Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Dolnja Lendava, 25. augusta 1935.
Štev. 34.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi.
Popüst po dogovori.
Romarom za euch. kongres v Čakovec.
V soboto, 24. aug. idemo z domi. V Črensovcih je ob 4 sv. meša i po meših idemo prek Gibinskoga broda. Pri „baračkoj krčmi“ počakamo lendavsko i hotiško procesijo ali pa teve nas, če prle prideta ta. Iz Beltinske, bogojanske, törjanske fare i gornjih far, ki do romali, naj pridejo že v petek večer v Črensovce, tü prespijo i te idemo sküpno. Na Hotizi, kama pridejo Polančarje, je ob pol 5 sv. meša i po meši idejo romarje skoz sv. Martina do baračke krčme“, gde se počakamo i znajdemo.
Iz Lendave ide procesija ob 5 i ta ma v M. Središči sv. mešo.
Ki potüjejo z vlakom, ali po potačaj, naj so v soboto poldne v Čakovci i se procesiji pridrüžijo pred špitalom ob poledni.
Pri „baračkoj krčmi“ se strnejo vse tri procesije v edno i pridejo v Čakovec najkesnej do pol eni. Procesija zdrüžena ide v Čakovci naravnost v cerkev, gde bodo slovesne Slovenske večernice i gde bo g. dekan Jerič Ivan romarom predgao slovenski.
Za stan je vsem preskrbleno, tüdi tistim, ki do šli z vlakom ali z potači.
Črensovsko procesijo vodijo g. Klekl do broda, hotiško g. kaplan Berden, lendavsko i celo procesijo od „baračke krčme“  pa vodita g. kaplana Halas i Koren v Čakovec.
Spored za euch. kongres v Čakovci.
Aug. 23. v petek ob 6 popoldne sprejem nadbiskupakondjutora dr. Stepinca, ob 7 Zazavanje sv. Düha i predga Prezvišenoga. Večer njemi na čast baklada.
Aug. 24. v soboto ob 8 pred cerkvijov sküpno prečiščavanje dece, ob 10 pa spravičše za moške i ženske ločeno v meščanskoj šoli. Ob 11 je akademija za deco v Zrinskom gradi. Ob 3 popoldnevi je predavanje za dečke v meščanskoj šoli, v osnovnoj pa za dekle. Ob 5 sv. večernice z blagoslovom i predga, štero do držali O. dr. Harapin Theofil, frančiškan, vseučilišni profesor iz Rima. Najsvetejše bo vöpostavleno od večernic do polnoči. Ob polnoči polnočka, štero do slüžili mil. g. nadškof beogradski Ro-dič Ivan Rafael. — Večer ob 7 je v gradi igra nedeliške mladine „Razsipni sin“, ob 10 pa še predga pred Najsvetejšim.
Aug. 25. nedela. Ob 6 sv. meša i predga hrvacka. Ob 7. sv. meša i predga za Slovence. Ob 9. slovesna sv. mesa Prezvišenoga na glavnom trgi i predga. Po božoj slüžbi spravišče z govori. Ob pol dvanajstih sv. meša i predga za Vogre. Ob 3 popoldnevi velikanska procesija z Najsvetejšom, štera se zvrši pri sreskom načelstvi.
Po blagoslovi idejo romarje v precesiji domo.	Vodstvo.
Hrana naših dečkov.
„Eh, nam je bole za pilo !“ Vam bom povedao za nekaj takšega, ka oboje drži i vej tak vsi znate, ka, pa se nezadovolno obračate vkraj kak tisti vučeniki Jezušovi, gda je obečao nastavitev Oltarskoga svestva : Trdi je te guč, što de ga poslüšao ?
Le poslüšajte, ka je Gospod odgovoro :
Zaistino, zaistino, povem vam: če nete jeli tela Sina človečega i nete pili Njegove krvi, nete meli živlenja v sebi ! — Dühovnoga živlenja pa tüdi telovnoga blaženoga ne, ar mešnik pred vsakim svojim prečiščavanjem moli: Zavžitje Tvojega tela, Gospod Jezuš Kristuš, naj mi ne bo v sodbo i Obsodbo, nego po Tvojem smilenji naj mi bo varstvo za düšo i telo. — Tüdi za telo !
Ne so moje reči, Gospodove so : Če nemo zavživali Rešnjoga Tela, nemo meli živlenja v sebi ! Pa malo mo ga le meli? Sploh ga nemo meli ! Da bi tüdi vi spoznali te den Gospodovoga obiskanja, da ne bi bilo zakrito pred Vašimi očmi. —
Sveta hoštija je hrana močnih angelov i če jo zavživamo, tüdi mi postajamo močni kak angelje. Cerkveni oča, mogoče sveti Ivan zlatovüsti, je zapisao, da te ogenj izdihavamo i smo strašni šatani.
Negda so si s svetov krvjov oči mazali po prečiščavanji, naj bi nej greh prihajao skoz nje. „Či je tvoje oko preprosto, bo celo Tvoje telo svetlo !“ Dela svetlosti boš činio.
Skoz oči prihaja greh v srce, skoz domišlijo, i izhaja.
Negda so prejemali Gospoda pod obema podobama, tüdi. pod podobov vina. Sledkar je cerkev opüstila za navadne vernike prejem pod podobov vina, ali še zdaj je v rimskom obredniki pripomba, ki pravi, naj bi pri svetom prečiščavanji vernikov bilo pri-
pravleno neposvečeno vino, ki bi ga verniki pili po obhajili. V praksi se to ne izvaja, ar je nemogoče i Cerkev tüdi ne zahteva strogo. V vnogih krajaj je pomenkanje vina, nevarnost je, da bi se razlejalo pa še drüge nerednosti so ne izklüčene.
Zakaj vam to pripovidavam ? Samo zato, naj bi vidli, da je sveto prečiščavanje ne nekaj tužnoga, težkoga, kak si Vnogi mislijo, nego nekaj najbole veseloga : Gospod se skriva pod podobov tistoga opojnoga vina, ki naj po rečaj Pisma, razveseljava človeče srce, najbole pa še dečkovo srce, ki ravno v neposvečenom vini telkokrat najde preveč i nepravoga veselja. —
Mislite mogoče, da vi ne dobite celoga Jezuša, ar ga prejemate samo pod podobov krüha? Tak so krivoverci mislili i včili, mi pa verjemo rečam naše najbogše Matere ! Tüdi predpodobe oltarskoga svestva, nasičenje vnožine v püstini, so se delile samo pod podobov krüha, kak da bi štele oznaniti, da pride čas, gda bodo jezerne i milijonske vnožine samo pod tov podobov prejemala Vladara angelov. —
Dečki, to je den, ki vam ga je napravo Gospod: Kak na malom kongresi ste zbrani v Črensovcih, v Čakovci pa se vrši velki eucharistični kongres.—
Da bi na te svoj den spoznali Veselost Oltarskoga svestva, da bi ga vzlübili, se ž njim kemvečkrat hranili, tüdi drüge za to pridobivali i rasli kak v telovnom tak tüdi v dühovnom živlenji, v to naj vas Bog bogato blagoslovi !
Bratje Horvatje, bodite tüdi vi previdni!
Pred kratkim je naš list opomeno Slovence, naj bodejo previdni pri sklepanji nove stranke z radikali i muslimani i naj se ne spozabijo z Horvatov, naj tüdi Horvatje pridejo v stranko. Smo navedli več zrokov, ki to zahtevajo: vero, zemlepisno lego, iste potrebčine, isto kulturo i tak dale. Naj mi dovolijo bratje Horvatje, da se obrnem zdaj nanje.
Nova stranka: Jugoslovanska Radikalna Zajednica (JRZ) ma v sebi dozdaj bivšo radikalno, slovensko lüdsko stranko i muslimansko organizacijo. Slovenci so v njej poleg velike večine Srbov i deo Horvatov je notri, kajti ne Horvata, ki Bosancov i Hercegovcov ne bi držao za Horvate, samo ka so muslimanske vere, kak ma tüdi Slovenska krajina Slovence kat. i luteranske vere. Naj pristopijo sem vsi Horvatje, pa je zastopani celi jugoslovanski narod i se vnogo dobra lejko včini za njega. Da če ta zveza, kak je zdaj, ostane, i se Horvatje ločijo od stranke, de se vsikdar z tužnim srcom pitalo, zakaj Horvatje püstijo mali slovenski narod, ki je po veri ž njimi eden, katoličanski, zakaj ga püstijo samoga, da se bori za pravice Kristušove cerkve tak, da se mora naslanjati na pravoslavne brate, štere drži kat. cerkev za razkolnike i krivovernike, pa na muslimane, štere drži kat. cerkev za pogane, ali nevernike. Vsikdar bo melo razlog pitanje: Te pa naj krivoverniki i Poganje podpirajo katoličanske Slovence v borbi za pravice Cerkve, večmilijonski katoličanski horvacki narod pa naj ob strani stoji, kak je stao pri eucharističnom kongresi v Ljubljani, gda se je šlo za Kristuša Krala, ne pa za kakšo politiko !? Ta prilika nam nad vse jasno pokaže, da boža čast zgübi, da se pravice Cerkve ne bodo mogle v zadostnoj meri vpoštevati, da zvišeni namen Cerkve za rešenje düš se ne bo mogo v zadostnoj meri dosegnoti, če se bodo katoličanci v dva tabora deljeni eden proti drugomi borili.
