Ljubljana, sreda 21. oktobra 1942-XX Cena 50 cent« UREDNIŠTVO Oi OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCtNUKVA ULICA 5 — ISLEFON: 31-22, 81-23, 31-24, 31-25 In 31-2* KKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglase tz Kraljevine Italije In tnosemstra ten Računi prt poitno čekovnem UNIONE PUBBLICITA ITAUANA a A-, MILANO LJubljana itev. 10-351 dan opoldne — Meeečn a ~»~»»»—11-— Ur. aa Inozemstvo 15.20 Ur OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaHana ed estera: UNIONE PUBBLJCITA ITALIANA S. A.. MILANO. Dnevni in nočni napadi na oporišča na Malti 11 sovražnih letal uničenih — Junaška smrt poveljnika Armadnega zbora generala Orsija Glavni stan Italijanskih Oboroženih «*1 je objavil 20. oktobra naslednje 877. vojno poročilo: V Egiptu zmerno delovanje na kopnem. Letalstvo osi je napadalo sovražnikovo zaledje in obstreljevalo s strojnicami skupine avtomobilskih vozil. V zraku nad Tobrukom se je marešalo pilot Agostinl tiuerriero sam spopadel s skupino sovražnih štirimotornikov, pri čemer Je enega sestrelil v plamenih in zadel dva druga. Nadaljnja štiri britanska letala so V spopadih uničili nemški lovci. Italijanske in nemške letalske skupine so izvršile ponovne dnevne in nočne napade na oporišča na Malti. V ostrih Jvo-bojih so sovražni lovci izgubili dve letali. Štiri nadaljnja letala pa so bila zažgaua na tleh. Z vojnih operacij včerajšnjega dne se dve letali nista vrnili. V vzhodnem Sredozemlju je naše letalo med ofenzivnim izvidniškim |>oletom bombardiralo iz nizke višine sovražnikov trgovski parni k in ga hudo poškodovalo. K slavni vrsti poveljnikov velikih italijanskih edinic. ki so padli na bojišču v sedanj vojni, se je pridružilo ime generala Kriderika Ferraria Orsia, poveljnika armadnega zbora na ogiptskj fronti. Kot vojak in borec čudovitega kova je ob vsaki priliki izkazal svojo osebno hrabrost in svoje odlične poveljniške sposobnosti. Bil Je med največkrat odlikovanimi oficirji naše vojske in nekaj dni pred smrtjo mu je Hilter podelil žeelzni križ prvega razreda za zasluge v sedanji vojni. Plemenito življenje generala Ferraria Orsia, ki je bilo v celoti posvečeno Domovini, se je zaključilo v luči dolžnosti, izpolnjeni do najvišje trtve življenja. Našel je smrt 18. oktobra v prvih postojankah med svojimi pešaki, ki so čakali, da jih povede k zmagi. Vojaška kariera generala Ferraria Orsia Divizijski general Friderik Ferrari Orsi te je rodil v Rivoliju (Turin) dne 18. decembra 1886. Ko je napredoval v konjeniškega podporočnika leta 1913. je bil takoj poslan v Libijo kjer se je udeležil številnih vojnih operacij v letih 1914 in 191& južno od Bengazija ter se izkazal s hrabrostjo v borbah pri Bedafoniu, Langalu, Lectafiji, Sammu. Zuetini in Agedabiji. Odlikovan je bil z bronasto kolajno in dvema vojnima križema za vojaško hrabrost. Vrnil se je v domovino leta 1916. in je bil dodeljen v operacijsko področje s polkom suličarjev iz Mantove. Nato je prevzel poveljništvo 148. baterije in se je tudi tu čudovito izkazal ter si pridobil s svojo hrabrostjo drugo bronasto kolajno ter prvo srebrno kolajno. Nato je poveljeval oddelkom svojega orožja ter si pridobil tretjo bronasto kolajno. Leta 1920. je bil prestavljen na svojo prošnjo v Libijo kot poveljnik eskadronov Savari in skupine spahijev ter se je hrabro zadržal V operacijah proti upornkom v Sidi el Sajahu v maju leta 1922., v Bu Ghemu junija 1922., v Bir Selasu septembra 1923. in v Ben Ulidu decembra 1923. Odlikovan je bil z dvema nadaljnjima vojnima križema za vojaško hrabrost. Po dveletnem bivanju v Italiji je bil zopet poslan v Libijo na svojo prošnjo kjer je ostal do leta 1930. V tem letu je napredoval v polkovnika zaradi vojnih zaslug ter Je bil imenovan za poveljnika konjeniškega polka Aosta. Prevzel je nato poveljništvo konjeniške šole in osrednje šole za brze čete. S činom brigadnega generala, ki ga je dosegel v oktobru 1936. je bil podpo-veljnik motorizirane divizije Trento in brze divizije Eugenio di Savoia. Poveljeval je tej veliki edinici, ko je napredoval v divizijskega generala v junju 1939. V novembru leta 1940. mu je bilo poverjeno poveljništvo edinice s katero Je izvedel odločno in zavestno operacije prot> bivši Jugoslaviji. V avgustu tega leta je bii poslan v Severno Afriko, kjer je prevzel poveljništvo nad brzo motorizirano edinico kateri je poveljeval do dneva svoje smrti. Albanci pozdravljajo generala Dalmazza Tirana, 20. okt. s. V čast novega vrhovnega poveljnika Oboroženih sil v Albaniji generala Dalmazza je bil prirejen sestanek, katerega so se udeležili predsednik ministrskega sveta in najvišji vojaški ter politični prvaki. Dobrodošlico je poveljniku želel Eksc. Cruja. ki je znova potrdil občudovanje albanskega naroda za italijanske oborožene sile. General DaJmazzo se mu je za pozdrav zahvalil. Letalski poveljnik sredi vrtiljaka smrti Operacijsko področje, 20. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki), šele zdaj se je doznalo, da se je v letalski bitki, ki je bila 9. oktobra nad egiptsko fronto, nahajal tudi poveljnik: rtaišega taktičnega odseka polkovnik G., ki se sicer ni mogel udeležiti bitke ker je letel v posebnem letalu, lahko pa je sledil izreino hudim dvobojem med našimi lovci in nasprotnim letalstvom in je videl, kako so številna sovražna letala strmoglavila na tla. Polkovnik G. je bil priča najbolj dramatičnih, prizorov in se je vrnil docela nepoškodovan ter je celo lahko pomagal nekemu nemškemu pilotu, ki se je vrgel iz letala s padalom. Poveljnik je odletel službeno okrog 9. ure zjutraj s svojim majhnim transportnim letaJom. imenovanim »štorklja«. Ta letala služijo za letenje na velike razdalje in so izredno koristna ker lahko vzletijo in pristanejo na prostoru nekaj metrov. >Štorklja se je nenadoma znašla v pravcatem oblaku sovražnih in prijateljskih letal, ki so bila med seboj v besni borbi. Bil je spopad največjega obsega in najhujši od vseh, ki se dogajajo zdaj med lovci Osi in močnimi skupinami sovražnih bombnikov in lovcev. Med stalnim ropotanjem strojnic so se letala dvigala in se prevra- čala ter se zasledovala v bliskovitem vrtiljaku smrti. Poveljnik je skušal s svojo majno xNštorkljo-,< priti iz tega peklenskega ognja, toda brez uspeha. Tako je lahko opazoval najbolj srdite dvoboje, ki so se odigravali v nekaterih trenutkih samo nekaj metrov nad zemljo. Polkovnik G. je videl kako je psdlo 10 sovražnih letal in se razbilo na tleh. Zadele so jih krogle naših neustrašnih in izredno spretnih lovcev. Lahko je tudi ugotovil kmalu nato, da se je večji del angleških letal, ki so ušla italijansko-nemškim lovcem, obrnil in pobegnil proti lastnim črtam. Proti koncu bitke, ko se je nadaljeval še kak posamezni dvoboj, je polkovnik vider da pada na tla v plamenih neko letalo. Takoj se je obrnil proti kraju, kamor je letalo padlo in je videl letalca, ki je z odprtim padalom dajal znake, da bi vzbudil pozornost letalca nad sebojt katerega je pozival naj pristane. Poveljnik se je spustil zelo nizko in je spoznal v letalcu nemškega pilota. Čeprav kotanjasti teren ni bil pripraven za pristanek, je poveljnik pristal v bližini uničenega letala in pobral nemškega tovariša, nekega narednika-pilota. ki si je pri padcu na tla izvil nogo. Odpeljal ga je k njegovemu oddelku. Indijski uporniki uspešno napadajo angleške vojaške oddelke Bangkok. 20. okt. s. Položaj v severno- | zapadnem ozemlju Indije je za Angleže j Še vedno resen, število upornikov je na- ! rastlo in angleške čete, ki so bile poslane kot ojačenje v Pešavar. so se morale umakniti na obmejno črto. potem ko so utrpele hude izgube, da ne bi bile obkoljene. Skupina škrlatnih srajc je napadla angleški oddelek v bližini prelaza Hinkle in ga je skoraj vsega uničila. Neki angleški vojak, ki se je rešil in dospel v angleško taborišče, je pripovedoval, da so plemena dobro oborožena in so blokirala vse prometne poti. Kolona motornih vozil je bila •napadena od upornikv, ki so se polastili vozil, orožja in municije ter izropali angleške vojake, ki so dospeli na pol goli d0 bližnjega taborišča. V Sindu so bih številni spopadi, ko je pohcija razpršila zborovanje na katerem So muslimani izjavili svojo solidarnost z uporniki na severozapadu. V spopadih je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih na obeh straneh. Včeraj je nekaj bomb eksplodiralo y raznih krajih v mestu Bombaju. Policija je na slepo izvedla aretacije v upanju, da bo dobila atentatorje Predilnice, ki so še delale, so bila zaprte. Pri demonstraciji delavcev, ki so opustili delo, je bilo več agentov ranjenih s kamenjem. V Ahmedabadu je skup:na Indijcev porušila hišo nekega sodnika. V skupini je bilo mnogo žensk. Garaža, v kateri je sod-rlk imel svoj avtomobil, je bila zažgana. V poštnem uradu v Belgaunu je eksplodirala bomba. V Kolhapouru je bilo aretiranih več trgovcev, ki niso hoteli odpreti svojih trgovin. Nekaterim krajem v združenih pokrajinah je bila naložena kolektivna globa v znesku 43.000 rupi j. Tajnik muslimanske lige v pokrajini Sind Abdal Aszez je odklonil sodelovanje v pokrajinski upravi, izjavljajoč, da bi s to službo ravnal proti smernfcam odbora lige. Japonski uspehi v bojih na Kitajskem Tokio, 20. okt. s. S kitajske fronte po-rvčajo. da so japonske sile, ki operirajo v okrožjih Cinada, razpršile večjo skupino kitajskih komunistov, ki so pustili na terenu nad 250 mrtvih. Japonci so ujeli 82 komunistov ter zajeli veliko količino vojnih potrebščin. Nedostatnost ameriške Amsterdam, 20. okt. s. Angleški radio poroča, da je admiral King. vrhovni poveljnik ameriških pomorskih sil, izjavil. j(ftbei-kov. V preteklih dneh so skušali boljševiki v odseku stalingrajskega mesta zaman popraviti pontonski most čez Volgo 'n sicer ponoči. Nemško topništvo, ki je v odličnih postojankah na zapadnem brežju reke, je preprečilo namere sovjetskih inženjercev. Do tega trenutka ni drugih obvestil z ostalih odsekov fronte, ki bi bila posebr.o važna. Pač pa je bila jnžnovzhod.ia. Anglija včeraj mučno iznenađena, številna nemška bojna letala so podnevi napadla široke predele med ustjem Temze in Del-washom. Vzhodno od železnice New Cast-le—London je bilo povzročeno hudo razdejanje na kolodvorih, v elektianah, tovarnah itd. Pri Kings Lianu se je neki bombnik najnovejšeka tipa kljub smrtnonosnemu streljanju angleške protiletalske obrambe vrgel v drznem napadu v nizkem poletu na naprave nekega vojaškega letališča. Bombe so zažgale hangarje in številne velike bombnike. Čeprav je bilo nemško letalo na krmilu precej poškodovano, se je lahko rešilo, izkoriščajoč nizke oblake. V sedmih napadenih mestih so nemška letala naredila znatno škodo v razdcljevainicah in prometnih napravah ter v drugih voj'-ško-važnih objektih. V napadenem