega gospodarstva, ki iz dneva v dan povzroča propadanje gospodarskih družb in vse večjo socialno stisko. Turizem naj bi pripomogel k izboljšanju socialnih razmer in boljšemu kruhu, ki si gaje potrebno le odrezati. Turizem smo ljudje, kot se rado zapiše, zato je od vsakega Predstavniki Logarske doline so sprejeli priznanje za drugo mesto v kategoriji hribovskih krajev (foto: B. Kanjir) posameznika odvisno, kako veliki bodo ti kosi. Kraji Zgornje Savinjske doline se v vsakoletnih akcijah turistične zveze tradicionalno uvrščajo med tiste najlepše in najprivlačnejše. Tako je bilo tudi letos. Mozirje se je že drugo leto zapovrst-jovkategorijiizletniških krajevuvrsti-lo na prvo mesto. To je potrditev, da mozirsko turistično društvo dobro dela in da Mozirski gaj kot zanimiva turistična destinacija ohranja mesto, ki si ga je prislužil v preteklosti. Logarska dolina je v kategoriji hribovskih krajev zasedla drugo mesto. Smeli načrti, ki naj bi jo v prihodnosti naredili za še privlačnejšo, lahko ta alpski biser v prihodnjih letih gotovo pripeljejo do prvega mesta. V kategoriji drugih krajev so Luče zasedle tretje mesto. Lučani z visoko vzgojeno turistično zavestjo se tradicionalno uvrščajo med najzanimivejše turistične kraje. Urejenost kraja in prireditve dajejo obiskovalcem bogato paleto zanimivih možnosti. Zgornja Savinjska dolina, z majhnimi možnostmi razvoja industrijskih panog, bi morala v prihodnosti več svojih moči usmeriti prav v razvoj turizma, ki bi jo ohranil čisto in zanimivo. S to čistostjo, razvojem raznih športnih dejavnosti, ki bi turistom omogočile aktiven oddih, in gostoljubnimi ljudmi, se bo turistična pogača Zgomjesavinjčanom prav gotovo odebelila. Vsakoletni uspehi na akcijah turistične zveze so že prvastopnica, na katero pa bi se veljalo povzpeti tudi v naslednjih letih. Benjamin Kanjir Luče znova v vrhu - med tretje mesto (foto: B. Kanjir) Gornji Grad Daljinsko ogrevanje bo zaključeno prihodnje leto V Gornjem Gradu so pred časom priključili na sistem daljinskega ogrevanja osnovno šolo z vrtcem, zdravstveni dom in del Tlake. S tem so pravzaprav zagotovili toplotno energijo iz domače kotlarne vsem največjim porabnikom, skupno pa je na ogrevanje priključena dobra polovica kraja. V kotlarni že nekaj časa deluje dela nadaljevali pomladi. Celotno računalniški sistem za nadzor to- investicijo, to pomeni preko 70% plotnih postaj in celovito vodenje pokritost kraja, bodo torej v Gorn-računalniškega sistema. S sredstvi, jem Gradu, po vseh predvidevanjih, ki jih pričakujejo od programa zaključili v naslednjem letu. Phare in slovenske države, bodo Savinjčan Homec - Podhom Brez denarja ni vode!? Občini Mozirje in Gornji Grad sta skupaj kandidirali za pridobitev sredstev iz naslova demografske ogroženosti. Odobrenih devet milijonov je namenjenih za izgradnjo vodovoda Homec - Podhom, seveda bo država sredstva nakazala, ko bosta tudi obe občini zagotovili lastna sredstva, okoli dvesto tisočakov na gospodinjstvo, so prispevali zainteresirani porabniki, do zapleta pa je prišlo, ko je župan Gornjega Gradu Toni Rifelj začel postavljati pogoje. Četrtino denarja celotne investicije bo nakazal, še prej se morajo svetniki iz Mozirja pismeno opredeliti do plačila dolga iz naslova sanacije osrednjega odlagališča v Zgornji Savinjski dolini. Seveda tudi Mozirjani niso ostali dolžni. Na novi vodovod bodo priključeni samo Homčani, iz občine Mozirje, Podhomčani, iz občine Gornji Grad, pa naj ostanejo brez vode. Tako je pač odredil Jože Kramer, župan iz Mozirja. Igric torej več kot dovolj, da so od vode odvisni Homčani in Podhomčani zahtevali sestanek in jasen odgovor od obeh županov. Resnici na ljubo so na omenjenem srečanju morali bolj kot reševati problem vodovoda, poslušati medsebojna smetarska razčiščevanja obeh županov. Gornjegrajski bo podpisal pogodbo za napeljavo vodovoda, ko se bodo Mozirjani opredelili do podpisane pogodbe o sanaciji odlagališča odpadkov Podhom. Toni Rifelj terja od občinskega sveta Mozirje pismen sklep ali da ali ne plačati 4,2 milijona tolarjev pogodbenih obveznosti. Jože Kramer je sicer pripravljen izpolniti podpisano obveznost, vendar zaradi razmer v občinskem svetu realizacija do sedaj ni bila mogoča. Izigravanje pogodbe na eni in izsiljevanje na drugi strani bi lahko rekli, žal reševanje nedorečenosti med občinama na plečih vodovoda potrebnih ljudi, ni najbolj okusno početje. Tembolj, ker v začetni fazi dogovarjanj Gornjegrajci niso pogojevali plačila vodovodnega deleža z plačilom Mozirjanov. Tako je pač bilo slišati od ljudi. Po bučni in na trenutke obtožujoči razpravi, se je gornjegrajski župan vendarle obvezal, da bo pogodba podpisana in da bodo tudi “njegovi” Podhomčani dobili vodo v dogovorjenem roku. S tem je izpolnjena moralna dolžnost do ljudi, ki so zaradi odlagališča že tako v nezavidljivem položaju. Obljube oziroma zagotovila obeh županov bosta morala potrditi še oba občinska sveta, kjer se, kot je bilo slišati, lahko stvari ponovno zapletejo. Menda ni potrebno poudarjati, da znova na škodo mejašev Home in Podhoma. Savinjčan Naj gluhi ne sodi o simfonijah, slepec o barvitosti mavrice, evnuh ne ol>ubezni' Savinjčan Vabimo vas k nakupu daril za Miklavža. Na trgu 22, Mozirje* tel.: 063/832-200% 'Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Delovni čas: 1900, sobota: 800 - 12°' T<; O Fige na začetku ■U.: ' : ...i... ;.L :~:4 4 - #: zime r i < <• j W . : " ft t Vt T*i ~ . | Od vseh žlahtnosti in folklor, na katere smo se Zgornjesavinča-ni, hočeš nočeš, morali privaditi, se nam je, srečnežem, udejanjila še ena. Namreč, javno, seveda brez slabe vesti ali kesanja, priznanje, da podpisana pogodba ali dana beseda veljata približno toliko kot meh v svinjski gorici. Slednje so sicer postale prava redkost, vendar zaradi tega njihovegapomena ne kaže zanemarjati. Kakor tudi ne besed, s katerimi se je vse prej kot konstruktivno reševalo vprašanje - biti ali ne biti -vodovoda za občane Gornjega Gradu iz Podhoma. Za svoje Homčaneje mozirski Jože Kramer poskrbel. Vendar, zgodi se, da logika, v tem primeru pač je tako, nekako nefuncionira po ustaljenem krogotoku. Homčani in Podhomčani so sosedje, tega menda ni potrebno ponovno razkrivati in celo v slogi so znali živeti, vsaj slišati ni bilo o kakšnih revolucionarnih premikih s te ali one strani v preteklih letih. Občutek je, da bi znali dobro sosedstvo ohraniti tudi osorej, če jim gospodje od drugod ne bi nekoliko zapoprali življenja, S povsem ekonomske plati ima verjetno Jože Kramer prav. Pogodbo in obveznosti do izvajalcev del na vodovodu so podpisali Mozirjani. Tu so relacije in razmerjajasna. Celoten problem je pač samo v glavah vodilnih ljudi v mozirski in gornjegrajski občinski hiši. Ljudi pač ne zanima kdo, svetniki ali župani, niso sposobni v teh letih dogovoriti otrokom jasne in čiste probleme. Včasih je med poštenimi in častnimi ljudmi zadostovala beseda - v današnjem času niti podpisana pogodba ne zadostuje. Ni razumljivo, zakaj gornjegrajski Toni Rifelj terja od mozirskega občinskega sveta nekakšen sklep o stvari, kije v pat položaju že nekaj let. Podpis bivšega župana Mozirja Jakoba Presečnika je menda dovolj čvrst argument za tožbo. Je pa vprašanje, če bo, lahko verjamemo nujna pot na sodišče zgladila probleme med obema občinama. Bolj med ljudmi, ki vodijo občinski politiki. Na obeh straneh so se okopali na okope lastne nezmotljivosti in jurišajo. Vse skupaj pač na škodo ljudi, kijih plačujejo. Mozirjani naj se torej pogovorijo v lastni hiši, predvsem pa bi kazalo počistiti z jastrebi v njihovih vrstah, ki delajo škodo ne samo matični občini, temveč celi Zgornji Savinjski dolini. Razsežnost njihovega samopaštva in zaverovanost v lastno nezmotljivost postaja čaplja v ribniku razvoja Zgornje Savinjske doline. Ra vno tako sesproblemom odlagališča ne spodobi taktizirati na plečih ljudi, kot je v vodovodnem primeru to počel župan Gornjega Gradu Toni Rifelj. Izigravanje podjnsa z ene in izsiljevanje in pogojevanje plačila z druge strani ni v čast nikomur. Najmanj pa se sme problem lomiti na plečih Homčanov in Podhomčanov. Ta pravica pač ni dodeljena nikomur, še najmanj izvoljenim predstavnikom obeh občin, Vendarle, Gornji Grad bodenarza vodovod zagotovil, v Mozirju pa se bo župan ponovno trudil prepričati svetnike, da bi mogoče vendarle poravnali dolg za sanacijo smetišča. Verjamemo v pamet obeh občinskih svetov, navsezadnje so bili izvoljeni najboljši izmed nas. V bodoče, čeprav vem, da skromen predlog ne bo upoštevan, naj se pogovarjajo samo ljudje od besede. Tako so temu rekli včasih, tistikrat ko je bila beseda beseda in pogodba pogodba. Obveza in častna dolžnost slehernega. Zdi se, da so tisti časi že tudi preteklost, zato nam Bog pomagaj. Čudežev že dolgo ni bilo zaznati. 1 Savinjčan Upravna enota Mozirje Predkupna pravica države in lokalne skupnosti V letošnjem letu je bil sprejet in začel veljati Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS 7/99)- V 63. členu določa, da imata država in lokalna skupnost, na območju katere je spomenik, predkupno pravico na spomeniku. Zato mora lastnik spomenika o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca, to je državo oziroma lokalno skupnost (občino). V primeru prodaje spomenika državnega pomena država v 60 dneh sporoči lastniku, ali sprejema prodajno ponudbo. Če te ne sprejme, se do te ponudbe v nadaljnjih 30 dneh opredeli lokalna skupnost. V primeru prodaje spomenika lokalnega pomena lokalna skup-nostv 30dneh sporočiti lastniku, ali sprejema prodajno ponudbo. V kolikor postopek prodaje ne bo izveden po opisanem postopku, bo pogodba nična. Občine imajo sezname, kaj je na njihovem območju razglašen za spomenik. Največ spomenikov je bilo razglašenih z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov iz leta 1987, od leta 1995 dalje pa so občine sprejele posamezne sklepe o zaščiti. Občanom predlagamo, da se, predno se odločijo za prodajo, oglasijo na občini, kjer je nepremičnina, ki jo želijo prodati. Skupaj bodo pregledali, ali gre za spomenik. Na občini bodo dobili potrdilo, da občina ne bo uveljavljala predkupne pravice oziroma se bodo pogovorili o postopku prodaje. Na zadnji seji sosveta načelnika Upravne enote Mozirje je bil oblikovan sklep, da bodo občine obvestile lastnike, da je njihova nepremičnina razglašena za spomenik in jih opozorila na pravilen postopek pri prodaji. Letos je bil sprejet tudi Zakon o ohranjanju narave, sestavni del tega zakona pa je seznam naravnih znamenitosti, ki preidejo v last države. Na območju Zgornje Savinjske doline so: - naravna znamenitost podzemna jama Golarjev pekel, - naravna znamenitost podzemna jama Jespa, - naravna znamenitost podzemna jama Klemenškov pekel, - naravna znamenitost podzemna jama Ledenica na Golteh, - naravna znamenitost podzemna jama Račka vrata, - naravna znamenitost podzemna jama Rjavčeva jama in - naravna znamenitost podzemna jama Zelena jama. Navedene nepremičnine ne morejo biti v pravnem prometu. DO NOVEGA LETA VAM NUDIMO 20% gotovinski popust! r !