Poštnina plačana v gotovini 8. decembra 1646 mm. Cena 8 din NIK ZA FIZKULTURO nn a, mm mmmm* zvez* uovimu« $*«. 49 (EgEČNA NAROČNINA 12 DIM VSAK PdNEDELJEg 1AJ A m UWA XAv/\ Ob prvi obletnici proglasitve republike Ko praznujemo 3. obletnico zasedanja AVNOJ.a v Jajcu, govorimo o tem zasedanju kot o prelomnici v zgodovin,! jugoslovanskih narodov. Če pogledamo zgodovinsko pot naših narodov, bomo videli, da je ta pot pot neprenehnih borb, pot trpljneja in brezštevilnih krvavih žrtev, je pot, po kateri so naši narodi hodili z željo in trdnim prepričanjem, da bodo slej ko prej dosegli osnovne človečanske pravice. Do začetka narodno osvobodilne borbe v aprilu 1941, to je do začetka prebujanja širokih ljudskih množic Jugoslavije, je vedno tujim in domačim zatiralcem uspelo zmagati nad demokratično stremečimi jugoslovanskimi množicami. Ko pa so stopili narodi Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije in maršala Tita v borbo proti poslednjemu sovražniku svojih pravic, so st začeli pisati sami svojo usodo s svojo herojsko borim. že leta 1943., na zgodovinski dan 29. novembra, so naši narodi po velikih ofenzivah in veli-, častnih zmagah povedali vsemu svetu, demokratični večini in protiljudskl domači in tuji izdajalski kliki, da so si zbrali prvič v svoji zgodovini svojega resnično ljudskega predstavnika svoje skupnosti, da so sl sami, brez in proti domačim in tujim izkoriščevalcem ustvarili tako državo in njeno notranjo Ureditev, kakršno so sl v nenehnih krvavih borbah svoje zgodovine želeli — resnično demokratično in federativno državo, republiko, novo Titovo Jugoslavijo. Nadalje so povedali, da si bodo odslej vladali Sami brez pratiljudskih monnrhofaši.stičn’ii režimov in kralja, ki se niso borili za interese svojega ljudstva, ampak vedno le ža sVoje osebne interese. Za nas Slovence je II. zasedanje AVNOJ-a Se posebno pomembno. Takrat je AVNOJ v Imenu vseh narodov Jugoslavije glasno izjavil, da So težnje slovenskega ljudstva po njegovi popolni osvobodita'! in združitvi težnje vseh narodov Jugoslavije. Ne samo slovenski narod, tudi drugi jugoslovanski narodi so tedaj prisegli, da bodo doseglj prej ko slej cilj — popolno osvoboditev ln zdrnžtčč vseh Slovencev ter vključitev V državno * nar Vani ^ _ ______________ cenih žvljenj za osvoboditev krajev v Slovenskem Primorju ln Trstu. II. zasedanje AVNOJ-a nam je odprlo na široko vrata v vise panoge našega javnega življenja. Današnji delavni polet širokih ljudskih množic Izraža globoko zavest, in ljubezen do svoje novo domovine. Silen porast ustvarjalnosti nam pove, da so. se sprost le ljudske energije. Novi načini dela na vseh področjih nam kažejo neizčrpnost sil, vse to pa nam priča, da ljudske množice potrjujejo pravilnost politike, ki jo je prvič javno, doma in pred svetom pokazalo It. zasedanje AVNOJ-a. Vse to natp prča, da se je splačalo umirati za to, kar danes Imamo ln kar nam nihče več vzeti ne bo mogel. Partizan je nepremagljiv V Splitu je zasluženo in v lepi igri premagal Hajduka 1:0 (0:0) SpM, 1. dec. Gostovanje Partizana v Splitu je vzbudilo ogromno zanimanje splitskega in okoliškega prebival siva, v prvi vrsti zato, ker je šlo za zelo važne točke, poleg tega pa tudi zato, ker je Hajduk v obeh dosedanjih srečanjih s Partizanom izgubil obe tekmi, in sicer v Beogradu s 3:1, v Splitu pa z 2:1. Fizkulturniki in ljubitelji nogometne igre iz okoliških krajev Trogirja, Kaštela, z otoka Brača, iz Knina, Drniša, Šibenika, Omiša, Makarske in celo iz Dubrovnika so .prišli v Split, da prisostvujejo tej najvažnejši tekmi v jesenskem delu državnega prvenstva, tako da se je na Hajdukovem igrišču zbralo kot pri lanskem gostovanju CDKA iz Mo. skve okoli 15.000 gledalcev, ki so navdušeno in prisrčno pozdravili zastopnike naše armade, ravno tako pa tudi svoje domače moštvo Hajduka. Moštvi sta nastopili v nasledjih postavah: Partizan: Glaser, Brozovič, Pope-scu, Čajkovski, Djurdjevlč, Simonov-sld, Mihailovič, Palfi, Bobek, Radulovič, Sereš; Hajduk: Stinčič, Kokcza, B roke ta, Luštica, Katnič, Radovnikovlč Ivo, Mrčtič, Matošič Frane, Bu ti nič, Loko-Selc, Vtidjak. iVemoč Hajduka v prvem polčasu Prvi del tekme je potekal v lahni gpein.oči »majstora s mora«. Takoj v začetku je imelo moštvo Hajduka pri-iiko, da doseže vodstvo, toda njegov qapad, ki se še ni znašel, je izpustil tb priložnost. Hajduk je bil v zadetku tekme boljše moštvo, toda moštvo Partizana se je počasi znašlo in je iz obrambe prehajalo v napad, čeprav je bilo domače moštvo v premoči, njegova igra ni bila niti povezana niti koristna. Nasprotnik s svojo pbrambno taktiko m dovolil Hajdukovim igralcem, da uredijo svoje vrste. Razen tega je Hajduk igral taktično precej slabo in brez sistema. Napadi Partizana so bili sicer redki, toda vedno nevarnejši kakor napadi Hajdukovcev. V drugem polčasu je bil Partizan boi e moštvo S tanje v zvezni lestvici po desetem kolu Partizan 9 9 0 0 26:4 18 Dinamo 10 7 1 2 30:12 15 Hajduk 9 6 2 1 19:3 14 ICrvena zvezda 10 7 0 3 31:13 14 Metalac Spari ak Pobeda iŽelezničar N. Lokomotiva IBudučnost Kvarner [Nafta Železničar S. Ponziana 10 11 12 11 11 10 8 11 11 5 613 20:14 515 19:21 3 4 5 21:19 5 11:23 1^:21 16:22 8:16 12:32 12:31 4:13 13 11 10 9 8 7 6 6 5 3 Dočim je bil Hajduk v prvem polčasu nekoliko v premoči, je bila premoč Partizana v drugem delu tekme Veliko večja od Hajdukove v prvem polčasu. V tem delu igre je prišla do veljave le dobra Hajdukova obramba, ki -je pa ni znal razbremeniti ln Je tako »majstor s mora« zaradi nesporazuma svoje obrambe sprejel gol. So. lldna m požrtvovalna obramba Hajduka je pl-eprečila, da Partizan ni do-se^ei še več golov. Po premoči na ___ Igrišču je zmaga Partizana zaslužena tj) rezultat odgovarja igri, ki »ta jo obe moštvi prikazal], , sIv... . i Frane IHatošič V Igri s Partizanom 6] izpolnil pričakovanj Partizan iz enačeno moštvo " Moštvo Partizana je izenačeno, igra zelo hitro in požrtvovalno, vsi igralci pa se odlikujejo z izvrstno kondicijo. Med tekmo se je lahko videlo, da so igralci Partizana hitrejši od Hajdukovih, da bolje sta rta jo in več zdržijo. Večina igralcev je zelo izkušena, tehnično so na višini, njihova igra teče po premišljenem in določenem sistemu. Obramba Partizana, na čelu s čaj-kovsk.im. je bila zelo dobra, ijjto.ri j,n izkušen; vratar Glas.er se