Slovenci ne morejo, ne smejo i tüdi neščejo postati zid, ki bi ločo Srbe od Horvatov. Če bi Slovenci šteli to po-
stati, bi nož porinoli v svoje srce i zvršili samovmorstvo. Kajti te zid bi podrli, ali Srbi, da pridejo do Horvatov, ali pa Horvatje, da pridejo do Srbov.
Slovenci smejo i ščejo jedino pa izklüčno samo most postati med Srbi i Horvati. Nikdar ne drugo. I najvekši stebri, ki te most lejko držijo, so ravno v Slovencaj Slovenske Krajine. Ta krajia je bila jedina od Slovenije v tistoj državnoj sküpnosti, v šteroj so bili i bratje Horvatje, to je pod koronov sv. Števana. Slovencom Slovenske krajine je zato dana naloga, da postanejo trdni stebri, prek šterih se položijo mostnice, da si dajo roke Horvatje i Slovenci i to ščemo tüdi biti.
Prezv. g. škof ljubljanski, dr. Rožman, je tüdi od mosta govoro na eucharističnom kongresi, ki naj bi vezao katoličane i pravoslavne, ki oboji častijo Mater božo i molijo Presveto Oltarsko Svestvo.
S temi rečmi je jasno povedano, ka katoličanci spadamo v eden tabor. Če bratje Srbi nas katoličance vidijo ž njimi, v ednom tabori, ne li je to zadosten zrok, da v političnih, gospodarskih, socialno-kulturnih dugovanjaj poslühnejo naše posebne zahteve na hasek edne velike Jugoslovanske države. Ve bi pa mi zdrüženi predstavlali okoli šest milijonov državlanov katoličanske veroizpovedi proti okoli sedemilijonskomi števili pravoslavnih bratov. To je, samo nekaj neznatno menje bi nas bilo zastopanih, kak je onih i bi si zato oneiste pravice v bratskoj lübezni mirno mogli deliti.
Tü zdaj pridejo bratje Horvatje i pravijo: zakaj pa ne ide dr. Korošec rajši z nami katoličanskimi Horvati, ve je on katoličanski dühovnik, kak pa ide z neverniki i pravoslavnimi? Pitanje se na prvi hip vidi teško. A ki pozna od sovražnikov zanečeno mržnjo med bratoma Srbom i Horvatom, ki že vnoga i vnoga desetletja trpi, tisti mora priznati, da bi bratje Srbi pri najbošov voli ne mogli zveze Horvatov i Slovencov proti Srbom nači tolmačiti, kak versko zvezo proti njim, proti njihovoj pravoslavnoj veri i bi verski boj sam od sebe nastao. I kat. dü-
hovnik more to podpirati? Je želeti v mladoj državi verski boj, ki je starodavne, vtrdjene zmajao v fundamenti i celo porüšo !? Mirni razvoj je mogoči samo v zvezi z Srbi, pri njih naj prideta vküp dva katoličanskiva brata, Horvat i Slovenec, v tom je rešenje.
Bratje Horvatje! Edne krvi smo, edne vere smo, ne ločite se od nas ! Pridite k nam, da zgradimo sküpno veliko državo, ki bode nam vsem delila ednake pravice! Če se mi ločimo, slabimo sami sebe i do svojega Cila tem žmetnej i tem kesnej pridemo. Pa kaj je naš cio? Ednogaistoga mamo. Versko, socialno, kulturno, gospodarsko sloboščino ščemo v državi i to za vse tri brate: Srbe, Horvate i Slovence vednako. V tom je te naša politična sloboščina. Da če smo gospodarsko vničeni, če nam je nedovoljeno svojo vero slobodno izpovedati, če Siromaki, brezposelni ne najdejo nikdi pomoči, če se nam jemle materna reč, ali sili potom nje v naše düše, ka nam je na kvar, ka zagifta našo mladino, ka nam te hasni najvekša politična sloboščina, čeravno nosi ime federacije, konfederacije, autonomije, ali kak koli se te že zove !? Švica, Amerika i drüge demokratične države so nam gotovo za zgled, kak naj si tüdi mi vredimo svojo državo. Ali nikdar je ne bomo mogli, če se bomo cepili. V složnosti je moč. V ednoj močnoj stranki, v štero se zberejo Srbi, Horvatje i Slovenci, je mogoče vsa, ešče tak teška politična pitanja rešiti, je mogoče vsa, ešče tak zapletena i zakrita stremlenja zravnati na ter, na šteroj se srečno pod streho spravijo. Potrebno je pa pozabiti vse staro i z novim dühom, z dühom lübezni začeti zidati novo i ravno dühovnik Dr. Korošec, je tü pozvani, da drüži brate, ar ravno dühovnikova čast i dužnost velita svaje odstranjüvati i rarburkane dühove pomiriti. On, pač njegova bivša SLS stranka lejko pokaže na velike žrtve, štere je doprinesla za rešitev države. Ne samo horvatski rodolübi, tüdi slovenski so bili preganjani pod prvajšim lažinarodnim režimom, ne so menje trpeli Slovenci, kak Horvatje i vendar so doprinesli zdaj to veliko žrtev še, da so svojo Slavno stranko, štera je od zmage do zmage vodila Slovence že pred prevratom, po njem pa še bole, pozabili, da so zbrisali njeno ime, da so se vtopili v radikalno stranko, ar je te ime samo ostalo v novoj stranki, štere program je pa od prvejšega drugačen. Na vse to so pristali Slovenci samo iz višiših pogledov, da pomagajo državi do moči, da pomagajo Srbom, Horvatom tak kak sebi za dosego najvekših političnih pravic. Ki zna, da Slovenska lüdska stranka prle ne štela niti na to pristati, da bi se zbrisalo iz naslova „Slovenska“ i bi se zvala samo „lüdska stranka“, tisti mora spoznati, da je stranka z vstopom v novo stranko napravila stopaj, ki krvavi, samo zato, da reši državo krivic i da razdražene brate zdrüži i pomiri. V drügi namen ne je mogla i ne smela svoje starodavno ime pozabiti i pokopati.
Mi Znamo, ar čüjemo, da bratje Horvatje radi spevlete svojo narodno „Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo*. Le spevlite jo. Mi vsi Slovenci jo z vami spevlemo. A ne pozabimo, da se pri pesmi nikaj ne reši, najmre samo pri pesmi. Delati se mora tüdi, to predvsem delati. Pesem je samo za to, da ne zadremlemo i ne zaspimo. Delo je potrebno, posebno zdaj, gda milijoni stradajo, gda milijoni nosijo v svojem srci meč nezadovolstva, ki naj bi razklao jugoslovanski narod v razrede i ga razredčo i vničo po boljševizmi. Ne pozabimo najmre, da Ruska roka že v neštetih naših državlanov žepaj rova. Če bomo samo od politične sloboščine senjali, narod pa püstimo, da gospodarsko prejde,
2
NOVINE
25. augusta 1935.
te bo politična sloboščina prinesla na Hrvatsko i na vso državo z hitrimi koraki bolševiško krutost, ki bo v prvoj vrsti obračunala ravno z tistimi, ki so narodi pripovedavali samo od politične sloboščine, njemi devali na glave narodne kranščake, ga ovijali v narodne zastave, a krivic pa ne so od njegovoga praga odmetali, krüha ne so njemi zasigurali. Boljševiška nevarnost se pa more odvrnoti od treh bratov samo po določenom programi, šteroga naloga naj bo socialno i moralno stisko najprle rešiti. V tom je tüdi politična rešitev.
Sinovje i hčere Slovenske krajine, ki smo pozvani, da smo most med Slovenci na onostran Müre i Horvati, zahtevamo, naj se nova stranka imenüje: Jugoslovanska Narodna Zajednica. S tem naslovom se bo vse izrazito, ar smo 1) vsi Jugoslovani, 2) ar smo vsi narod, Srbi, Horvatje i Slovenci, 3) ar smo vsi v ednoj zajednici, zadrugi, v ednoj državi, v Jugoslaviji.
Bratje Horvatje, dajte nam na to odgovor!	TSJ.
NEDELA.
Vse je prav včino. Glühim da čüti, nemim gučati.
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki z obilnostjov svoje dobrotlivosti presegaš prosilcov zaslüženja i žele : zlej na nas svojo smilenost, da odpüstiš, ka v vesti zbüja strah, i navržeš, ka s prošnjov ne vüpamo dosegnoti. Po Gospodi . . . Amen.