področju je trajal letalski alarm vse dopoldne. Po opravljeni operaciji se samo dva nemška bombnika nista vrnila na svoje oporišče. Tovarniški fclsk »Rdeči oktober" je zadnja sovjetska postojanka v Stalingradu Ponovni obupni Stalinovi pozivi sovjetskim četam Berlin, 20. okt. s. Sovražna propaganda priznava, da so Nemci zavzeli oba velika industrijska bloka Džerdinski in Rdeča barikada, zamolčujejo pa osnovno dejstvo, da je tretje podjetje, to so jeklarne »Rdeči oktober« zadnja postojanka, ki je ostala Sovjetom v stalingrajskem mestu. Po nekem obvestilu iz Moskve se Reuter celo prizadeva, zbuditi vtis. da so boljševiki še gospodarji v industrijskem predelu, ki se širi več kilometrov ob Volgi. Berlinski tisk podčrtava, da je večji del industrijskega mesta trdno v nemški posesti. Edini odsek zapadnega obrežja Volge, ki ga imajo še Sovj-cti, je odsek površine tovaren Rdeči oktober, ki zavzema nekaj kvadratnih kilometrov. Vse ostalo industrijsko mesto so zasedle nemške čete, ki so zaporedoma zavzele tovarniške objekte in povsod prodrle do obrežja reke. »Nachtausgabe i omenja, da zahteva napad na »Rdeči oktober« pripravo, tudi zaradi tega, ker se je vreme poslabšalo in nemško letalstvo lahko samo omejeno posega v borbe proti težkemu topništvu, ki ga je sovražnik zbral na drugem obrežju Volge. To nalogo opravljajo zdaj skoraj izključno nemšk: topovi, ki brez odTnora obstreljujejo tovarre -'Rdeči oktober«, kjer bodo boljševiki predvidoma nudili enako besen odpor kakor v ostalih dveh industrijskih kompleksih. Na prvi pogled bi se zdelo, da bi imela napadajoča pehota malo opraviti po peklenskem ognjenem orkanu težkega topništva in strmoglavcev, ki rušijo vse. da ne ostane kamen na kamnu. Toda temu ni tako. Preostali boljševiki zelo spretno izkoriščajo ruševine in razbitine, kjer organizira.io nova odporna središča. Nemci so morali vzdržati hude borbe s temi sovražn'mi skupinami tudi potem, ko sta bUi tovarni »Džerdžinski« in »Rdeča barikada« popolnoma zasedeni. Iz teh razlogov so tudi sovjetske izrabe izredno visoke. Nemškim četam pa je u3pelo v številnih primerih uničiti znatne boljš?viške oddelke, ki so bili številčno močnejši. Nemške čete so imele pri tem relativno majhne izgube. Kako je razlagati, da Stalin zdaj še vedno zahteva, da branilci vztrajajo do zadnje kaplje krvi? Glavni razlog ie po mnenju berlinskega tiska iskati v dejstvu, da je Stalingrad izredne vi Inosti za oskrbo z bencinom vse nezasedene Sovjetske zveze in zlasti vojske. Petrolej se prevaža s Kavkaza skoraj izključno po Volgi. Toda tudi angloameričke vojne potrebščine te Irana morajo iti po tej poti. Ta rečna žila je odločilne važnosti za Stalina, kajti v zimskih mesecih jc pot po Ledenem morju VV°Kotluban Orlovska O o Gorodišče CDtvorn.Tankov Bzerdžmsk; © Tv topovi ^fvorn..Rdeči oktober' kt. s. Davi se je minister Rus-t s svo-jim **premstvu'm pedal v Tivoli, kjer je obiskal vike .lkadeni:je. Miutater Rust jc s svojim spremstvom odp* :-nim duhom. Italijanska mornarica je v pomeri z močnejšo sovražno mornarico do> kazala, da jc na višini, metltcm ki je letalstvo stvar'tcv režima, za kate-', lahko- rOČO-mo, da je pop-t'Inoma spremenilo razmerio sii v Sredozemlju. Ugleden nemški list o amnestiji Hamburg, 20. okt. s. Poudarjajoč kako ugodno je bila sprejeta v Italiji amnestila ob Obletnic: pohoda na Rim, zatrjuje »Hamburger Fremdenblatt« na prvi koloni prve strani, da je dekret o pomilostitvi brez dvoma izredno važen tudi s političnega stališča. Samo tam, kjer sta narod in vlada neločljiva enota, si lahko privoščijo politično razkošje takega velikodušja. prevzemajoč odgovornost za osvoboditev tako velikega števila zaprtih z zaupanjem v njin zadržanje. Omenjajoč, da se med amne-stiranci nahajajo tudi politični jetniki, označuje list dekret za nadvse značilno manifestacijo solidarnosti režima, njegove mirnosti in notranje sile. s katero stoji Italija neomajno v borbi za svobodo in pravico. Kralj Kristijan izven nevarnosti Kcdanj« 20. okt. s. Stanje kralja Kristijana je še vedno zadovoljivo in zdravniki, ki ga zdravijo, menijo, da bo vladar v nekaj dneh zopet okreval. Izredno zasedanje bolgarskega parlamenta Sofijat 20. okt. s. Uradni list objavlja dekret o sklicanju parlamenta na izredno zasedanje za 28. oktober. Kralj Bo-ris bo govoril pred zakonodajno" skupščino presti 'ini govor. Američani izkoriščajo angleške stiske za sebe Ženeva, 20. okt. s. Švicarski listi obširno komentirajo izkrcanje ameriških čet v Liberiji ter podčrtavajo neznatno važnost tega dogodka z vojaškega stališča. »J<:umal do Genevc« pripominja, da je splošni vti>J glede Amerike, da je odvrgla končno masko in začela izvajati isti program, zaradi katerega je iznašala ovitke proti Angliji. Medtem ko Amerika obdo-žujc Anglijo, da se bori samo za imperij, izkoriščajo Američani sedanji položaj da hi vedno bo'lj razširili svojo kontrolo na področja, ki pripadajo prijateljem, in ne. kakor bi bilo naravno, na področja sovražnikotv Njihove akcije s*> naperjene proti tistim prijateljem ki so v težavah m se nc morejo zoperstavit akciji gospodarskega vdora Amerike. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 21. oktobra 1942-XX * fiter. 241 Pošiljanje oblek civilnim internirancem V ta namen boda ustanovljeni posebni uradi v Ljubljani, Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, na Grosupljem in v Logatcu Ljubljana, 21. oktobra Visoki komisariat sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadke v teku priprav«' za ustanovitev vojaških uradov v občinah Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Grosuplje in Logatec, za pošiljanje eivilnim internirancem s strani njihovih svojcev paketov z obleko, to je paketov, ki bodo hihko vsel>ovali samo ob!aeila (obleke, površnike, majee, srajce, »podnje hlače, nogavice čevlje itd.) z absolutno izključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov, pisem, cigaret in drugih stvari. Oprema paketov mora hiti takšna, da Jamči v;a dobro ohranitev vschine za ča«a, dokler bodo paketi v uradu In la \ ozn ji. Zaradi t« ga ne bodo sprejeti paketi, ki ne bede dovolj solidni in trpežni. Odpošiljatelj bo gnoral priključiti paketom bledeče navedbe: Generalije in odpoftiljateljevo hlvalMče. generalije našlo vijenca ter koncentrao'j-sko taborišče, v katerem se nahaja, bruto teža paketa s seznamom vsebine. V paketu mora biti listek, na katerem smejo biti le omenjene navedbe. O vsakem paketu, ki bo predložen in sprejet, bo pošiljatelj obveščen. Paketi morajo biti predloženi uradu odprti Sn bodo zaprti v odpošiljateJjevi prisotnosti. Odpošiljatveni urad v Ljubljani ima svojo prostore na Miklošičevi cesti nt. 22 A in posluje v naslednjih uradnih urah: od 8.30 do 11. fn od 16. do 18.30 (ob nedeljah ne uraduje). K^sf jar ji imajo zdaj sezono V Ljubljani imamo dve vrsti njihovih prijateljev Španski obrtniki ¥ Rimu Iz Rima poročajo, da je prispela te dni tja delegacija španskih obrtnikov. Sprejel jo je Strankin tajnik Vidussoni, ki se je zadržal s predstavniki španskega obrtništva v daljšem prisrčnem razgovoru. Zatem so si ogledali zastopniki španskih obrtnikov, ki so gostje rimskega mesta, šolsko poslopje za profesionalni pouk »Duca d4Ao-ta«, potem nekatere vzorne obrtniške delavnice, pokrajinsko tajništvo rimskega obrtništva, stalno prodajalnico kmečkih gopodinj in obrtnikov, nadalje sedež mednarodnega obrtnega središča ter sredozemskega in kolonialnega obrtništva, kjer jim je nac. svetnik Gazzotti sporočil iskrene prijateljske pozdrave italijanskega obrtništva Policija je Rozmana in Pustavrha aretirala že nekaj dni po tatvini ter ju petem oddala sodišču Za oba pravi pismo o »lasu, da nista na dobrem glasu in enako kakor kazenskj Ust našteva vrsto predkazni. med njimi tudi nekaj večmesečnih. Pustavrh je j bil celo kaznovan že z dveletno robijo. Služil je nekoč pri mornarici in je bil tedaj večkrat kaznovan prj raznih hrvatskih sodiščih. Po krajšem posvetovanju je mali senat spoznal oba za kriva po obtožnici in obsodil Ignaca Rozmana na 1 leto strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic in Vinka Pustavrha na 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Oba sta kazen sprejela. Ljubljana. 21. oktobra Kakor gobe po dežju so se ob prvem jesenskem hladu pojavih na ljubljanskih ulicah kostanjarji. Najnestrpnejši je postavil svojo leseno barako pa oglu Kongresnega trga. ko je še grelo meščane toplo Bolnce; prve dni kar ni bilo pravega »kup-čijske. pehu. Morda se meščani tudi še n .-o zavedli novih aprovizacijskih možnosti in potrebe, da se za novo kostanjarsko Sezono kje abon:rajo. Po nekaj dneh pa so 6 na občajnih prostorih postavili svoje bi rak« tudi vsi ostali, ki si z zaslužkom iz predaje* pečenega kostanja pomagajo k vsakdanjemu kruhu. Barake in peči so Večin« ma na takih krajih, da jih mimoiđe č' ne morejo spregledati. Toda, tudi če se je to kakšnemu zamišljencu zgodilo, ga Je prvi mraz kmalu pripravil do tega. da »o mu postale oči bolj bistre in da se je Zamisli] v možnosti, ki se s tem: barakami letos odo rajo vsakdanjemu obroku pre-hrane. Pa ne samo to- pečeni kostanji tako prijetno pogrejejo premraženo telo, »las i i roke in želodec, da so danes tudi na tem »poprišču« upoštevanja vreden činite.. Danes je kostanjarskj obrat že po vsem mestu v polnem teku in učinkuje kakor magnet na železo. Med tem ko je skoro vsakemu kostanjarju druga leta zadostovala po ena pečica in sta bila z delom zaposlena največ po dva delavca, je letos že po prvih dneh marsikateremu prišlo prav. če je jmcl še kakšno pečico v rezervi. Najimenitnejši, to je tisti, ki pečejo najboljše in so na najprometnejših križiščih (Pošta. Pigovec), so postali že »industrijalci« v ko- Btanjarski obrti, saj uporabljajo najmanj dve ali tri peči, ki jih kurijo od jutra do večera. Tako je tudi ta zapostavljani poklic prišel do priložnosti, da uresniči napredno misel sodobne industrije »proiz-vodnje na tekočem traku«. Seveda terja tako obratovanje tudi več rok in nekateri kostanjarji jih zaposlujejo tudi po osem do deset. Meščani prilagodljivost kostanjarjev toplo pozdravljajo. 