• * J Na trgu-3i 3330 Tel 530 .: 063'/ 831 Zbiramo naročila 981 za maturantske obleke Območni odbor sindikata lesarstva Velenje Regres ni novoletna nagrada Predsedniki sindikatov lesarskih družb so v Nazarjah razpravljali o kandidatih za volitve funkcionarjev in organov Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Velenje, precej časa in besed pa so namenili grenkim izkušnjam, tako so okarakterizirali izkoriščanje zakonodaje in kršitve kolektivne pogodbe s strani delodajalcev. Daje temu tako, so po prepričanju Mirana Rosensteina, predsednika območnega odbora, v veliki meri krivi sindikalisti sami. Predvsem se bodo morali sindikati zamisliti nad resnostjo svojega dela. Zaradi neorganiziranosti in zapiranja znotraj lastnih plotov imajo po mnenju Rosensteina delo-dajalci, konkretno direktorji, precej proste roke in veliko manev-erskega prostora za kršitve zakonsko reguliranih pravic delavcev. Naveden je bil konkreten primer v Glinu Žagarstvo, kjer delavci menda neuspešno terjajo razliko med ceno malice in s kolektivno pogodbo določeno višino zneska za prehrano. Precejšen kamen spotike je za sindikaliste tudi izplačilo regresa za letni dopust. Gre za individualno pravico delavca, ki ni vezana na plačo in sojo delodajalci dolžni delavcem izplačati v enem znesku. Ponekod rešujejo težave, direktorji pravijo tem zagatam likvidnos- konsko določenim obveznostim ob vsakoletni krvodajalski akciji. Časi so po mnenju sindikalistov dovolj kritični, recesija je vedno večja, ukinjajo se delovna mesta, čas je za konkretno in enotno akcijo. V kolikor direktorji obveznosti do delavcev ne bodo izpolnjevali, tako kot je zapisano v kolektivni pogodbi za lesarje, bo potrebno stvari urediti s pomočjo delovne inšpekcije. Na delodajalce je torej potrebno pritisniti, so soglasni sindikalisti. Tbdi za ceno šikaniranja in morebitnih groženj, ki nekaterim poslovodnim delavcem nikakor niso tuje. Enako so odločeni braniti zatečene pozicije, katere namerava država z novim zakonom o delovnih razmerjih ukiniti. Na pogaj anjih je resorni minister Tone Rop zaenkrat sicer napovedal umik amandmaja, ki ukinja 30-minutni odmor kot del delovnega časa, in amandmaja, ki odpravlja dodatke za posebne delovne pogoje, pov- tne težave, s pomočjo bonov, katere morajo delavci vnovčiti v določeni trgovini oziroma trgovski organizaciji. Dejstva, da boni v državi Sloveniji niso zakonito plačilno sredstvo, ne gre zanemarjati, kakor tudi ne dejstva, da se želijo delodajalci izogniti za- račila stroškov v zvezi z delom, pravico do regresa za letni dopust ter pravico do odpravnine ob upokojitvi. Potrebno bo vložiti še precej napora, dabo ministrovana-poved zaživela tudi v zakonu o delovnih razmerjih. Savinjčan SLUŽBI DOBREGA VIDA OKULISTIČNI PREGLEDI GRABNERJEVA HIŠA MDZIRJE Telefon: □ 63/B33-2D7 Za vas poslujemo vsak dan NON-STOP OD 9. DO 1 8. URE OB SOBOTAH PA OD 9. DO 1 2. URE Agrarno pašne skupnosti Vprašanje planinskih pašnikov še naprej brez odgovora 15- oktobra je Nadškofijski ordinariat Ljubljana v Savinjskih novicah z obvestilom seznanil pašne interesente na področju Zgornje Savinjske doline, da zbira ponudbe za pašo na planinskih pašnikih na področju občin Ljubno in Gornji Grad. V tem kontekstu je bila izvzeta Lepenatka. S tamkajšnjimi najemniki je denacionalizacijski upravičenec že sklenil potrebne dogovore. Sam oglas in v podtonu navržena obtožba, da ključni ljudje ljubenske in gornjegrajskih pašnih skupnosti delajo v lastnem interesu, torej brez podpore širšegačlanstva, stasevedamedomenjen-imi takoj sprožila pričakovano reakcijo. Sklicani so bili izredni občni zbori za vse prizadete agrarno pašne skupnosti, kot se uradno imenujejo, na katerih so bili člani temeljito seznanjeni o dosedanjih aktivnostih in pogovorih, na podlagi katerih naj bi z nadškofijo podpisali sporazum o najemu pašnikov. O zadržkih, zaradi katerih sporazum ni bil podpisan, smo pred časom že pisali, zato jih ni potrebno ponavljati. Dejstvo je, da so občni zbori enotno in celovito podprli dosedanja stališča vodstva pašnih skupnosti z Ljubnega in širšega območja Menine planine. Kmetje se torej še naprej sklicujejo na črko sporazuma, doseženega 25- avgusta, v Ljubljani. Tisti dogovor, pravijo kmetje, so pripravljeni takoj podpisati - zgodilo pa se je, da škofijski gospodarski svet ni potrdil stališč lastne pogajalske skupine in v okviru svojih pristojnosti za kmete nesprejemljivo posegel v dogovorjeno vsebino sporazuma. Planinski pašniki torej ostajajo kamen spotike. Pravno gledano, na še vedno nepravno podržavljene pašne površine gledajo kmetje precej emocionalno. Razumljivo, kar je poleg pašnih ko- risti lahko razumeti, kakor tudi nekoliko euforično zarečene besede ljubljanskega nadškofa Rodeta, s katerimi velikopotezno obljublja zemljo v dar. Obljube, ki imajo vendarle samo moralno težo in v nobenem primeru pravne, bo seveda v pametnem medsebojnem dogovoru potrebno življenjsko udejanjiti. Kmetje, verjetno tudi upravičeno, trdijo, da so se planinski pašniki ohranili predvsem zaradi truda prednikov in njih samih, zato se zavzemajo za dolgoročne, kvalitetne in obojestransko sprejemljive rešitve. Zaradi tega so se s predstavniki nadškofije pripravljeni ponovno pogovarjati o spornih zadevah. Če v iskrenost kmetov ne dvomimo, jim gre zgolj za to, da se dogovorjeno tudi realizira in zaživi v praksi. In v kolikor šteje lanskoletna izjava nadškofa Rodeta v kategorijo populistične všečnosti in zunanjega vtisa, potem moramo izjavo kmetov - o pravici do paše na “naših” planinah v preteklih stoletjih, sedaj pasemo mi, pasli pa bodo tudi zanamci v naslednjih stoletjih - šteti v orožarno populističnih groženj. Besednjak, ki nobeni strani ne potrjuje moralne nadvlade, kar je navsezadnje vseeno, vendar stališč tudi ne zbližuje, niti podpisa za obe strani potrebnega dokumenta. Savinjčan Planinska liga Smrekovec Tekmovanje v orientaciji V Mozirju je 16. oktobra v organizaciji tamkajšnjega planiškega društva potekalo meddruštveno tekmovanje v orientaciji v ligi Smrekovec. Sodelovalo je 43 ekip iz sedmih planinskih društev: Mozirja, Ljubnega, Rečice ob Savinji, Gornjega Grada, Vinske Gore, Šoštanja in Velenja. V vsaki sezoni je potrebno izpeljati štiri tekmovanja, prvi dve ekipi iz vsake kategorije pa nato zastopata ligo na državnem tekmovanju. (Tekmovanje v Mozirju je bilo drugo po vrsti, prvo je bilo 2 5. septembra v Velenju.) Start in cilj sta bila pri gostišču Vid v Zekovcu. Tekmovalci so morali pokazati predvsem znanje iz orientacije na terenu, odgovarjati na vprašanja planinske šole, praktično ponazoriti izdelavo vozlov, prepoznavati zaščitene rastline naSlovenskem, računati azimut ipd. Najdaljša proga (približno 7 kilometrov) je bila za tekmovalce v kategoriji C in D. Vse ekipe so progo prehodile v regularnem času. Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so bili: A-učenci od četrtega do šestega razreda: PD Ljubno (Bolko, Budna, Grohar, Lenko, Retko); B - učenci sedmega in osmega razreda: PD Mozirje (jelen, Marinkovič, Marinc, Napast, Skok); C - mladina od prvega letnika do 25. leta starosti: PD Gornji Grad (Fale, Pumat, Pahovnik); D - člani od 25. do 39- leta: PD Rečica ob Savinji (Kočar, Pajk, Tržan); E - člani nad 40 let: PD Ljubno (Ermenc, Petrin, Jamnik, Retko); F - družine: PD Vinska Gora (družina Mihe-lak). Poudariti je treba, daje druženje pomembnejše od samega tekmovanja in najlepši po vsakem tekmovanju je sproščen in zanimiv klepet med planinci ter sklepanje novih prijateljstev. Naš moto bi se lahko glasil: “Dobra volja je najboljša”. Planinsko društvo Mozirje se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izpeljavi tekme: gostišču Vid iz Žek-ovca, Savinji Mozirje, MVM servisu Mozirje, Mesarstvu Bogner in učencem likovnega krožka OŠ Mozirje. Lijana Blagovič Ekološki seminar Logarska dolina ‘99 Sodelovanje mladih pri okoljskih projektih V Logarski dolini je med 20. in 22. oktobrom potekal že 12.ekološki seminar za srednješolce in študente, v organizaciji Zasavske ekološke skupine -EKOS Zasavje. V Domu planincev se je zbralo preko dvajset mladih z različnih slovenskih srednjih šol. Kot je na tovrstnih seminarjih EKOS-a že običaj, so nekaj časa namenili spoznavanju področja, v preostanku delovnega časa pa so se posvetili aktualnim okoljevarstvenim temam. Strokovnjaki z različnih področij so jih uvedli v problematiko, s katero se ekologija dandanes srečuje. Petja Šegatin je predstavila ekološko embalažo iz kartona, Aljoša Pajk je govoril o alternativnih virih energije, Timi Ečimovič z Inštituta za klimatske spremembe pa o klimatskih spremembah v Sloveniji in svetu. Sleherna izmed tem je vzbudila burno debato. Sledile so delavnice na temo Sodelovanje mladih pri okoljskih projektih, ki jih je vodila Maja Miklič. Zasavska ekološka skupina je samostojna okoljevarstvena organizacija, ki se ukvarja predvsem z varovanjem okolja in zaščito zdravja, s propagiranjem ekološke dejavnosti, s pridobivanjem znanj za obvladovanje ekoloških problemov ter z mednarodnim in medobčinskim sodelovanjem na področju varstva okolja. “Naša bodočnost je v naših otrocih, zato so prizadevanja EKOS-a Zasavje usmerjena k osveščanju in okoljskem izobraževanju mladih ter k dvigu ekološke zavesti,” je povedala generalna sekretarka EKOS-a Maja Miklič. EKOS Zasavje sodeluje tudi kot regionalni koordinator pri projektu Eko šola kot način življenja, ki je zanimiv in poučen projekt mednarodne fondacije FEEE. Eko šola je v našem prostoru namenjena predvsem osnovnim šolam in skozi skupna prizadevanja učiteljev, učencev in staršev prispeva k varovanju našega okolja. V EKOS-u Zasavje so veseli mladih, ki se vračajo na njihove seminarje in se vključujejo v naravovarstvene tokove. Obvestila o prihodnjih seminarjih bodo prispela na srednje šole, ki imajo marsikje že dovolj posluha za tovrstna izobraževanja in pomagajo svojim učencem, da se jih lahko udeležijo. Marko Slapnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Prostovoljno zavarovanje odslej v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s prvim novembrom na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ustanovil Vzajemno zdravstveno zavarovalnico s sedežem v Ljubljani in poslovnimi enotami v Celju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem. Z ustanovitvijo Vzajemne so se vsa sklenjena prostovoljna zdravstvena zavarovanja pri ZZZS prenesla na novo družbo. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je po več kot sto letih prva slovenska vzajemna družba za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Kot pove že njeno ime, bo poslovala po načelu vzajemnosti, neprofitnosti in dolgoročne varnosti ter stabilnosti zdravstvene varnosti Slovencev. Načelo vzajemnosti, ki je temelj vseh odnosov v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, pomeni, da si zavarovanci med seboj pomagajo v primeru bolezni ali poškodb pri kritju stroškov za zdravstvene storitve. Gre za medsebojno - vzajemno pomoč zavarovancev pri kritju doplačil k ceni zdravstvenih storitev oziromazamedgeneracijsko izravnavo stroškov, s katero sta starejšim in zdravljenja bolj potrebnim osebam dosegljiva prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila in ustrezna zdravstvena varnost. Preko načela vzajemnosti se izravnavajo različne stopnje tveganja, ki nastanejo pri različnih rizičnih skupinah. Mlajši člani imajo v premijo vključen določen znesek, ki predstavlja varčevanje in naložbo zastarejša leta. Tedaj bodo namreč stroški njihovega zdravljenja bistveno višji in bodo lahko plačevali nižje premije. Nenazadnje pa se jim v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici tudi morebitni presežki namenjajo kot bonusi in rezervacije za starost. Posebnost Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je tudi aktivna vključenost zavarovancev v oblikovanje njene politike. Nanjo lahko vplivajo preko svojih zastopnikov, ki jih imenujejo v 38-člansko skupščino. S tem se dejansko pojavljajo v dveh vlogah: kot zavarovanci na eni in kot aktivni člani na drugi strani. RAZLOGI ZA USTANOVITEV VZAJEMNE Razlogi so zakonske narave in segajo v leto 1998, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Le-ta določa, da mora-jo vse zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev, slednja organizirati kot dolgoročna zavarovanj a in oblikovati zavarovalno tehnične rezervacije za starost. Omenjeni zakon je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije naložil, da za izvajanje prostovoljnega zdravstvenegazavarovanjaustanovispecializirano zdravstveno zavarovalnico v obliki vzajemne družbe. PRENOS ZAVAROVALNIH POGODB IZ ZZZS NA VZAJEMNO Z dnem ustanovitve Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in s začetkom njenega poslovanja (1. november 1999) so vsi dotedanji zavarovanci za prostovoljna zdravstvena zavarovanja pri ZZZS avtomatično postali zavarovanci Vzajemne. Vse zavarovalne pogodbe za prostovoljno zdravstveno zavarovanje so bile skladno z zakonom prenesene na Vzajemno in skupaj z zavarovalnimi pogoji in izkaznicami veljajo še naprej pod enakimi pogoji. Za prenos zavarovanj iz ZZZS na novo Vzajemno zdravstveno zavarovalnico ni bilo treba zavarovancem storiti prav ničesar. Zanje se ni spremenilo nič, saj so zavarovalni pogoji (in s tem kritje zdravstvenih storitev) ostali enaki kot pri zavodu. NAČELA POSLOVANJA VZAJEMNE Osnovna načela poslovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so: vzajemnost, neprof-itnost, zadovoljevanje interesov članov zavarovalnice, medgeneracijska izravnava stroškov oziroma zagotavljanje enake dostopnosti do prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev vsem državljanom Slovenije, oblikovanje rezervacij za starost. PREDNOSTI VZAJEMNE PRED KOMERCIALNIMI ZAVAROVALNICAMI: ZZZS navaja predvsem naslednje prednosti, kijih zavarovancem prinaša takšna oblika organiziranosti: - zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in zdravstvene varnosti; - zavarovanja za doplačila so oblikovana kot dolgoročna oziroma doživljenjska; -vzajemnazavarovalnicadelujevkorist zavarovancev, saj se eventualni dobički ne razdelijo med delničarje temveč se v obliki bonusov namenijo za znižanje premij ali povečanje bonitet za krepitev zdravja zavarovancev (cepljenja, zdravilišča...); Gasilsko društvo Luče - zavarovanci so solastniki zavarovalnice in sodelujejo pri odločanju preko izvoljenih organov; - premije in stroški poslovanja so nižji od drugih zavarovalnic; - ponudba zavarovanj je sodobna, pestra in usklajena z ureditvijo v Evropski uniji; - široka mreža poslovnih enot in zastopstev po vsej Sloveniji (trenutno izvaja Vzajemna svoje poslovanje na vseh lokacijah ZZZS, v prihodnje pa se bo mreža zastopstev še razširila in tako približala zavarovancem). DVE VRSTI PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ Vzajemna zdravstvena zavarovalnica opravlja posle in sklepa dve vrsti prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj: A) zavarovanja za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ta zavarovanja zavarujejo riziko plačila oziroma doplačila zdravstvenih storitev med vrednostjo zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov, katerih plačilo zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihovo polno ceno. B) dodatna zdravstvena zavarovanjaza storitve, ki niso pravica v obveznem zdravstvenem zavarovanju (nadstandard B) ali za storitve v večjem obsegu oziroma višjem standardu, kot ga opredeljuje obvezno zdravstveno zavarovanje (nadstandard A), zdraviliška zavarovanja in zdravstvena zavarovanja z medicinsko asistenco švicarske družbe Elvia za potovanja v tujino. Franci Kotnik Skupna vaja s kamniškimi gasilci V oktobru, mesecu požarne varnosti, gasilci na društvenih oziroma na vajah občinskih poveljstev preverijo lastno pripravljenost in seveda tudi izpravnost gasilske opreme. Lučki gasilci so tokrat prvič izvedli vajo skupaj z gasilci iz Gozda in Kamniške Bistrice, in sicer so “reševali” objekt na Kisovcu. V vaji je sodelovala tudi alpinistična enota, na žalost pa so morali dobro zastavljeno vajo zaradi goste megle predčasno prekiniti. Omeniti velja, da je bila to prva skupna vaja društev iz zgornjesavinjske in kamniške gasilske zveze. V prihodnje naj bi bilo podobnih druženj še več, lučki gasilci so namreč globoko prepričani, da je potrebno začeto sodelovanje še poglobiti. V Lučah se zavedajo, da se samo dobro opremljena in seveda usposobljena enota lahko uspešno zoperstavlja ognju ali drugim nesrečam, zato z vso resnostjo razmišljajo o nakupu nove avto- cisterne. S sedanjo menda ni moč več parirati izzivom sodobne požarne preventive, kar se je pokazalo ravno ob vaji na Kisovcu. Investicijo bodo poskušali izpeljati v prihodnjem obdobju, seveda pa resno računajo na pomoč občanov in lokalne skupnosti. Pravijo, da jim bo uspelo, optimizem je upravičen, zakaj za potrebe gasilcev so imeli Lučani vedno zvrhano mero razumevanja. Savinjčan Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije Priznanje A. Kuharja Jožetu Miklavcu V sklopu 5 • mednarodnega simpozija o varnosti in zdravju pri delu, ki je v organizaciji Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije potekal 10. in 11. novembra v kongresnem centru BTC v Ljubljani, so zaslužnim varnostnim inženirjem v tretje podelili najvišja priznanja in nagrado Avgusta Kuharja za zasluge na področju varnosti in zdravja pri delu. Med dobitniki priznanj je bil tudi Jože Miklavc iz Velenja, sicer naš redni sodelavec oziroma dopisnik. Miklavc je prejel priznanje na predlog Društva varnostnih inženirjev Velenje in Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana. Predlagatelja sta v obrazložitvi zapisala, da se je »Jože Miklavc v treh desetletjih svojega dela v stroki varnosti in zdravja pri delu uveljavilkot uspešen referentvarstva pri deluvpodjetju ter kotuspešen predavatelj, vodja in organizator izobraževanja za varno delo in varstvo pred požari pri Ljudski univerzi Velenje. Ves čas se je doma in v tujini strokovno izpopolnjeval. Po vsej Sloveniji je znan kot publicist, ki je znal sistematično zapisati, fotografirati in s profesionalno videotehniko posneti dokumentarni film o tehnikah in tehnologijah varnosti. V letu 1979 je bil eden izmed ustanoviteljev Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje in vztrajen vsebinski motor društva, ki bo v letu 2000 praznovalo delovni jubilej.« Nagrado in priznanja Avgusta kuharja je podelil minister za delo družino in socialne zadeve Anton Rop, ki je ob tem dejal, »daje plemenito opravljati delo na tem humanem področju delain življenjaterda je čast Ljubno ob Savinji Gasilci preverili usposobljenost Oktober je mesec preverjanja požarne preventive, številne aktivnosti gasilcev v preteklem mesecu pašo znova dokazale, da je za protipožarno varovanje imovine ljudi, kljub nekaterim pomankljivostim, dobro poskrbljeno. Na Ljubnem so pripravili praktično izobraževanje. Pred podelitvijo vajo na obrtnem in industrijskem po- priznanj za opravljen teoretičen in dročju. Ob tej priložnosti je občinsko praktičen izpit so na veseličnem pros- poveljstvo pripravilo srečanje za 48 t°ru ob Savinji izvedli praktično vajo, gasilcev in gasilk iz vseh treh občin- vse skupaj pa zaokrožili z družabnim skih društev, ki so uspešno opravili srečanjem. Savinjčan Podelitev priznanja A. Kuharja Jožetu Miklavcu (foto: M. Miklavc) ob nagradi toliko večja, ker gre za de-janjaob zagotavljanju človeku vrednih boljših pogojev dela, preprečevanju nesreč pri delu in poklicnih obolenj, prometnih nesreč, požarne varnosti ter varovanju človekovega bivalnega okolja Dejavnosti, ki je mnogi kar niso hoteli priznati, se pišejo boljši časi, saj to zagotavlja novi zakon o varnosti in zdravju pri delu ter harmonizacija tovrstnih predpisov, konvencij in zakonodaje z evropsko prakso...«. Franci Kotnik Krajevna skupnost Kokarje Lipe za praznik Krajani KS Kokarje so svoj krajevni praznik praznovali 11. novembra. Na seji sveta KS so sklenili, da ga bodo obeležili delovno. V Kokarjah, Lačji vasi in Pustem Polju so posadili lipe kot simbol slovenstva, jih ob pomoči gasilcev dobro zalili ter jih pospremili s kratkim kulturnim programom nazar-skih osnovnošolcev pod vodstvom Zvonke Zakrajšek. “V vseh krajih so nekoč lipe že stale, a so jih žal posekali. Tudi na cesarskem dvoru je stala mogočna lipa, ki jo je Martin Krpan posekal in si naredil orožje za boj proti sovražniku. Naše lipe pa upam, ne bodo doživele enake usode. Včasih so bile zbirališče fantov, ki so s pesmijo hodili vasovat, sedaj paupam, bodo senca popotniku,” je saditev lip pospremil predsednik krajevne skupnosti Anton Blatnik. Marija Sukalo KS Šmartno ob Dreti Pozornost starejšim V skladu s tradicijo so v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti ob krajevnem prazniku tudi letos pripravili srečanje starejših krajanov. Zbrali so se v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole in se razvedrili ob prijetnem kulturnem programu, ki so jim ga pripravili najmlajši - šolarji in glasbeniki. Navzoče sta pozdravila župan občine Nazarje Ivan Pumat in predsednik KS Šmartno ob Dreti Franjo Remic. Vsem ostarelim sta zaželela še veliko zdravja in lepih dni v jeseni življenja. Udeleženci srečanja so se po skromni pogostitvi zadržali v sproščenem pogovoru, organizatorjem pa so se s prisrčnim aplavzom zahvalili za njihovo pozornost. KF Turistično društvo Rečica Obzorje je rdeče, Miklavž pa kekse peče... Otroci, ste bili pridni? Ste že poslali Miklavžu svoje pisemce? 