Ednajseta nedela po risalaj.
Evangelium Sv. Marka VӀӀ.
Vu onom vremeni: Vö idoči Jezuš z krajin Tirusa, prišo je po Sidoni k morji Galilaeanskomi, med krajinov Dekapolisa. I pripelali so k njemi glühoga, i nejmoga; i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, püsto je prste svoje vu vüha njegova, i plünovši, dotekno se je jezika njegovoga, i gori se zglednovši v Nebo, zdehno je, i veli njemi: Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova, i razvezalo se je vezalo jezika njegovoga, i prav je gučao I zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on prepovedao, od toga bole so oni vö glasili; i tem bole so se čüdivali, govoreči : dobro je vsa včino, i glühe je včino čüti, i nejme gučati.
*
Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Korinčanom : „Bratje ! Spominam vas pa evangelija, ki sem vam ga nazvesto, ki ste ga tüdi sprejeli, ki v njem tüdi vstrajate, ki se po njem tüdi zveličavlete, če se ga tak držite, kak sem vam ga nazvesto, zvün če ste zabadav vero sprijali. Ar zročo sem vam pred vsem to, ka sem tüdi sprijao, da je Kristuš za naše grehe vmro, kak je v pismih ; i da je bio pokopan i da je tretji den stano, kak je v pismih; i da se je prikazao Kefi i potom dvanajsterim; potom se je prikazao več kak petsto bratom naednok, od šterih je zdaj že večina živih, Vnogi so pa zaspali. Potom se je prikazao Jakobi, nato vsem apoštolom. Nazadnje za vsemi pa se je kak negodniki prikazao tüdi meni. Jaz sem najmre najmenši od apoštolov, ki sem ne vreden, da se imenüje apoštol, ar sem preganjao Cerkev božo. Po milosti božoj pa sem to ka sem, i njegova milost do mene ne bila prazna.“
Zveličavlemo se po evangeliji, kak nam pravi sv. apoštol Pavel. Nego taki dene kcoj, če se ga tak držite, kak sem vam ga nazvesto. Zabadav je evangelij, zabadav ga Poznaš, če se ga pa ne držiš. Evangelij je eden, ali različno ga raznimo, različno ga gledamo, različno si ga k srci vzememo. Namen evangelija pa je, da presüne vso našo düšo i predere do najbole skritoga kotička srca. Po evangeliji se teda mora ravnati vse naše živlenje i to vse skoz pri vsakšoj priliki. Sv. Pavel nam mora biti za zgled. Gda ga je Kristuš pozvao v svojo slüžbo, je püsto prvejše živlenje i tak da bi se naravno narodo, postano je ščista drügi človek. Tak mi grešniki moramo püstiti grešno živlenje i postati ščista drügi. Svojim falingatn, ki jih vsakši ma, naj tüdi vsakši proba vzgojiti nasprotno jakost. Gizdi nasprotna jakost je poniznost, to rožico zalivlimo z molitvami i kem bole bo rasla, menša bo gizda itd. Tak pomali evangelij predere v vsakši kotiček srca i mi bomo prerojeni kak apoštol Pavel.
Politični pregled.
Nova stranka Ustanovlena. Bivše tri stranke, radikalna, Slovenska lüdska stranka i muslimanska so podpisale pravila za novo stranko, štera se zove: Jugoslovanska Radikalna Zajednica. (JRJ) i je vložile notrašnjemi ministri, g. dr. Korošci, da je potrdi.
V	novoj stranki je iz bivših treh strank, najmočnejša, radikalna obržala svoj naslov, ostalivi dve sta se potopili v novo brez spomina na prvejše ime. Ka je naše stališče pri tom, pove članek na prvoj strani Novin, v šterom Pozivamo brate Horvate, da podajo roko Slovencom i ž njimi sküpno delajo za blaženost države.
Spravišče Male zveze. Od 27 do 31 augusta bo obdržala Mala zveza, — to je zveza Jugoslavije, Čehoslovaške i Romunije — svoje spravišče, na Bledi, na šterom se rešijo jako Važna pitanja, posebno pitanje podonavske pogodbe. Blejsko spravišče je z ednim tüdi osvetek 15 letnice obstoja Male zveze. Če premislimo, kelikokrat so šteli naši politični sovražniki raztrgati i raztepsti Malo zvezo, moramo z hvalodavanjom pokleknoti pred dobroga Boga i se njemi zahvaliti za obrambo te zveze, ar ta zveza je večkrat preprečila prelevanje krvi, bojno.
Nemčija. Angleški listi so objavili štatistiko od gospodarstva Nemčije.
V	njej se slika žalostno stanje nemškoga gospodarstva. Brezposelnih ma Nemčija štiri i pol milijona. Ar se je
bojati neredov, so včinjene v nemškoj vojski premestitve i se pričaküje vojaška diktatura.
Abesinska konferenca razbita. V Parizi so obdržali spravišče zastopniki Anglije, Francije i Italije, da bi se sporazumeli za sküpni nastop v svaji med Italijov i Abesinijov. A to spravišče komaj se je začelo, že se je razbilo. Pa tomi se ne čüditi. Če trije držijo v edno lücko skledo prgišče, ka bi za sebe ž nje kemveč zagrabili, hitro edna po drügoj vdari pri kakšem bošem falati. Pač, če politike ne vodi krščanska lübezen, je svaja gotova.
Polska. Po novoj ustavi so zvoljeni kandidatje za polski parlament, šteroga Polaki zovejo za „sejm“. Ukrajincov je zvoljenih 16, štere narod lejko zvoli za poslance. Nemci neso zvoljeni, ar so dobili premalo glasov kandidatje. Po novoj ustavi najmre nišče ne more sam od sebe „gor stopiti“, nego kandidirajo gotove osebe občinski odbori, trgovske i kmetske zbornice, strokovna drüštva i razne sküpine akademsko izobraženih lüdi.
Albanija. V tistom deli Albanije, šteri leži najbole pod vplivom Italije, je nastala buna. Orožniki i drügi so se vprli državnoj oblasti, a so premagani. V toj buni je vmorjen od vladi vdanih lüdi, general Gilardi. Zrok vstaje je ravnanje krala Zogua, ki se naslanja na Italijo, ka je pa ne povoli albanskim rodolübom, ki se tak zametavlejo.
Pogodba i prepoved...
(„Jutri“ i Jutrovcom v večni spomin.)
Ljubljansko »Jutro" si je pred kratkim privoščilo „bivše klerikalec“ iz lendavskoga sreza i na dugo i široko razlagalo svojim vernikom... ka so „bivši klerikalci“ v škripcaj... Pogodili so se prej z gospodom prejšnjim banom dr. Marušičom, ne so bogali Vodstvo S. L. S. iz Ljubljane, — šli so na petomajske volitve, zdaj pa, kda je vlada gda Jeftiča buknola i je prišeo na oblast dr. Korošec — ne vejo, kak bi se rešili iz škripcov... „Jutro“ najbrž misli: kak bi se rešili „pogodbe“ z gospodom prvejšnjim banom dr. Marušičom . . . Same laži ! Samo blatenje našega lüdstva!
Mi bi radi znali, na kakšo »pogodbo" i na kakšo »Prepoved" misli »Jutro", ali itak ne prosimo za pojasnilo, ar Znamo, ka bi prišeo informator „Jütra“ v ne malo nevolo. To bi bili pravi škripci ! Nevole pa ne želemo niti tistim gospodom, šteri so duga leta slikali naše poštene, ne samo z jezikom, nego z delom „državotvorne“ brate i sestre — kak najvekšo nevarnost za narod i državo ; šterim je od prave sreče dünkalo srce, če so zvedili, ka so „rešili“ Slovensko krajino palig od ednoga nevarnoga domačina, se zna — Madjarona... Šteri so meli
najvekši strah pred vsakim poštenim domačinom, če je te povedao : naš narod i naši voditelje se ne bodo šli včit lübezni do naroda i domovine k najbole glasnim prijatelom „Jutra“ i njegovih gospodarov. To je bio tüdi greh — po „Jutrovoj“ pisavi „vladi simpatičnoga i od nje zaželenoga poslanca“, dr. Klara, šteri gospod prej po milosti pred volitvami napravlene pogodbe sedi v cestnom odbori z gospodom Sobočanom, ne sedi pa vküper z „znanim prekmurskim narodnim delavcom“ g. Muhovičom iz Orešja . . .
To pisarijo žmetno razmi naš od pete do glave pošten kmetič, ar je gospodsko prefrigana. Glavna miseo je skrita i pravi, ka se v Slovenskoj krajini po nepridnosti... Gospoda dr. Marušiča tüdi dnes zaposlavlajo „znani narodni delavci“, majo pa odprto pot — tüdi v cestni odbor Sobočani, dr. Klarje i. t. d.