je zelo dobro znašel in odlično branil, čeprav mu ni bilo treba reševati posebno težkih problemov. S svojima branilcema Brozovičem in Popescujem je bil Glor ser nepremagljiva prepreka za Hajdukov napad. Od teh troh igralcev je bil najboljši Popescu. V krilski vrsti se je odlikoval mali Čajkovski, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Srednji krilec Djurdjevlč je izvršil svojo nalogo dobro in odlično zadrževal vodjo Hajdukovega napada Batinlča. (Nadaljevanje na 4. strani) SKLEPI prvega posveta . , Zveznega odbora za športno letalstvo Prizor s tekme Beograd : Budimpešta 1:1, ki je bila v nedeljo 24. novembra v Beogradu Troboji poštnih aktivov Ljubljane, Maribora in Celja Poštni nhtlvi v Celju, Mariboru tn Ljubljani delujejo že precej časa in beležijo lepo Število organizacijskih in tekmovalnih uspehov. Pol leta dela je za njimi in pojavila se je želja, (la pomerijo svoje moči. ugotovijo svoje napake, izmenjajo Izkušnje in določijo pot za Ih>-dočnost. Pri uresničenju te želje so poštnim Hzk ul tur n ikoni priskočile na pomoč sindikalne organizacije in tako jc bilo mogoče Uvesti troboj poštnih uslužbencev Maribora, Celja in Ljubljane, ki je bil v Celju. Cizk uit urni troboji .v bolj razširjeni obliki naj M postali vsakoleten običaj, ker fizkiilturno gibanje med poštnim uslužbenst vom posebno v zahtevi po množičnosti močno poživljajo, vzbujajo ambicijo posameznih aktivov za izboljšanje organizacijskega dela In budijo tekmovalni čut aktivov in posameznikov. Upamo, o*a bodo v bodoče sindikalne organizacije pokazale polno razumevanje za te troboje, oziroma tekmovanja in pomagale, da se Izvedejo v širši obliki. Tekmovalnemu delu trobojev naj bi se pridružil še organizacijski del, to je, sestali naj hi se tudi fizkulturni organiza-'t-orji in poverjeniki posameznih aktivov in podružnic ter skupno skušali na fiz-kulturni sedanjosti graditi bodočnost. S pisanjem okrožnic se da dosti doseči — toda še več z osebnim stikom! Žal je bil čas v Celju večinoma posvečen le tekmovanjem, tako da za organizacijska vprašanje ni ostalo časa. Vendar smo mogli ugotoviti, da v pogledu organiziranja in aktlviziranja članov, kakor tudi v popularizaciji fizkulture odločno vodi Ljubljana. Vsiljuje se vtis, da zaradi tega, ker posvečajo ljubljanske sindikalne organizacije več pažnje flz-kulturl, kot mariborske in celjske, ki fizkulturo v splošnem res izdatno podpirajo, ne posegajo pa aktivno v njeno območje in ne poskušajo - stvari postaviti na pravo mesto. Seveda je to samo vtis, dejstvo pa je: sindikalne organizacije so regulator vsega, zato se morajo zanimati za vse in posegati v vse! V številu aktivnega in podpornega Članstva vodi Ljubljana še bolj odločno. Kno pa je pri vseh aktivih skupno: izredno nizko Število aktivnih članov In vsestranost teh članov. Mariborčani niso imeli težav s sestavo svojega moštva: zbrali so enostavno vse aktivne Člane, šestnajst po Številu, vsi so igrali šah, namizni tenis in odbojko. Ljubljana je poslala 35 tekmovalcev, od katerih jc večina nastopila v dveh panogah kar seveda močno zmanjšuje kvaliteto Igre ln ni v prid kvantitativni težnji po množičnosti! Nakazali smo samo glavne momente, za katere smo Imeli ča.s (la jih skupno obravnavamo. Sedaj pa še kratek pregled uspehov troboja: NOGOMET Celje :_Ljuhljana 1:6 (6:6) ODBOJKA Ljubljana : Celje 2:0 <15:6, 15:5) Maril>or:LjuhljaJia 2:1 (15:6. 11:15, 15:10) Maribor : Celje 2:0 (p. f.) NAMIZNI TENIS 1. Ljubljana I, 2. Ljubljana II, 3 Maribor I, 4-5. Celje in Maribor II. (zu Ljubljano so Igrali: Ivanc, Lapajne, Božič, Košar, Zupanc) ŠAH , Ljubljana : Komb. Maribor-Celje 14:9 (igralo se je na 23 deskah). NAŠI SMUČARJI ŽE TRENIRAJO Z Jesenic nam poročajo, da nekateri smučarji že pridno trenirajo. Na C: nem vrhu, Vršiču pa traidli v Planici so za smuk že ugodne prilike. Treninga na Ornem vrhu se je v nedeljo 24. novembra udeležilo nad 30 smučarjev to smučark, med njimi tudi nekateri najboljši (Čop in Knop iz Maribora). Trening je vodili Praček. Posebno ugodne razmere so na Vršiču, kjer je Erj&včciva koča ob nedeljah in v dneh prbd nedeljami in praznik i oskrbovana. PONOVNO IZPOPOLNJENO ZALOGO vsakovrstnega športnega In telovadnega ORODJA: ŽOG ZA TENIS IN NAMIZNI TENIS — LOPARJEV IN LOPARČKOV — PROŽNIH DESK — KONJ — BRADELJ — BLAZIN — TELOVADNIH KROJEV — BOKSARSKIH ROKAVIC IN ŽOG — NOGOMETNIH ČEVLJEV — KOM-PLETNIH ŽOG IN KROJEV (DRESOV) — SMUČI — STREMEN IN SANK VAM STALNO NUDI FIZKULTURNI MAGACIN LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. lo Fizknlturaa društva in aktivi! Fizkulturaiiki! POSTANITE ČLANI ZADRUGE FIZKULTURNI MAGACIN, KER BOSTE IMELI PREDNOST PRI NAKUPU ŠPORTNEGA IN TELOVADNEGA ORODJA! V Beogradu je bil 23. in 24. novembra prvi posvet Zveznega odbora za športno letalstvo z republikanskimi odberi Srbije, Hrvat-ske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter s pokrajinskim odborom Vojvodine, oblastnim od-borom Dalmacije in Komando zveznega letalskega centra Vršac. Posvet je vodil Tihomir Markovič, član Zveznega odbora za športno letalstvo, prisostvoval pa um je tudi predsednik komisije »Tehnika in šport« generalmajor Ladislav Ara. brožič. Po referatft o športnem letalstvu je bila otvarjena diskusija, po kateri so bili podani naslednji sklepi: Osnovna naloga je formiranje športnega letalstva po šolah En ta-varnah ter ustvarjenje sodelovanja z množičnimi organizacijami. V teku zimo morajo krožki obvladati teorijo letenja in delavniško prakso. Vzporedno s krožki naj se formirajo trn« močna letalska društvo. Da bi se omogočilo izvajanje enotne naobrazbo, je posvet osvojil pravilnik o letalskih modelarskih tečajih ter načrte in progra- me za zrakoplovno modelarske tečaje. V naslednjem razdobju, leta 1947., naj sc posveti največjo pat. njo modelarstvu. Najmnožičnejša veja športnega letalstva naj postane pionirsko modelarstvo. V svrho izgradnje novih strokovnih kadrov naj se izvede pregled vseh tistih, ki so opravili strokovno tečaje. Skijenjecso je bilo, da začntj v letu 1947, Zvezni odbor-za športno letalstvo izdajati časopis, ki naj ho organ športno-zrakoplovnega gibanja. Republikanski odbor za športno letalstvo LR Srbije se je obvezal, da bo na drugem zveznem tekmovanju letalskih modelov sodeloval z modelom na reaktivni pogon. Republikanski odbor