1\idi če tega niste storili, ne bodite žalostni. Obzorje je rdeče, Miklavž pa kekse peče... In pripravlja v svojo vrečo darila za vse pridne in malo manj pridne kratkohlačnike, ki so se po svojih močeh trudili skozi vse leto. Rečico bo obiskal v soboto, 5. decembra ob 17. uri. Kaj pa je v Miklavževi vreči, naj bo zasedaj skrivnost. Člani Thrističnega društva Rečica, ki so tudi letos kot vsa leta doslej, priskočili na pomoč Miklavžu pri obdarovanju otrok, obljubljajo, da bodo darila pestra, pisana in praktična. Zato starši, pripeljite svoje nadobudneže v soboto, 5. decembra, ob 17. uri na trg, s sabo pa prinesite Miklavžev bon, ki ga letos lahko kupite po 500 tolarjev v Savinjini samopostrežbi, pri Ludviku Velamu in Martini Gričar na Rečici ter v trgovini “Na mostu” pri Nuši Anžin v Spodnji Rečici. Organizatorji žal še ne vedo, ali se bo dobrotnik pripeljal s kočijo ali pa bo prišel s pravimi sanmi; kakor koli že bo, bo posebno doživetje za vse otroke. Spremljali ga bodo njegovi zvesti spremljevalci, angečki in par-keljni. Kdor je bil čez leto priden, se mu ni treba bati šibe, ki je svoje mesto v Miklavževi darilni vreči našla za vse nepridiprave in poredneže. Vabljeni torej vsi, predvsem pa otroci, v soboto, 5- decembra, ob 17. uri na Rečico. Hkrati pa člani TD Rečica že sedaj napovedujejo božično novoletni koncert Slovenskega okteta, ki bo vsoboto, 26. decembra, vfami cerkvi Sv. Kancijana na Rečici. Marija Sukalo Koncert zbora Viva la mušica v Lučah Ljubezen, ki združuje Komorni pevski zbor Viva la mušica iz Luč pod vodstvom zborovodkinje Simone Moličnik Šivic je na predvečer dneva reformacije v domačem kulturnem domu pripravil nepozaben koncert. Pevci so se zbrali z namenom, da z lepo zapeto besedo počastijo praznik. Izbor pesmi je bil pripravljen tako, da je vsak poslušalec našel kanček zase. Ljudske in umetne pesmi v različnih priredbah so iz ust pevcev zvenele nadvse ubrano in sproščeno. Pesem lahko enačimo z ljubeznijo; je popolna, ne glede na jezik, v katerega je pretopljena; ali pa z življenjem, katerega vsak trenutek je podarjen Župnija Ljubno dragulj - se je glasilo vodilo koncerta. Tako so se po enoletnem premoru ponovno zbrali mladi ubranih glasov in dokazali, da so kljub svoji mladosti že prekaljeni pevci, ljubezen do glasbe in petja pa jih je ponovno združila. Marija Sukalo Ptice boš po petju spoznal, človeka tudi Župnija Ljubno ob Savinji in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje, sta sredi oktobra v cerkvi sv. Elizabete pripravila 4. srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin župnij Zgornje Savinjske doline. Z mogočno Alelujo je ob orgelski spremljavi Sare Chuuya začel srečanje Savinjski rožmarin pod taktirko Tadeje Cigale, ki je pred občinstvo pozneje pripeljala še Cerkveni pevski zbor Nazaret, v katerem so izstopale kitaristka Suzana Hebar, solistka Kristina Šuster in violinistka Benjamina Šuster. Pod taktirko Antona Petka so nastopili Mešani cerkveni pevski zbor Šmartno ob Dreti, Mešani cerkveni pevski zbor Bočna in Mešani cerkveni pevski zbor Mozirje; pevovodji Barbara in Danica Senica pa sta z Rečice pripeljali Dekliški cerkveni zbor. Mešani cerkveni pevski zbor iz Šmi- hela nad Mozirjem je spremljal “duet Acman” - oče Anton je držal taktirko, sin Toni pa jih je spremljal na orgle. Mešani cerkveni pevski zbor svetega Mohorja iz Gornjega Grada je vodil pevovodja Feliks Ugovšek, vodenje domačega, Mešanega pevska zbora iz Ljubnega, pa je zaupan pevovodji Minki Zalesnik. Med obiskovalci je bila tudi najstarejša organistka v Sloveniji, 97-letna Berta Miklavc iz Bočne, ki je svojo glasbeno pot začela s šestnajstimi leti v domači cerkvi in na svoji petdeset let dolgi poti orglala in vodila pevski zbor. Kako aktivna je bila v svoji dejavnosti, priča pet zabojev IMOVNI KRIM ČEMER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 DRAGI MIKLAVŽ! Prinesi mi topla oblačila za mrzle zimske dni - kapo,šal, rokavice, nogavice -puli,žametne hlače, srctf co LEN’Y JEAN -trenerko KID NES - podložene hlače NES ali mikico NES. Vse t© boš dobil v trgovini Kfl H - CEhff ERu not in rokopisov ter starih pesmaric, ki jih še vedno skrbno hrani. Ob tej priložnosti so se ji za nesebično razdajanje zahvalili s šopkom. “Ptice boš po petju spoznal, pa človeka tudi. Petje ima čudno moč za dobro, pa tudi za hudo, kakor obrneš” - ta misel Antona Martina Slomška je bila vodilo, ki je v dveurnem programu zbore in skupine povezovala ter združevala. Ponovno so dokazali, da ima petje, ne glede na prostor in čas, čudežno moč - razvedri srce in dušo. Tildi v župnijski cerkvi na Ljubnem je v mrzlem nedeljskem popoldnevu ogrela marsikatero srce. Marija Sukalo Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje in Kulturno društvo Bočna vabita na SREČANJE NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV FAMA 2 28. novembra 1999. ob 15. uri v dvorano Zadružnega doma Bočna. Zabavali vas bodo ansambli Zgornjesavinjskega območja in gostje iz Celja. Miklavž in Turistično društvo Nazarje VABITA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE NA ŠE TRADICIONALNO SREČANJE “MIKLAVŽEVA: !” v NEDELJO. 5.12.1999. OB 17. URI PRIPRAVLJATA ZANIMIV IN VESEL PROGRAM IN ZA VSAKEGA OTROKA DROBNO PREŠI VSI f OTROCI DO VKLJUČNO 5. RAZREDA Pl 10 DA BO MIKLAVŽ LAHKO OBDARIL VELIKO OTROK, SI PRISKRBITE MIKLAVŽEVE BONE TO CENI 500 CIT. STARŠI JIH LAHKO DVIGNEJO OD SOBOTE, 27.11.. DO SOBOTE, 4.12.1333, NA NASLEDNJIH LOKACIJAH: TRGOVINA SAVINJA NAZARJE, TOGO’S, TRGOVINA BOHAČ, TUŠ NAZARJE, MESARIJA BOGNER NA PRIHOVI; TRGOV IN RIŽNAR* DANICA KOKARJE. S VESELJEM VAS PRIČAKUJE VAS MIKLAVŽ Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. te . TRGOVINATIV MIZARSTV O LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 AKCIJA 15% popust na gotovinsko plačilo za notranja in zunanja vrata. Možnost plačila na več čekovi Gotovinski popustil Ponudba rabljenih vozil R18 TL 12/82 109000 250.000,00 R19 RT 1,4 4V 8/92 150000 890.000,00 ŠKODA FAVORIT 135LX 9/93 100000 440.000,00 FORD ESCORD 1,8 GHIA 3/93 124300 1.240.000,00 FORD MONDEO 1,8 CLX 11/94 184000 1.350.000,00 MAZDA 626 2,0 3/91 143100 785.000,00 K!A SEPHIA 1,6 SLX 5/94 109000 695.000,00 PEUGEOT 405 GR 4/90 72700 750.000,00 OPEL VECTRA 2,0 ICD 2/95 162500 1.150.000,00 VW PASSAT GT VR6 6/96 134152 1.450.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! tim % v : LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 zMtmmim etfmst m'vi Pozdravljeni, spoštovani bralci in bralke! Kar lepo ste se odzvali na začetek našega skupnega izbora zgornjesavinjske osebnosti leta 1999. Poglejmo, komu ste namenili svoje glasove: Aleksandru Videčniku, Jožetu Kramerju, Ediju Mavriču, Ivani Žvipelj, dr. Ani Lenko, Ivanu Suhoveršniku in Jožetu Štruclu. Zanimivo izhodišče za drugi krog glasovanja. Glasujte za osebo, ki je po vašem mnenju v največji meri zaznamovala letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Morda boste zato morali malce pobrskati po spominu, a vredno se je potruditi! Tokrat objavljamo drugi kupon, tretjega in hkrati zadnjega pa bomo objavili v prihodnji (25.) številki Savinjskih novic. Kdo je zgornjesavinjska osebnost leta po izboru bralcev Savinjskih novic, bomo javno razglasili na prireditvi, ki bo 22. decembra v Mozirju. Ob tej priložnosti bomo tudi predstavili Almanah Zgornje Savinjske doline 2000, za kulturno poslastico v predprazničnem vzdušju pa bo poskrbel oktet TEŠ. Več o omenjeni prireditvi boste izvedeli v prihodnji številki SN. Kupon št. 2 pošljite v zaprti kuverti s pripisom OSEBNOST LETA najkasneje do petka, 3. decembra 1999, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Kupone, ki bodo prispeli kasneje, bomo upoštevali v tretjem krogu. Da bi bila naša akcija še bolj zanimiva, smo za tiste, ki sodelujete z glasovnicami, pripravili lepe nagrade. Med tistimi, ki ste jih poslali prvi, je žreb majice turistične agencije SVIT namenil: - Mili Maranšek, Prod 18, Ljubno, - Betki Ročnik, Podhom 6, Gornji Grad in -Jožici Kumer, Nove Loke 31, Mozirje. Ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali glavno nagrado, ki pa naj za zdaj ostane še skrivnost. ummmmm mmm m 'n KUPON št. 2 Glasujem za_________________ (IME (N PRIIMEK) Ime in primek Naslov Zakaj? Gornji Grad Ob srečanju starejših tudi razstava Občina Gornji Grad in organizacija Rdečega križa sta konec oktobra pripravili srečanje starejših občanov. V gornjegrajskem kulturnem domu so pod okriljem društva upokojencev pripravili tudi zanimivo razstavo ročnih del, na kateri so svoje spretnosti pokazali njihovi člani. Koliko ljubezni in časa v jeseni življenja so v svoje kakovostno izdelane mojstrovine vložili, so pokazali razstavljavci Anton Repenšek, Fanika Pavič, Milka Volovšek, Franc Grudnik, Liza Vertot in drugi. Zbrane je pozdravila Vida Pariš, predsednica RK Gornji Grad, ki je kljub svojim 93-tim letom še vedno zelo aktivna. Spregovoril je tudi župan Toni Rifelj, ki je v nekaj stavkih orisal aktivnosti občine za napredek vkraju. Vsekakorje treba omeniti prizadevanja za gradnjo doma za ostarele občane in za lekarno, ki bo v prizidku zdravstvenega doma. Župan Rifelj je še povedal, da bodo kmalu pričeli s sanacijo mostu v središču Gornjega Grada in nasploh še bolj skrbeli za lepo okolje. Na prireditvi niso pozabili niti na najstarejše, saj so vsem tistim, ki so si naložili že devetdeseti križ, podarili priložnostno darilo. Srečanje so s kulturnim programom popestrili osnovnošolci iz Gornjega Grada in kvartet Pušelc. Marija Sukalo Lovska družina Mozirje »Deseterak« za rojstni dan Nedolgo tega so člani Lovske družine Mozirje poklicali »dežurnega« Savinjskih novic in najavili poseben dogodek: uplen velikega jelena »deseteraka«. V času prerekanj o medvedih se lovskih zadev politiki nekoliko izogibljejo, lovci pa vedo o tem povedati svoje. A ker je tokrat aktualen kakšnih osemdeset kilogramov težak jelen (čista teža), se posvetimo srečnemu lovcu in zgodbi, ki je člane LD Mozirje zelo razveselila. Prav ob 63. rojstnem dnevu je bila Diana, boginja lova, Kovačevemu Tonetu, Završniku z Brezja nad Mozirjem, nadvse naklonjena. Pod Pleškim vrhom nad Šmihelom je Tone dobro pomeril in... jelen je padel. Jelen sodi v teh krajih med prehodno divjad, ki ni zaščitena. Za Toneta je bila to prva takšna trofeja in kot so dejali njegovi lovski kolegi, si jo je prav ta njihov član zaslužil z vztrajnim gojitvenim delom, pomočjo pri gradnji lovskega doma ter 30-letno zvestobo LD Mozirje. Ob odstrelu so se »na zadnji poti z rogatcem« zbrali ob Tonetu Završniku (na sliki s puško) še Matjaž Mikek, Štefan Kokalj, Stane Štiglic, Drago Završnik, Drago Poličnik, Ivan, Tina in Marko Marolt, in Janez Šumah