»Jutro" i pajdašje toga lista se nemrejo pobolšati. V Slovenskoj krajini opazijo vsako malenkost, tüdi to, ka g. župan iz Orešje ne prišeo v cestni odbor, ne vidijo pa — ne samo nevarne, nego resan sramotne reči, štere se vršijo takrekoč pred nosom bele Ljubljane, tam gde so resan delali pogodbe prijatelje „Jutra“ i gde se je pri petomajskih volitvah resan ravnalo po prepovedi i zapovedi iz bele Ljubljane. „Jutro“ i prijatelje toga lista so po
vsej znakaj sodeč — kratkovidni, ne vidijo kaj se godi pod njuvim nosom — na Kočevskom, radi bi pa vidli nevarnost za narod i državo tam, gde takše nevarnosti nega, to je v Slovenskoj krajini. Pa ravnajmo se po svetopisemskom izreki: krüh dajmo za kamen, s šterim so nas obmetavali, dajmo „Jutri“ i njegovim prijatelom očalje, da bi vendar ednok opazili — kelko grdobije majo pred domačim pragom.
Na Kočevskom majo gospodje „Jutrovci“ svoje prijatele, Nemce, ešče bole povedano — Kočevare, s šterimi so delali pogodbe tak pri občinskih, kak pri državnih volitvaj. Pa kakše pogodbe? Püstili so izvoliti proti jasnoj črki zakona za župana človeka, šteri pove i podpiše, ka ne obvlada državnoga jezika. Meli so za zavüpnika svoje stranke gospoda, šteri ne privošči svojim Slovenskim, jugoslovenskim... vernikom v cerkvi niti ednoga očanaša, kaj — še kakšo slovensko predgo ! Trpeli so, ka so obstojale brez vsake potrebe i brez fundamenta v šolskom zakoni, nemške šole za 20 i menje nemške dece, ka so se v tej šolaj ponemčavali za peneze naše države mali šolarje naše krvi. Rešavali so voze Nemca, šteri je ponaredo račun i na te ponarejen račun zdigno iz šolske kase peneze. Človeka, šteri je na tak nepošten račun prišeo do penez, so ga meli i ga majo tüdi dnes v šolskom i občinskom odbori. Razgnali so prosvetna drüštva zavednoga slovenskoga lüdstva, ali dopüstili so obstoj i delovanje j nemškoga Kulturbunda, štero drüštvo je v ednom kraji na Kočevskom na dén svojega rojstva tüdi šolsko deco postavilo v vrsto tistih, šteri so maršerali na izzivalno nemško pesem, sledi pa sredi ceste plesali svoj „narodni ples“. „Jutro“ ino Jutrovci opazijo v Slovenskoj krajini vsako malenkost, ne vidijo pa, ka v tabori svoji prijatelov na Kočevskom v procesiji na Telovo cigaretline kadijo. .. ka se Nemici pred zdavanjem brez kaštige pove, ka bode nesrečna, ar si Slovenca šče vzeti za moža. »Jutro" ne čüje, ka na Kočevskom ne samo vüstno, nego tüdi v pisavi — ne kaštigano — ne poznajo slovenskih krajevnih imen. „Jutro“ ne opazi, ka Nemec v svoji novinaj da štampati, ka svojo gostilno da v arendo samo čistokrvnomi Nemci... „Jutro“ je kratkovidno, nikaj ne vidi na Kočevskom, gde so meli prijatelje toga lista i prijatelje od toga lista ognjevito podpirane stranke resan „pogodbene“ Pajdaše, opazi pa, što ne sedi v cestnom odbori v Lendavi. „Jutro“ je teda objektivno, napredno i nacionalno, Vodstvo bivše SLS v lendavskom srezi pa krivično, nazadnjaško, protidržavno. Zdravo !
Te tjeden bom molo, trpo i delao vse : naj Slovensko krajino lübijo njeni šolani sinovje i njene šolane hčeri.
Bistrički Ferko.
Iz naše vasi.
Magdič Ernest je že skoraj pozabil na svoj stari kraj. Saj ni Čudno. Toliko let je minolo odkar je šel v svet. Mnogi gredo in se ne vrnejo niti z mislijo ne. Pozabijo na svoje ljudi in ti pozabijo spet na nje.
Magdiča pa niso pozabili. Vsaj nekateri so ga imeli dobro zapisanega. Dober človek je bil. Toda silno rad se je vmešaval v politiko. Pa — kakor že vsi vemo — je to silno nevarna stvar. Tako ni čudno, da je nekega dne zmanjkalo Magdiča. Bil je prepeljan v velike zapore glavnega mesta, da si ohladi svojo vročo kri.
Bolj tragično so vzeli tá dogodek njegovi sovaščani. „Zaprt je“, je zašumelo po vasi. Mnogo se je šušIjalo med ženicami, moški pa so s prekrižanimi rokami postajali pred hlevi in majali z glavami.
„Prav mu je“, so se muzali nekateri. Drugi pa so molčali, pa tega niso verjeli.
Šele proti večeru se je zvedelo, da je ta vest resnična. Bogdanov je vihral po vasi. Magdič je res zaprt, je rekel, toda po nedolžnem.
V tistih časih še niso bile občine združene. Bogdanov je prosil našega župana, če sme on sam sklicati moške v njegovem imenu, da skupno poprosijo oblasti za skoraj pozabljenega Magdiča.
„Težko, težko,“ si župan seže z roko v lase. „Paragrafi so tu, saj ti veš, da je težko iti preko njih, ti si že hodil po svetu Lajči, ti že veš.“
„Ne bomo šli preko paragrafov, stric. Vi skličete može po meni. Toda neuradno. In kar bomo sestavili in podpisali, pošljemo itak pred oblasti."
To je ugajalo stricu županu, da se lahko postavi s paragrafi pred človekom, ki je že hodil po svetu.
„Tako že, to ja. Pojdi, pokliči može.“
Ker je bil Bogdanov že vihrav in zaleten po naravi, se je vse to stopnjevalo do najvišje mere. Na cesti ni več nikomur odgovarjal. Prevažne novice je nosil pri sebi.
Ko je skočil čez prelaz k Vučkovim, je padel in vstal v istem trenutku.
„So kuma doma ?“ vpraše v eni sapi, ko je stopil v hižo. Vučkovi so molili, pa je pretrgal vse v tem trenutku. Le mali Pištek je na postelji v polspanju naprej ponavljal :
„Moli Boga za nas . . . moli
Boga za nas !...“ Drugi so prestrašeno zrli v zasoplega Lajčija.
„Kaj pa je ?“ se oglasi Vučko in pomoli glavo izza peči.
„Ste že slišali, da je Magdič zaprt ?“
„Ja“.
„Smo“.
„Po nedolžnem je“, skoraj zakriči Lajči. „Zato vas prosijo stric župan, da bi prišli k njim. Sestavili bomo prošnjo, pa jo bo vsak podpisal.“
Kakor da bi Vučka z lesa izrezal, tako je obsedel zapečje. Pa tudi drugi so molčali. Lajči ju je postalo neprijetno. Pričakoval je namreč, da bo Vučko, ki je bil že od nekdaj Magdičev prijatelj, skočil od veselja pokoncu in bo hotel z obema rokama podpisati prošnjo. Zdaj pa je sedel za pečjo kot lipov bog.
„Pridite, tam že čakajo,“ je še nerodno omenil in odšel.
„Pojdite ajtek, revež je zaprt,“ je prosila Mankica, ki se ji je Magdič smilil.
„Tiho, žaba ! Ti veš, kaj se pravi podpirati. Da zgubim še to kar imam. Ne samo, da mi vzamejo agrarno zemljo, še grunt bo šel. Grunt, hiša, ti žaba veš, kaj se to pravi podpisati.“
25. augusta 1935.
NOVINE
3
Prijatelje pridite!
Približava se den 24. i 25. avgusta, gda se bomo zbrali na našem tabori mi bratje iz cele Slovenske krajine, da bomo povedali i pokazali, ka pravzaprav smo.
Če čtemo časopisje, vidimo, kak delajo po drügih krajaj naše püšpe-kije. Vsakšo nedelo i svetek prirejajo namesto plesnih veselic, razne krščanske prosvetne proslave, zborovanja i deške ali fantovske tabore. Na tistih taboraj se zbere na jezere dečkov, ki | s ponosom izpovejo svoje osvedočenje.
Ali bi mi prekmurski dečki bili zadnji ?
Ne ! Zadnji nesmimo biti. Pokazati moremo, da je tüdi nas dosta, ki se zavedamo, da so nas rodile krščanske matere.