LR Hrvatske se je obvezal, da bo na istem tekmo-vanju sodeloval z modelom, ki se bo opravljal s pomočjo radijskih valov, odbor LR Slovenije pa se je obvezal, da bo v teku junija 1947 organiziral zvezni modelarski tečaj. Zvezni odbor za športno letalstvo se je obvezal, da bo prihodnje leto organiziral 13 jadralnih letak skih šol. ©3 3. do lo. marca 1947 — teden smuških poletov v Planici! Čez tri mesece bo mamutska skakal-niča v Pikniti zopet prizorišče tekem Na največji skakalnici sveta v Planici bo od 3. do 10. marca 1947 teden smuških poletov. Poleg najboljših skakalcev iz Jugoslavije bodo tekmovali najboljši skakalci Iz ZSSR in ostalih demokratičnih evropskih držav. Zadnje tekme na tej skakalnici so bile leta 1940., ko je kot prvi Jugoslovan skočil Rudi Finžgar čez 100 m. Takoj za njim pa je postavil najboljši rezultat v Jugoslaviji Novšak, ki je skočil 103 m. Svetovni rekord, ki je bil postavljen na tej skakalnici, znaša 118 m, dosežen je bil leta 1941. Skakalnica bo letos popravljena, tako da bodo na njej verjetno doseženi tako dolgi skoki kot pred vojna OSMO KOLO NOGOMETNE LIGE MAKEDONIJE V nedeljo 24. novembra je b!o v MU iiedoniilji odigrano 8. kolo /'.puoli-kanske lige. V Skopi ju sta bj:; odigrani 2 tekmi. Makedonija je pre-mjigaki NapreraSk j 'z Titovega Velesa z vdsok m rezultatom 8:1. Igralci 'Makedonije so pokazali kipo tehn čno igro. Jediiiistvo iz Sikoplja je premagalo LjuboMn iz Tetova 2:0. V Ku-maivHU je domače društvo premagalo ZaJer te skopijo s 3:0. V B: tol ju je Rabotnički j)z Skoblja ‘delil točke in gole s Porišierom 1:1. V Prilepu je Goce D@lčev z lahkoto premagat Makedonijo te Kočain z viiisckim rezultatom 7:0. Po 8. kolu .ie stanje v nogometni ligi Makedonije naslednje: Makedonija (S.) 7 6 0 1 34: 6 13 Goce Deičev (P.) 8 5 2 1 26:14 11 Rabat rtič! tj (S.) 7 4 1 2 15: 4 10 Ljuboten (T.) 8 5 3 0 18:17 1Q Humanovo (K.) 8 3 3 2 11:10 3 Napredak (T. V.) 8 3 3 2 9:16 8 Jedinstvo (S.) 8 2 4 2 17:16 6 Zaler (6.) 8 3 5 0 11:13 9 Peritsler (B.) 8 2 4 2 12:23 9 Makedonija (K.) 8 0 8 0 1:35 d H. REDNA LETNA SKUPŠČINA PDS Druga redna letna skupščina FZS, Planinskega društva Slovenije v Ljubljani, bo v nedeljo dne 15. decembra 1946 ob pol 10. url v stekleni dvorani Fiakulturnega doma na Taboru. Dnevni red: 1. Volitev zapisnikarja in dveh ove. rovateljev zapisnika. 2. Poročila In diskusija. 3. Poročilo o Izvedbi tekmovalnega načrta za leto 1946. 4. Poročilo 1n predlogi Gorske reševalne službe Slovenije. 6. Poročilo nadzornega odbora. 6. Volitev Glavnega odbora, računskih preglednikov in disciplinskega odseka, 7. Volitev delegatov za Fizkulturno zvezo Slovenije. 8. Delovne obveze za leto 1947. 9. SamoetojnVprediogi. 10. Raznoterosti. PRVENSTVO FLRJ V ROKOBORBI Je preloženo po odloku FISAJ-a na 28. in 29. decembra t. 1. SekretarCjat FZS , Smučarjeva priprava na zimo Na naših smučiščih Pameten smučar ve, da prijetno smučanje ni odvisno samo od dobre opreme in od ugodnih snažnih razmer. Prav si storili, če si si skrbno pripravil smuči, stremena, palice, čevlje in drugo, loda nikdar ne pozabi na samega sebe, na svoje teto, ki tudi spada k smučanju. Na smuči mora stopiti človek, ki je kolikor toliko uitrjen in gibčen. Nepripravljenih gostov, to Je slabotnih im nerodnih, narava ne mara ter jih neusmiljeno premetuje po smučarskih klanoih. Pameten smučar se torej vneto in načrtno pripravlja na zimo. Ni tako važno, kaj dela m kako, je pa nujno potrebno, da se za smučanje pripravlja in utrjuje. Vsaka vrsta fizkulture mu pride prav. pa tudi vsaka vrsta dela. Smučarski kandidat ravna pametno. če se loti n. pr. dela v drvarnici. Če nacepi v tednih pred začetkom Smuke toliko drv, kolikor jih potrebi! :e petčlanska družina za zimo. bo s tem gotovo izboljšal svojo fizično kondicijo Priporočljivo je tudi prenašanje premoga in podobnega iz keti v višja nadstropja (krepitev nog), prav pride vsako drugo delo, koristni so prnejši sprehodi, na,učinkovitejši pa je vsekakor tek čez drn in sini na daljše proge. Navdušen smučar bo našel tudi čas ea posebno smučarsko gimnastiko, Sistematsko vežbanje boksa je od-to je za vaje. s katerimi se bo nepo- lično sredstvo telesne vzgoje, ki s red n o pripravljal na napore smučanja utrjuje in razvija telesne in duševne 1.... " '' sposobnosti. V bcksu je neizbežna v sklepih, ne bo tožil o utrujenosti, pač pa bo lahko dajal drugim nauke o koristi smučarjeve priprave za zimo. OPREMA SMUČI Smučem, ki jih uporablja pretežna večina smučarjev, pravimo splošne ali turne, za razliko od specialnih smuči, ki so samo za tekmovalce. Od splošnih smuči pričakujemo, da nam služijo zn hojo po vsakem snegu, kakor tudi za vz|H>n na gore, za smuk in za izvedbo smuških likov. Kolikor toliko so turne smuči uporabne tudi za teke na krajše razdalje in za skoke v prostem smuškem svetu, vendar ne za tekmovalni šport v ožjem pomenu besede. Turne smuči, kakršne izdelujejo dandanes, so še vedno podobne prvotnemu modelu iz norveške pokrajine Telemarkom Če si takšno smučko natančneje ogledamo, opazimo na njej naslednjo značilnost: širina plohca ni povsod enaka; na krivini je smučka najširša, proti sredini se zožuje, proti repu pa sc zopet komaj opazno razširi. O takih smučeh pravimo, da so izdelane po modelu »telemark.«: Na drsni ploskvi je izdolben žlebič, ki .poteka natanko po sredini plohca. Le tako more služiti svojemu namenu, da namreč podpira drsenje naravnost. Ker je miren in točno usmerjen smuk posebno važen pr,i skakalcih, zalo vdelajo v skakalne smuči, kii so daljše, Širše in težje od turnih, kar tri žlebiče. ČISTA KRISTIJANI JA Pred izvedbo čiste kristijanije se spustimo v globlje prežanje, smuči držimo ozko. V trenutku izvedbe se prožno vzpnemo gor in naprej, se za-sučemo t zamahom rok in trupa (z zunanjim ramenom naprej!), zaokre-nemo vzporedni smučki in podrčimo prečno navzdol. Hkrati se spet spustimo v globljo prežo. Po končani kri-stijaniji se ustavimo ali pa nadaljujemo s smukom, Občutek za čisto kristijanijo dobimo najhitreje, če jo vadimo iz poševnega smuka po bregu. (Izvleček Iz bodoče knjige Draga Ulage O smučanju) nauči na treningih, kli pa ne imajo vsebovati le r^pecialno vadlbo, ampak elemente vsestranske telesne vzgoje, kjer 9| bo pridobili tudi pesihiimoforne lastnosti kot so brzina. vzdržljivost, moč, gibčnost itd., kii