iz Braslovč, ki je s psom Arkom divjad izsledil. Jože Miklavc Mozirski lovci ob “deseteraku” (foto: Jože Miklavc) Lovska družina Dreta Nazarje Uplenjen kralj meninskih ščetinarjev Minulo soboto se je članu nazarske lovske družine Dreta Milanu Cajnerju nasmehnila izjemna lovska sreča. Pod strelom iz njegove puške je padel kapitalni divji prašič - kralj okoliških lovišč, ki je očiščen tehtal rekordne 203 kilograme. Po lanskoletnem podobnem Cajnerjevem uspehu so lovci menili, da se podoben odstrel ne more ponoviti kar nekaj let, toda narava očitno preseneča vedno znova. Zgodba o divjih prašičih oziroma ščetinarjih, kot jim radi rečejo lovci, se na tukajšnjem območju začenja leta I960, ko je bil odstreljen prvi med njimi. V naslednjih 25 letih se je ta prebrisana in skrivnostna divjad sicer vse pogosteje pojavljala v lovišču, vendar nazarskim lovcem ni nobeno leto uspelo upleniti več kot 10 primerkov. Šele v obdobju od leta 1984 dalje se je številčnost te divjadi bistveno povečala in temu so sledili tudi lovski uspehi, po drugi strani pa so se začele tudi vse pogostejše škode na kmetijskih površinah. Da bi preprečili nezadovoljstvo lastnikov zemljišč, so nazarski lovci bistveno povečali odstrel divjih prašičev, hkrati pa so z dodatnim krmljenjem skušali kar najbolj ublažiti škode na kmetijskih površinah. Najhuje je bilo okrog leta 1990, ko so ščetinarji udarili tudi na območje med Dreto in Savinjo. Lovci so potrebovali kar nekaj let, da so jih pregnali. Leta 1995 se je njihova številčnost umirila, povsem nepričakovano pa je spet porasla v zadnjih treh letih. Čeprav člani LD Dreta Nazarje vlagajo izjemne napore v sistematično krmljenje ščetinarjev (letno okrog Šmartno ob Paki 20 ton koruze v zrnju), povečali pa so tudi odstrel, se škodi na kmetijskih površinah ne da v celoti izogniti. Povečanje števila te divjadi v njihovem lovišču je očitno tudi posledica nemira ob izgradnji avtoceste Arja vas - Vransko in naprej ter vse večjih posegov v naravo na Menini planini. Zlasti zadnje umetno dognojevanje planinskih pašnikov na Menini, kjer je osrednji življenjski prostor divjih prašičev, dobesedno izziva to divjad k poškodovanju teh površin. Razmere postajajo dobesedno kritične in le še vprašanje časa je, kdaj bo izbruhnil resnejši konf- likt. Omenjeno umetno dognojevanje predstavlja tudi resno grožnjo virom pitne vode v nedrju Menine, zato nazarski lovci apelirajo na bolj uravnotežene posege v naravo, ki bodo upoštevali tudi življenjske zahteve živali. Ne glede na to se bodo z večjim odstrelom tudi v prihodnje trudili, da bi bilo škod čim manj. K temu bo po zadnjem uspehu Milana Cajnerja, ki je uplenil zares vrhunsko trofejo ščetinarja (le-ta med zeleno bratovščino šteje največ), verjetno pripomogla tudi pregovorna lovska zavist. Franci Kotnik Med najboljšimi tudi mozirski osnovnošolci V soboto, 16. oktobra, je na osnovni šoli Bratov Letonja Šmartno ob Paki potekalo področno tekmovanje iz logike za učence osnovnih šol Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Luče, Ljubno in Šmartno ob Paki. Tekmovalo je 41 učencev petih, šestih, sedmih in osmih razredov. Najboljši učenci iz posameznih razredov se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo 13. novembra v Ljubljani. Ti učenci so: petošolkaTjaša Lampret iz OŠ Ljub- no, šestošolka Mojca Lamut iz OŠ Gornji Grad, sedmošolca Adam Matjaž in Urša Glušič, oba iz OŠ Mozirje, ter osmošolca Miro Čolnar iz OŠ Gornji Grad in Jerica Atelšek iz OŠ Mozirje. Damjana Pauiič Vozili smo: Audi S4 in S3 Hočem še.... so bile moje prve besede po izstopu iz audija avanta S4. Vendar se je čas žal iztekel in na vrsti so bili ostali srečneži, ki so lahko preizkusili zmogljivi karavan. Štirikolesni pogon, dve turbini, šestvaljni motor in 265 KM. Da o velikanskem navoru 400 Nm ne izgubljam besed, saj vse pove že podatek, da je v S4 vgrajen šeststopenjski menjalnik. Ampak takšen menjalnik ima tudi S3, ki je namenjen mlajši generaciji. Kljub manjši moči, ki znaša 210 KM, in občutno nižjemu navoru je S3 prava poslastica. In kdor je zamudil ta prečudoviti dan v podjetju A2S v Celju ali v Avtocentru Meh v Velenje, naj mu bo žal. Hudičevo sem hitel iz Ljubljane v Velenje, kjer naj bi preizkusil S3, A6 biturbo in A8 4.2. Žal je zmanjkalo časa in na razpolago je bil samo S3 v živo rumeni barvi, ki je kljub deževnemu vremenu vlivala upanje. Odlični sedeži in še boljši volanski obroč so argumenti, ki te kaj hitro prepričajo. Nežno brbotanje izpušnih cevi ne izdaja, da je pod motornim pokrovom 1,8-litrski turbo motor, ki je nabrušen na 210 KM. Za prenos na cesto skrbi odličen štirikolesni pogon, moč pa se prenaša preko šeststopenjskega menjalnika. Res škoda, daje deževalo. Ampak kljub spolzki cesti se je S3 obnašal kot spokojen mucek. Nobenega drsenja, nobenega vrtenja koles v prazno. Vsak ovinek je deloval zanesljivo in s popolnim občutkom varnosti. Podvozje je športno trdo, prav tako zavore. Res škoda, da je deževalo! Ampak za dežjem vedno posije sonce. Več sreče je bilo pri A2S v Celju. Lepo vreme in odličen S4. Motor šestvaljnik, opremljen z dvema turbinama in z 2.7 litra prostornine pre- priča še takšne pesimiste. Za 1.540 kg težak avtomobil je moči in navora popolnoma dovolj. V območju med 1.850 in 3.600 vrtljaji je na razpolago 400 Nm navora, ki odlično sledi največji moči 265 KM. Kdor še ni vozil avtomobila s turbo motorjem, bo šokiran. Šesta prestava pri 70 km/h in 1.500 vrtljajih. Nežno pohodim plin in S4 enostavno sune naprej. Ko misliš, daje že konec brutalnega pospeševanja, še malo dodaš plin in zgodba se ponovi od začetka. Avtocesta: šesta prestava in adijo vozniška - vsaj pri 260 km/h. In kdor ljubi krivine, mu quattro omogoča popolne užitke. Kdor ljubi katapult, mu tovarna zagotavlja 5,7 sekunde do 100 km/h. Nobene turbo luknje, nobenega pomanjkanja moči. Le prazna denarnica zaradi porabe goriva. Tistega lepega dne je računalnik tam nekje v drobovju nameril povprečno dnevno porabo goriva grozljivih 21,5 litra na 100 km. Se zgražate? Tudi jaz sem se, ampak bi ga kljub temu imel v garaži. Odličen, prožen in močan motor. Odlično podvozje z odlično lego na cesti in z odličnimi zavorami. Še bolj odlična izolacija in še vedno več kot dovolj udobja za penzioniste, ki si ga pri ceni tam okoli 100 tisoč DEM lahko privoščijo. To je krivica, pravim! Takšni avtomobil so za mlade, ki pa žal nimajo dovolj DEM! Ko si star, ga tako ali tako ne potrebuješ več! Ampak svet se spreminja... In upanje ostaja! Igor Pečnik Če plačate samo pol Škode, lahko dobite do 5 let! Kredita. Kaj ste pa vi mislili? Pri nakupu katerega koli modela Škode vam ponujamo posebno ugodnost! Polovico vrednosti avtomobila plačate takoj, plačilo druge polovice pa vam odložimo za vsaj eno leto! Potem se s svojim prodajalcem pogovorite o načinu odplačevanja druge polovice Škode. Lahko jo plačate takrat, lahko pa se dogovorite za kredit! Kar vam pač bolj ustreza. Ponudba velja za vse modele vozil Škoda. Oglasite se v najbližjem salonu vozil Škoda in izberite svojo Škodo! Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (063) 898 32 20, servis: (063) 898 32 32 UGODNA DEVIZNA POSOJILA! Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta. Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 2,28% za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995-220 in ® 8995-223. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Piše: Aleksander Videčnik Slabo je, če pozabljamo pomembne dogodke v naši zgodovini. Predvsem mladi bi morali prebirati knjige, ki nas podučujejo o narodovi preteklosti, posebno če gre za tako odločilne dogodke, kot je bil koroški plebiscit v letu 1920. Zakaj je pravzaprav šlo? Ko je leta 19I8 po končani prvi svetovni vojni razpadla Habsburška monarhija, so se pojavile zahteve, da naj pripada južni del Koroške, kjer je bilo še do leta 1848 večinsko slovensko prebivalstvo, novo nastali državi SHS (v nadaljevanju Jugoslaviji). Zavezniki so tedaj zaradi medvojnih dogovorov barantali za našo zemljo in z ljudmi. Italiji so prisodili kar lep kos slovenske zemlje, vendar so pristali na plebiscit, ki naj bi odločil, ali se bo južni del Koroške priključil Jugoslaviji, ali pa naj ostane znotraj “nemške” Avstrije. V Ljubljani je deloval Narodni svet za Slovenijo, ki pa kot pričajo dogodki, ni obvladoval političnega položaja. Naivno so menili, da bo slovenski del Koroške sam od sebe pripadal Jugoslaviji. Tej utvari seveda ni nasedel general Majster, ki je v imenu nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev s prostovoljci (Koroškimi borci) zasedel del spornega ozemlja. Ko bi mu morala Ljubljanapomagati, je tam naletel na neodločne ljudi, ki pa so dejansko krojili usodo slovenskega ljudstva. Prav smešno se zdi, da je tedanji poverjenik za preskrbo pri Narodnem svetu za Slovenijo izjavil, da ne bo mogoče preskrbeti koroškega prebivalstva, ker še za Slovence znotraj Kranjske, Štajerske in nekaterih predelov ob Muri ni dovolj zalog. Takšne “skrbi”, danes smemo to trditi, so bile naravnost za lase privlečene. Skratka v Ljubljani ni bilo prave volje niti politične sposobnosti za učinkovito ukrepanje. Kako je z našim zgodovinskim spominom? načela, se bo po zopetni združitvi vsaj malo poznamo potek grobe izdelal sporazumno z zastopniki germanizacije onstran državne koroških Slovencev. Ta slovesna meje. Današnji politiki v tej deželi obljuba ščiti vse koroške Slo- pa verjetno sploh ne vedo za vence.” tovrstne slovesne izjave “za vse Kaj je od tega ostalo vemo vsi, ki čase.” Ali pa morda le? Domači zdravilci Seveda ni naš namen navajati vseh podrobnosti, ki so doprinesle k poraznemu rezultatu plebiscita oktobra 1920. Večina se je odločila za nadaljnje bivanje v Avstriji in tako smo dokončno izgubili ta del Koroške. Naši rojaki so bili močno pod udarom germanizacije, še prav posebno po letu 1848, ko so Nemci pričeli izvajati načrt prodora proti Trstu z namenom, da postane nemško pristanišče v Sredozemlju. Tu so bili na poti Slovenci, pričelo se je množično in nasilno ponemčevanje, ki je trajalo vse do prve svetovne vojne, ko so Slovenci postali lahek plen nemškim nacionalistom, češ, da niso zanesljivi in politično sumljivi. Rojaki so doživljali vsestransko nasilje in ni nič čudnega, če je od nekdanje večine ostala le skromna manjšina! Ko danes poslušamo kričače s tega dela Koroške, kako napadajo našo državo, sploh pa še manjšino, nam vsiljuje dvome o verodostojnosti trditev teh politikov. Če prebiramo zgodovinske zapise o koroških dogodkih med leti 1918 pa tja do plebiscita, zasledimo najrazličnejše obljube nemške večine v tedanjem koroškem deželnem zboru, ki jih velja ob vsej gonji zoper naše ljudi onkraj Olševe in sploh na Koroškem, vendarle nekoliko osvetliti. Na plebiscitnem razglasu deželnega zbora lahko beremo: “Koroški Slovenci! Kranjci Vam pravijo, da boste prišli ob jezik in narodnost, če glasujete za Avstrijo. To je laž! NaKoroškem boste lahko kakor dosedaj v miru živeli ter svoj jezik (špraho) in svojo šolo obdržali. Koroški deželni zbor je v svoji 66. seji dne 28. septembra 1920 sklenil, da bo “glavno načelo bodoče deželne politike sprava in pravičnost.” Deželni zbor izjavlja torej - v svesti si odgovornosti - v imenu po njem zastopanega ljudstva , dahoče čuvati nad jezikovnimi in narodnimi posebnostmi slovenskih Korošcev zdaj in vseh časih in da bode skrbel za njih duševno in gospodarsko povzdigo ravno tako, kakor za ono nemških prebivalcev. Podrobni načrt, kako je izvesti ta Zelo zanimiva in odlična poznavalka zdravilnih zelišč je bila Marija Levar v Šmartnem ob Dreti. Že njen oče je bil znan zdravilec, tako je vre-jetno veliko znanja pridobila prav od njega. Sicer sama ni nikoli zagovarjala, je pakotpoštnauslužbenka prihajala v stik s številnimi ljudmi od blizu in daleč, katerim je rada dajala nasvete glede rabe zdravilnih zelišč in sploh zelišč. Baje je pogosto pripovedovala, kako veliko znanja je pridobila od sokrajanke Galjaške, o kateri smo že pisali. Ker se je vendarle šolala na srednji šoli, je imela vse pogoje, da je skrbno prebirala strokovno čtivo o naravnem zdravilstvu. Ljudje še danes pripovedujejo kolikim bolnikom je pomagala s svojimi nasveti. Pri Florjanih na Lepi Njivi je bila poročena Marija, na splošno znana kot »Florjanovka.