Vsi, šterim je mogoče, pridite že v soboto, da se naš tabor že v soboto kim veličastnejše začne. Kak je že v zadnjoj številki Novin poročamo, je spored sledeči :
V	soboto 24. avgusta po poldnevi spovedavanje. Spovedavalo bo več spovednikov. Niti eden nas ne sme ostati brez spovedi. Večer ob 7. vöri se bomo zbrali v Našem domi, Odked bo ob pol 8. vöri baklada po naši vulicaj. Ob pol 9. vöri bomo pa šli na igro „Sultanova hčerka i dobri vrtnar“, štero nam prizorijo igralci iz Ljutomera. Pri bakladi i pri kresi bo igrala godba i bomo spevali.
V nedelo zajtra ob 8. vöri se zberemo v Našem domi, odked bo ob 9. šli v cerkev k sv. meši. Pri sv. meši pa dečki, da se vidimo pri obhajilnom stoli. Po sv. meši spravišče pri cerkvi, gde bodo govorili sledeči gg: Dr. J. Hohnjec, profesor bogoslovja i predsednik prosv. zveze iz Maribora, Dr. J. Meško, kaplan iz Maribora i J. Škraban, kaplan od Grada, pa par naši domačih dečkov iz bližnji far. Po poldnevi ob pol 3 bodo slovesne večernice, nato pa ponovitov igre „Sultanova hčerka i dobri vrtnar“.
Na tabor bo prišlo tüdi dosta dečkov iz sosednje Štajerske, ki se zanimajo za naše delovanje. Zato se potrüdimo, da bodo nesli od nas kem lepše vtise. Bratje ! Pozabite na vsa mogoča prejšnja medsebojna sovraštva i pridite, da si bomo bratski podali roke i sklenili pogodbo, za sküpno delovanje i napredek naše krščanske prosvete.
Tüdi Vi dragi bratje, ki ste nas gledali do zdaj samo od daleč, vstopite v naše vrste, da bomo 25. avgusta sküpno povedali i pokazali, da smo katoličanski i ščemo biti katoličanski mladenci, Zednim smo pa zavedni Jugoslovani, do zadnje kaplice krvi.
Pridite, mi Vas bratski Čakamo!
Dečki črensovske fare.
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Črensovcih. Na Velko mešo je pristopilo 150 šolske dece k sv. obhajili, deca iz Marijinoga Ogračeka (Vrteca). Predgali so dečici g. Zadravec Matjaš, plebanoš.
V. Polana. Na Donatovo proščenje so se črensovski i naši dečki že vudne v krčmi nekaj streskali. Prava bojna je pa prišla med mladino večer, v noči, gda so si za orožje zbrali celo motike pa kose. Če bi v Polani tanke meli, bi gvüšno z temi šli eden proti ovomi. Naj bi cerkvena oblast prepovedala proščenja, samo greh ma zmago na njih, dober Bog pa nikdar ne.
Turnišče. Naša cerkev se je jako lepo naslikala. Vsi smo jo občüdüvali z vnogimi romari, ki so prišli na naše glavno proščenje, na Velko Mešo k nam. Dobra Mati Marija, naša Patrona, je jako zamerila i mi njeni častilci vsi, da na te veliki njeni svetek prirejajo gasilci pri nas plesne veselice.
Žižki. Prednica šolskih sester, č. s. Pavel Ladislava, se je vdeležila v Maribori gospodinjskoga tečaja za vučitelice, ka de odsehmao sama lejko takše tečaje vodila. — Občina na cintori mesto stare, lesene kapure, zida novo, lepo mrtvečnico.
Griža i škrlatinka se širita po Dolinskom. Največ je kriva slaba voda. Oblast bi dužna bila poskrbeti za dobro pitno vodo.
Keliko jih roma v Čakovec na euch. kongres iz Slov. krajine? Prijavlenih je okoli 1500 düš. Iz lendavske fare jih ide zvün Hotize 600. — Iz Bükovja, kje je 45 hiš, jih ide 30. Iz malih Žižkov 46, iz Trnja i Sr. Bistrice 20, iz bogojanske fare blüzi 100, dosta se jih javilo iz Odranec, Nedelice i tak dale.
Beltinci. Dečkom se je v cerkvi jako priporočalo, naj se spovejo doma ali v Črensovcih v soboto večer, gde bodo tüdi naši gospodje dühovniki spovedavali. Dečki idejo v nedelo od Odranske kapele sküpno v Naš Dom v Črensovcih.
Poznate „vratič“ i „šalemen ?“ Oboje je travina z trdim steblom. Vratič je veliki i žuto cvete, šalemen pa nisiki i plavo cvete. Oboje küpüjejo poteke za vrastvo, pri vratiči cvetje, pri šalemeni pa korenje. V senci se mora oboje posüšiti.
Popravek. Tiskarna nam je v pretečenom tjedni v članki : „Predga preč. g. Radoha Jožefa pri pokopi f Žižek Alfonza“ napravila tri velike napake. Prva je v odstavki, šteri se začne: Zdaj te imamo... Proti konci mora biti tak : „Imel sem ga 4 leta kot gojenca v zavodu, bil ž njim duga 4 leta v tesnem stisku ...“ — Druga napaka je v odstavki : Z nekim sošolcem ... Tam mora biti: polno verskih dvomov (ne domov!) — Tretja in najvekša na-
paka pa je v predzadnjem odstavku. Mora stati tak: „Nehote se nam vsiljuje vprašanje : Ali je res naš dragi Alfonz mrtev ? — Toda mi, ki verujemo v božjo Previdnost, povesimo ponižno glavo in recimo: Žgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji“.
Grad. Na velko mešo je bilo pri nas proščenje. Dešč nam je toti pripravo jako blatno pot, ali itak smo ga bili veseli, ar nam je bio potreben, čeprav naša Gorička dobiva več mokroče kak Dolinska. Blago je ne bilo drago, zato smo ga dosta spoküpili. Predgo je meo č. g. salezijanec Lovrenčič, ki je itak poznani po celoj našoj krajini, ar vnogo hodi pomagat našoj svetnoj dühovščini. G. plebanoš so pogostili gg. predgara, jürjanskoga provizora i kaplana pa kantora, pertočkoga novomešnika i bogoslovca Gomboca, oba domačiva kaplana i ednoga bogoslovca. Sploh skrajni kot Goričke preživla te mesec v znamenji proščenj, buč.
Pertoča. Naš g. plebanoš so Preminoči tjeden hodili na zdravniški pregled v Zagreb na polikliniko zavolo želodca. Nadomestüvali so jih domači g. novomešnik Nemec. Molimo za zdravje g. plebanoša. V nedelo, 18. augusta, je bila pri nas buča, godovno farne patrone s. Helene, od štere i od svetloga katoličanskoga pojmovanja trplenja, križa, je predgao jürjanski g. kaplan Camplin. Med gosti g. plebanoša je bio poleg bližanjih gospodov tüdi č. g. Kühar iz tišinske fare, zdaj katehet na osnovnoj šoli v Szombathelyi, pa znani profesor dr. Püvar i tišinski „gospod školnik“ z g. plebánošom. Kramarov je bilo jako dosta, tüdi vreme lepo, a odalo se je ne dosta : nega penez.
Sv. Jürij. Preminočo soboto je prišeo k nam cirkus, ki proizvaja velke akrobacije, največ s konji, med sprevajanjom svoje plehke godbe. Pa to samo mimoidoč. Glavno, ka ščemo sporočiti, je to, da bo pri nas 15. septembra „mrzla proška nedela“, ki bo poleg običajne obletnice posvečüvanja cerkve tüdi desetletnica, odkar se je začela zidali naša nova cerkev.
Krajna. Na konci naše vesi proti Skakovcom dá banovina delati novi deo ceste zavolo prevelkoga ostroga ovinka pri staroj, štere eden deo de gori vtrgnjeni, drügi de pa še pelao „v Dedonce i h grofici“. Delo se vrši že več tjednov i de naskori dokončano.
Zaročila sta si g. Balkanyi Aleks i gd. Ments Rožika v Lendavi. Oba sta pri naših listaj v tiskarni. Čestitamo.