jih bo združil s svojimi moralnimi kv-aCitetam« in intelektualnimi sposabriasi mi tar jih v borbj še razvijal. Napačna je trditeiv, da moraš biti za boksanje že talko rekoč rojen. Res je sicer, du se malo- Rtsba N. Stopai Kuret Dušan: Nove iehnike boksanja i'n n a lažjo izvedbo posameznih gibov. Dvigal bo kolena k prsim ,in mahal bo z nogami naprej in nazaj, da bodo ticojičine uporabnejše; po 50krat se bo vzpel iz nizkega čepenja v vzrav-havo, da si bo okrepil noge; vadil bo sukanje trupa, poskakovanje, nehanje t rokami in še marsikaj podobnega, da bo takrat, ko si bo nadel oprtnik na pleča in smuči na ramena, resnično v dobri formi. Po prvem dnevu smučanja bo gotovo zadovoljen, da n! zanemaril pripravila! nega treninga. No bo rč praktičnem delu borba, za katero je nujno potrebna povezanost in soglasje živcev, pdsat-možnih mišic itn organov s centralnim živčnim sistem cm, kar bemo najprej dosegli z usposabljanjem celotnega organjama S splošnimi vajami. ZS-četin/vi v boksu naj ne. zanemarjajo splošne iya,ibe, plavanja, planinstva ter sploh ivsestrandre ffiizične vzgoje, katero naj spremljajo s specialno gimnastiko, v kaiteri traja borba s pestmi samo nekaj minut in še lio pod vodstvom trenerja. Začetnike zanima predvsem šola a d metoda boksanja', po kateri naj se uče. Več desetletij se je govorilo o an-gletškj ati ameriški metodi, Danes so vse metode združene, tako da lahko govorimo še torno o značilnosti tega alj onega boksanja; n. pr, o ameriškem boksanju s ItraMpimi uidairci, V riVajhni' rhžčtalji " ali angleškem na v«6je razdalje z dolgimi •hjjilarcT in končno o sovjepteem, Tkii vsebuje oboje poleg Sjjjaljlne igre nog in zvijač (fiint). Tehnika udarcev sestoji iz maloštevilnih udarcev: osnovnih in njihovih jzjp<‘ljank ali varijant. Osnovni udarci so trije; dircct, crochet in svidng. Direct je udarec z Iztegnjeno levo ali desno roko, ki se po iisli poti vrača nazaj. Crochet Imenujemo udarec z upognjeno roko v komolcu. s katero zamahnemo navznoter ali počez s komolci nazvetn. Sw|ng je udarec levico ali desnice g p odlok) jo obrnjeno navznoter in z zamahom v velikem lioiku. Razen teiza je še pi-iiljldb-Ijen tako zvani uppercut, kj je v svo- jem bistvu chrochefj 8 tfdček 2:0. S tem je bila turneja naših n«mfo-no teniških igralcev kcnSana lp najH igralci se vračajo domov z neketew. mi lepimi zmagam). [ Slovenska nogometna liga | Pred zaključkom jesenskega dela tekmovanja JeseMski del nogometnega prvenstva Slovenije se bliža svojeni/u za-gljui&lju. Tri moštva izmed 14 udeležencev sy že odigrala vse ev-oje tekme. Večina moštev mora odigrati še ipo eno tetkmo, tri dmštiva po dve, Noivognešianj pa trii tekme. Največ togletdOv in možnosti za osvojitev na-Ipva jesenskega prvak« ima ljubljanski Železničar, ki je zdaj z ($ve- Stj. Borec pa je moral obe točki prepustiti gostem iz Maribora. V Mursfcj Sobolti je ljubljanski Železničar tesno, a vendar popolnoma zasluženo aruagal nad enajsterico domačinov. V Celju pa je moštvo domačinov tudi Samo z golem razlike, a vendar zasluženo, premagalo moštvo Gregorčiča z Jesenic. Prvenstvena tabela je zdaj vi, da ne bi odnesel vsega itikupilčka. Hujša bonba bo zai drugo mesto. Kandidati zanj so Rudar iz Trbovelj, im-jTfoorski Železničar jn Svoboda iz Ljubljano. Tudi za mefeta y sredini tabele bo še vroč boj. Edilno zadnja Štiri mesta se po vsej verjetnosti ne bodo -vfč menjala. Nedieljeke tti-me tso se končale brez presenečenj. V Ljubljani je enajsterica Krma »premaga! a moštvo Edino- Železnlčar Lj.: M Murska Sobota, 1, decembra. Današnja prvenstvena tekma med enajsterico domačinov in moštvem Železničarja iz Ljubljane se je končala z zasluženo zmago gostov. Ljubljančani so se predstavili kot bolj vjigra-na celota ter dokazali, da jim položaj, ki ga zavzemajo v prvenstveni talbe-U, tudi pripada. Predvedili so od vsega začetka zelo lepo igro in neprestano napadali vrata svojega nasprotnika, vendar se je obramba Murske $obole precej časa uspešno dpi rala. Šele v 27. min. je padel prvi gol, kj je še bolj vzpodbudil obe enajsterici. Na terenu pa so še vedno prevladovali gostje e hitrim in toč- naslednja: Železničar Lj. 12 9 1 2 37:12 19 Rudar 12 7 3 2 30:12 17 Železničar Mb. 11 7 2 2 39:17 16 PeUe 13 7 2 4 34:28 16 Svoboda U 7 1 3 29:15 15 itrim 13 7 1 5 39:27 15 Kranj 11 6 1 4 29:20 13 Eolet lg 6 1 9 30:25 13 Gregorčič 12 6 0 6 27:26 12 Borec 12 5 1 6 19:20 11 Olimp 12 3 3 6 28:26 9 Murska Sobota 12 1 2 9 18:35 4 Edinost 13 1 2 10 8:62 4 Novo mesto 10 0 2 8 9:49 2 . Sobota 2:1 (1 ;0) n im doda janjem žoge. Požrtvovalnost domačinov jim je preprečila zvišati rezultat. Tudi v drugem polčasu so gostje diktirali igro. Vendar so se jim domačimi uspešno upirali in izvedli tudi več napadov, v 5. min. so dosegli izenačenje. Obe moštvi sta se z vsemi močmi trudili za zvišanje rezultata, pri čemer Pe jih je razmočeno igrišče močno oviralo. Pogosti napadi so Ljubljančanom v 13. min. prinesli vodstvo in rezultat se do konca potem ni več izpremenil. Zimaga gostov je bila zaslužena. Tekmo je sodil Gvardjančič z nekaterimi napakami. Ljubljana, 1. decembra. Na Krimo-vem igrišču na Rakovniku sta se dane« pomerili v prvenstveni tekmi enajsterica Krima im Edinosti. Teren je bil sicer deloma razmočen, a je dovoljevali nonnalem potok jgre. Mo-Sivi sta nastopili v nekoliko spremenjenih postavah. Medtem kQ je bila fenajstorica Klima nekoliko ostab-Ijeda, je moštvo Bdinofeij se bkpčptio gvoje vnate. Vičani so bili svojemu ..protniiku precej Časa enakovreden proitnilk, potem pa je prišla do v®- Krlm : Edinost 3:0 (1:0) ljave večja kondicija in boljša uigranost Krimovcetu, ki so popolnoma zasluženo zmagali. 2e v začeto) igre so dosegli vodilni gol in to prednost obdržal) ves prvi polčas. Po zamenjavi prostorov je imelo moštvo Krima več od igre. bilo pa je tudi odločnejše v streljanju na gol, kar mu je prineslo Še dva zsadeifika, tako da se je končala z rezultatotA 3:0. 