Stran 124.
Korist ptičjega gnjezda in ptic pevk.
V tem času, ko brezbožna svojat zlasti v naši pokrajini neusmiljeno zasleduje ptice pevke, jih lovi, strelja in ukončuje, da je joj, treba spregovoriti nekaj besedij z nova o koristi ptic pevk in ptičjega gnezda.
Mnogi ljudje nimajo niti pojma o koristi ptičjega gnezda, ker bi jih sicer ne razdirali. Mlade ptice jemati ter jim razdirati gnezda more samo človek brez srea. Kdor je prišel kdaj v bližino ptičjega gnezda, v katerem so bili mladiči, in  je  slišal, kako  sta   stara  nad  glavo
Stran 125.
plašljivo cvrčala, kakor bi ga prosila, naj jima ne razdira njune sreče, ta gotovo ni mogel biti tako hrastovega srca, da bi zadal malim stvaricam tako težko rano. Ptičja gnezda v gozdu in na polju so pogostoma plen dečakov-potepuhov, pa tudi neumnih odrašenihi Gorje pa oni okolici, kjer *e ne vale ptice-pevčice, a mesto njih go-mazijo gosenice!
Vzemimo n. pr., da se v jednem gnezdn nahaja pet jajec in pozneje pet mladičev in da vsako teh mladih bitij potrebuje na dan 50 gosenic, to bi znašalo vsak dan 250 gosenic in v 30 dneh 7.500 gosenic. Ena sama gosenica požre vsaki dan toliko listja in cvetja, kolikor sama tehta. Ako bi torej ena gosenica 30 dni živela in vsaki dan požrla samo en cvet, tedaj bi ona v 30 dneh 30, in onih 7500 gosenic 225.000 cvetov požrlo. Z izgubo teh 225 000 cvetov bi morda mi izgubili ravno toliko sadov. Redko pa se zgodi, da bi kaka gosenica na dan uničila samo jeden cvet. Še je tu in tam grda navada, da dečaki lovijo senice v seničarke, ko jih vjamejo, so pa največkrat žrtev mačke. Ravno tako lovijo škvorce, ter jih uče brbljati. Ako bi ljudje poznali korist senice in škvorca in ptic-pevk sploh, gotovo jih ne bi lovili. Ena sama senica n. pr. potrebuje na leto 2—300.000 raznega mrčesa za hrano in škvorci pohrustajo za časa valjenja neizmerno množino gosenic, polžev in škodljivih črvov. Kako mrzijo in sovražijo ljudje tudi ubogega pri-tepenca vrabca, češ, da jim na polju dela škodo. Res, vrabec dela škodo, ali koliko večja je njegova korist! Prirodoslovci nam zatrjujejo, da en sam par vrabcev nanosi svojim mladim v jednem tednu preko 2000 gosenic. Friderik Veliki je ukazal v enem delu dežele vse vrabce iztrebiti, ker so jih smatrali škodljivim. A v kratkem je bil prisiljen skleniti mir z vrabci, ker ni hotel prepustiti sadjarstva popolnemu poginu.
Korist, ki jo imamo od ptic pevk, ne da se popfsati. Pa če nam one koristijo, jim moramo tudi mi po svoji moči pomagati.
Lahko je pticam po leti, veselo je njih življenje, a druga jim poje po zimi. Mraz tira ubogo malo žival v človeško bližino in iz njih oči čitaš tiho prošnjo: dajte nam vsaj vi jesti! Bodimo torej milosrčni do ptic in dajmo jim po zimi hrane. Glasoviti nemški pesnik pravi: Najbolj usmiljeni človek je tudi najboljši, in mi dostavljamo še to: Usmiljenost se kaže najbolje v ravnanji z živali, sosebno s pticami.