2e v prvih dneh so postali vneti pospeševalci kostanjarske obrti, dane? pa je ljubiteljev dobro pečenega, zdravega kostanja v Ljubljani toliko, kolikor je meščanov, ki razpolagajo vsaj z eno liro. Nekateri ga »konsumirajo«, kakor da gre za kakšno dieto ali zdravstveno kuro. Okoli barak in peči se od dopoldanskih ur do večera zbira vedno mnogo interesentov, ki znajo tudi potrpežljivo počakat", če ni več tople zaloge pod blazinico v prodajalni mizi. Redni o i jemalci so preizkusili kostanj že pri vseh kestanjarj ih, ki so se naselili v njihovem vsakdanjem »življenjskem prostoru«. To so pravi sladokusci, ki se spoznajo na vse prednosti pravilno pečenega, sladkega kostanja. »Jaz kupujem samo od tega, ta ga najlepše peče in ima tudi -/ajboljše blago«, mi je razlagal v nedeljo popoldne star gospod, ko sva čakala na sveže pečeni obrok. »Najmanj, kar se more zahtevati od pravilno pečenega kostanja je, da že po rahlem prit:sku prstov odleti lupina in da se vam kakor kuhani rumenjak zvali v dlan«. Pri tem je tako zadovoljno cmoknil, da so še mene, ki sem bolj apatičen do raznih kulinaričnih užitkov, obšle sline poželjivosti. »Meni za 2 liri! Gospa, meni za 3! Kar za 5 lir jih naštejte, da bo kaj zaleglo«, tako se vsi potegujejo, da bi bili čim prej postreženi. Prodajalka hiti in niti ne veš, kako je zmogla našteti pravo količino. 3 za eno liro, 16, 24. 32 za 2. 3 oziroma 4 lire; le kako jih more našteti tako natančno v vsej naglici? To je skrivnost, ki ji ni lahko priti do dna. Lahko bi govorili o šestem »čutu«, o tipalnem štetju. Vsekakor je ta lastnost dragocen pripomoček, da se zadovoljijo nestrpni kupci, ki se jim običajno vedno mudi. Meščani so se sedaj že privadili na pravično potrebo, da pride vsak z enako količino na svoj račun. Ta pravčnost ima svoje meje tudi pri kostanjarj.ih. Ko je objesten meščan hotel kupiti kar vso enkratno peko. je postalo mrmranje čakajočih tako grozeče, opazke tako pikre, da je pri priči umolknil in šei svojo pot. Ko-stanjar je kljub temu prav tako naglo razprodal vso zalogo po 2 liri, kakor bi jo bil, če bi zadovoljil požrešnega neznanca. To je aktivni sloj pristašev kostanjarskih dobrot, ki jih znajo prodajalci seveda primerno ceniti. Kostanjarji pa imajo tudi mnego takih prijateljev, ki bi jih mogli šteti med pasivne, teoretične pristaše. Ti obstanejo vedno v večji oddaljenosti in nikoli ne silijo k prodajalni mizi. Najraje se primaknejo k zakurjenim pečicam in filozofsko motrijo plapojoči ogenj in ko-stanjarjevo delo. So zelo uslužni in hvaležni, če lahko pomagajo brezplačno pri peki. To so zastonjkarski ^odjemalci« toplote, ki jih je tem več, čim bolj zavija okrog oglov mrzel veter. Nekateri se ustavijo pr| enem kostanjarju vsaj vse popoldne, drugi pa se zadovoljijo tudi s tem, da jih toplota peči za hip objame in pogreje, pa gredo zadovoljni naprej. Kostanjarji so torej važni dobrotniki sedanjih dni. Skrbijo za želodec in toploto, kar oboje vedno bolj cenimo. Da bi jim le zalege čim dalj trajale, posebno ker je sadna sezona zdaj skoro minila. Kostanj gre izvrstno v denar tudi na trgu in pri sadnih in zelenjadnjh prodajalc:h. Gospodinje ga cenijo kot tečno priKuho kuhanega ali pečenega. PocIJetnejš", ki so si ga utegnili nekaj nabrati po dostopn:h gozdovih na Golovcu, so si pripravili iz kostanja tudi moko. ki je prav dober dodatek h krušni moki. Izpred okrožnega sodišča Pred malim senatom sta bila včeraj cfcsojena I^nsc ?9zman na 1 leto in Vin k 3 Pustavrh na 1C mesecev strogega zapara Iz Hrvatske Ljubljana, 21. oktobra Tako stvarna kakor krajevna pristojnost okrožnega kazenskega sodišča se je zelo .:ila in razprave v sobi si. 79 so postale re.lkejse. Za mnoge stvari in osebe, k] bi bilo zanje v rednih časih pristojno civilno kazensko sodišče, je s?daj po zadevnih predpisih pristojno vojaško sodišče. Pred vojaškim sodiščem se mo-rajo zagovarjati tudi mnogi storilci kazniv dejanj, ki so jih zagrešili v družbi z osebam) itn I i jamskega državljanstva, za katere je vojaško sodišče brez izj?mc pristojno. Prav tako se morajo, razen političnih, zagovarjati pred vojaškim sodiščem tud; tisti bivši jugoslovanski državljani, ki so se pregrešili proti uredbi o izvozu dragih kovin in preti predpisom italijanskega kazenskega zakona, katerih veljavnost je razširjena na nase ozemlje (kazniva dejanja preti Kralju. Kraljevskemu domu, Predsedniku vlade, žalitve italijanke dr-žr>vc\ raroda -in zastave). Vse to je vplivalo v zvezi z zmanjšanjem pravnega in dejanskega krajevnega pristoinostnega območja, da so sodniki okrožnega sodišča ie zelo prečistili število aktov. Sedaj razpisujejo razprav j že kmalu potem, ko je zrkljueena preiskava in pravomoćna obtožnica. Včeraj je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval sos Rajko Lederhas in sta v Ejem sodelovala sos Ivan Kralj in dr. Julij Felaher, sodil dvema ž* večkrat kaznovanima nepošten jakovičema. Državne« tožilstvo je obtožilo 41-letnega mizarskega pomočnika Ignaca Rozmana, ki se je rodil v Ljubljani in tudi tukaj živi, ter 41-let-nega Vinka Pustavrha, ključavničarja iz Ljubljane, da sta Si 4. septembra med obiskom v gostilni -Pri bobenčku« ra Sv. Petra cesti prisvojila dve obleki in srebrno uro, kar oboje je bilo last dveh tamkaj zaposlenih pleskarjev. Rozman j« bil razen tega še obtožen, da jc oktobra lani odnesel polkovnku Mr.siču tri jagnedove hlode, ki jih je lastnik uporabljal na svojem jahališču za preskakovanje. Kar sta bila oba že večkrat kaznovana zaradi tatvine po S 314. je bilo dejanje kvalificirano po § 315 in po nj.m tudi zahtevana krzen. Obtožnica je oba obtoženca označevala za skrajno nevarna. Rozman in Pustavrh sta vse. kar ju je bremenila obtožnica, priznavala, kakor sta priznala tudi že v preiskavi na policiji ii pred preiskovalnem sodnikom. Glede hlodov je Rozman dejal, da jih je hotel ž? prej kupiti od lastnika in da mu je nekoč ponujal zadnje 50 din. Lastnik pa ni bil pri volji skleniti pošteno kupčijo. Rozman mu j"h je potem ukradel. Zatrjeval je. da so bili že popolnoma črvivi in prepereli. Zapeljal jih je bratu in mu re'cel. da jih je kupil. Da bi bil pogumnejši, se je pred tatvino tudi malce napil. Pri drugem primeru, tatvini obleke in ure na škodo dveh delavcev, pa je bilo tako, da sta oba obtoženca pila skupno v gostilni in je Rozman opazil, d-\ sta pleskarja odložila svoje stvari v vži. Nekaj časa se je obotavljal in spraševal Pustavrha, aH naj izkoristita priložnost, rato pa se je odločil. Ko sta odhajala, je Rozman mimogrede vzel obe obleki. Legitimaciji in ključe sta med potjo vzela iz žepov in jih odvrgla, da bi »prišli nazaj v roke lastnikove. Eno oblrko sta prodala za 80. eno pa za 60 lir. Uro je Pustavrh zastavil za SO lir. Obe obleki in ura so bile potem zaplenjene in vrnjene nazaj lastnikoma, tako, da ne trpita nobene Škode. — Nova imenovanja. Ker je bil dosedanji komisarski vodja hrvatske odvetniške zbornice dr. Ludvik Cimperman 'menovan za generalnega ravnatelja javne varnosti ir reda v notranjem ministrstvu je imenoval pravosodni minister dr. Andrija Artu-kovič na njegovo mesto odvetnika dr. Ivana Spah'ča. za njegovega namestnika pa odvetnika dr. Milana Paveliča. Za ravnatelja za prehranjevalne zadeve v gospodarskem ministrstvu v svojstvu državnega tajnika je bil pa imenovan dr. Štefan Kraft. — Zbirka za Rdeči kr!ž. V tednu Rdečega križa so nabral: po Hrvatskem za to človekoljubno ustanovo nad 11 milijonov kun. Vštet pa ni izkupiček od prodaje posebnih znamk, doplačilo na železniške vozovnice in k:nematografske vstopnice. Znani pa tudi še niso uspehi nabiralne akcije v podeželskih krajih. — Nemška knjižnica v Zagrebu. Nemška krajevna skupina v Zagrebu je dobila svojo knjižnico, ki obsega že nad 500 zvezkov. Vse knjige so darovali člani skupine in prijatelji. — Mozartova proslava v Zagrebu. Komorni orkester in komorni zbor nemške krajevne skupne Zagreb sta priredila v nedeljo Mozartovo proslavo. Pred začetkom koncerta je spregovoril o Mozartu inž Franc Sulke. — Hrvatska dela v italijanskem in nemškem filmu. »Vedetta dTtalia« poroča, da je neko znano italijansko filmsko podjetje nedavno sklenilo izdelat; film po drami hrvatskega pisatelja Milana Begcviča »Pustolovec pred vra*.i<. Pripravi za snemanje filma so se že pričele. Hrvatska javnost je to zamisel z velikim zadovoljstvom sprejela, ker vidi v nji dokaz kako visoko cenijo v Italiji hrvatsko kulturo. Grof Ponti, ki deluje na Ital:.jan=kem zavodu za kulturo v Zagrebu, je pa prpravil prevod romana istega pisatelja »Giga Baričeva«. Po tem remanu bo pa izdelan v kratkem nemški film. — Ljudska univerza zepet otvorjena. Ljudska univerza v Zagrebu je ena najpopularnejših kulturnih ustanov. Njena predavanja so bila vedno dobro obiskana. Po pedaljšem presledku se bodo zdaj zopet pričela ta priljubljena predavanja. V prvem tednu bo predaval vseučiliški profesor dr. Petz o ciljih moderne vzgoje, docent dr. Harapin o po?tanku zemlje, vseučiliški profesor dr. Nejhardt o temu ^>Od računanja na prste do računskih strojev«, prof. Ljubo Babic o prvih španskih portre-tistih. prof. dr. Rudolf Horvat o Zagrebu v srednjem veku, docent dr. Peršič pa o odkritju Amerike. Večno predavanj bodo spremljale zanim've skioptične slike. — Dar madžarskega poslanka hrvatskemu Rdečemu križu. Madžarski poslanik Franc von Morcsv je daroval za hrvatski Rdeči križ 10.000 kun. — Predavanje italijanskega učenjaka v Zagrebu. V četrtek je predaval v Zagrebu prof. dr. Tele?foro Bonadonna iz Milana o umetnem oplojevanju pri domač:h živalh. Uglednega predavatelja je pozdravil in predstavil občinstvu dekan veterinarske fakultete prof. dr. Bosnič. Predavatelj je v uvodu naslas.il, da je vprašanje umetne oploditve postalo pereče skoraj v vseh državah sveta in umetna oplod:tev je dosegla velik uspeh. Po tem ie govoril o sedanjem stanju umetne oploditve v Italiji ter episal ustanove, ki se s tem največ pečajo. V zadnjem delu predavanja je točno episal posledice umetne oploditve pri poedinih domačih živalih in njen velik p-men v bodočnosti. Končno Je pokazal poslušalcem f:lm. ki prikazuje sedež zavoda Lazzaro Spalanzaiu italijanskega eksperimentalnega zavoda za umetno oplo-d tev živali v Milanu ter poedina razdobja v oploditvi sami. Predavanjem je prisostvovalo mnogo slušateljev hrvatske fakultete, vsi zagrebški veterinarji in zastopniki univerze. Z največjm zanmanjem so siedili poslušalci predavanju italijanskega strokovnjaka na polju umetne oploditve. — Trgovska družba za kompenzacijske f rsle z državami jugovzhodne Evrope, v četrtek je bil v oddelku za zunanjo trgovino v ministrstvu narodnega gospodarstva v Zagrebu ustanovni občni zbor podonavske trgovske delniške družbe za kompenzacijske posle z državami jugovzhodne Evrope v prvi vrsti z Madžarsko in Rumu-nijo. Zboru je predsedoval načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. inž. Josip Cabas. ki je bil izvoljen tudi za predsednika družbe. _ Sodelovanje med delodajalci in delavci. Po novih predpisih o ureditvi delovnega razmerja se mora slednje urediti z obveznimi kolektivnimi pogodbami, obse-gajočimi plačilne in delovne pogoje. Kolektivne pogodbe sklepajo strokovna združenja delodajalcev in delojemalcev in sicer za poedine gospodarske panoge na vsem državnem področju. Tako bo imel: O čudežu O s r am ž ar niče Del prodigio della Lampada Osram L'«conomia di funzionamento di una lampad« elet* trie* dipende dal modo con cui essa u'i zza la cor- renfe che consuma. L« lampade OSRAM-D cel filamenro a doppia spirale frasformano nel modo piči economico la correntetn luce. Percid si orfiene con i« LAMPADE OSRAM - D moita luct e poco corsumo Ekonomičnost žarnice je odvisna od načina, kako žarnica pretvarja porabljeni rok. Žarnice OSRAM-D z dvojno vijacni-co spreminjajo lok v svetlobo na najbolj ekonomičen način. Zato dosežemo z OSRAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo C s v bodoče vsaka stroka v vsej držav: samo eno kolektivno pogodbo. V kolektivni pogodbi mora priti do izraza načelo tesnega sodelovanja med delojemalci in delodajalci kot dvema činiteljema proizvodnje, načelo skupne dobrobiti vsega naroda, da se čimbolj poveča proizvodnja. — Vagonske pošiljke Je treba čimprej iztovoriti. prometno ministrstvo opozarja interesente, naj se požurijo z iztovor-jenjem vagonov na zagrebških kolodvorih, kjer je okrog 500 natovorjenih vagonov. To močno ovira železniški promet. — Nagrade pridelovalcem žita- Poleg kupnine plačuje državna poslovna centrala za kmetijske proizvode odnosno pooblaščeni nakupovalci pridelovalcem žita po 150 kun za vsakih 100 kg žita kot nagrado. Dobra letina riza v Italiji Italija je največji pridelovale? riža v Evropi. Pred vojno je pridelala letno povn prečno 800.000 ton riža, izvozila ga je pa okrog 160.000 ton, od tega približno polovico v Nemčijo. 