'fčktTO je sodil Orel. Gledalcev je bilo zaradi slabega vremena le okoli 200. Polet: Borec 5:3 (2:1) Ljubljana, 1. decembra. V drugi prvenstveni tekmi je imela enajsterica Borca za nasprotnika moštvo Poleta Maribora. Kljub dežju in blatnemu Igrišču sta moštvi predvedli hitro in borbeno jgro, kj je bila od začetka do konca zanimiva. Gostje so se že v nedavni tekmi s Krimom predstavili kot moštvo, ki igra lep nogomet in zna z naglimi prodori po krilih ustvarjati pred nasprotnikovimi vrati nevarne situacije. Tudi v današnji tekmi so potrditi $loives tehnično dobrega moštva. Tudi enajsterica Borca se je danes predstavila v defori luči. 8 požrtvovalno igro je nudila samo nasprotniku toki«) odpora, da se je v prvih dveh tretjinah igre zdelo, da se boeta enajsterici razšli z neodločenim rezultatom. Vsi deti mošt va so se v današnji tekmi prav dobro jizfka-aali in Kre zmaga gostov na račun njihove boljše tehnične igre. Igra se je začela z napadom gostov, toda do- mači so kmalu na nasprotni polovici. Napadi obeh moštev so se hitro menjavali. Borbena M živahna igra je trajala od začetnega sodnikovega žvižga pa do konca. V prvem polčasu so imeli več uspeha Mariborčani, ki so v zadnji minuti prevzel,; vodstvo 2:1. V drugem delu tekme so domačini kmalu izenačili, nakar eta se tempo in zagrizena borba še Stopnjevala. Razburljive situacije so bile zdaj pred temi zdaj pred drugimi vrati. Po nekaj mirouilah pa so iniciativo prevzeli spelt gostje in v kratkem razmahu prišli v vodstvo 4:2. Enajsto-ri‘o v februarju 1947. v Pragi, eno prvih medi. TENIŠKI DVOBOJ ČSR : Francija 3:2 Pretekli teden sta se sestali v Parizu teniški reprezentanci ČSR in Francije. Zmagali. so čehoslovuki s tesnim rezultatom 3:2, kar je Francoze zelo razočaralo, kajti s sigurnostjo so pričakovali zmago domačih igralcev. Posebno jih je presenetila gladka einaga Drobnega nad Petro. Odigrane so bile naslednje igre: Drobny-Pe!ra 6:4, 6:2, 6:4, Bernard-Vrba 9:7, 6:1, 6:1, Čemi k, Drobny -Petra, Sanglier 6:4, 6:4, 6:3, Drobny- Pripr ave Švice na zima Že lansko zimo je Občutila Švica naval tujcev, letos pa so prijave do sedaj tako številne, da prekašajo vsa pričakovanja. Posebno veliko se je prijavilo Angležev, lako do govorijo o: angleški »invaziji -. Deset •dm’: pred božičem se bo začelo in od tedaj naprej bo prihajalo dnevno v Švioo na 14 dnevni oddih po 3000 Angležov, Gilavna prireditev bo preizkušnja za olimpijske igre v Sl. Moritzu, na istih snežiščih kot bodo leta 1948. Tudi časovno bodo preizkusili iste dni in sicer od 6. do 9. februarja. Tekme so nazvali »beli trak St. Moritza.« Ker pričakujejo na tekmovanju predvsem udeležbo severnjakov, so prisilili s tem Francoze, da so od idoli svoje velike smučarske tekme, ki bi morale biti od 3. do 9. februarja na dni od 9. do 16. februar a v Ohamonixu, kamer so povabljeni tudi sovjetski smučarji, katerim jo FIS-a dovolila nastop. Drobne zanimivosti SMUČARSKE TEKME AKADEMIKOV V DAVOSU Druga največja smučarska prireditev v Švici bodo tekme za svetovno prvenstvo akademikov v - Davosu od 191 do 26. januarja, katerih se bodo udeležili tudi najboljši smučarji— akademiki iz Jugoslavije. NORltKOPING POJDE V MOSKVO Iz Stockholma poročajo, da je švedsko nogometno moštvo Norrkiiping, ki se je pravkar nepremagano vrnilo Iz Anglije, pozvano v Moskvo na tekmo z Dinamom. Ker je ZSSR vstopila v FIFA-o, so Švedi ponudilo sprejeli. NAJBOLJŠI EVROPSKI LAHKO ATLETI POVABLJENI V AMERIKO Lahkoatletska zveza ZDA je povabila na tekmovanje v dvoranah v zimski sezoni nekatere najboljše evropske iahkoatlete in sicer: Woodersona (Anglija), Ilannsenea (Francija), Reil-fa (Belgija), Molst — Soerensena (Danska) ter Stranda in G ustaf.asoma (Švedska). VVooderson *in Hansemne sta ponudbo že odklonila. AMERIŠKI HOCKEVISTI V EVROPI Ameriška hockeyska reprezentanca, ki bo naštopila na svetovnem prvenstvu v Pragi, bo odpotovala iz New Vorka 12. decembra in bo odigrala najprej nekaj tekem v Angliji. BIVŠI PRVAKI — VODJE SMUČANJA NA NORVEŠKEM V vodstvu Norveške smučarske zveze so: Lauritz Bergenthal. zmagovalec v letih 191016. Ole Reistad, zmagovalec v vojaški patroli na olimpijskih zimskih igrah 1928., Grottunsbraaten, olimpijski zmagovalec teta -1928., sive-tovni in olimpijski prvaki Sigmundi Ruud, Reidar Andersen im drugi. Res edinstveno. ŠVEDSKI TEKMOVALCI NE BODO VADILI SKUPAJ Švedi so sklenili, da ne bodo priredili za tekmovalce skupnega treninga. Denar, ki ga s tem prihranijo, name* ravajo uporabili za potnine k tekmam v Evropi. AMERIČANI ŽELE DOBRE smučarje - TEKAČE Američani vzpodbujajo svoje smučarske tekmovalce, naj se posvet^ urjenju teka. Olimpijske Igre jim povzročajo velike skrbi, ker so ameriški smučarji preveč razvajeni S vzpenjačami in pravijo, da si je nemogoče predstavljati Američana, ki bi tekel 10 ali 20 milj. Daši so fizični) dobro izvežbani menijo, da so v nevarnost,!, ker ne morejo vzgojili tekačev, ki bi pretekli 10 milj (16km) v 1 uri. Smuk in slalom sta jih taki) pokvarila, da se jim ne ljubi teči na večje razdalje. PRIPRAVE ŠVICARJEV ZA OLIMPIJSKE IGRE Švicarji so pričeli že letos In. sicer 23. novembra v Trubseeju s trenili* gom za zimske olimpijske igre, ki je trajal 1 teden. Švicarska zveza se Rj odločila Izvesti več krajših treningov, da omogoči študij in 7.a|*xsl itev udelei žonepv. ŠVICARSKO PRVENSTVO 41. Švicarsko smučarsko prvenstvo bo prirejeno v dneh od 28. februarji do 2. marca v Wengenu, v teku na 50 km pa bo prvenstvo 16. februarja. Po dolgih letih bo izvedena to zim6 kandahar tekma v Murmu in mednarodno žensko prvenstvo v Grindel-waldu v dneh od 18. in 19. januarja. ŠVICARSKI SMUŠKI UČITELJI ne bodo prijavljeni za olimpijske igre, kakor je izjavil predsednik Švica reke zveze Guisan v Stockholmu. Švicarska zveza se je odločila, da bi) strogo izvajala določila o amaterstvu ua olimpijskih igrah. praktičnost — danes pa je za nas ravno ta neprecenljive vrednosti. Narodi, ki so toliko žrtvovali v .osvobodilni borbi, bodo svojo svobodo branili tudi z orožjem. Alj »i je mogoče zamisliti boljši način pred-vojaške vzgoje? Alpinizem ni le urjenje telesnih sil, ampak je vsaka začeta tura borba z resnično, često življenjsko nevarnostjo. kjer ni mesta za strahopetnost in kompromis, kjer zmagujeta vztrajnost, drznost in pravilna izraba sil, pa tudi plezalne tehnike. Plezanje vzgaja čut odgovornosti do tovarišev na isti vrvi, vzgaja čut skupnosti, saj je lahko nepravilna kretnja enega usodna za celo navezo. Nikjer, razen pri partizanih, nisem srečala takega tovariša, kot veže one. ki jih je združila skupna borba v steni. In končno — če pustimo vse gornje argumente ob strani — ali naj dovolimo, da si po naših lepih planinah osvajajo stene tuji alpinisti, kot se je to prečesto dogajalo pred vojno? Z orožjem v roki so partizani branili našo zemljo in naše planine. s kladivom in cepinom bomo osvajali njihove stene vsako leto znova. Černič Stazika Samo zdravi m močni ljudje krhko zdrže v takem položaju med nebom in zemljo Cilf alpinizma je premagovanje in spoznavanje samega sebe spc^obnost, končni cilj zmaga nad — samim seboj.