Od rešitva kmetski dugov. Že par let trpi zmerom pitanje, kak rešiti prezaduženoga kmeta, šteromi je že na kraji pogüblenje, se glasi sledeče : Pred desetimi leti, gda so bili ešče rožnati časi, da je dinar iskao blago i cvelo vse, ka je meo kmet za odajo, si je vüpao kmet od svojega soseda, ali banke izposoditi šumo, štero je sosed dobo za svojega 5—6 metrov 2 leti staroga bika okoli 10
jürjov, da si odpomore pri gospodarstvi, postavi nikakšo hrambo itd. Z mišlenjom, dá to vu svojega isto 5—6 meterskoga 2 leti staroga bika oda, bo lejko v kratkom časi mogao nazaj povrnoti svojemi sosedi izposojeni penez. Tak si je mislo kmet v časi pred desetimi letmi, da bo meo dobro vrejeno hrambo i bo dug rešeni, Liki kmet se je strašno vkano. Den za dnevom je šlo, ka je penez zginjavao v razne prefrigane žepe, v šteri žepaj špekulantov so se v deseti letaj milionarje skotali naprej, a siromak kmet je pa poleg svojih žülov milionarov rob gratao i globše v dug notri šo. Dve leti komaj skrmi, či nega kakše kaštige, eden falat 5 - 6 metrov žmetnoga bika, za šteroga dobi okoli 1500 Din, či ga je dobro hrano, gde pa je te razlika izposojene šume od soseda, šteri je isto samo ednoga bika v dvej letaj skrmo i dobo okoli 10 jürjov za njega. Zdaj more tisti kmet dužnik svojemi sosedi za isposojeno šumo 7 bikov skrmiti i ednoga za obresti, Či šče dug doli plačati, to je 16 let more krmiti za tisto šumo, štero je sosed v dvema letoma skrmo. Zdaj pa ostane pitanje. Kak bo to? Kakša bi bila njegova rešitev ? Što je kriv? Krivda je vse v tom, ka so se okoli njega v deseti zadnji letaj milionarje nakotali i to napravili. Tej so si gvüšno na pravičen način nej mogoči bili v par letaj takše veliko bogastvo spraviti, a siromak kmet pa od noči do noči mogo delati z žülnatimi rokami pa nato nazadovati, ali vörtüvati i verstvo odavati. Kakša rešitev naj bo? Z merom se spitavle od merodajni krogov po informacijah kmetske rešitve. Rešitev bi bila na te način : Tistim gospodom, šteri so si v tej deseti kmetski vmirajoči letaj brezi herbanja v tak velikoj meri milione nakopičili, naj bi se precenila vrednost, keliko so je meli do 1. 1925 i naprej do dnes 1935 i keliko presega njihovo neupravičeno bogastvo, se lodtegne drž. oblasti na pomoč prezaduženim propadojočim kmetom. Tak tüdi tiste gospode, šteri so v državi velike korupcije napravili i tak strašno škodili obtoki celokupnoga gospodarstva, trbej vzeti pod ostro sodbo. V zadnji redaj mojega članka ponovno povem, da Slov. krajina tüdi ma takše gospode, šteri so si v kratki letaj z kmetsko-žülnatnoga vmirajočega položaja strašno bogastvo nakopičili, to pa tak samomi lüstvi naše krajine dobro znano. — Nemeš Vince, kmet, Tešanovci.
Bogojina. Naši dečki se pripravlajo ná deški tabor v Črensovcih i se vadijo v popevanji. — Jako velika potreboča je nastala, da se zozidaje štale z ostalim gospodarskim poslopjom za g. plebanoša, ar se oboje podira i je nevarnost, da|se porüši i spokole živino pa tüdi lüdi. Mi bogojančarje drage vole to včinimo. Kak smo cerkev v red spravili, da njej daleč na okoli ne para, tak tüdi to dragevole napravimo. Vüpamo se, ka do nas ostale občine z istov plemenitov lübeznostjov nasledüvale. Zdaj, gda bolševiški svet hujska lüdi, proti cerkvi, pokažimo mi, da smo za njo. Kajti mreti bo trbelo vsakomi, po smrti je pa račundavanje.
Agitacija pri dečkaj. Gospod kaplan Bejek so v cerkvi razglasili, da zvün Črensovec, vsako ves obiščejo i od hiše do hiše spišejo gor, keliko dečkov je vu fari od 14 let starejših. Po razglasi naj bi jih 500 prišlo na tabor. To je približno polovica. Iz srca Želemo, da bi se to zgodilo, še bole pa, da bi se mladina pobošale, ka je pravi i j edini namen tabora. Daj nam to doseči Mati Marija.
Sobota. V pondelek je je volilo drüštvo „Zavednost“ novi odbor. Bartaky predsednik i Berden Pavel tajnik sta obdržala svoje postojanke, mesto treh starih odbornikov pa so zvoljeni trije novi.
Lipovci. Po plesnoj veselici, štere se li prirejajo, čeravno so na veliki kvar narodi, je seo v avto Toplak Koloman iz Dobrovnika. Kak je seo, ga je nekak z količom napadno i njemi par zobi vö vdaro. __________________________
„Zakaj, pa je zaprt ?“ se oglasi strupeno Vučkovica. „Zakaj vtika nos v stvari, ki ga ne brigajo. V boju si bil stari, štiri leta si bil na bojišču. Pa kaj si dobil za to ? Ta kos agrarne zemlje v Dniki L. V Logu senožet itak ni nič vredna. Krave so zmeraj drislave od te preslične krme.“
„Zdaj pa hoče ta šmrklavec, da mi še to vzamejo.“
„Vidiš stari, zdaj si jim dober. Ko pa je tebi kaj treba, te sploh nihče ne pogleda. Vsak hodi z visokim nosom mimo hiše.“
Lajči je slutil kaj takega. Zato mu je vzelo polovico korajže. Potolažilo ga je zopet, ko je srečal Rebrco.
„Seveda, dvakrat podpišem. Kje bi se naj podpisal ?“
»K županu Pojdite!"
„Jasno ! Našega človeka moramo rešiti. Če je le mogoče.“
„Jaz sem prepričan, da Magdič ni. —“ 
„Pa vem Lajči. Niti besede ! Saj ti pravim, dvakrat se podpišem, samo dajte mi.“
Gruča mož je že stala na cesti. Molčali so in prisluškovali Rebrčevemu pogovoru. Očividno so se že prej pogovarjali o tej zadevi. Ko pristopi Lajči in jim še enkrat razloži, so se v trenutku razbiknoli. Nekateri domov,
manjša skupina pa k županu. Lajči je odšel še k Čičku.
Boječe je potrkal na okno. Navdušenje za Magdičevo rešitev mu je že precej skopnelo. Ni vedel ali je voda ali krop, potrkal pa je le.
„Kuma Čiček“.
Molk.
„Kuma Čiček, malo vstanite.“ Postelja je zaškripala in nekdo je v hiši zašepetal.
„Bo“, globoko vzdihne Lajči.
„Kuma Čič —“
„Kaj vraga kdo razbija, po oknih !“
Lajči se je stresel po vsem telesu. V tem trenutku ni vedel ali bi skočil ali ostal.
„Ne zamerite kuma, jaz sem Lajči —“
„Čigav ?“
„Lajči Bogdanov, Trezin ! Prosil bi vas, če bi se hoteli iti podpisat. — “
„Kaj, kaj ? Svojega podpisa za vraga ne dam nikomur !“
Kuma Čiček je zaloputnil okno, da so se stresle šipe. Lajči pa je stal na dvorišču kot zapuščena reva.
„Kako se vsi branijo“, je govoril sem pri sebi Lajči. „Kaj pa je na tem, če podpišem prošnjo, ki bo mo-
goče strohnela med sodnimi akti. V najboljšem slučaju bo le nekoliko pomagalo Magdiču. Čiček pa se gotovo boji, da bi ga radi podpisa obesili.“
Pobit se je vrnil Lajči k županu, kjer ga je čakala peščica mož. Šest jih je bilo. Molče so ga sprejeli kakor povsod. Slišal si brenčati muho, ki je krožila nad mizo. Bilo je vse drugače kot pri občinskih sejah.
Tam so prihajali ponosno. Glasni so sedali za mizo, kadili iz pip in pljuvali po podu. Sedaj pa so se stisnili okrog peči kot androgice, če jih lovi ščuka. Le Rebrca je tolkel po mizi in ponujal dva podpisa.
Za vrati pa je sunil Balaž Mujdrico.
„Ti podpišeš ?“
„Ne vem“, odvrne. „Počakaj, da prebere.“
„Iz tega ne bo nič dobrega.“ Balaž se je izmuznil skozi vrata in odšel za ogradi domov.
Tako je ostalo pet korenjaških mož iz naše vasi. Dali so svoj podpis za narodnega mučenika Magdiča, ki si je hladil svojo vročo kri po zaporih glavnega mesta. V nevarnost so postavili svoje krave in kobile, grunte in agrarno zemljo, kjer je rastla presličnata krma, Mujdrica sa samo čoko in kozo, ker drugega ni imel.
Dr. Srebernič škof obsojen. „Hrvatska Straža“ piše, da je višje sodišče vgodilo prizivi Sokola kralj. Jugoslavije i škofa Srebmiča obsodilo na 7 dni zapora i 300 Din. penezne kaštige, ar je prečteo v cerkvi spomenico proti Sokoli.
4
NOVINE
25. augusta 1935.
Zemla govori!
Kmečki sinovje, šteri ido na gimnazijo ali v drüge šole, se sčasoma odtrgnejo od zemle.
Pa itak nas ešče vnoga nit veže ná to zemlo, na pole, travnike i loge, kde smo preživlali dečinska leta. Za kmeta je pa zemla mati, s šterov on živi, se mantra, joče i se veseli. Samo poglednimo ga v nedelo popoudnevi, kak hodi po svoji njivaj, kak da je že dugo nebi vido. S kakšov lübeznijov se stavi na vsakšem falačeki svoje zemle z gorečov prošnjov, da bi Bog blagoslovo i njive i njega.