2e lani je pa bila povr-š na z rižem zasejanega polja povečana, kar se je zgodilo tudi letos. Pridelovalci riža so dobili posebne prem je za večje posevke. Ker je bilo letos vreme zelo UftOCU no. je obrodil riž v Italiji izredno dobro. V Gornji Italiji so ga že začeli pospravljati. Pridelek riža bo letos v Italiji znatno večji od lanskega. Obnovite naročnino! Zelenjadni vrtovi še zelene Kaj nam še nudi živilski trg ob tržnih dneh precej — Jesenske zelenjave Ljubljana. 21. oktobra Lani se je ob tem času že začenjala zima; v zaclrji tretjini oktobra je že večkrat snežilo, v neči med 31. oktobrom in 1 novembrom je pa zapadel velik sne? in pokopal mnogo poznih pridelkov, zlasti repe, korenja in pese. živinorejci so bili za-ladi tega v lanski zimi slabo založeni s k»-mo. Posledice zgodnje zime so se s?eveaa poznale tudi na živilsk2m trgu. Domač0 zelenjave je bilo naprodaj le malo iz nekaterih vrst je sploh primanjkovalo. Posamezni zelenjadarji tudi niso mo.-^li vzi-miti toliko zelenjave kakor so nameravali, ker jih je zima prehitela, zato pa pozne;e niso mogli prodajati toliko svojih pridelkov. Zdaj pa še ljubljanski zelenjadni vrtovi zelene. Zlasti mnogo lepe zelenjave je še na trnovskih in krakovskih vrtovih. Precej je zlasti endivije, ki ji tudi zgodnji sneg ne more posebno škodovati. Zelenjadarji so pridelali odnosno pridelujejo precej tudi druge zimske zelenjave, n. pr. špi-nače in lepo je ozelenel že motevdec. Na vrtovih je še precej brstičnega ohrovta. Marsikje je zunaj tudi še lepo pozr.o zelje. Med zapoznelimi pridelki vidimo tudi tu in tam celo paradižnike. Letošnja jesen je bila doslej nenavadno suha. zato jo paradižniki zoreli doslej na prostem, ne da bi preveč razkopali in odpadali. Tako je bil dosežen nekakšen rekord, kajti najbrž se še ni zgodilo, da bi v Ljubljani prodaj 11 i tako dolgo jeseni sveže domače paradižnike. Na vrtovih je tudi precej korenja. Posamezni pridelovalci so letos sejali tudi malo več repe. ki ji je dosedanje toplo vreme prijalo, da je naglo rasla. Na zelenjadnem trgu je med domačim blagom največ endivije. Zdi se, da je letos lepša, kar je menda tudi vpliv lepega vie-mena. Zelenjadarice zalagajo trg 6fl s špi-nače. z zeljem in ohrovtom. s peso in korenjem, z zeleno in s peteršiljem. Poletne pridelke, n. pr. čebulo, dovažajo posamezne prodajalke le zelo redko, po večini po naročilu. Naprodaj je nekaj rumene kolerabe, a zelene, ki tudi še lepo zeleni na vrtovih, je skoraj več. Kupci kupujejo posebno radi zlasti zeljnate glave, zato je pa zelje tudi vselej kmalu razprodano. Tržni čas je zdaj malo krajši, ker prodajalci in kupci ne prihajajo ve? na trg tako zgodaj. Pred 8. se zdaj še ne razvije pravo tržno življenje. Tudi branjevci ne razstavijo vsi svojega blaga pred 8. Ce bi bilo slabše vreme, bi prihajali še pozneje. Branjevci so bili danes še vedno skoraj najboljše založeni s kostanjem. Grozdja nimajo več tako mnogo kakor prejšnje tc-J-ne. še vedno prodajajo precej lepo sladko pariko. Posamezni imajo naprodaj tudi čebulo, ki ie zdaj bolj redka. Vsi so pa brez izjeme dobro založeni s česnom, ker ga je nedavno prispela izredno velika pošiljka. Na zelenjadnem trgxi se čedalje bolj pozna, da se bližajo vsi sveti; tako je oilo danes med zelenjavo tudi že mnogo krizan-tem. Gojitelji cvetja bodo skušali prodati cvetje čim prej. ker ga morajo sicer varovati pred slano. Redko pri nas pred vsemi sveti ni slane, zato tudi letos ne moremo napovedovati, ali bo prizanesla vrtnarjem. Nabiralci gob tudi zalagajo trg: v pii-meri s povpraševanjem je gob dovolj; ljudje so še vedno nezaupljivi do nekaterih vi st gob. čeprav so imeli lani dovolj prilike, da so jih spoznali precej na stalni razstavi na trgu. Danes so bile naprodaj naslednje gobe (ld jih nekateri prodajale: imenujejo napačno): peščenke, kravjace, rjavi ježek, zelenkasta kolohamica in cigani. Cig*ane prodajajo pod imenom 3 Šampinjoni -, kar pa ni posebna nesreča, saj v resnici ne zaostajajo za najboljšimi gobami. Skoda pa je da ljudje mnogo ciganov v gozdovih razbijejo, ker jih ne poznajo. Zadnje čase so precej rasli. Zdaj so že začele rasti kolobarnice, ki jih imenujejo tudi mrazovnice, ker raste šele v pozni, hladni jeseni. Med te gobe spadajo tudi popularno sivke, ki so jih meščani poznali že prejšnje čase. Doslej pa sivk še ni bilo naprodaj. Betei nt ca KOLEDAR Danes: Sreda, 21. oktobra: Uršula. DANAŠNJE PKIKEDITVE Kino Matica: Zvezde gledajo z neba Kino Sloga: Primavera mortale. — LTmi-rajoča pomlad. Kino Union: Kean. 1'metnostna razstava slikarja MtloAa *n- steršiča »Dolenjska vas- v Obersnelonri galeriji na Gosposvetski cesti, odprta od 9 do 18. DEZTRNE LEKARNT Danes: Dr. Kmet, Bleiweisava cesta 43; Tmkoczv ded.. Mestni trg 4; Usrtar, fte- lenburgova ulica 7- Naše gledališče DRAMA Sreda, 21. oktobra ob 16.30:VECNO MLADA ŠALOMA. Red Sreda. Četrtek, 22.: ob 16.30: šestero oseb l*e« avtorja. Red Premierskt. Petek. 23. oktobra ob 15: Vdova Rožlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota. 24. oktobra ob 16.30: Deseti brat Izven. OPERA Sreda. 21. oktobra ob 16: TRAVI ATA. Red B Četrtek, 22.: ob 16.: Gasparone. Red Četrtek. Cene od 24 lir navzdol. Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: ob 16.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 25.: ob 16.: Gasparone. Izven. G. Verdi: »Traviata«. Opera v štirih slikah. Osebe: Violetta- Vidalijeva, Flora-Po-lčeva, Anina-Polajnarjeva, Alfred-Cuden Germont-Janko, Gaston-B. Sancin, Doup-hol-Anžlovar. Obignv-Dolničar. Grenvil-Petrovčič T. k. g. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: c. Debevec. zborovodja: R. Simonjti. koreograf: inž. P. Golovin. Partija Violette v »Traviati« bo pri sobotni predstavi opere zasedena z Ivanko Ribičevo, ki bo tekrat prvič nastopila v tej vlogi. Od 20. t. m. dalje bo odprti dnevna gledališka blagajna v Operi vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Tu so v pred-prodaji vstopnice za Dramo in za Opero. NAVTHANĆEK — Kako to, da je zdaj v košarici samo eno jabolko, a snoči sta bili še dve? — Veš, mama, bilo je tako temno, da drugega nisem mogel najti.., 241 »SLOVENSKI NAROD<, sreda, 21. oktobra 1942-XX Stran 3 Pripravljajmo si kompost! V mestu nimamo dovolj hlevskega gnoja, zato bi naj gnojili čim balj s kompostom Ljubljana. 21. oktoora Obdelovanje zemlje v mestu je najbolj pomanjkljivo, ker obdelovalci premalo £*no-je. Nimajo hlevskega gnoja, a mislijo, da ni tako nujno potreben. Zato se je nekaterim zdelo, da je zemlja dobila vse hranilne snovi, ko so pognojili z umetnimi gnojili. Med letom je skoraj brez pomena opozarjati obdelovalce na potrebo gnojenja, zato smo se odločjli, da jim bomo nudili nekaj nasvetov zdaj ko delajo obračun o svojem kmetovanju. i& zadnjič smo se vpraševali, kako naj meščanski pridelovalec, ki mu primanjkuje hlevskega gnoja, gnoji, da bo zemlja sprejela vse potrebne hranilne snovi ter primerno rodila. Mnogo premalo naši pridelovalci cenijo kompost. O gnojdih so pa mnogi sploh premalo poučeni, ker mislijo, da se posamezne vrste gnojil lahko med seboj nadomestu-jejo, tako da umetno gnojilo dobro nadomesti hlevski, organski gnoj. Zeleno gnojenje je skoraj neznano. Kompost si pa pripravljajo menda le poklicni, izkušeni vrtnarji. Vendar bi prav kompost prišel predvsem v poštev za gnojenje v mestu, kjer primanjkuje hlevskega gnoja. V mestu bi lahko zbrali dovolj odpadkov za kompost. Posamezni pridelovalci jih že zbirajo, a jih ne znajo dovolj primerno uporabiti. Tako nekateri uporabljajo cestno blato in naplavino :z cestnih jarkov. Ta rgnoj : kupici jo cestni delavci ko čistijo jarke, na cestah in ga odvažajo v jame za zasipavanje, če se že nihče ne pozanima zanj. Kompost znajo pripravljati le redki. Na meščanskih vrtovih ostane zlasti jeseni precej odpadkov, ki jih ne kaže vseh se-žigati in ki bi bili primerni za kompost. Kaj je prav za prav kompost ? Strokovnjaki bi dejali, da je kompost zmes organskih snovi, odpadkov, ki gnijejo med zemljo. Za kompost lahko uporabimo številne ol-padke. ki jih v mestu navadno mečemo med rmeti. že same smeti, ki vsebujejo precej Organskih odpadkov, so izvrstna surovinam za. kompost. Za kompost uporabljajo nekateri tudi živalske, organske snovi, n. pr. pokvarjeno meso (mrhovino), razne klavniške odpadke^ dlako, rogove, drob, perje itd., kar pa za meščane ne prihaja mnogo v poštev. Pomagali bi si pa lahko S ra^linskimi odpadki, ki jim ostajajo na vrtu. Mnogi jih sežgajo ali pa poikopa-Vajo, včasih pa tudi vidimo, da v ožijo z rtov cele vozove listja in ga odlagajo na emetiščih. nnmestu da bi ga uporabili vja. gnojenje. Prav jeseni je najlepša prilika, da bi si začeli pripravljati kompost. Za kompost uporabljajo seveda razen odpadkov tudi hlevski gnoj. Kmetje pogosto kompostirajo hlevski gnoj na njivi, da ga uporabijo po potrebi, če pa za kompost nimamo gnoja ter moramo računati predvsem z odpadki, moramo skrbeti, da bodo ustvarjeni čim boljši pogoji za kemični proces: odpadki morajo dobro segniti. to ae pravi »mineralizirati«, razpasti v rud- ninske snovi ter humus. Odpadki niso uporabni za gnojenjet dokler dovolj ne segni-jejo. Sele potem lahko zemlja sprejme oJ njih hranilne snovi, ki jih potrebuje. Zato moramo vedeti, da kompost ni takoj upc-raben, odnosno že po nekaj mesecih. Včasih mora zoreti tuii po nekaj