« VREDNOST ALPINIZMA IN UPRAVIČENOST NJEGOVEGA OBSTOJA To so misli o bistvu alpinizma in občutki, ki jih prav tako globoko doživljamo tudi mi, najmlajša alpinistična generacija in bilo bi o njih v kratkih besedah težko povedati kaj novega. Precej drugačno pa je danes naše stališče o vrednosti alpinizma in o upravičen o-s t i njegovega obstoja. Torclli pravi, da skuša v alpinizmu človek zopet najti pot do samega sebe, potem ko ga je gospodarski napredek zapostavil v njegovem dostojanstvu in napravil iz njega lutko, ki ji samo še gospodarske in socialne razmere ustvarjajo življenjsko obliko in slog. Pravi, da je v alpinizmu izražena težnja po razmahu individualnosti, po Človeku, v katerem bo znova vznikla vitaliteta in iinpuls, ki sta v tedanjem »kolektivnem človeku« že skoro zamrla. — To je za Evropo leta 1932. popolnoma držalo, za tisto Evropo, kjer je bil »kolektivni človek« — Človek ob tekočem traku, človek-stroj, človek brez lastne misli, brez pravice do kritičnega pogleda na družbeni red okoli sebe! Tak človek se je umaknil civilizaciji, pobegnil je v naravo, gojil je alpinizem. da zopet najde pot do sameoa sebe, da zopet občuti, da je pravi človek, ki z lastno sposobnostjo odloča o svoji usodi. Skratka — gojil je alpinizem zaradi sebe samega. Že od nekdaj, ko je alpinizem šele nastajal in se razvijal, pa vse do predvojne fKfrbe, so bili nazori o vrednosti in po* Imenu alpinizma ter o potrebi njegovega ‘pbstoja zelo različni; danes, po velikem pirevtalu v miselnosti in razvoju človeške Bfužbe pa bomo morali dokončno razčistiti vprašanje o bistvu in vrednoti alpinizma. V naslednjem skušam postaviti drugo Ot) dugo misli o vrednosti alpinizma, ki Jih Je navedel Albin Tcrelli v knjigi »Naš alpinizem« iz leta 1932. in stališče nas ihladih, ki se danes zbiramo okoli alpinističnih odsekov Planinskega društva Slovenije. Gotovo je, da je alpinizem naj višja panoga fizkulture, ker zahteva ne le veliko in vsestransko fizično sposobnost, ampak tudi izredno duhovno silo, ker v najvišji jherl združuje v sebi tele sno-vzgoj n o in čtično vrednost. Alpinizem se precej razlikuje od ostalih fizkulturnih panog; iz tehničnih razlogov ga ne moremo gojiti množično v splošnem pomenu te besede, tudi tekmovanje Je v njem iz istih razlogov skoro izključeno. Pač pa vzgaja alpinizem človeka v trdi borbi s samim seboj v duhovno in telesno močnega, borbenega in odločnega člana človeške družbe. Druga »o torej le vzgojna sredstva, cilj mu je isti. BISTVO ALPINIZMA Kaj je alpinizem? To je plezanje po gorah brez poti, morda tam. kamor je pred tabo segla le redkokdaj Človekova roka; to je pravilna izbira smeri, ki ji boš s svojimi duhovnimi in telesnimi silami kos; to je borba s steno — borba z divjo naravo — v bistvu pa borba s samim seboj, če pregledamo misli, ki jih je o tem nanizal Torelli pred skoro petnajstimi leti Vidimo, da je bistvo alpinizma ostalo slejkoprej isto: »Bistvo alpinizma ni niti plezanje ali lažen j e samo, niti doseženi cilj z širokim razgledom, ampak cela izvršena tura, to je izvršeno delo kot zbir vsega z zaključno krono: telesnim naporom, premagovanjem in spoznavanjem samega sebe, svojih telesnih in duševnih zmožnosti, ki se pri plezanju razvijejo do dramatične napetosti.« »Odkod človekovo hotenje po taki borbi? Mar odtod, ker ga mika mogočni simbol veličine, razgled? Ne, borba je tisto, kar ga mika in vabi, preizkušnja in merjenje svojih sil s prirodo, j a Čanje mišic, ostrenje Čutil.« »Borba z divjo naravo, daleč proč od civilizacije, je odkrita, brezkompromisna. Izredne važnosti je moment v izbiranju tur, torej svojega nasprotnika. Izberi si takega, ki mu boš kos s poštenim orožjem. Orožje naj ti bo lastna NOVE NALOGE ALPINIZMA Danes na alpinizem ne smemo in ne gledamo več tako! Naš kolektiv ni več Sestavljen iz ljudi brez misli ob tekočem traku, naš kolektiv mora biti mozaik, sestavljen iz nešteto delcev, toda vsak teh delcev mora biti izbrušen do Čim večje popolnosti. — Naš kolektivni človek mora biti duhovno in telesno zdrav, borben' in odločen, poznati mora svoje moči in jih znati izrabljat, obenem pa neprestano stremeti za tem, da svoje močj poveča, da jih bo lahko uporabljal za vedno težje in vedno višje skupne naloge. Takega kolektivnega človeka naj vzgaja alpinizem v svoji trdi šoli borbe z neukročeno naravo in preizkušnjo samega sebe. Iz takih delcev naj bo sestavljen naš mozaik, iz takih ljudi bo rasla sila naše mlade republike. Pred vojno so se posamezniki iz izmaličene civilizacije zatekali k alpinizmu; danes se v Čim večjem številu oklenimo alpinizma. da sc bomo vračali v družbo kot čimboljši njeni člani. Alpinist ne postaneš od danes do jutri. Za to je treba vztrajnosti m volje, vaje in pemagovanja samega sebe. Treba je začeti na izdelanih poteh, pa postopoma dalje preko lažjih k vse težjim in težjim smerem. Treba je vzljubiti planine, vzljubiti nevarnost, in borbo. Pred petnajstimi leti je bilo v alpinizmu težko najti neposredno življenjsko Vojskovanje pozimi je bilo v zgodovini velik problem za vsakega vojskovodjo. Posebno težko je bilo prestaviti enote iz enega sektorja v drugega. Z ustanovitvijo smučarskih odredov pa. je Omogočeno lahko gibanje borcev po globokem snegu, manevriranje enot in usposabljanje diverzantskih skupin, da lažje izvedejo svojo nalogo ■— uničevanje sovražnih štabov. Uporaba smučarskih odredov v vojni je prišla do polne veljave že v prvi svetovni vojni. Odločujočo vlogo pa so smučarski odredi odigrali na vzhodni fronti v času znamenite »ruske« zime. V naši narodnoosvobodilni borbi so se posluževali smučarjev posebno v Sloveniji za izvrševanje najraznovrstnejših nalog. Kurirska služba čez visoke planine je mogla biti hitra samo s smučmi. Ponekod pa so manjše leteče skupine smučarjev presenečale nasprotnikove parole, nakar so nenadoma zopet brez sledu izginile. V zimi 1944-45 so bile v Cerknem na osvobojenem ozemlju smučarske tekme, na katerih je v skokih zmagal naš znani skakalec Rudi Finžgar, ki je skočil leta 1940. v Planici 101 m. V slalomu in spustu pa je žma-g-al tovariš štefe Anton. To je bilo edino registrirano tekmovanje v času narodnoosvobodilne borbe. Prve zapiske o zimskem vojskovanju s sredstvi, ki olajšujejo gibanje po snegu, najdemo že pri grških zgodovinarjih. Ksenofon opisuje pohod V Malo Azijo (1. 