350
Književna poročila.
22. Ako gre za razveljavo zastavnih pravic brez posebnega odplačila in ako terjatev bodisi še nadalje obstoji ali pa je že ugasnila (tar. post. 71 b), teda je uporabljati za dotično pravno listino tar. post. 101, I. B; vsled tega je pravne listine, s katerimi se ob daljnjem obstoju terjatve zastavna pravica brez odplačila opusti, samo s kolkom 1 K kolkovati, če tudi niso dani pogoji min. naredbe z dne 4. avgusta 1893 št. 132 drž. zak. (Sklep 12. oktobra 1908.)
23. Ako je v železniški koncesijski 1'stini izrečena oprostitev od kuponskih kolkov za dobo 30 let, je računati pričetek te dobe od dne koncesijske listine. (Sklep 12. oktobra 1908.)
24. Proti naknadni odmeri je pravno sredstvo (dasi je ne-možno nižje odmeriti, kakor prvotno) tudi v onih točkah dopustno, glede katerih se proti prvotni odmeri, dasiravno je bilo dopustno, ni pritožilo ali pa je bila pritožba brez uspeha. (Sklep 30. novembra 1908.)
25.'a) Prejemki iz hišnega posestva se ne morejo v vsakem slučaju (brez ozira na razmere posameznega slučaja) šteti med pfe-menljive prejemke po zmislu §-a 156 zakona o osebnih davkih.
b) Prejemkov iz hišnega posestva, katere uživa posestnik sam trajno, oziroma druga oseba brezplačno, ni smatrati za stalne.
c) Prejemki iz hišnega posestva, ki je dne 1. januarja davčnega leta oddano v najem najmanj za eno leto proti naprej določeni letni najemščini, so stalni.
d) Drugi, nego sub c) navedeni prejemki iz hišnega posestva niso brezpogojno premenljivi — marveč to odločijo razmere posameznega slučaja. (Sklep 14. decembra 1908.)
26. Načela §-a 157.. odst. 1, zakona o osebnih davkih ni vporab-ljati, ako nima načelnik gospodarstva lastnih dohodkov. (Sklep z dne 11. januarja 1909.)
Književna poročila.
Sbomik članka z jubilejniho padesateho ročniku Pravnika vztahujicich se k stemu vyroči vsžobecneho zdkonnika občanskeho. (176 str.)
Pod tem naslovom je uredništvo češkega »Pravnika* v Pragi izdalo zbornik spisov, ki jih je bil .Pravnik" objavil za obletnico obč. drž. zakonika. To so naslednji spisi: dr. Anton vitez R a n d a, k reviziji avstrijskega obč. drž. zakonika, dr. K. Flieder, o pravni zaščiti otroka po drž. zakoniku; dr. J. Heller,
Razne vesti.
351
zasebnopravna vprašanja o zrakoplovstvu; prof. dr. Krčmar, iz zgodovine mednarodnega zasebnega prava; dr. J. Lukaš, socijalnopolitična načela v avstrijskem drž. pravu; prof. dr. J. Tilsch, obč. drž. zakonik in ponavadno pravo tekom stoletja; dr. J. Zal ud, zakonita uredba pravnih razmer na talnih vodah.
To knjigo je uredništvo »Pravnika" s posebno deputacijo poklonilo drju Ant. vitezu Randi, ki je tudi predsednik Pravnicke Jednote. Slavni učenjak je za to v .Pravniku" (1911, XIX) objavil zahvalo, v kateri med drugim piše: „ . . . Kdor danes pregleda literaturo avstr. civilnega prava, vidi, kako so izdatno prispevali češki pravniki k mogočnemu razvoju te znanstvene stroke v Avstriji; in vse ignoriranje češkega slovstva z gotove strani je jalovo napram močnemu vplivu taktičnih razmer. Da, sile na češki pravniški fakulteti in na ostalih poljih prava, se merijo z onimi na drugih pravniških fakultetah; spominjam izmed pokojnikov le na Pražaka in Riegra ml.! —" K temu pripominja uredništvo „Pravnikovo": „ . . . Preziranje gotovih nemških krogov glede na kulturno delo ostalih narodov, se je, žalibog, zopet pokazalo ob proslavi stoletnice obč. drž. zakonika v juniju mesecu. Pri slavnosti v dunajski auli ni nijeden govornik omenil niti besede o velikem deležu nenemških narodov na razvoju literature civ. prava avstrijskega, dasi ni nobena tajnost, kako veliko zaslug so si zlasti italijanski, poljski in češki pravniki v celem stoletju pri tem delu pridobili. Častno izjemo je napravil ob proslavi stoletnice v Gradcu govor predsednika eksc. drja A. vit. Pittreicha, ki je govoreč o razvoju obč. drž. zakonika zlasti glede odškodninskega prava, dejal: „Unter dem Einflusse einer einsichts. voller Theorie unserer hervorragendsten Zivilisten, eines Pf aff, Randa, Unger, (Handeln auf eigene Gefahr), Steinbach, denen eine ebenso einsichlsvolle Praxis willig gefolgt ist, hat sich unser Schadenersatzrecht trotz des gleich gebliebenen Wortlautes des Gesetzes tatsachlich geandert. (Die Jahrhundertfeier des A. b. Gb. in Graz, 1911, str. 42.)
— (Osebne vesti). Imenovani so: višjesodni svetnik dr. G. Smolej v Celju za višjesodnega svetnika pri viš. dež. sodišču v Gradcu; svetniški tajnik dr. G. Krek za dvornega tajnika vrhovnega sodišča; sodnika A. Na gode in dr. A. Kaiser v Ljubljani za okr. sodnika istotam; avskultant A. Komljanec za sodnika v Logatcu, avskultant dr. A. Pernat za sodnika na Vranskem. — Odvetniško pisarno je otvoril v Gorici dr. A. Dermota.
— (Stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic) je imela dne 12. in 13. pr. m. na Dunaju svojo sejo, katere se je za kranjsko zbornico udeležil odbrnik dr. Krisper. Najzanimivejši del izdanega kumunikeja se tiče glasovite afere v splitski odvetniški zbornici. Kakor znano, nista niti odbor, niti občni zbor te zbornice dovolila, da bi se v odvetniški imenik vpisal
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1911.