let. Kompcst lahko pripravljamo ob raznih prilikah, postopno, uporabljamo ga pa le, ko je zrel. Zato bi pa morali imeti vedno pripravljen dovolj star kompost, da bi lahko z njim gnojili vselej, ko bi bjlo potrebno. Kompostiranje so poznali že zdavnaj, zato je res čudno, da ga dandanes ne znajo bolj ceniti. Nekajkrat je bil že sprožen predlog, da bi v Ljubljani kompostirali smeti, ki trehne neizkoriščene na smetiščih. V nekaterih večjih mestih im3jo velike, osrednje kompostamo ter pridobe mnogo izvrstnega gnojila. Ce pri nas za to ni organizatornih sposobnosti, bi si naj pomagali vsaj posamezniki s svojim kompostom. Kako pripravljamo kompostq Prvi pogoj je. da je podlaga za nalaganje komposta nepropustna. Sicer lahko pri lobimo kompcst tudi, ne da bi se ozirali na tla. toda trpela bo kakovost. Ce so tla prepustna, se mnogo hranilnih snovi odcedi v zemljo. Zato je priporočljivo, da so t'a tlakov.na. ali vsaj zbita iz mastne Ilovice, ki ne pro-pušča tekočin. Na dobra, nepropustna tla nalagamo odp?.dke v več plasteh. Najbolje je^ da se organnske snovi menjavajo z rudninskimi. Kup komposta navadno ne sme biti mnogo višji kakor meter. Izkazalo se je, da je tudi najbolje, če je le Jo 2 m širok, a dolg je lahko poljubno. Kup navadno pokrijejo z dobro zemljo, bogato na bakterijah. Zemlja za pokrivanje ne sme biti preveč zbita. čim bolj rahla je. tem bolje, ker vsebuje tem več bakterij, ki se hranijo s kisikom. Seveda ni vseeno iz kakšnih snovi dela je šla soseda opozorit, da jo kVičo Crrin'leva. je brž planila k stopniSSni ograji drugega nadstropja. Pri tem pa se je neko1'ko preveč vzpela čez nizko sten ni fen o ograjo, izgubila je ravnovesje in padla v globine. Priletela je naravnost v spodaj ?akajoco prijateljico Cerinijevo. ki je pricakovaTa svojo prijateljico CareUovo na mostovžu. Obe prijateljici sta obležali z nevarnimi poškodbami. Ceiinijeva r,e še ni zavedla in je njeno stanje zelo resno. — Korporacijski tehnični odbor za mehaniko se je sestal v prostorih korperacij-skega ministrstva v Rimu ped predsedstvom nac. svetnika. Gardinija, da prouči vprašanje razvoja proizvodnje p^l Jcdelskih strojev ter ustreznih izm^njalnih komadov. Na ernevi zadevnih navodil korporacijskoga ministra se je bavil odbor v kakovostnem in količinskem pogledu z vprašanjem potrebnih surovin. Zatem so razpravljali cdborovni Člani tudi o vprašanju poenotenja ter morebitne tipizacije poljedelskih strojev in njihovih posebnih sestavin, pa tudi racionalnega postopka v organizaciji proizvodnje ter razdelitve. — Zastopniki nemških trgovcev v R'rnii. Skupina nemških trgovcev, ki so člani nemške zveze živilskih trgovcev na drobno, se je pedala pod volstvom zveznega podpredsednika dr. Buccherija na sedež fašistične konfederacije trgovskih nameščencev v Rimu. kjer so sprejeli nemške gesle nac. svetnik Gino Panccnesi. kenf aderaciiski podpredsednik, ter vsi dirigenti sindikatov in funkcionarjev, ki so zapesleni ni sedežu omenjene konfe leraciie. Tukaj je sporočil nac. svetnik Panconesi pozdrav italpanskih trgovcev nemškim tovarišem. Za tem so obravnavali predstavniki nemškeg? ter italijanskega trgovstva z živili na drobno iaz-lična tehnična vprašanja, ki so v zvezi s strokovnim poukom na tem trgovskem torišču. Razprava je pokazala različne poglede, ki so bul na tem torišču uvcl^avliem v Italiji in Nemčni. V imenu nemško skupine sta se udeleževala razprave poslanec raihstaga Jurij Ay in dr. Bucherl. podnred-sednik nemške federaciie trgovcev z živili na drobno, v imenu italii -nskega trgevstva pa nac. svetnik T^ocurcio ter drugi konfederacij dirigenti. — Važna socialna ustanova v Spaiatu. A°re~cija *Agitr poroča: Po prizade\ anju Zavoda za nomoč materam in deei v Da% maziii fi b:la otvoriena v Snalatu posebna porodniška posvetovalnica. Noseče žene in matere se lahko zatečejo v te posvetovalnice, kjer preimeio brezplačen zdravniški nasvet tako glede lastnega zdravja in zdravljenja kakor tudi glede zdravstven r~ LJUBLJANSKI INE Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Vnionu: ob ' :16. in 'i 18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., 'V 14., !:16. in 'i 18. uri! EilNO MATICA TEI-EF. '.2:2-41 Po svetovno znanem romanu A. J. Cronina Zvezde gledajo z neba Film rudarjev in velemesta! V glavni vlogi: Mihael Redgrave I KINO UNION TELEF. tt-21 Ljubavna pustolovščina slavnega igralca Kean Rossano Brazzi, Germana Paolieri, Mariella Lotti &1KO SLOGA rBLEF, Film, ki je nekoč vzvalovil ljubljansko občinstvo Frltnavera mortale — Kat:»lin Karadv — Javor Pal stanja in zdravljenja otrek. Novo otvor-jeni posvetovaln ci bodo sledile še nove socialne ustanova te vi ste v Dalmazi^i. — Proslava \VI. fašističnega nabora v Dalmazij:. Kakor poroča pos.bni dopolnilni vestnilc za Dolmazio pri agenciji »Agits je bil te dni v vseh mestnih in podeželskih središčih Dalmazije proslavljen obred šestnajstega fašističnega nabora, ki so ga prvič praznovali na tem področju. Značilnemu obredu naborne proslave so povsod prisostvovali zastopn ki vojaške in civilna oblasti, ki so vtisnili s svojo navzočnostjo obrednim nabornim proslavam posebno slovesen pečat. — 1'mili in ranjeni med libijskimi delavci. Iz Rima poročajo: Med mililarizira-nimi delavci v Libiji je bilo od začetka vojne 1707 delavcev zaradi vojne ranjenih in mrtvih. — Nesreče. V zadnjih dneh so se ponesrečili naslednji ponesrečnei, ki se zdrave v ljublja_ski bolnici. Fr. Zeman, 441etni mehanik iz Ljubljane, se je ranil na desni n°gi. — Ivana Krečo. Sletnega snu ključavničarja iz Ljubljane je v Kosezah povozil n:ki voznik: deček ima zlomljeno desno nogo — Avgusta črerneta. 531etnega mizarskega mojstra iz Ljubi a" e. je deska udarila tako močno v trebuh, da ima notranje poškozlbe. — Anton Brišn^k, 32-Letni šofer iz Novih Jorš, je dobil rano ne. glavi — Fr. Osredkarju, 3-letn:mu sinu posestnika iz Polhovega gradca je gramozna nosilka padla na levo nogo in mu jo zlomila. — Anto "ja Plevnik, Sletna hči posestnika iz Tomaževega, je padla s hl?-va in si zlomila levico — Fr. Koš'r, Dietni sin posestnika od št Jcšta, si je zlomil d.sno nogo. LJUBLJANE —lj Obeta se n% solnce. 2e včeraj popoldne je kazalo, da se bo zjasnilo, a oblaki s? še niso povsem razpršili. Jasno je pa bilo ponoči, zato je bilo davi zopet hlad, 10 e. Današnja mrimrJlna temperatura je znašala 4°. Tako nizka temperatura je bila doslej le š? enkrat v tem mesecu. VčerajSnja najvišja temperatura j: bila malo višja Icakor v torek, znašala je 10.3\ Zračni tlak se v zadnjih 24 urah ni bistveno spremenil. Davi je b lo na nekaterih krajih megleno. Megla ni bila posebno gosta in tu in tam je ni niti bilo. Upajmo, da bo posijalo solnce ter da se bo megla kmalu razpršila. —lj Pcse£in ke gczuov v okolišu Ljubljane, ki jim je ljubljanski mestn". prcslir-bovalni urad odredil sekanje drv za preskrbo 1 ji:bljnn?kega prebiva1 ?tva, opozarjamo, da bo mestni preskrbovalni urad prevzciv.al drva, ki jih morajo gospodarji 1 ddati no dobljenih odlokh, od četrtka 22. t. m. dalje remo na svojem skladišču na mestni pristavi ter ne več na skladišču prejšnjega sokolskega doma v Šiški. —lj Razstava v Obersnelcvi galeriji podaljšana. Prva umetnostna razstava mladega slikarja M loša Šušterš ča je bila po-doljšona do 29. t. m. S tem je bilo ugodeno /plošn' želu'. Or-ded vrni: don od 9. do 18. —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je na željo strank odprta odslej v^ak delavnik dopoldne od 10. do 1 2 1., p opol ine pa, cd 1 3. do U 7. —lj Podružnica SVD Šiška si je že preskrbela semenski krompir »Bintje«. Člani, ki si nameravajo o=krbeti za prihodnje leto s tem krompirjem naj s: ga č m-prej nabovijo pri predsedn'k\i podružnice. Vodnikova cesta 108, dokler traig loga. jedru nove glasbeno kulturne sezone ter da ni med posameznimi koncertnimi večer* prevelikih presledkov. Od predviden h Koncertov jih bo pet kvartetuih. na enem bo izvajal svoje skladbe kvintet, dva tria. štirje pianisti solisti, skupen nastop pianista ter sopran stke, pianista ter čelista. nakar bosta nastopila sopranistka solistke :-:r violinit solist. Giede še enega koncer-'o bo odbor omenjene družbe Se sklepa*, rako je triestin?ka Koncertna družba, k' vstopa v enajsto leto svojega delovanja, poskrbela tudi letos za to, da se nemoteno :.oiijo ?tare in lepe mestne glasbene tra-r.cje. Družba je ed*na tovrstna ustanova v Triestu. ki posveča svejo posebno pažnjo □relepim skladbam komorne glasbe. Nedvomno bo tudi nova glasbena sezona pritegnila trestinsko glasbeno občinstvo v ti-: :i meri, kakor ga je v zadnjem desetletju, ko je pričela s svoj'm postopnim glasbeno vzgojnim ter propagandnim delom triestin-v . Koncertna družba. _ Pogreb hrabrega triestinskega sina. v Picmbnu je umrl v izvrševanju svo*e dolžnosti hrabri sin Trlesta Jur j Rupolo. Sedaj so njegovo truplo prepeljali v roi- I stno mesto, kjer je biio v številnem sprem. ! stvu tries:i:i-Kega občinstva, triestinsk h I predstavnikov in organizacij pokopano pri i Sv. Ani. — Smrt starih Triestinov. Te dni so I umrli v Triestu 84ietna Novak vdov. Pod-b^rsich, 801etna Morijo Stetfancic-Grilz. 95-letna Marija Bonett:, 621etna Santna Kau-cic ter 61 letni Štefan Verdella. _ ponesrečenki. V ulici del Bosco povozil avto 571etno go^pedinjo Cirano Fazzu, ki je obležala z zlomljeno desn • nogo. V bližini >Aqule« pa je obgrizel popadljiv pes 471etno zasebnico Ivanko Tie-polo iz Mugsie, ki ima ranjeno levo nogo Obe ponesrečenki se zdravita v triest.nsk bolnišnici Kraljice Helene. — Iz triestinskega gieuaiiškega življenja. V Verd.jevem gle lališču uprizarjajo Verai-jevo opero Emani<, v FJodr.-mmaticu veseloigro -Rodbinska veselja^, ki jo je spisala Marcela Marcelli, v Teatrogufu pa .Mirni«. — šahovske tekme za prvenstvo XXI. šahovska sekcija Dopolavora Acegat« je organizirala prvenstveno šahovsko tekmovanje za 1. XXI. Preizkrsili se bodo najboljši triestinski šahisti prve, iruge in tretje kategorije. — Umrli stari Triestini. Te dni so umrli v Triestu 761etna Emilija Filipi, 901etni Klement Domazetovich, 661etni Ivan Va-tevce, SSletna Marija Romano ter 611etna Avrelija Roiz. — Razne ne/.gode. Levo stegnenico si je poškodovala pri padcu po stopnicah 791etna gospodinja Marija Tusig iz Andrcne S. Eufemia. Pri razkladanju sodčkov piva z neke ladje v bližini triestinske ribarnice se je pobil po glavi 551etni delavec Mihael Cat2iini in Androne Cristoforo Colombo 6. V kamnolomu v Pinguentu je padel na 39-ietnega Ivana Busana iz Camize velik kamen in mu prizadjal poškodbe po glavi in levi negi. 181etna Marija Me loitti iz ulice Media 17 je padla po stopnicah in si zlomila desno nego. Na levi nogi se je poškodovala pri padcu 431etna Antonija Sariani iz ulice Leo 14. Desno nogo si je zlomila v ulici D;nte 68ietna gospodinja Roza Mar-chiano iz ulice Denatello. Z gnojnimi vilami se je ranila na desni nogi 341etna Marija Ferrua iz okolice Pirana. Vsi ponesrečenci In poškodovanci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. Športni pregBed Iz p9f?