« Bila je doma na kmetiji Presečnik, kjer so bili domači, znani zdravilci živine. Ponavadi je bilo tako, da so se znanja o zdravilstvu prenašala iz roda v rod. Njen oče je bil znan »obči« zdravilec. Tudi Florjanovka se je lotila zdravljenja ljudi in živine. Zanimivo, tudi ona ni nikoli zagovarjala, pač je bila njena posebnost »zakajevanje« (dimljenje) bolnih delov telesa. RobanoDe Suša še zmeraj kos kruha pušča, moča pa vse polopoče. - Najboljša je planina brez vode. Na jutranji in večerni rosi se živina pase, čez dan pa leži in se dobro redi. - Če večer žagarja (= žarijo oblaki), se lepo vreme pogovarja, če pa zjutraj, bo dež. - Kadar se na jugu jasni, se trep veseli, če se pa Koroške Mojcike umivajo, bo pa lepo vreme. - »Jug je uscane, če se pa na luft spravi, pa lepo vreme dolgo drži,« je rekel stari pastir Tomaž. - Če se v lepem mladi (namreč mesec), se v treh dneh ušči (= dežuje). Veliko grmenja, malo dežja. - Dva dni slana, nato tri dni Dolgo je uporabljala za prebavne motnje smodnik, dokler se ni nekoč zgodila manjša nesreča. Na pogled je bila skromna in neupadljiva ženska, ljudje pa so ji zaupali in jo pogosto vabili v domove. Boleče zobe je ponavadi zakajevala. Za te namene je uporabljala tudi kosti določenih živali. Ugleden izdelovalec mazil (fla-jšter) je bil Franc Žmavc - Naroden iz Bočne. Bil je kajžar z malo zemlje, zato je iskal zaslužek v raznih smereh. Bil je baje zelo spreten pri popravilih manjših strojev in orodij. Veliko ljudi mi je pripovedovalo o »narodni žavbi,« tako so pravili njegovemu odličnemu mazilu za rane. Kot so nekateri pripovedovali, je veliko uporabljal smolo, pa tudi celo vrsto zelišč je mazilu dodajal, o receptu pa seveda ni govoril. Trdovratne rane so se po rabi njegovega mazila celile, zato je bilo zanj veliko povpraševanje. Nekateri vedo povedati, daje dišalo po smoli in brinju... O Vidu Strgarju iz Solčave smo že pisali. Le to naj še omenimo, daje s svojim zapisom, ki je ohranjen v Ljubljani, zapustil zelo zanimivo delo, ki kaže na to, da je moral biti zelo razgledan človek. modrosti usrana (= deževno, blato). - Na svečnico (2. februar) gre zima v gore. - Kar februar pri vremenu zamudi, še vse april dohiti. - Dokler za grabni sneg leži, sejati se ne mudi. -Kvatrni teden lep, nato tri tedne deževno. Naj pripomnimo, da so Robanovi vremenski reki izredno lepi, žlahtni! Redko najdemo tako izrazno pristne, kot so njegovi. Seveda so še bolj zveneči, če so povedani v njegovem narečju, se pravi po solčavsko. Nekaj jih je še ostalo in jih bomo še objavili. Benediktinski urbar Nadaljujemo s podatki o uradu Savina. Fratmansdorf Wratymyeri (Radmile) Ničla vunder der Kchirchen, tu pojasni Orožen, da gre za podružnično cerkev sv.Mihaela, Perchtold st., Martinus filius, Lorene seruit, Jacob Gemelech, Martin Shunez (Žunec), Gregor weber, očitno je tu omenjen tkalec Gregor, Lamprecht, Janesch vund perchtold gereb, po mnenju Orožna gre za Jereba, Michel, Pericz Sturm, Primos, Martin der Swarec, verjetno pomeni priimek Žvarec, Chunrad Kchursner, lahko bi šlo za priimek Kuršner ali kaj podobnega, Perchtoldt, omenja bližino cerkve sv. Mihaela v Radmirju, Vlrich vidua ob dem wasser, kar bi lahko tolmačili kot Ulrich nad vodo, Janes Khefer, kar bi lahko pomenilo Janez Refer, Vlrich pogorieltsnik, verjeno bo pravilno tolmačeno - Ulrih Pogorelčnik, Nieusch Mautsche, Ničla Lamprecht. Prav zanimivi so vpisi pri katerih je lastno ime z malo začetnico. Vendar to ni povsod opazno, torej gre lahko za napako vpisovalca. Zgodba reveža Pred dolgimi leti sem se pogovarjal z ženico v okolici Šentajanža, ki mi je povedala njeno življensko zgodbo. Zapisal sem jo in rad jo objavim, ker je usoda številnih revnih otrok bila njej podobna. Še ne šest let stara je morala od hiše, saj se je kar trlo otrok v družini. Postala je varučka, to delo sicer za starejšo deklico ne bi bilo prenaporno, toda ona je bila še majhen otrok. Vstajati je morala ponoči, da je previla dojenčka, pa še drugi otročaji so bili v njeni skrbi. Vse to je bilo zanjo le prehudo in je zbežala nazaj k materi, ki ji je dala zavetje in razumevajoče ravnala do male deklice. Doma je številna družina živela v “srošni,” je pripovedovala. Majhna koča je bila le borna streha nad družino. Oče je splavaril, ko pa flosa ni bilo, so tolkli revščino in lakoto. Lesni trgovec je izplačeval flosarje kar v svoji gostilni, da so ja čimveč zapili in tako je spet družina trpela pomanjkanje. Nič ni pomagalo, spet je morala od doma in od takrat je delala vseskozi pri tu-jih ljudeh, ki pa niso bili vsi dobrosrčni. Z dvanajstimi leti je služila pri zelo skopi gospodinji, dogajalo se je pogosto, da sta z deklo iskali hrano pri sosedu, kjer so imeli zanju srce. Gospodarji niso niti živini privoščili dobre krme, ljudje pa so bili manj vredni od nje... Baje je gospodinja od vsega najbolj spoštovala postne dni, ko ni bilo treba ponuditi zadostne hrane. Kruh je bil vedno najmanj tri dni star, da niso preveč segali po njem. V službi pri gostilničarjih v Gornjem Gradu so imeli cele stotnije ščurkov in tako je gospodinja zahtevala, da se vsa posoda, ki jo je ona uporabljala, pred tem dobro umije. Če je kdaj dekle pozabilo na to, jih je dobila s kuhalnico po hrbtu. Ker je poleg gostilne bilo še posestvo in so pridelovali lan, je morala naveliko prati “lanene štrene.” Prati jih je morala v ledenem potoku in v slabi To so žal zadnje napovedi Robanovegajoža, več jih ni objavljenih v knjigi Preproste zgodbe s Solčavskih planin. Kakršno vreme Urška (21. oktobra) prinese, tako se rada zima obnese. - Kolikor snega je o sveti Uršuli na gorah, toliko ga je ob Božiču na polju. Če je na dan svetega Lenarta (6.novem-ber) lepo vreme, lahko še vsaka lena r(i)t steljo dobi. - Če pred svetim Martinom (11. november) zmrzuje, bodo pred Božičem še tri povodnji, o svetih treh kraljih pa do kolena snega. -Kolikor pred svetim Martinom (11. november) zmrzuje, toliko pred svetim Jurijem bo vejnik (= zeleno listje). - Sveti Martin (11. november) obutvi, kjer se je hudo prehladila. Namesto vsakoletne obutve, tako je bilo izgovorjeno z gospodinjo, ji je le-ta dajala ponošeno obutev domačih. Ko sta z deklo sklenili pobegniti, je spet pribežala domov, pa je morala kar hitro nazaj v Gornji Grad. Pozneje je dobila službo na Rečici, tam je bila zadovoljna, saj so bili to dobri ljudje, zato je rada postorila tudi kaj več od tega kar bi morala. Tedaj se gospodarji pač niso ozirali na spol ali starost posla, tako je delala na polju, žgala apno, pa še vrsto podobnih težkih del. Celo tako je bilo, da so mnogi gospodarji celo pretepali posle, je povedala ženica, tedaj stara prek 79 let. Tako je bilo, kot bi bili posli lastnina gospodarjev. Poročila se je s tesarjem, ki je lepo skrbel za deset otrok, tako pri hiši ni manjkalo kruha, seveda pa ga nikoli ni bilo na pretek... pritake odpre, sveti Jurij (24. aprila) jih pa zapre. - Če se o svetem Andreju (30. novembra) vidi strnišče, se vidi vso zimo vsak mesec. - Do Božiča ima žival vsak dan manj krvi, po Božiču, ko dan raste, pa vsak dan več... Verjetno ste radi brali Robanove zapise, saj je v resnici bil eden zadnjih bukovnikov v solčavskem predelu naše doline. Med ljudmi je bil zelo priljubljen in povsod smatran za modrega človeka. Poleg tega je slovel kot izredno dober človek, ki je rad vsakomur v težavah pomagal. Njegovi zapisi so hranjeni v Ljubljani in upamo lahko, da bo kateri od njih tudi objavljen. 3ščemo «töte fotografije Znani in prizadevni mozirski pevovodja Štefan Skornšek z zborom. Slika je iz tridesetih let, ni pa jasno za kateri zbor gre. Veste morda Vi kaj več? Robanove vremenske napovedi KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Vpliv sadja na zdravje in dobro počutje S spremembo načina dela in življenja so se spremenile tudi prehrambene navade. Danes ne uživamo več veliko kalorične hrane. Pri izbiri nizkokalorične hrane se kaže vrednostsadja. Sadje je dodatek k vsakdanji hrani. Za pravilno ravnotežje hranilnih snovi bi naj človek zaužil 80 kg sadja na leto v sveži ali predelani obliki, kot so sokovi, suho sadje, kompoti ipd. Z rednim uživanjem sadja skrbimo za dobro prebavo in boljše počutje. Hranilne snovi, ki jih sadje vsebuje, so: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, voda, rudninske snovi, vitamini, sadne kisline, surova vlakna, pektinske snovi, tanin, barvila, aromatične snovi, voščene snovi in encimi. Pri nas je najpogostejša sadna vrsta jabolko. Naša jabolka so bogata s pektini. Ta ima izjemno zdravilen učinek, ker že v prebavilih veže nase maščobe in znižuje količino holesterola v krvi. Lupina in meso jabolka se v človeškem organizmu razgradita v preventivne zdravilne snovi. Lupina je še bogatejša, saj med drugim vsebuje tudi nekaj nenasičenih kislin, magnezij, karotine in železo. Velika količina kalija, ki ga ima jabolko, je izjemno pomembna za vzdrževanje vodnega režima telesa, delovanje živčevja, ledvic in mišičja. Poraba hrušk je pri nas izjemno majhna. Vitamini in minerali v mesu in lupini hruškso vugodnem razmer- ju, zato se v telesu lahko najbolje izrabijo. Hruške pomagajo pri ledvičnih težavah, spodbujajo rast in nastajanje krvi. Breskve in nektarine vsebujejo precejšne količine vitamina B3, ki v povezavi z magnezijem, selenom in cinkom preganja nemir in živčnost. Po mnenju prehranskih strokovnjakov