400. pred našim štetjem) in po- roča, da so Grki v Jermeni ji privezovali na' noge vojakov vreče, da bi lažje hodili po visokem snegu. Prvi iznajditelji smuči so živeli nekako v 5. in 6. stoletju našega štetja. Zapiski o vojskovanju v severnih državah vedno poudarjajo važnost smučarskih odredov za izvidniško službo, kar zasledi, mo zlasti pri Rusih, Norvežanih, Švedih m Fincih. Posebno pažnjo so smučarski naobrazbi posvečali na Norveškem. Na zapoved norveškega ministra so bile leta 1555. formirane smučarske čete iz najboljših in najdiscipliniranejših vojakov, ki so se prostovoljno javili za to službo. V severnem delu Rusije je že priroda sama zahtevala uporabo smuči. Že leta 1534. v času ruskega pohoda na Litvo je bil v sestavu inske vojske smučarski odred. Koncem 18. stoletja, v času vojskovanja Pugačeva proti polkovniku Mihelsonu, so na obeh straneh uporabljali smučarske odrede. V času rusko-japonske vojne leta 1905. srečamo že smučarje' v sanitetni službi, toda to so samo posamezni primeri. V novi državi, Sovjetski zvezi, so bile z naredbo vrhovnega komandanta Rdeče armade formirane prve smučarske čete na severni fronti. Prav tako so regularne enote Rdeče armade na vzhodni fronti v Sibiriji posebno koristile kot partizanski odredi. Lep primer uporabe smuči v državljanski vojni je bilo uničenje čet kulakov v Kareliji, katere so organizirali finski belogardisti. V januarju 1924. leta je bil organiziran iz tečajnikov leningrajske Internacionalne šole poseben smučarski odred, ki je v enem mesecu dosegel herojske uspehe v sovražnikovem zaledju. V težkih borbah je presmučal ta odred nad 1000 km. S podvigi tega odreda se je končala karelska »avantura«, ker so bili finski belogardisti uničeni. V vojni proti fašističnim Fincem v zimi leta 1939-40 je bilo posebno važno šolanje Rdeče armade v zimskem manevriranju. V tej težki zimi so bile Izvedene vse premestitve čet s smučmi: na smučeh so prevažali ročne in težke mitraljeze, kuhinje, sanitetna nosila itd. Ti odredi so s svojimi akcijami držali sovražnika v stalni bojazni ne samo v bojni črti ampak tudi v zaledju. Zaradi hrabrosti in herojskih podvigov teh enot, je sovjetska vlada odlikovala na stotine smučarskih dtibrovoljcev z redi in medaljami ZSSR. V času domovinske vojne se je uporaba smuči še prav posebno zkoristila. V zimskih ofezlvnih borbah v letih 1941-42 in 1942-43 so nastopali v Rdeči armadi celi smučarski polki. Zahvaljujoč vsestinni naobrazbi in pripravljenosti, so borci in oficirji Rdeče armade izvedli herojske podvige proti nemškim osvajalcem. V nemškem ozadju pa sO bili posebno aktivni partizanski smučarski odredi, katerih glavna naloga je bila desorganizacija sovražnikove obrambe z uničevanjem municijskih skladišč pa tudi samih vojakov. Zemljepisni položaj naše države, ki je po večini hribovit, zahteva, da se naša armada kar najbolje usposobi za zimsko vojskovanje. Kot je potrebno, da zna vsak naš vojak plavati, da se bavi s fiz-kulturo, prav tako se mora naučiti vsak pripadnik Jugoslovanske armade tudi smučati, ker bo samo tako lahko uspešen branitelj sadov narodnoosvobodilne vojne. Rutar Miloš, kapetan ŠAH m m si is m is Dr. Pero Trifunovič fe obdržal naslov drž. prvaka (Od našega posebnega dopisnika.) Zagreb, 1. dec. že tri kola pred koncem, turnirja je bila borba »a prvi dve mesti odločena. I>r. Trifunovič je sicer nekoliko zmanjšal svoj naskok, ker je v zadnjih partijah oddal štiri remije, vendar m verjetno, da bi gia Gliigorič še dohitel. Dr. Trifunovič je Igral tudi v zadnjem tednu turnirja z enako' sigurnostjo kakor preje jjn je znal precizno izkoristiti skoro vsako napako. Drugo mesto je tudi tako rekoč že oddano, zasedel ga bo skoro gotovo Gligo-rlč, S serijo štirih zmag se je znatno odmaknil od ostalih tekmecev. Ostra borba se obeta za tretje mesto. Najboljše tzglede izmed štirih tekmecev Ima verjetno dr. Vidmar. Pilrc se je vsaj toliko popravil, da trenutno tudi že stoji na tretjem mestu, Nekoliko sta odpadla Tomovič In Vukovič. Tomovič igra kakor običajno izredno neenakomerno In je zlasti z amaterji izgubil skoro vse partije. Vukoviča pa sta zaustavili partiji z najvažnejšima nasprotnikoma Gligoričem in dr. Trifunovičem. Za ostale nagrade so glavni tekmeci kap. Markovič, Koetič, Tot in Simonovič. Markovič se, kakor je bilo pričakovati, ni mogel držati na drugem mestu, čim je naletel na močnejše nasprotnike. Zato pa se je Koetič zelo popravil. Igral je zad--nje partije prav dobro, skoro kakor v svojih najboljših časih. V ponedeljek mu je uspela važna zmaga nad Gligoričem. V naslednjem podrobnosti Iz zadnjih šestih koil. XIII. KOLO Dr. Trifunovič je zaigral proti dr. Vidmarju katalonsko otvoritev. Dr.'Vidmar je odgovoril z nekim novim sistemom, ki je bil preizkušen v Groningenu, in je hitro popolnoma izenačil pozicijo. Že po 21. potezah sta se nasprotnika zedinila na remi. Pirc je proti Božiču v kraljevi indijski obrambi uporabil znani Samischev sistem. Dosegel je pozicijsko prednost in s sistematično izvedenim načrtom dobil kval teto, nakar je bila končnica hitro dobljena. Puc je v španski otvoritvi prišel proti Simonovi-č u najprej v slabšo pozicijo, potem pa je dobil zeilo močan napad, ki bi bil najbrž moral prodreti. Tu pa zopet Puc ni izkoristil vseh svojih možnosti in je partija prišla v zanj neugodno končnico, šele zaradi nove Simonovičeve napake je lahko Puc rešil remi. Gl'goric je v španski partiji porazil v napadu kap Markoviča. Slednji si je izbral slab sistem in je imel prav kmalu na kraljevem krilu nepopravljive slabe točke. Gligorič pa ni igral r.a. pada točno, tako da b bil tik pred kloncem Markovič s kvaliteto več verjetno še lahko prišel v prednost. Tomovič je z zanimivim manevrom zaprl damo Vukoviču, ki je moral dati kvaliteto, da se osvobodi. žrtev pa tudi n- pomagala in je sledil hiter poraz. Dr. K a 1 a b a r je dosegel proti Miliču