£2|i!!e Tirle-Je — Nagrada za dvojčke. Prefekt v Tuestu je izročil iz Ducejevega sklada Leopoldu Hormannu n? grad o 600 lir ob rojstvu dvojčkov Roberta in Lovrenca. -— Ob 17. obletnici policijskega zbora je Lilo v Triestu v vojašmci v ulici Bosco prisrčno spominsko slavje, na katerem je spregovoril eksc. Tamburini, ki je izrekel cb tej priliki zbranim funkcionarjem in moštvu tople izpodbudne in priznal-ne besede. • — Pred otvoritvijo nove glasbene sezone v Triestu. Kakor v Goriziji. tako se bo pričelo v kratkem tudi v Triestu novo glasbeno žvljenje. O Triestu je znano, da je tukaj glasbeno delovanje zelo živahno, o čemer pričajo številni vsakoletni koncertni nastopi tricst.insk h in tujih glasbenih virtuozov. Trestinsko glasbeno življenje je doživelo nov podnet. ko je bila pred dobrim desetletjem ustanovljena posebna Koncertna družba, katere namen je da organizira v vsaki sezoni koncerte, da urejuje triestinsko koncertno življenje, da vrši zanj smotrno propagando in da vzbuja na ta način ne samo v krogih glasbe-n h ljubiteljev, ampak tudi v vrstah mladine zanimanje za glasbo, da to zanimanje pcživlja ter ga poglablja. Ta zaslužna Koncertna družba je sedaj že sestavila spored koncertov, k> bodo v triestu v novi kulturni sezoni 1942-43. Na teh koncertih bodo izvajali najrazličnejše skladbe solisti in komorna združenja. Otvoritveni koncert bo dne 9. novembra, poslednji koncert nove sezone pa bo 3. maja 1943. Tudi letošnii koncertni spored je sestavljen smiselno, •ako da sta prlčetek in konec v pravom Glas o bolgarskih lahke atletih O vrednosti bc'ga.rske lahkem ti e.t'ke ne vemo mnečo. Bc^flare smo doslej poznali kot sportnoke le. Scoiikoc so nastopali kot :i t* tnetedt Možu St, da zvemo- kaj več o nivoju bc'ijarske lahk< -atletike, se je ponudila, ko je pred 14 dnevi oc.-tcvala v bVgai-ji hrvatska hihko tktska reprezentanca. Zal jc veČina pcrcCil, ki smo jih dobili o tem meddržavneu- lahkoutletvkem dvoboju v reke. tafco mali -besedna o-dne^no ta':<> eno^trnn-ka. da v njih nismo mogli zarfedita obširnejših podatkov o Boljjarih. §tevl*ka 41 za^rebke^a »>porta« objavlja sedaj daljše poro6*4o svojega izrednega do-r:::vka N:kc'c Dessota o poteku dvoboja. Tudi to p; •-.-••.vilo cb ravnava predvsem uspehe Hrvatov in kaj m.ilo pove o Bo'^rih. Nekaj dr btin pa je v njem. ki bodo zanimale tudi naše :-ortnike in nam vsaj malo povedale o b: njihovi vrednosti. V teku na 110 m sta na dvoboju asasto-p !.i Bolgarijo Dojčev in M^rdžanr/v. Zmagal jc Dojcev (16.0), Merdžanov pa je bil tretji (17.1). V metu kr gle sta se oba Bolgara uvrstila na tretje in četrto mesto. Di-mrfcrov je vrgel kroglo 12.40 m. Lozov pa 11.68. V teku na 800 m Bolgar prav tako nista bila dorasla Hrvatom. Tretii je bil Boncv (2:04.6) četrti Yaki s I 170 cm dosegla drugo in tretje mesto. Oba I sta Hrvate precej iznen.ul 'a s svojim izvrstnim »ro'lcrjcm« Kazlo je celo, da bosta z khkoto zmaga'a. Svoje prednosti pa nista znaTa izrabiti. Na 5000 m sta oba H 1 Ctra dosegla, žflabc čase. Tretji je bil Alc-ksjev s. 17:41.2. četrti pa Lcvtecv z 18.26. V metu kopja je bil Georgi Gcorgijev drugi s 50.26 in Valtcr Gcorgijev tretji z 49.08. V tuku na IOO m jc moral B čgac Cvet km- v zadnjih metrih prepustiti zma;J«< ! Hrvatu Gadu. Cvptkov je p ^reb:3val 11.2, 1 Takev, ki je b:l tretji, pa 11.4. V štafet: 4X100 m je bila Bolgarija druga s 44.S. V ekoku s palico je zmag"! Dojčev s 3.60. nc da bi se poT^bno trudil. Najdanov je bil četrti s 3.20. V teku na 400 m je bil Bo'gar Vanev drugi s 54.1. Ru:ćev pa četrti z 5°.6. V metu diska je dr. Dimitrov dosegcl drug'> mesto z 38.98, četrto pa Ta- i kev s 33.21 V teku na 15tM) m s*a bila BoJ-1 gara B^nev (4:24.6) in Aleksijev (4:38.8) tretji edno-sno četrti. V skoku v daljino sta zasedla najbolj"! mesti oba Bo]gara. Haj-tov je presikojil 6.56. Tajkov pa 6.45 m. V štafeti 4X400 m je bila Bolgarija druga s 3:42.2. Ti rezultati kažejo, da je bolgarska lahko-atletika ?e'e v razvoju in da bo potreba sc mnogo dela. će se bo hotela mednarodno uveljaviti. Bolgati razpolagajo z nekaterimi izvrstnimi poedini. zato so pa v večini disciplin še zelo slabi. — 50.000 Dunajčanov se je naučilo plavati. Nemci kljub vojni na^difeno propa- I giraj? šport Lani so ziv.!i ( bsvžna kam- panjo za plavanje. Na\xhiš>evanje za plavanje je s!o kakor val po vsej Nemčiji. Zajelo je tudi Dtmajčane. ki so se ojzva'i v lepem -tevilu. Tako u-* a\ 1 .1 a-.vue \i t en-tralcvnp-J. da s»e je lani n.'.ue'.o plavati na Dunaju 50.000 -h obojegi cp 1. Glavno /.1 'ui^o za ta uspeh ima nonVtOi fronti dc'a. Specialni tečaji so b;!i /a naprednejše p'«; vailce, ki so se v ribali v reieraanjtt, n tudi v p';v;n:u ni k'a^ien h teSonj 9t£aA progah. ^.k:h in \v.^terp .'u. _ ltcJifcn*kl t'Iti\\Jm r v.-o. Prei'nii teJ^n ie b!o v Chavarija I t 1:; 'i no telovadno r_vcnstvo. Sr^'ini r-^a-k po--tiil Nata'e A me leo s • t-ui Prven- stvo na drogu s; jc r-r'h •'! "Ti t. 18.20 t( ke rrven t\;> b \ "v G«ft e4-metti z 19.35. r-vcnntvo ni krnui z n vaji rVmeeteo z IS.0^. prven vvo ni kr •» h Gu-g'io'mctti z lS.i>:> v.-\c:v'\•> v r~ 'th va;ah Am^leo z 18.75 in prven 'v 1 v rrevrutih čez konji wn laati s 17.90 t Oko. — Rui Mi'; -jo - Hi nr. t"- I 'l V nedeljo ie h'a v H-nnovru HM 'v htl rag-bijsVa tekma me! ita'nan«ko rc~rezentrnco Amato-ijcv in hannovec k > re^rczentancov Zma«*-dt s»r> ItaMjani 3:0. — BHža *e sezonu hckeir na leđu, Zina n-*m je 7 v* ikm dnem b':ž'a. / n ) pi tu^li u/itki /:TU'kega šr"Tta. ?.c SOHbj »0 z:m bc\!iv iz-k< "r!i kct^kf^T j;m bolo d ~-f " ' p- "ikc. Švicarji « > s« pretekle dni r M j "'i s švedi za oJig-anjc mp.liu^'n < h^)ke;*k^ tekme. Tekma bo ot\-;,a h' kej % s no :n bo 6. decembra v Bsotu a,; v Cur^hu. — .Vui- svei<\ni rvk<"J v n::ti: disk.,'* Na lahkt arkt>ki prireditvi k; ie b 'a nedavno v Lc:"r; du v Nemeii v k -i-1 zimske pomoei jc znani nemVki me'a'ec di-ka Lammrt *lo^e«jel nov- svetovni ri' -.1 v meta & ka. ki v\ ie cd lanske u ni and « 54.34 It.:':ian Adolfo ConCoUnt. Lempert je \-rgol di-.k 5.>.4^ ni d-lee. X i ri :«e e tov o. ali bo rczuHat rriznan kot rekr-1. Dos-'cj ncnvka lahkoat'ctska zve/a se ni p ujela take<_|.i predi« ua — Francorki pfavafac Zins je i/bo!i'ul evrfipfA:/ rekord na 4fX) m hrbtr.o. Fr::re -ki hrbtni p'ava'ee Zrna ie preffnj > nedeljo starta! v p'avalncm bazenu X ce / niT.e-no':n. da bi izbo'j^'ttl fr.uu kc rek« rd? v p';i\.uvu na m in 200 m ter tvrop k? rekord v plavan'u na 40:1 m. Sledtvji nek rd je pripadai /e od 1. 1937 Memau s." 1 ichu, ki jc dosegel čas 5:21.8. ZklSU k p dvig r-bo'j-'ania evropskega rekorda pop 'notna u«.pel. Do-ege! ie eelo i/vrsten u v It. k«.r se je s svojun easom ze'o prib'i/'l sveli v-ncnui rck m pa 1:07.7. — J,ahkoiitIetxka prireditev v PartMU, Xa lahkontlet&kem tekmovanju, k; i<. b '<> prei>-ajo nedeljo v Parizu, je Roger Rochard pce-tekel 5000 m v easu novega frano ^'..'a reki, rila 14.41.7. V skoku v vvni e emajjaJ Lapointc z 1.94 m. Xuv fran < k: rck< rd V teku na 10.000 m je p stavil v BordeauXU I.akinnc, ki jc pretekel omenjena r" v 30:22.8. Nov prometni ca3 na Hrvatskem Hivatsko notranje ministrstvo je iz.lalo uredbo o javnem prometu. Nov prometni red. zlasti najstrožje nadzorstvo nad njim, bo imel ugodne posledice posebno za Zagreb. Promet v Zagrebu je zaradi velik pra dotoka prebivalstva oi ustan >v.tve Nezavisne Drž .ve Hi-vatske zelo obremenjen, ("e ne preobremenjen, saj je priš'o v Zagreb okrog 150.000 prebivalcev, tako da j .h šteje zdaj prestolica blizu 400.000. V uvodu Novi prometni re i je 1 n-m >. < .1 r:. >: a vsak človek urediti svoje vedenje v okviru javnega prometa tako. da ga ne ogr ta niti ne ovara. Policijsko predpise je treba j izpolnjevati tudi tedaj, če se ne ujemajo s prometnimi. Z novo ureditvijo javnega prometa je dobila Elrvatak t tudi omejitev hitrosti v avtomobilskem prometu. Avtomobili bodo smeli odslej voz ti po mestih, trgih in \a-seh največ 40 km na uro. zunaj pa 60 km. S tem se bo na eni strani prihranilo mnogo bencina, na drugi pa odstranila n-v urnost prometnih nesreč. Prve določbe v uredbi o javnem prometu se nanašajo na spL Ani promet v mesth. Na kencu uredbo je rečeno, da se njeni predpisi ne nanašajo na vojsko, policijo, gssilatvo in rešilno postaje, kadar izpolnjujejo svojo dolžnet. Uredba določa za kršilce med drugim prisilno obiskovanje tečajev o izpolnjevanju predpisov o javnem redu. Radio LmMt%n?i ČETRTEK. 21. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13. : Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: 5 minut gospoda X. 13.15: Poročilo \ ihovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Izmenjalni koncert z Nemčijo — Orkester vedi dirigent Pctralia. 14. : Poročila v italijanščini. 14.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Vojaške napobtan-ske pesmi od leta 1SS7 do danes. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in na-pevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent E>. M. Sijanec — Simfonična glasba. 21.20: Trio Emona. 21.55: Predavanje v slovenščini. 22.10: Koncert pianistko Marte de Concillis. 22.45: Poročila v italijanščini. Mali ©glasi GOSPODJE POZOK Klobučarna »PAJK* vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zcrnian. Ljnblja- m Brec 14. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 21. oktobra 1942-XX Najstarejši ljubljanski vodovodi Prvi ljubljanski vodovod je bil taka star, da ni mogoče točno ugotoviti, kdaj ca je mesto dubilo Ljubljana, 7. oktobra. Stari vodovodi so med drugimi krajevnimi značilnostmi nedvomno tudi znak civilizacijske stopnje kraja. Morda bi kdo mislil, da je bila Ljubljana precej zaostalo mesto, ker je dobila vodovod šele ob koncu prejšnjega stoletja. V resnici je bila Ljubljana v la. stoletju še zelo zanemaijeno, nesnažno mestece. Velikega vodovoda tedaj mesto še ni imelo. Tudi kanalizacija še ni bila vzorna. Kako je bilo z razsvetljavo, smo že pisali. Toda vse te dobrine so prav za prav pridobitev novejšega časa; tudi druga srednjeveška mesta niso bila mnoge bolj urejena kakor Ljubljana. Nekatera so najbrž še zaostajala. Po nekaterih svojih poslopjih ter po sorazmerno dobri mestni upravi je bila stara Ljubljana nedvomno dovolj ugledno mesto. Po tem pa, kar vemo o Ljubljani še v prejšnjih stoletjih, smemo prav tako soditi, da je bila njena civilizacijska stopnja v najstarejši dobi dovolj visoka. Emonski vodovod Ne nameravamo seveda istovetiti Ljubljane in Emone. Emona se je povsem razlikovala od Ljubljane po svojem nastanku, razvoju in značaju. Zato se tudi ne moremo sklicevati v dobro Ljubljane na emonski vodovod in druge njene pridobitve, n. pr. kanalizacijo. Toda emonski vodovod je treba vsekakor omeniti, ker so njegovo vodo uporabljali še precej dolgo tudi v stari Ljubljani na levi strani Ljubljanice. Da se Je emonski vodovod ohranil tako doigo, si razlagamo s tem. da se mesto dolgo ni razvilo na emonskih tleh. Tam nismo mnogo prekopavali globoko, tako da so cevi lahko ostale nedotaknjene. Emonski vodovod je bil v uporabi še v 18. stoletju. Zgodovinar Vrhovec omenja listino iz 1. 