breskve krepijo imunski sistem in povečujejo odpornost proti stresu. Med močno zastopane sadne vrste spadajo tudi češnje. Tudi ta sadež vsebuje precej vitamina C in folne kisline, ki je pomembna za živčevje in možgane. Marelice s svojimi sestavinami očitno zavirajo proces staranja, krepijo kožo, lase in nohte. Slive so najboljši pospeševalec presnove ogljikovih hidratov in umske čilosti. Vsebujejo skoraj vse vitamine skupine B. Zelo priporočljivo je uživanje svežih borovnic, s katerimi dobimo mnogo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in organskih kislin. Delujejo tudi antivirusno in vsebujejo veliko naravnega aspirina. Poleg omenjenih vrst sadja ne smemo pozabiti na ostalo jagodičevje, lupinarje in citruse, ki so tudi velikega pomena v teh zimskih mesecih. Z rednim uživanjem sadjasi bomo zagotovili boljše počutje in zdravje. Tako bomo lahko dejali, da smo resnično nekaj storili zase. Vida Ribič SPOROČILO turističnim kmetijam in kmetijam, ki se usmerjajo v bio kmetovanje V okviru zimskega izobraževanja v lanskem letu, pa tudi preko Savinjskih novic smo vas obveščali, da na obmejnem območju od Rateč do Luč poteka Phare projekt Revitalizacija gorskih območij na slovensko-avstrijski meji, ki ga je pripravil Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj. V okviru tega smo v mesecu februarju organizirali v Lučah predavanje Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v Avstriji. Med cilji projekta je zapisano, da bi se med seboj bolje poznali, da bi se povezovali in da bi svoje produkte s turističnih kmetij boljše tržili. Vabimo vas na SREČANJE s kmeti z območja Rateč, Tržiča in Jezerskega, ki bo v soboto, 27. novembra, ob 12.30 uri na kmetiji GOVC v Robanovem kotu Najprej bomo imeli skupno kosilo, nato pa bo sledila predstavitev projekta (ga. Majda Loncnar). Na srečanje je povabljen tudi g. Skledar, ki naj bi posnel TV kmetijsko oddajo. Zaradi organizacije kosila vas prosimo, da se prijavite najkasneje do srede, 24. novembra 1999, Vidi Ribič (839 09 50) ali Bernardi Brezovnik(839 09 10). Lepo pozdravljeni! KSS Mozirje Podjetje za urejanje prostora d. d. Koroška 37Ib, 3320 Velenje NEKAJ NASVETOV O RAVNANJU S POSEBNIMI ODPADKI V eni od zadnjih številk SAVINJSKIH NOVIC smo poročali o rezultatih letošnje akcije zbiranja posebnih odpadkov iz gospodinjstev v Zgornji Savinjski dolini, danes pa Vam bomo ponovili nasvet, kako ravnati s tovrstnimi odpadki, ki se Vam bodo preko leta pojavih doma, do naslednje akcije. Posebni odpadki iz gospodinjstev so deloma nevarni odpadki in so se v preteklosti odstranjevali skupaj z ostalimi odpadki in trajno odlagali na komunalno deponijo, mnogi pa so končali tudi na različnih črnih odlagališčih. Posebni odpadki iz gospodinjstev in naselij so: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd., - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd., - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika, - in podobno. Vse naštete in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih je potrebno ločeno zbirati v posebno posodo (gajbico) doma ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. Odstranjevalec odpadkov PUP Velenje bo enkrat letno organiziral akcijsko zbiranje nevarnih odpadkov in jih z ustreznim vozilom in strokovnim osebjem prevzemal na objavljenih zbirnih mestih. Letne akcije so organizirane od junija do septembra. Takrat bo zagotovljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov, ki niso navedena, ali pa se bodo še pojavila. Odstranjevalec odpadkov PUP Velenje bo zbrane nevarne odpadke posredoval na nevtralizacijo oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo ali pa kar v naravno okolje in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja nevarnih odpadkov na izvoru računamo na okoljsko ozaveščenost občanov. Vabimo Vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu NAŠ KRAI- LEP KRAJ! PUP Velenje d.d. 4» DUSETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/700-11-70 DELAJTE VARNO in USPEŠNO Z MOTORNIMI ŽAGAMI STIHL, HUSQVARNA, JONSERED, SOLO! VAS PRODAJALEC in SERVISER DUSETI d.o.o., Parižlje 8a, 3314 Braslovče Tel.: 063/700-11-70 Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU Verjetno si MIKLAVŽ že mrzlično ogleduje, kje bo kupil vse to, ■ Ker pa je MIRIAVŽ že star in ker tudi varčuje, ko verjetno zavil v prodajalne "SAVESUA", kjer ko poleg bogate izbire in ugodnih cen dokil vse: igrače, pokarvanke, otroška oblačila, sani, smuči, sladkarije, skratka vse, kar J1IKIAVŽ pač prinese. nffKMVŽH nudimo tudi ugodne plačilne pogoje. "ST Uspešni v šoli in na tekmovanjih Najboljši na OŠ Ljubno (IV.) NADJA MAVRIČ je lani hodila v tretji, letos pa je v četrtem razredu na OŠ Ljubno. Rojena je 5. oktobra 1988. Trenutno si želi postati učiteljica klavirja. “V prostem času berem, igram košarko in odbojko ter igram klavir. Hodim v glasbeno šolo, h angleščini, pevskemu zboru in k slovenski ter angleški bralni znački. Zame najljubša predmeta sta družba in glasba. Branje in pisanje se je zame pričelo v prvem razredu. Učim se predvsem pred kontrolnimi nalogami. Najslabšo oceno sem dobila v tretjem razredu pri slovenščini. V tretjem razredu sem dosegla odličen uspeh in prejela sem zlato priznanje iz Računanje je igra, šolsko ter regijsko priznanje iz vesele šole in šolsko priznanje in zlato priznanje na državnem tekmovanju Veš ,vem.” DAVID RAK, lansko leto je bil v drugem, letos pa je v tretjem razredu na OŠ Ljubno. Rojen je 4. maja 1990. Pravi, da mu je všeč poklic mehanika. “Kadar sem prost rad igram nogomet, plavam in se rolam. Hodim h angleščini in k športni vzgoji kot krožku. Všeč mi je veliko predmetov in sicer so to: telovadba, likovni pouk, spoznavanje narave in družbe, matematika in slovenščina. Brati in pisati sem začel v mali šoli. Do sedaj najslabša ocena je bila trojka pri slovenščini v drugem razredu. Učim se en dan pred kontrolno ali pa takoj, ko tovarišica napove preverjanje znanja. Lani sem bil prav dober in sem prejel šolsko priznanje in zlato priznanje na državnem nivoju tekmovanja Veš, vem.” £klad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava /liozirje. Kulturno društvo in občina /bazarje vabijo družine «2gornjesavinjskega območja, da sodelujejo tudi letos na prireditvi T>TUAÄDW - UQUC v nedeljo. 19.12.1999. ob 15 uri. v prostorih 'Delavskega doma /bazarje. Prijavite se lahko na naslov: SLKD OI Mozirje Hribernikova 1, 3330 Mozirje ali na telefon 833-855 in GSM 041/746-618 Družina (koliko članov): Naslov in telefon: Opis nastopa (pripravite lahko 3 točke): 2._ 3., V stari hiši s črno kuhinjo Dne 10.11.1999 smo si z razredom odšli ogledal črno kuhinjo na Juškovo kmetijo v Dol Suho. Odšli smo peš, saj je bila pot kratka. Po prihodu smo se najprej pogovarjali o kmečki hiši. Gospa učiteljica nam je povedala, do je zgrajena iz kamna. Hiša je zelo stara in majhna. Po vstopu v vežo me je prešinila misel, do bi tu težko živel, saj so prostori hlodni, kuhinja pa popolnoma črna. Podrobneje smo si jo ogledali šele po prižigu luči, saj ima le eno majhno okno. Kuhinja ima odprto ognjišče, kar pomeni, da dim ni speljan skozi dimnik in posledica tega je čisto črna kuhinja. Na steni sta visela sklednik in žličnik. Sklednik je kos pohištva za shranjevanje lesenih skled, žličnik pa je posoda za shrambo lesenih žlic. Kmečke žene so nekoč pekle kruh samo doma, zato so nujno potrebovale tudi lopar in omelo. Lopar je lopati podobna je lopati podobna priprava za dajanje ali jemanje hlebca iz peči. V kotu kuhinje pa smo videli tudi likalnik in podstavek za vročo posodo. Ostoli prostori v hiši so bili svetlejši in bolj prijazni. Presenečen pa sem bil nad straniščem, saj sem prvič videl takega na štrbunk. Danes si že lažje predstavljam življenje ljudi v preteklosti. Menim, da so imeli naši predniki zelo težko in garaško življenje. Vse so morali postoriti z golimi rokami in niso imeli naprav, ki bi jim olajšale delo. Janez Tratnik 4. razred, OŠ Rečica Mozirski planinci na trgatvi v Svečini V soboto 6.11. smo se zbudili v lepo sončno jutro. Vremenska napoved ni bila nič obetavna, vendar na naše veselje ni držalo. Zbralo nas se je okrog dvajset članov Planinskega društva Mozirje. Z avtobusom smo se odpeljali proti Svečini. Tja nas je povabila prijazna gospodinja na kmetiji, ki se imenuje Vrezner. Imajo veliko vinogradov in pridelajo veliko dobrega in kakovostnega vina. To so pozneje preizkušali naši starejši planinci. Gospa nas je sprejela s prijazno besedo, orehovo potico in Orehovcem. Napočil je čas, da tudi mi pokažemo kaj znamo. Odšli smo v velik vinograd in se pridno lotili trganja. Grozdje je bilo zlato rumeno in zelo sladko. Trgali smo sorto, ki se imenuje muškatni silvanec. Kar smo natrgali, so odpeljali v veliko stiskalnico. Kmalu smo imeli na mizah sladek mošt. Toko se imenuje sok, ki priteče iz stiskalnice. Ko smo z delom končali, smo se okrepčali z golažem iz divjačine. Ta jed je zelo okusna in je vsem teknila. Popoldan nam je minil ob peki kostanja in domači glasbi. Čeprav sva bila z bratom Urbanom najmlajša udeleženca trgatve, sva se imela zelo lepo. Odšla sva na raziskovalno pot in ugotovila, da imajo na kmetiji tudi konje in v ogradi divjačino. Posebno ta je pritegnila najino pozornost. Midva prijetno utrujena, starejši pa zelo dobre volje, smo se poslovili od naše gostiteljice in se podali proti domu. V Svečinskih goricah smo preživeli lep dan in tako zaokrožili naše letošnje planinske izlete tudi z koristnim. Katarina Fužir, 6. b PD Mozirje GLORIA NARAVOSLOVNI DAN Dan se je začel zgodaj zjutraj. Zbrali smo se v Gornjem Gradu. Ko smo se peljali proti Bočni se je začelo sonce dvigati na nebo. V Bočni smo pobrali še zadnje sošolce. Peljali smo se skozi Šmartno ob Dreti in Nazarje. Medtem se je sonce že lepo, rumeno smehljalo na nebu. Ko smo se peljali skozi Šempeter, se je svet začel spreminjati. V gozdovih se skoraj ni videlo več iglastih dreves. Prevladovali so hrast, bukev in kostanj. Ko smo se peljali proti Slovenski Bistrici, smo videli veliko vinogradov. Čez čas smo prispeli na Ptuj. Videli smo ogromno njiv. Na njivah je rasla koruza, sladkorna pesa in še kaj kar nisem uspela prepoznati. Obstali smo v Ptuju na parkirišču pod gradom. Od tam smo se peš napotili proti gozdu. Povzpeli smo se približno 200 m. Na gradu smo si ogledali velike sobane v katerih je bilo veliko ur. Ptujski graščaki so bili veliki zbiralci ur. V sobanah so bile na steni tapete ali tapiserije. Tudi slik in ogledal je bilo veliko. S stropa so viseli prekrasni lestenci. Najlepši lestenec je bil v plesni dvorani. Ogledali smo si tudi razstavljena glasbila, na katera so včasih igrali. Videli smo tudi pustne maske iz Ptuja. Najznačilnejši so bili: kurenti, piceki in orači. Po ogledu gradu, smo si kupih kartice. Z obzidja smo si