I ta naša zemla, ta naša živa domovina, kelko nam ona zna povedati. Samo poslüšati moramo znati, šteti moramo znati silne spomenike naše preminočnosti, imena naši njiv, travnikov i logov. Mogoče bi bilo dobro, ka bi kmečki sin, šteri se škola, večkrat med počitnicami obhodo pola, travnike i loge svoje vesi i si mogoče zapisao imena tej pol i travnikov. I mogoče bi kesnej, kda bi znao malo „bole čteti“, malo pomislo pri tej razni imenaj n. pr. krče, laže, zagorca, tremiške, trebeš, petkovica, pustoselina, virica itd.
Kak nam te reči lepo povejo našo preteklost. Naši davni predniki so najšli divjo, zaraščeno zemlo. Vnogo dela je trbelo, da se je vse to skrčilo, strebilo ! Včasi so morali cilo zažgati. Zato zovemo te njive ali travnike krče, tremiške (iz trebiške, trebiti), trebeš, zagorca (goreti, górica; nikda na górico). Povejo nam tüdi ta imena, kde so bili nekda logovje. Zdaj ji več nego, njive se pa izda zovejo „zalog“. Petkovico je moralo imeti 5 vertov. Resan jo je imelo.
Te misli naj bodo samo mala spodbüda za takše delo. Pa je jako zahvalno. Posebno za vučitele ! Samo Probajte, kak se deca za to zanimajo. I kelko krajevne zgodovine i zemlepisa se navčimo. Poslüšajmo glas zemle, pa bomo čüli, kak nam glasno govori o sebi i od nas.
Ka pravite k tomi?
Domači Zavec spada med živali, štere se najhitrej plodijo. Eden par domači zavcov bi v dobri prilikaj meo v 5 letaj 4 milijone potomcov. V Australijo so l. 1875 prinesli 3 pare zavcov. Za 3 leta ji je bilo okoli 14 milijonov. Prebivalci, šteri gojijo vnogo ovc za volo vune, so se morali pred zavci seliti, ar so zavci travo spasli, a ovce so gladüvale. Nazadnje so oblasti morale vzeti v svoje roke borbo proti zavcom. Poleg kvara pa majo Australci tüdi korist od zavcov. Iz australske države Novoga južnoga Walesa je izvoženo l. 1913 560.000 kišt zmržnjenoga zavečega mesa od 13 milijonov zavcov. Izvozili so tüdi telko kož.
Ne nesejo belic samo ptice, nego tüdi vsi plazinčari (n. pr. kače) i ribe. Da bi se zvalili mladi, ptice i nešterne kače segrevlejo belice s svojim telom. Drüge živali je püstijo v v ročem peski. Vreme, štero je potrebno, ka se zvalijo mladi, je pri razni živalaj različno. Kolibrič (najmenša ptica, živi v Braziliji) se zvali že za 6 dni, a noj (najvekša ptica, živi v Afriki) za dva meseca, krokodilove belice so duge 10 cm. Samica jih zakopa v jamo i pokrije z listjom. Mladi krokodili včasi odbežujo v vodo.
Kama pride mladenec, če nema pravoga pozvanja v dühovniški stan i li ta sili.
Starišom resan Opomin. Grozoviti pa za vse, ki se za dühovniški stan pripravlajo.
Nedavno je mladi hrvacki kaplan v Gornjoj Stubici, Ivan Cigula, odpadno od katoličanske vere, prestopo v starokatoliško krivoverstvo, postano njihov dühovnik i se oženo. Dobo je mesto starokatoličanskoga „župnika“ v vesnici Turanovac fare Lukač, kde je okoli 100 lüdi prestopilo v starokatoličansko krivo vero zavolo svaje s svojim bivšim župnikom. Te düše naj bi paseo, pa šče drüge pridobo. Jako žalostno delo, da bi zjokao vsaki dober katoličanec. Komaj pred ednim letom posvečeni dühovnik, ki naj bi
düše vodo k večnoj Istini, pa se odvrne od Istine k Zmoti i šče drüge zapelavle na krivo pot. Što je kriv te strašne nesreče? Bog zna i sodo bo tistoga po svojoj pravičnosti. Te dühovnik je ne samo svojo düšo postavo v nesrečo večnoga pogüblenja, nego je zagrenio živlenje tüdi svojoj materi. Prle najsrečnejša : mati dühovnika, je zdaj nesrečna mati odpadnika.
Poslüšajmo, ka piše ta nesrečna mati Amalija Cigula upraviteli fare Lukač g. Štefani Jankoviči. (Pismo je priobčila „Hrvatska Straža“) :
Kustošija, 24. VII. 1935.
Cenjeni g. župnik ! Čüla sam, da je bio Ivan Cigula, to je : moj sin v varaši Lukač s starokatoliškim dühovnikom Samardžijom, da bi lüdi pridobila za starokatoliško vero. Gospod Ivan Cigula je slüžo prvo sv. mešo 15. julija 1934. pri Sv. Križi Začretji, t. j. v mojem rodnom mesti i je prišeo 1. septembra 1934. za kaplana v Gornjo Stubico pri g. župniki Papiči, ki njemi je bio tak dober kak oča. Tam se je spoznao z ednov deklinov, ki je bila tam vučitelica i ta je tak dugo hodila pri vsakom koraki za njim, da ga je premotila, da je prestopo na starokatoličansko vero, samo da bi se lejko ž njim oženila. To se je vse tak naglo zgodilo, ka sam prle od toga nikaj ne čüla, kak kda je že bio v Zagrebi. Od dühovnikov, ki so to čüli, pride eden k meni i mi začne to pripovedavati. Kda sam to čüla, mi je krv zastanola v žilaj i nesam znala več za sebe. Kda sam prišla k sebi, sam začnola jokati i pokleknola sam pred Mater božo, zavajoč : „Mati moja, vrni mi moje dete !“
Drügi den, kda sam zvedila, kde stanüje, sam se napotila s hčerjov k njemi, nego, žal, je zapovedao gospodinji da naj nikoga ne püsti k njemi ; ali jes sam pred njov tak jokala i pravila njoj svoje muke, štere sam pretrpela, kda sam ga šolala, da jo je to genolo i je šla k njemi, pa njemi pravila, da sta prišli mati pa sestra, nego ne naj je püsto k sebi.
Drügi den sam pa šla v starokatoliški urad, da bi ga tam naišla, nego on njim je prav prišeo, pa me niednok neso püstili k njemi.
Vsi njegovi tovarišje so ga obiskavali i starejši dühovniki, nego vse zaman, ar on se prej šče oženiti i prestopiti v starokatoliško vero, ar ga drüga niedna nešče meti. Kda sam čüla, ka je on to včino, da je odišeo med te oroslane i tigriše, ki düše pogüblajo i vodijo v pekeo, pa so zdaj pogübili tüdi njegovo düšo, sam mislila, da odnorim. Lehko si mislite, kak mi je rano srce i düšo i ne je premislo bolečine matere i bratje. Ne nam je prizaneseo, nego nam napravo to velko sramoto.
Ostala sam vdovica l. 1918. s troje nepreskrblene dece; on je bio najstarejši i njega sam šolala, samo da bo za stare dni na pomoč meni i bratji, pa da bo tüdi sam srečen. Morala sam prati lüdsko perilo, večkrat sam bila gladna i slabo oblečena, nego bila sam vesela, samo da njega šolam. Vidite, 16 let sam ga šolala, pa mi je ne privoščo niti leto dni tistoga veselja, štero sam komaj včakala.
Zdaj sam pa čüla, da ide s starokatoliškim dühovnikom kortešerat za starokatoliško vero i düše pogüblat. Ne je zadosta, da je sebe pogübo, šče več bolečin mi povzroča, kda to čüjem.
Prečtite lüdem to pismo, ki ga piše žalostna mati. Kak bi njim takši starokatoliški dühovnik mogeo nekaj pripovedavati od Boga i vere, ki sam ne verje v Boga, ar če bi vervao, ne bi to včino svojoj materi i bratji i njim otežkočo živlenje i mi ga skrajšao, da bom mogla prle vmreti kak bi bio čas tomi.
Čüla sam, da moj sin pride za župnika v Virovitico, pa tüdi tistim lüdem dajte naznanje, četüdi bi bili starokatoličani, kakšega župnika bodo dobili i kda de njim predgao, da morajo deca roditele bogati, naj ga pitajo, če je on bogao svojo mater i kakši bo to dühovnik, ki ga je mati prekunola.
Pozdravla Vas njegova žalostna mati.	Amalija Cigula,
Kustošija 149 pri Zagrebi.
Vnebovzeti !
O, Devica ti presveta, ki v nebó si danes vzeta, poglej, ozri se sem namé, ki v tugi joka mi srcé.