dobljeno pozicijo, potem pa je prezrl enostav no kombinacijo „ in še izgub i. K o-8tič je rabil za zmago nad R a-b ar je m Samo 16 potez. Rabar je po daljšem razmišljanju dopustil znano žrtveno kombinacijo, ki bi Koetiču prinesla najmanj tri kmete. Tot je premagal inž, Tekavči-č a. Inž. K i n d i j je moral nujno odpotovati in je partijo z Bide-v o m odložil, Subarič pa jie *il prost. XIV. KOLO Inž. Tekavčič je h i prost. Dr. Vidmar in Rabar sta igrala menansko varianto slovanske oforam. be. Beli je izbral neki starejši sistem in ni dosegel spočetka posebne prednosti, šele v končn ci je izgle-dalo, da stoji dr. Vidmar bolje. V odmoru pa se je dr. Vidmar prepričal, da prednost ne zadostuje za zmago in je brez nadaljevanja dal remi, Pirc je igral kot črni proti močnemu Simonoviču na zmago, pa Si je izbral ostro »schevenin-ško varianto« sicilijanske obrambe. V srednji igri je bila pozicija, maka, potem pa je Pirc v želji, da zaplete poz cijo, dopustil Simonoviču močan napad, ki bi bil moral prodreti. V časovni stiski pa Simonovič ni najbolje nadaljeval in pozi. Velemojster Kostič je igral v zadnjih kolih kot v svojih najboljših časih cija se je zopet izenačila. Potem je Simonovič še trikrat ponavljal poteze in Pirc je reklamiral remi. Puc je Igral proti Kos tiču kot črni tvegano skandinavsko obrambo. V otvoritvi je prišel Kostič v prednost, potem pa je slabo nadaljeval in Puc bi bil menda lahko dobil partijo. Pozneje je bila prednost zopet na Kostičevi strani, toda Puc je še lahko držal remi z večnim šahom. G l i g o r i č a je v partiji z Miličem spremljala sreča. V Ca,ro-Kan-nu je prišel kot črn; v zelo slabo pozicijo. Ko Milič ni najbolje nadaljeval, je nastala damska končnica, ki je bila še vedno za Mil ča ugodnejša. Nadaljevanje pa je igral M'-lič tako slabo, da je še — izgubil. Markovič je proti dr. Trifunoviču že v otvoritvi napravil več napak in hitro izgubil. Senzacija kola je bil Tomovičev poraz proti B i d e v u. Tomovič je zopet igral zelo tvegano -m je dopustil neubranljiv napad. Vukovič je premagal dr. K a 1 a b a r j a, partiji Božič :Tot in š u b a r i č : K i liri 1 j sta1 končali remi. XV. KOLO Inž. K i n d i j je bil prest. Partija Puc : dr. Vidma r je bila odgo-dena zaradi bolezni dr. Vidmarja. Pirc je spravil K o s t i č a v neugodno varianto damskega gambiti, pozneje pa n; najbolje nadaljeval in je celo Kost č prišel do napada. V srednji igri se Kostič ni mogel- odločiti za najostrejšo potezo, k: bi vedla do nepreglednih zapletov, pa je krenil v približno enako končn co, nakar je sledil remi. Milič Je dr. Trifunoviču v holandski obrambi popolnoma zablokiral pozic jo. in je dr. Trifunovič ob prekinitvi mo- ral pristati na remi. flitgor'č je v slovanski menjalni variainitj. prdtl Vukoviču prišel v prednost in je po živahnem zapleti ja ju zmagal, š u b a r i č je proti Tomoviču z izredno slabo igro že v otvoritvi izgubil kval-teto in kmeta ter se vdal že po poldrugi url. Dr. Kalah ar je iznenadil z lepo zmago nad B1 -devom v italijanski otvoritvi, 'fot in Simonovič sta remizirala, Božič je porazil inž. Tekavčiča. R a b a r je že v otvoritvi v damskem gambitu dosegel dobljeno pozicijo protj Markoviču. Potem pa ni dobro nadaljeval in je v končnici že Markovč stal bolje, šele po ponovni Markovičevi napaki je Rabat zmagal. XVI. KOLO Dr. Vidmar in Pirc sta v damskem gambitu po mirni igri remizirala. Glavno zanimanje je veljalo partiji Vukovič : dr. Trifuno. v i č. V odprti varianti španske partije je igral dr. Trifunovič zopet maijostrejšo potezo Lc5. Vukovič je skušal varianto ovreči s taikozVa-nim Motzkovim nadaljevanjem. Po izrednih zapletih pa. je le črni ostal v prednosti in zmagal. B i d e v je v Grttnfeldovi indijski obrambi dosegel proti G 1 i g o r i č u prednost. Ob prehodu v končnico pa je pogreš i in izgubil kmeta. Pozicija je bila potem še vedno remi, toda Bidev je z vrsto slabih potez prav hitro iz-gub'1. Za senzacijo je poskrbel inž. K i n d i j, ki je v Retijevi otvoritvi lepo premagal Tomoviča. Inž. Tekavčič nj nudil Simonov č u nobenega odpora in je izgubil v napadu. Partije Milič : Rabar, š u b a r i č : dr. K a, 1 a b a r in Markovič : Puc so po primeroma mirni igri končale remi. Remizirala sta tud Kostič in Tot. Kostič je napačno žrtvoval damo za trdnjavo in lovca to bi bil moral izgubiti. Kljub temu je najprej odbil Totovo ponudbo remija. Pozneje se je pozicija zaradi Totove napake lc še pokvarila na remi. Božič je bil prost. XVII. KOLO Tomovič je bil prost. Pirc je v damskem gambitu z Markovičem igral novost in je z žrtvijo kmeta dobil močan napad ter je tik pred prekinitvijo zmagal. Puc je po mirni igri remiziral z Miličem. Dr. Trifunovič je po 30 potezah remiziral z B i d e v o m. Partija Rabar : Vukovič se .e naglo končala remi. Božič je v močnem napadu premagal Simonoviča. Inž. Tekavčič je proti K o s 11 č u dobil figuro to zmagal. Dr. Vidmar je proti Totu odbil ponujeni remi, pozneje pa je slabo nadaljeval in je imel pred prekinitvijo kvaliteto manj v končnici, že po nekaj potezah v nadaljevali ju se je v brezupni končnic; vdal. tir. K alah ar je "že pred prekinitv jo stal boljše prot; inž. K i n d i j u in je v nadaljevanju dobil končnico. Partija Gligorič : šubar: č je po deveturni igri bita ponovno prekinjena Gligorič ima trdnjavo in lovca proti trdnjav - j:n kmetu. Pozicija je remi. Partija se bo nadaljevala jutri kot vse prekinjene ali odložene partije iz prejšnjih kol. XVIII. KOLO Simonovič, je bil prost. Dr. Vidmar je v damsko-indijski otvoritvi kot beli dosegel proti inž. Tekavčiču znatno prednost, ve.ndar patent ni najostreje nadaljeval ijn je doppsitil jzenaČ^pie ter je pristal n| remi. Pirc je proti Miliču V damsko-iiidiiški obfambi kot črni pr^ M v prednost in je dobil napad, časovni stiski pa id Pirc ob preko«, v končnico v dobljeni poziciji ponud remi, kat" j§ Milič sprejel. Vukovi iie' premagal Puc d, iti je v lioiaml stoi obrambi kot Črni v dobri pozicij; napačno žrtvoval. Partija Š u b a r i 8 i dr. Trifunovič je že po kratlji igri končala z zmago dr. Trifunoviči). Subarič je igral nenavadno slabo. Inž. K i n d i j je kot beli proti Gl t g q r riču dosegel v Griinfeldovi obrambi prednost, oj) prehodu v končnico nft ie zelo slabo nadaljeval in Gligorm ie hitro zmagal. Tomovič je r