ogledali še stari del Ptuja in ogromno reko Dravo. Pot smo nadaljevali v Dornavo. Tam smo si ogledali smetišče. Gospa nam je povedala, da se od lani do letos zelo povečala količina odpadkov. Pred odhodom nam je ta gospa podarila knjižice z naslovom Pogovoriva se o odpadkih. Videli smo kako sortirajo in pripravljajo odpadke za reciklažo. Peljali smo se v Ormož, kjer smo imeli kosilo. Pot smo nadaljevali skozi Ljutomer in Črenšavce. Prečkali smo reko Muro. Ustavili smo se Filovcih, kjer smo videli lončarja, kako je izdeloval lončene izdelke. Jaz sem si kupila lončeno piščalko in vrček. Nazaj smo se peljali skozi kraje: Murska Sobota, Moravske Toplice, Radence, Gornjo Radgono, Lenart in Maribor. Začelo se je že precej temniti. Na poti skozi Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Bočno se je začelo precej temniti in v Gornjem Gradu se ni videlo skozi šipe prav ničesar. V Gornjem Gradu so izstopili Gornjegrajčani, v Novi Štifti pa zadnji potniki iz Nove Štifte. Bilo je prijetno, lepo in zanimivo. Romana Tesovnik 4. razred, OŠ Gornji Grad KONCERT NA PTUJU Prišel je petek. Komaj sem čakala konecpouka, saj smo imeli zvečer koncert na Ptuju. Popoldne smo se učenci glasbene delavnice Osmin-ka zbrali pred mozirsko šolo. Vsi po vrsti smo imeli tremo, saj je bil to za nas prvi tako velik koncert. Skupaj s tovarišico smo se odpeljali na Ptuj. Celo pot sem bila čisto tiho, takšno tremo sem imela. Prispeli smo pred Minoritski samostan. Tam smo se preoblekli in pričeli z generalko. Vse skupaj smo še enkrat ponovili Ob lf). uri se je pričel koncert. Srca so, nam nastopajočim, divje utripala, mislim pa, da je najbolj tovarišici. Z Barbaro svahili peti. Prišli sva na oder. Igrali sva skladbico Vesele počitnice. Vse nama je šlo gladko. Ko sva odigrali, sva morali še enkrat na oder, ker so gledalci divje ploskali. Po koncertu so nam postregli / obloženimi kruhki in fanto Pogos tili so tudi starše. Vračali smo se domov. Doma smo utrujeni, a polni lepih doživetij zaspali. Sandra Semprimožnik 4. razred OŠ Gornji Grad Ej! Izšla je nova Plošča skupine FUNK YOU z naslovom “Intro**. Ušaka skladba, deset jih je vseh skupaj, je zgodba zase. Za vsako si morate vzeti čas in šele. ko jih boste slišali nekajkrat, boste ugotovili, da v rokah držite več kot odlično ploščo. Za prvi sind so izbrali skladbo “Pod lučmi“, eno izmed štirih slovenskih na albumu. Izredno ritmično, polno enereiie. Za množico občutkov, ki vas počasi peüeio proti vrhuncu in izgubljenost v svetu domišljije, prisluhnite skladbi “Urati mi”. Poleg odličnega vokala Diane Kušan, pevke, ki prihaja s Hrvaške, sta na plošči tudi dve starejši skladbi “Funk You” in “Se vrti”. Pri katerih je pela še Tina Banfro.Poleg gotovo enega najboljših bobnarjev pri nas Aleša Uranjeka so pod band podpisani še Boris Holešek na trobenti, Dejan Jerončič na klaviaturah, bas Robert Jukič. Saša Lušič, ki je vokalist in kitarist. Na saksofonu je Jure Pukl. za tolkali pa Dejan Tamše.U mesecih pred nami boste Funk You gotovo lahko slišali tudi v živo. Končno smo dočakali tudi prvi samostojni album KARMEN STAUEC. Na njej je enajst skladb in nekaj od njih jih že poznate. Predvsem je tu skladba, po kateri ima album naslov in s katero je Karmen dosegla krasen uspeh: to je pesem “Ljubim te”, z njo pa je osvojila naslov “Najboljše pevke na Slovenski popevki *99". Use pesmi so nastajale v studiu Štibernik. nad njimi pa je budno bedel Martin Štibernik. Prvi sinel “Uzemi mojo dlan”, je že uvrščen v power play radijskih postaj. Nova Plošča HELENE BLAGNE z naslovom “Duša in srce” je izšla 15.11.1999. Dva dni pred tem dogodkom je se je Helena podpisovala vsem, ki so prišli ob I2.oo uri v Mercator-hipermakef center v Šiški, na oddelek s ploščami in kasetami. Predstavljamo tudi novo skladbo odlične pevke ANIKE HORUAT. Po tem, ko je s "Predala se ne bom” zasedla vsa najvišja mesta in osvojila srca svojih poslušalcev, je zdaj tu nova skladba. Spet nekoliko drugačna, a če Aniko poznate, potem veste, da je tudi sama iz trenutka v trenutek takšna. Naslov nove skladbe je “S teboj fpokaži miJ”, kmalu pa io boste lahko slišali na vseh slovenskih radijskih postajah. Ponovno bo na glasbene odre stopil pevec bivše skupine Šank Rock MATJAŽ JELEN. Po krajši fmorda za koga daUšL.J odsotnosti je spet tu. Odličen vokalist in predvsem Pripravljen na nove izzive. Naprej se je skupaj z dekletoma, ki tvorita PM United, preizkusil v priredbi starejše rock uspešnice “Jaz nimam noč za spanje”. Njegove čisto samostojne materiale pa pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Alenka LK Indiana Logarska dolina Gradišnik in Pinter zmagovalca CAMO pokala V soboto, 6. novembra, je na Polzeli potekalo finalno lokostrelsko 3D tekmovanje za CAMO pokal. Med 140 udeleženci so bili tudi člani LK Indiana iz Logarske doline, ki so z odličnimi uvrstitvami dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega lokostrelstva. V sklopu letošnjega CAMO pokala je bilo sicer osem tekem, za končno uvrstitev pa štejejo štirje najboljši rezultati. V disciplini lok compound neome- nardi Skomšek. jeno je pri članih zmagal Karli Gradišnik in se tako zavihtel na prvo mesto v skupni razvrstitvi letošnjega CAMO pokala. Janku Pinterju je za skupno zmago tokrat zadoščalo drugo mesto za Tomažem Praprotnikom, ki je v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto. Sandi Huič je bil tokrat tretji, v skupni razvrstitvi pa je tretje mesto osvojil Gorazd Grosek. Pri članicah compound neomejeno je drugo mesto v skupnem seštevku pripadlo Ber- Lokostrelski klub Mozirje Predzadnji turnir za slovenski pokal Člani Lokostrelskega kluba Mozirje so prvo nedeljo v novembru nastopili na predzadnjem letošnjem turnirju za slovenski pokal v Izoli, ki je hkrati pomenil tudi začetek tekem v dvoranah (indoor). Na turnirju je nastopilo 191 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, Mozir jani pa so po pričakovanjih zasedli visoka mesta. S tem se je letošnja sezona za člane lokostrelskega kluba iz Logarske doline končala. Bila je izjemno uspešna, saj so jo poleg ostalih odličnih nastopov doma in na tujem obogatile še medalje z evropskega prvenstva. Sezono 2000 zato člani LK Indiana pričakujejo s tekmovalno nestrpnostjo, ahkrati tudi odgovornostjo. V nadaljevanje uspehov pa seveda ne dvomi nihče. BS Pri članih compound je Štefan Ošep osvojil drugo mesto, Marko Satler je bil osmi, Ivan Šket 17, Aleksander Smodej 21., Roman Karničnik 25. injanez Grom 27 Pri članicah compound je zmagala Bernarda Perhač Zemljak, pri veteranih compound paDušan Perhač. V slednji kategoriji je bil Janez Pelko drugi, Miran Borštner pa tretji. Pri mlajših dečkih compound je slavil Aleksander Ošep pred Primožem Perhačem. Sebastjan Ošep je zasedel sedmo mesto. Pri mlajših deklicah olimpijski lok je Janja Perhač s tretjim mestom zaokrožila lep ekipni uspeh mozirskih lokostrelcev. KF Občinska liga v malem nogometu Gornji Grad Izidi tekem 5. kola: Brleč : Davidov hram 3:1, Novo naselje: ŠD Nova Štifta 2:1, Adams-ovi: Mesarstvo Rup 1:10, Trobej: Mizarstvo Krznar 8:1. Izidi tekem 6. kola: Novo naselje : Trobej 1:4, Davidov hram: Mesarstvo Rup 2:0, Adamso-vi: Mizarstvo Krznar 8:1, Brleč: ŠD Nova Štifta 2:2. Izidi tekem 7. kola: Adamsovi: Davidov hram 1:4, Mesarstvo Rup: Novo naselje 1:2, Brleč : Trobej 3:0, ŠD Nova Štifta : Mizarstvo Krznar 2:2. Lestvica: 1. Davidov hram 19, 2. Trobej 15, 3. Brleč 13, 4. Novo naselje 12, 5. Mesarstvo Rup 9, 6. Adamsovi 6, 7 ŠD Nova Štifta 6, 8. Mizarstvo Krznar 1. PF Konjeniški klub Veniše Rezultati odraz skupnega dela in znanja Konjeniški klub Veniše bo kmalu praznoval svoj prvi rojstni dan, v tem času pa so člani klub bili izredno delavni. Izvedli so dve tekmovanji, prvo na pomerili člani in gostje, ki so prišli iz državnem, kjer so bili vključeni tudi kočijaživspretnostni vožnji, drugo pa na mednarodnem nivoju - FEI World Jumping Challenge. Seveda niso bili samo organizatorji, temveč so se tekmovanj tudi sami udeležili in dosegli vidne rezultate. Od 2 5 tekem, kolikor jih je bilo letos, so iztržili 7 prvih, 8 drugih in 8 tretjih mest. okoliških klubov: Velenje, Gotovlje in Celje. V najnižji kategoriji, kjer so se pomerili tekmovalci brez licence, je zmagala Barbar Špeh s konjem Ago, na drugo mesto se je uvrstila Renata Čanžek z Maratoro, tretje pa je pripadlo Andreju Šemlak na Celesti. Na višini 110 cm so se pomerili tekmovalci s pravkar pridobljeno licenco. Zmagov- Pogled na tekmovalce v preskakovanju ovir na Venišah Posebej velja omeniti 3. mesto Luke Založnika in 4. mesto Nataše Burger v skupnem seštevku FEI Challenge, 2. mesto PrimožaRifljanaDP zaG-letne konje in 3. ter 4. mesto Primoža Riflja na DP za 5-letne konje, ter 5. mesto LukeZaložnikanaDP za mladince. Rezultati dokazujejo, da so se dela lotih resno in profesionalno. Na področju izobrazbe so pridobili 4 tekmovalce, ki bodo pomagali utrjevati ime Konjeniškegakluba Veniše v naslednji tekmovalni sezoni. Pripravili so tudi klubsko prvenstvo za “obnucano podkev”, kjer so se alec te kategorije je bil Tomaž Steblovnik na Dalih, za njim se je uvrstil Igor Šalamon s konjem Doli, tretje mesto pa je zasedel Uroš Štraus. V najvišji kategoriji so se pomerili “stari mački”, kjer je dvojno slavil Primož Rifelj. Ob rojstnih dnevih so organizirali piknike in se udeležili vlečenja vrvi v Kokarjah. Prvo leto delovanja Konjeniški klub Veniše zaključuje uspešno, kar je odraz skupnega dela in znanja. Tüdi v prihodnje bodo nadaljevali z začrtanim delom. Marija Šukalo VABILO Športna zveza in športno društvo “VETERANI'' Gornji Grad vabita na OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE, ki bo 28.11.1999, ob 13 uri v gostišču “Pri Jošku”. Čas igranja je 10 minut. Informacije dobite pri Ivku Poličniku na telefonski številki 843-648 zvečer. Vabljeni! Športno društvo Mozirje Dokončana obnova večnamenske dvorane in Savinja Mozirje prirejata SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME v soboto, 27. novembra, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 28. novembra, od 9. do 16. ure v dvorani TVD Na trgu 20 v Mozirju NUDIMO: - individualno prodajo in nakup rabljene smučarske opreme in konfekcije - komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme - strokovno svetovanje - strokovno montažo in premontažo vezi (SKI servis Matjaž Kunej) - nakup nove smučarske opreme s sejemskim popustom proizvajalcev ELAN, Alpina, Mont s celotnim programom športnega oddelka blagovnice Savinja Mozirje -ekskluzivna predstavitev proizvajalcev tekstilnih izdelkov Rivon Ni-man in Čira-čara s prodajo po sejemskih cenah - predstavitev atraktivnih zimskih programovturistične agencije SVIT Mozirje - vpis ljubiteljev smučanja v Gornjesavinjski smučarski klub V soboto popoldne bo posebna gostja smučarskega sejma KATJA KOREN! VZ/y