V sveto dvignjena nebó,
je duša tvoja in telo,
kjer s krono venčana si zdaj —
Kraljica naša vekomaj t
Pustila vendar nisi nas sirot, saj zaklad vseh milosti dobrot Vsemodri v tvoje je roké predal, da svet bi te srednico zval.
O Marija, milosti vseh polna, daj, da moja duša, bolna od bridkosti in težav svetá, v tvojo last popolnoma se dá.
Ves sem siromašen in ubog, rad dober bil bi tvoj otrok, zato srcé mi kvišku dvigaj, z ljubeznijo do tebe vžigaj.
Prošnjo vsliši to še eno, prosim danes te iskreno : da kmalu milosti srednik na zemlji bil bi — svečenik !
Na svetek Vnebovzetja 1935.
Svetomir.
Lovska zaščita kmeti v škodo.
To nešteri gospodje okoli lovskoga drüštva neščejo pripoznati; na vse mogoče načine se trüdijo, da lovsko zaščito potrdijo. Ne gledajo nato, kak divjačina vničavle kmetske pridelke — niti se ne zmenijo, kak bo kmet trpin, šteromi je divjačina vničila polovica polskoga pridelka, preživo dugo zimo. Ednostavno povdarjajo, da je lov stalna vretina občinskoga dohodka, zato prej nüjno potreben.
Prinas, v Bükovnici, ino okolici (Motvarjevci itd.) se niti neda ugotoviti škoda, ki jo povzroča divjačina, tak velka je. Celi zimski čas vničavle zavec sadno drevje, trsje (če je bolša sorta, prle se je loti), na sprotoletje i poleti pa itak znate, ka vse. Poleg toga pa še — jeleni— ki so nešterim kmetom püstili pri pšenici samo slamo, vlatovje pa požrli. Zdaj so prišli na vrsto krumpli, ki jih letos, ar je za drüge jesenske pridelke menje vüpanja, lehko računamo za nüjno potrebne. Tüdi te pridno razkopavajo i vničavlejo. Sezna ponoči. Edno noč 100 jam drügo 50 — nešterim je že skoro polovico pridelka vničenoga. Pa zdaj je še komaj začetek, ka pa bo nadale, nevemo, znamo pa, da tüdi zdaj kak vsa prejša leta, pride za krumpli, kukurica. Nevemo pa če jeleni bo za lačni želodec zadosta, ar jo je süša potisnola za 60% z pogledom na pridelek nazaj. Parovna divjačina zoba tüdi tikvi v jeseni, pa proso ino hajdino.
Kmetje si nemoremo razlagati, kak je sploh mogoče, da zakon zagovarja te kmetske zajedavce. Ali bomo kmetje, ki moramo plačati od svojega zemlišča dačo i prenašati še razne drüge izdatke, (da dela i trüda niti ne računamo) ešče dugo trpeli i prenašali to škodo za takzvani luksus. A luksus čütimo mi na naši kmečki ramaj.
Ne pretiravam, če trdim, da v našoj maloj vesi napravi zavec vsako leto v sadovnjaki, goricaj i na njivaj škode nad Din 2500 (še poleti ogloda cepike). Jeleni napravijo škode še več. Lovska zaküpnina pa znaša 450 Din. Kakša razlika je to „450“ i „5000“ Din.
Lovski zakon toti pravi nekaj od povračile škode, ki jo napravi divjačina, ali kmet se teško odloči, da bi to zahtevao 1.) zato, ar tožbe ni Vajen ; na sodišče odnosno sresko načelstvo nebo šo, če njemi jelen celi zelnik spremeni v plesišče ; 2.) pa zato, ar je lovski zaküpnik navadno bolše oblečen človek, šteroga se kmet nevüpa lotiti. Zato kmet ne nigdar zahtevao povračila škode i tüdi ne bo. Trpi i gleda žalostno pa tüdi čemerno v bodočnost, pa želno pričaküje, da se bodo tüdi njegove potrebe in pravice ednok vpoštevale.
Divjačina je kmeti na veliki kvar i zato je naj zakon ne zagovarja. Če što šče meti lovske zabave naj goji
divjačino v ograjenom prostori, ne pa na naših skrbno obdelanih njivaj, ar nam stem jemle veselje do dela i naprednoga kmetijstva.
Skrajni čas je, da se vpoštevajo naše kmetske potrebe, da se divjačina kem prle vniči, ar bomo ovak meli za zimo prazne kleti.
Bükovničar.
Od naših v tüjini.
S. Bethlehem. Velka Povoden, štero je povzročo močen dež, je napravila dosta škode. Povoden je bila tak velka, ka so se mesto z automobili morali voziti z ladjami po vulicaj.
Pozdrav pošilajo : Krampač Aga, Dol. Bistrica, iz Francije gg. dühovnikom črensovske fare, svojim sosidam, dobrotnikom, ki mesto nje čuvajo njeno deco. Vredniki Novin žele zdravje od Device Marije, nebeske mamike i naznanja, da jo tak veselijo naši listi, da jih komaj čaka od tjedna do tjedna. Zgodila se njoj je nesreča, ar je dobila veliki protin v roko i težko podnaša svoje dužnosti. Kustec Ana, Dol. Bistrica, iz Francije, svojoj lüboj mamiki, bratam, nevesti, strici, sosidom i botrini. Naznanja, da je na prošnjo sv. Frančiška dobila zdravje nazaj i zato na dom sv. Frančiška darüje 27 Din. Škerget Rozika, Žižki, iz Francije, dühovnikom črensovske fare, svojim starišom, prijatelicam, rodbini, botrini, celoj Slov. krajini i svojoj rodnoj vesi Žižki. Naroči si vse naše liste, naj jo držijo na dobroj poti, ar se mlade dekline tak hitro nagnejo na slabo, kak ladja na razburkanom morji. Glavač Barica i Küzma Marija, Bükovnica, iz Francije svojim lübim starišom, bratom, sestram, celoj bogojanskoj fari, g. plebanoši, svojoj rodbini i vsem poznancom. Vredniki naših listov, štere redno dobivata, želeta po Bl. Devici Mariji lübo zdravje, da bi mladino po listaj šče mnogo let vodili. Maroša Štefan, Gančani, v Franciji, njegova žena, njena pajdašica i njegov pajdaš Martin, vsem svojim domačim i vredniki Novin. Se toplo zahvalüjejo za redno pošilanje naših listov.
Pošta.
Glavač Barica, Valmeraux, Francija. Peneze sprejeli. Ne vemo za naslov Kuzma Marije. Ali posebi ma naše liste, ali kak dobiva. Pa do šteri mao je plačana naročnina. Prosimo odgovor. - Ficko Karol, Gonesse. Naša naročnina kak i vaših treh pajdašov i vaše žene na lani vse plačano. Na letos je vaše vse plačeno i Žilavec Ruperta. Oviva dva sta šče nikaj ne plačala. Za Vašo ženo je plačano 28 Din. — Hozjan Ivan, Trnje, v Franciji. Pismo smo sprejeli, a na letos ešče nikaj ne plačano. — Prosimo, da nam hitro pošlete naročnino. — Penbofer Anica, Turnišče, v Franciji. Pismo že davno sprejeli, naročnine pa ne. Prosimo, da se hitro povrne. — Vogrinčič Jožef, Pertoča. V Franciji vse plačano, — Žižek Mihal, Ižakovci. Naročili ste liste za Gaber Mici v Francijo. Novine so prišle nazaj. Naročnine je ne plačala nikaj ešče dozdaj. Prosimo Vas, da to vredite i nam pošlete naročnino kem prle. — H. I. Kovin. Gospodi poslanci odkrijemo tvojo želo. Ka je mogoče, se zgodi. — Mihael Ficko, Francija. Vaše pismo sprejeli, naslov popravili i bomo pisali v zadevi plače vaše pokojne žene. Prosimo pa, pošlite nam naročnino, ar smo za letos ešče nikaj ne dobilo.
PREKOSNICE.
Cigan, boječ se, da bi njemi sina ne vzeli k vojakom, ga je odpelo na pokopališče in sam šo na nabor. Gda so ga gospodje pitali, gde ma sina, je odgovoro žalostno: Lepo prosim, gospodje, moj sin je siromak, on je na cintori. — Dva drügiva cigana sta to s prisegov potrdila in tak je bio ciganov sin vojaščine oproščen.
Mati so oči falat mesa shranili in ga na cinastom tanjeri v peč djali, da bi toplo ostalo. Gda očo prido domo, ide hčerka v peč po meso. Nego kak se začüdi, da najde samo meso, tanjera pa nindri ne, ar se je v vročini rastopo. Da pa hčerka toga ne znala, prinesla je meso rekši : Mi mamo jako čedno mačko, ár je očino meso püstila in samo tanjer pojela.
Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanyi Ernest, Dolnja Lendava. — Isdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.