1737, ko je nemška komenda predala mestu komendsko gilto; v kupni pogodbi se je mesto obvezalo, da bodo župan, mestni sodnik in mestni svet varovali starinski vodovod ter skrbeli, da bodo ostale cevi nepokvarjene in Čiste; prebivalstvo mora imeti tudi poslej dobro vodo iz studenca v Krakovem, ob obrambnem stolpu. V Krakovem so naleteli na mnogih krajih na ostanke emonskega vodovoda. O tem bomo pa spregovorili ob drugi priliki. Zdaj nas bolj zanimajo pravi ljubljanski vodovodi Vodovodov stare Ljuo-ljane ne smemo istovetiti z emonskim. Emona je dobivala vodo celo izpod Utika. Ce smemo verjeti zgodovinarjem, a drugi trdijo, da so bili rezervoarji emonskega vodovoda tudi bližje, v območju Rožnika. Verjetno je tudi. da je bilo več rezervoarjev, ker bi eden sam manjši ne mogel dajati dovolj vode tudi tako malemu naselju, kakršno je bila Emona. Prvi vcdovod — voda z Golovca Kdaj je Ljubljana dobila prvi vodovod, najbrž ne bo nikdar točno degnano. Zanesljivo je pa dokazano, da je najstarejši ljubljanski vodovod dajal vodo staremu mestnemu vodnjaku na Starem trgu. To torej ni bil vodnjak v navadnem pomenu besede, temveč prav za prav vodovodna pipa, saj ni dajal vode iz studenca pod seboj. Pred približno 150 leti je bil ta vodovod že suh. vodovodne cevi niso več dajale vode. Vedeti moramo namreč, da j bila voda napeljana z Golovca.. Ko so kopali Gruberjev prekop, so cevi pretrgali. Z levega brega Ljubljanice tedaj še niso mogli dovajati vode na Stari trg že zaradi tega. ker še ni bilo šentjakobskega mostu. Grajski hrib pa menda ni imel dovolj vode za velik mestni vodnjak, odnosno je niso znali poiskati. Kje je pa bil rezervoar na Golovcu, ni znano. Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da so bile cevi položene od Golovca, saj so se o tem lahko prepričali še v prejšnjem stoletju, ko so odkrivali ostanke prvega ljubljanskega vodovoda pri prekopavanju cest. Prvi mestni vodnjak Nedavno smo pisali o sedanjem, Robbo-vem, mestnem vodnjaku, zato naj navedemo še nekaj podatkov o starem, prvem mestnem vodnjaku na Starem trgu. Tistega vodnjaka ni že dolgo in kdor ne pozna ljubljanske zgodovine, ne more vedeti, da je bil kdaj vodnjak na Starem trgu. Prvi mestni vodnjak — starejšega velikega vodnjaka mesto najhrž ni imelo — je stal najbrž pred prvo mestno hišo. Ni sicer točno dognano, kje je stala prva mestna hiša na Starem trgu. toda vodnjak na trgu pred mestno hišo je bil že nei azdružljiv s srednjeveškim mestom. Razen tega je bil vodnjak na Starem trgu prav sredi najstarejšega mestnega dela — kakor je bila navadno mestna hiša v središču mesta — zato smemo sklepati po njem, kje je bila prva mestna hiša v Ljubljani. Kje je pa stal vodnjak, je točno dognano; stal je na križišču Florijanske f ulice, Starega trga in Sv. Jakoba trga, torej pred stiškim dvorcem. Ko so bile vodovodne cevi pretrgane, je vodnjak izgubil svoj pomen. Seveda so pa meščani pogrešali vodo. Sicer je bilo še nekaj vodnjakov, n. pr. oni v pročelju florijanske cerkve, toda vode je bilo premalo zlasti v primeru požarov. Požarov so se pa meščani še posebno bali. zlasti še, ko je pegorel skoraj ves šentjakobski okraj večkrat. Najbrž bi požar i. 1774, ne zavzel tako velikega obsega, če bi imeli več vode. Meščani so tožili že pred tem požarom, da trpe pomanjkanje vode, odkar je suh mestni vodnjak in okrožni urad je tudi posvaril magistrat zaradi tega. Toda mestna blagajna je bila prazna in vodnjak je ostal suh. Po požaru 1. 1774 se je pa magistrat moral resno lotiti te zadeve. Toda od kod naj napeljejo vodo, ko so stare cevi pretrgane s prekopom ? Za novi vodovod nikakor niso imeli denarja. Zato so se odločili, da bodo položili cevi do vodnjaka ob podrtem jezuitskem kolegiju na Sv. Jakoba trgu. Tam sta bila dva vodnjaka, ki sta prejemala vodo iz grajskega hriba. Vendar ni več kazalo, da ostane vodnjak na križišču, ker je zelo oviral promet. Sklenili so, da ga podro, voda bi pa naj tekla iz pipe na pročelju redute. Stari kamniti vodnjak, ki so ga tudi krasili kipi, so v resnici podrli in kamen nakupičili ob re-duti. Tam je *ežal dolga leta. Vodovod od Golovca tudi na Mestnem trgu Voda z Golovca je bila napeljana tudi na Mestni trg. Ko so sezidali mestno hišo na Mestnem trgu. so tudi tam kmalu postavili vodnjak. Poslej je me^to imelo dva lepa vodnjaka. Najbrž je bil tudi vodnjak pred novo mestno hišo lep. Prvi vodnjak na Mestnem trgu je tudi dobival vodo z Golovca, kar se je izkazalo v prejšnjem stoletju; ko so 1. 1863 prekopavali cesto Pred škofijo zaradi kanalizacije, so naleteli na lončene vodovodne cevi, ki so ležale v zemlji čedalje bolj plitvo proti mestnemu vodnjaku. Spredaj so bile ožje kakor zadaj, tako da so bile vložene druga v drugi, skladale so se pa tako dobro, da jih ni bilo treba ob stiku še posebej zadelati. Ležale so v smeri od Streliške ulice ter je bilo jasno, da je vodovod držal od Golovca. Dr. E. H. Costa je napisal o najdbi razpravo in jo poslal Zgodovinskemu društvu za Kranjsko. Cevi so bile položene v več sme- reh, ne le proti Mestnemu trgu. Dr. Costa je bil presenečen nad izredno dobrim vodovodom. Da bi v stari Ljubljani znali izdelovati tako dobre lončene cevi, je dvomil. Zato je sklepal, da starinski vodovod izvira iz rimskih časov. Njegove trditve so pa pozneje zgodovinarji izpodbijali. Znano je, da so mestne opekarne že v najstarejših časih izdelovale zelo dobre izdelke. Zgale so izvrstno opeko. Toda slovela je tudi že 16. stoletja ljubljanska keramika in z njo se je razvila živahna trgovina.. V rimskih ča-čih na desnem bregu, vsaj ne tam, kjer so 1. 1863 izkopali vodovodne cevi, ni bilo naselja. Da gre za stari ljubljanski vodovod, je že dokazano s tem, da je bila voda na Starem trgu napeljana z Golovca — prav tako po lončenih ceveh. Zato smemo sklepati, da sta oba mestna vodnjaka prejemala vodo po istem vodovodu. Drugi ljubljanski vodovod Med pozabljenimi ljubljanskimi vodovodi j moramo omeniti še onega, ki je dajal vodo, ko je bil pretrgan prvi vodovod, mestnemu • vodnjaku z Rožnika. Te vodovodne cevi so pa bile lesene. Tedaj torej niso več v Ljubljani izdelovali lončenih cevi za vodovod, bodisi, da niso več vedeli, kako so njihovi predniki urejevali vodovode, ali, ker jim ni več kazalo, da bi izdelovali drage žgane cevi. Ta, drugi ljubljanski vodovod, ni mogel biti posebno močen, kajti, ko bi naj dobil deželni vodnjak pred deželno hišo na Novem trgu tudi vodo iz njegovega rezervoarja z Rožnika, se je izkazalo, da bi ne bilo dovolj vode še zanj. Mesto dobro preskrbljeno z vodo Mesto je bilo v starih časih za navadne potrebe sorazmerno dobro preskrbljeno z vodo. Razen javnih vodnjakov je bilo še mnogo zasebnih. Tedaj pa seveda, čeprav že lahko govorimo o vodovodih, niso še imeli vode napeljane v hiše. Po vodo so morali hoditi k javnim vodnjakom, kjer se niso mogli vselej zvrstiti tako naglo. Razen velikega vodnjaka pred mestno hišo je bila vodovodna pipa, nekakšen vodomet še na špitalskem mostu. Tja so po vodo hodili pozimi, najbrž je ob hudem mrazu voda v vodnjaku pred mestno hišo zamrznila. Vodo na špitalskem mostu je porabljala tudi vojaška pekarna, ki je bila v vojaškem oskrbovališču na kraju sedanjega poslopja Ljubljanske kreditne banke. Slava domačina vinom! »Kjer ni vina. pravijo, ni veselja«, pripoveduje V. Valvasor. ;j>Tako se ima Dolenjska lahko za srečno poleg mnogih drugih dežel, kjer ne raste trta. Saj ima Dolenjska veliko množino vinogradov in se v tem pogledu ne sme pritoževati zaradi premajhnega veselja. Ta ali oni kraj prekaša drugega v uspevanju trte: po nekaterih vinskih goricah ima le 40. 50 ali 100 strank svoje vino, ponekod pa več. Vsa dolenjska vina so prav zdrava. Zato je tudi veselje, ki ga povzroča dolenjsko vino (kajti vino razveseljuje bogove in ljudi), tem boljše, čim čistejše je. Le vrča ali kupice ne smeš previsoko dvigniti in ne pregloboko vanjo pokukati, kajti iz nerednega in nezmernega veselja nastane naposled žalost in velika škoda za dušo in telo pa naj si bo vino še tako zdravo in slastno. Ce nastopi Bakhus s kar preveč rdečimi lici, pride lahko z Ariadno v prenatančno dotiko: kjer zdravo vino preveč razgreje glavo, tam se lahko ohlade razum, sramežljivost in poštenost. Najslastnejše trte postanejo circejske čarovne šibe, ki spremene ljudi v zverine. V Bakhovem vozu stopajo risi in tigri, kajti požrešnosti kaj rada slede grozovita in jeznorita dejanja. V zdravem vinu tiči torej veselje ali žalost, kakor se ga kdo posluži prav ali napak. Bučka, velika gorica pri Raki. daje zelo dobro vino. Trška gora, prav velika vinska gorica blizu Bajnofa, osrečuje svoje posestnike z odličnim, sladkim in močnim vinom. Druga Trška gora pri Krškem je tudi velika vinska gorica, vendar ni v njenem grozdju tako žlahtne moči. Vinji vrh blizu Novega mesta je velika gorica, ki daje imenitno vino . .. Ce ležijo dolenjska vina tri ali štiri leta ali še deij in jih nato denejo k ognju, pečejo kakor žganje. Vendar velja to le za dobra, močna vina in ne za vsa. Vendar pa se celo iz najslabšega, najbolj kislega in najšibkejšega dolenjca pripravlja desetkrat močnejše žganje kakor iz najboljšega vipavca ali laškega vina . . . K^r je Srednja Kranjska pokrita z gozdo- I vi in divjavo, ni povsod prostora za vinsko I rast. Zlasti ni vinogradov pri Turjaku, Igu, • Ribnici. Snežniku, ćušperku in tam okoli. Vendar pa zato drugim krajem ne manjka trt, kajti pri Rožeku, Metliki, Črnomlju, Vinici in tam okrog nahajamo številne vinograde. Ti dajejo izredno gladko in močno vino, ki peče po treh ali štirih letih kakor žganje. So pa še ponekod drugod dobra in nad vse ljubka vina ... Prebivalci Vipacca se preživljajo z vinogradi in sadjem. Ki pri njih prav zgodaj zori; zato ga nosijo vso pomlad in poletje v Ljubljano na prodaj. Takoj po sv. Juriju že prinesejo češnje. In kadar češnje na G-crenjskem šele zorijo, dobavljajo prebivalci Vipacca že grozdje. Tako lahko po-strežeš gostu v Ljubljani vse leto z različnim sadjem naenkrat, kar se v drugih deželah ne da napraviti. Vipavcem vino razgiba roke in noge ne le s čašo veselja, ampak tudi z upanjem na dober dobiček, ki ga pripelje prodano vino v mošnjiček. Ker torej prebivalci Vipacca marljivo obdelujejo vinograde in se nobenega truda ne branijo, dobe rdečega in belega vina dovolj za žejo in krepčavo. povrh pa ce dobičkonosen izvoz v tuje dežele. Prebivalci Carsa si iščejo hrano v vinogradih, kjer uspeva najboljše vino, kakor presekar. muškatelec in še več drugih dobrih vrst, ki iih izvažajo v daljne dežele. ""Tretjemu rodu prebivalcev pravijo Ciči. Preživljajo se kakor prebivalci Carsa, le da mnogi med njimi tovorijo na konjih fo! od morja v notranjost. Prebivajo med Pod-gradom in Sacerbom in govore svoj posebni jezik . . . Četrti rod notranjskih prebivalcev so pravi Kranjci, namreč tisti pri Vrhniki, Planini, Logatcu in drugod. Po večini so sami tovorniki, ki prenašajo na konjih vino iz Vipacca, Triesta, s Carsa, iz Gorizije, a tudi drugo, iz Benetk prihajajoče blago ne le v Ljubljano, ampak tudi v Gradec, na Dunaj in še drugam . . . Dolina Vipacca se začenja pri Podkraju in sega do Vipacca, S. Vita in tam ckoll. Gradnja utrjene postojanke na novem ob Odlikuje jo izredno dobro rdeče in belo vino in sicer v veliki množini. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje dežele. Belemu vinu pravijo pisatelji >kindermacher«. Po pravici, kajti če se nezmerno pije, napravi često iz mož otroke, celo iz modrijanov norce. Pri marsikateri vino ljubeči osebi se s predobrim požirkom vpelje otročnost ne le v pamet, ampak tudi v telo. Zategadelj se zlasti dekletom, ki nočejo prezgodaj postati »otročja«, ne smejo spuščati v preveliko zaupljivost niti z dobrim belim vinom niti s tistimi, ki ga radi pijo. Naj bo vino še tako dobro in slastno, je vendar dekletom zelo nevarno in jim, kakor pravijo, prav rado trebuh napne . . . V omenjenem Vipaceu in na Carsu rasto najimenitnejša vina različnih vrst v silno velikih množicah. Od teh imajo rdeča vina razna imena, kakor teran, marcevin ali marcemin, pinol ali pignol, refošk in še mnoga druga. Tudi bela vina se dele v mnogo vrst: tako je Vipavec (kinderma-cher), beli teran ali cividin, prosekar, črni-kalec, muškatelec in še mnoge vrste pre-slastnih vin, ki jih ne najdeš tako zlepa v kaki drugi deželi. Kako odlična, slastna in močna morajo biti ta vina, se kaže v tem. da se pogosto prodajajo v nemških deželah za vin de Canea, za malvazijo in za druga tako močna vina . . .« (Iz dr. M. Ruplovega »Valvasorjevega berila«.) položaju, ki »o ga savzele italijanske čete Donu manj kakor v prv^ polovici lanskega leta« V prvi polovici letošnjega leta je bilo od* kupljenih v zastavljalnicah približno to* liko predmetov, kolikor jih je bilo zastav« ljenih. Tudi število javnih dražb v zastavljalnicah se je rkrčilo in sicer od '265 v prvem polletju lanskega na 161 v pr\vrn) polletju letošnjega leta. Nemški otroci m Madžarskem V letošnjem poleVju je preživelo ni Madžarskem počitnice okrog 8500 otrok, organiziranih v mladinski organizaciji Hit-lerjugend. Nemški otroci so bili na Madžarskem zelo prijazno in gostoljubno sprejeti v nemških družinah. \ četrtek se je vrnil v Nemčijo prvi transport nemških otrok, v katerem je bilo 800 deklic, ki so preživele počitnice na Solro-graškem in v Bački. Od njih so se poslovili zastopnikj nemškega poslaništva v Budimpešti, nemške narodne manjšine in madžarskih oblasti. Nemški poslanik von Jagovv je v kratkem nagovoru r.aglašal pomen te akcije in se zahvalil v iaunu nemškega naroda madžarski vladi. Razlastitev židovske zemljiške posesti Priprave za razlastitev židovske zemljiške posesti v.a. Madžarskem so končane. Tozadevni zakon se nanaša na 240.000 katastrskih oralov. Na male kmetije do 5 oralov odpade od tega 25.000 oralov Prenos teh kmetij Židov na Madžare mora biti končan v 90 ^neh. Na kmetije od 5 do 100 oralov odpade 130.000 oralov zemlje. To zemljo dobe v prvi vrsti odlikovan-ci, med njimi pa udeleženci prve i>n druge svetovne vojne, ki so se borili na bojiščih. Od ostalih 85.000 oralov, pri katerih gre za posestva nad 100 oralov, bo razdeljeval državni kmetijski kreditni zavod, ki bo zemljo oddal v last ali najem. To delo mora biti opravljeno v 60 dneh. V tem času imajo ždovski posestniki pravico svojo zemljo prodati. To pravico pa imajo samo posestniki večjih kmetij. Posledica tega je bilo veliko oživljenje na nepremičninskem trgu. Skupna zadolžitev razlaščene židovske zemljiške posesti znaša 80 milijonov pengo. Promet v budimpeštanskih zastavljalnicah se je zadnje čase znatno skrčil. To dokazuje, da se je gmotno stanje delovnih slojev v madžarski prestolnici med vojno zboljšalo. V prvi polovici tekočega leta je bilo zastavljenih okrog 100.000 predmetov 145 Karatni demant Iz Caracasa poročajo, da so našli na demantnih poljih v bližini Santa Elena izredno velik demant. ki tehta 145 kara-tov. Demar.t je izredno čist in njegov<» vrednost cen.jo na 100.000 dolarjev. Do* mant je našel siromaSen iskalec, ki dtla na svoj račun. Tragična skopuhov a smrt V Galbenstonu v Texasu je nedavno brea sledu izginil neki priseljeni tujec. Iskini« njegovega bivališča je ostalo brezuspešno. Korčno je policija vdrla v njegovo stano-vanje in skrbno preiskala vse prostoie. toda o pogrešanem tujcu ni bilo duha sluha, pa tudi nobenega znnka niso našli, ki bi kazal na vlom. Policija je n^la ▼ stanovanju tudi vebko železno blagajno m z njo je bila slednjič zagonetka pojasnjena. V blagajni je bilo namreč pogrešanC-e-\*o truplo. Mrlič jo b.\ oblečen in truj>!o> je bilo fte nedotaknjeno. V blagajni so naštl več milijonov dolarjev v gotovini in vrednostnih papirjev. Tujec je bil znan kot ve* lik skopuh. Najbrž je zlezel v svojo bi a-gajno, da bi preštel m.lijone. pa so se jeklena vrata po nesrečnem naključju za njim zaprla in tako se je mož, čepeč na svojiti milijonih, zadušil. 2500 let staro truplo Blizu pruskega zdravilišča Osterode fn našel neki delavec v močvirju čuden predmet. O tem je obvestil delovodjo n kmalu se je izkazalo, da gre za dragoceno najdbo, ki vzbuja zdaj v muzeju v mestu Nei-denburg splošno zanimanje. Gre za trupla neke 14 letne deklice, ki je ležala v z uniji 2500 let, pa j^ ostalo še kljub totru dobro ohranjeno, še celo temnim lasem jej zob časa prizanesel. Posebne nemške znamke Na Dunaju se je pričel 12. t. m. evron** ski poštni kongres. Nemška poštna uprav* je izdala ob tej priliki tri posebne znamka in serijo posebnih dopisnic. Znamko so pc* 3. 6 in 12 pfenigov z doplačilom 7, 14 in 38 pfenigom. Oarutek za te znamke je napravil umetnostni slikar Neerwald z Ber* lina. Znamki po 6 in 12 pfemgov sta izSlf najpr^i v dvobarvnem tisku. Dopisni^ <{ stane 6 pfenigov z doplačilom 14 pfenigov^ RAZLIKA ^ — Ali veš. kakšna je razlika med opre»* nostjo in strahopetnostjo? — Vem. Kadar se človek boji sam. go» vori o opreznosti, če se pa boje drugi, ja| to strahopetnost. NEDOSEGLJIVA — Ali že moreš tako hitro pisati, k^k jaz govorim ? — vpraša žena moža, ki set uči stenografiranja. — Tako hitro že, nikakor pa ne tak<* dolgo... \ ZANESLJIV ZNAK — Va"a žena je gotovo levičarka. — Kakoi pa ve*»te to? ♦ — Ker vidim, da imate desmo lice zatečeno. —--•-s-------------------- , , D. Du M a uric r: 123 Prva Roman Nazadnje sva se pripeljala do hiše, zavila v veliki ovinek in obstala pod stopnicami. »Zdaj vam menda ne bo več slabo, kaj ne?« je vprašal Frank. »Malce boste legli, jelite?« * Da,« sem rekla, ^nemara da.« »Jaz se vrnem v Lan von. Maksim bi me utegnil potrebovati.« Brez nadaljnjih besed je Frank hitro spet sedel v voz in se odpeljal. Maksim bi ga utegnil potrebovati. Zakaj je bil tako dejal? Morda bo moral preiskovalni sodnik zaslišati tudi Franka. Zaslišal ga bo o tistem večeru pred več ko letom dni, ko sta z Maksimom skupaj večerjala. Ali je služinčad vedela, da je v hiši, obkorej je Maksim odšel od Franka in ali je kdo, ki lahko dokaže, da je šel res takoj spat. Morda bo tudi gospa Danvers zaslišana. Maksimov obraz bo bledel in bledel, mir ga bo jel zapuščati---- Iz veže sem šla na vrh v svojo sobo in legla na posteljo, kakor mi je bil Frank priporočil. Zakrila sem si oči z rokami; oči, ki so venomer videle pred seboj sodno dvorano in vse tiste obraze. Sodnikov zgubančeni obraz, ki je bilo podoba, kakor da bi se zbirala na njem nevihta, in zlasti ščipalnik na njegovem nosu. >Te preiskave ne opravljam zato, da bi se kratko- časil.« Njegova počasna, dlakocepska miselnost, njegova zamerljivost... Kaj so neki govorili ta mah ? Kaj se je godilo? In če bi se čez nekaj časa Frank sam vrnil v Manderlev? Nisem vedela, kaj se godi. Spominjala sem se fotografij ljudi, ki v spremstvu straže zapuščajo sodno dvorano; v listih sem jih bila videla. Če je nemara tudi Maksim tako odšel, obdan od služabnikov? Potem mi ne bi več dovolili govoriti z njim. Sama bi ostala v Manderlevu, vse dni in vse noči bi čakala, takisto, kakor čakam zdaj. In ljudje, kakršen je polkovnik Julvan, bi me tolažil z dobrimi besedami. »Nikar ne živite tako sami... obiščite nas kaj ...« Telefon, Usti, telefon. »Ne, gospa de Winter ne sprejema nikogar. Gospa de Winter nima ,County Chroniclu' nič zanimivega povedati.« In spet nov dan, in še eden, tedni, ki minevajo zabrisani, kakor bi se čas razkrajal; in nazadnje, nekega lepega dne, me Frank vendar že popelje k Maksimu. Maksim je videti shujšan in izpremenjen, kakor bolniki v bolnišnici ... Druge žene so bile že prehodile to Kalvarijo. Žene, ki sem bila v listih čitala o njih. Pisarile so pisma ministru notranjih zadev. Jalova pisma. Ministrstvo je odgovarjalo zmerom enako: da mora iti pravica svojo pot. Tudi prijatelji so pošiljali prošnje z mnogimi podpisi, a ministrstvo jim nikoli ni moglo ugoditi. In ljudje, ki so čitali časnike, so se vpraševali, zakaj naj bi se tak človek izmotal. Po tem, ko je bil ubil ženo___ Kaj pa uboga umorjenka ? Čuti jivo prizadevanje za odpravo smrtne kazni je zločinstvu samo v potuho. Pa bi se bil premislil, preden je storil zločin! Zdaj je prepozno, zdaj bo obešen kakor vsak drug morilec. In prav se mu bo zgodilo. To bo vsaj drugim za pouk. Na misel mi je hodila slika, ki sem jo bila videla v nekem ilustriranem listu: vrata v ograji jetniš-nice, ponoči je, policist razobeša lepak, ki naznanja, da se zjutraj ob devetih v navzočnosti kaznilniškega ravnatelja, jetniškega zdravnika in grofijskega šerifa izvrši neka smrtna obsodba. Obešenje je nagel postopek in ne povzroča bolečin, človeku se takoj zlomi vratni vretenec. Ne, ne takoj. So, ki trdijo, da se časih ponesreči. Nekdo, ki je poznal ravnatelja neke jetnišnice, mi je bil rekel. Postavijo te na majhen oder, s tisto vrečico na glavi, in potem se vgrez-nejo tla pod teboj. Od celice pa do trenutka usmrtitve so točno tri minute. Ne, petdeset sekund, je bil rekel nekdo. A ne, to je nesmiselno: saj ni mogoče, pol minute. Majhne stopnice vodijo od vešal k jami. Zdravnik gre dol, da ugotovi smrt. Obsojenec je v trenutku mrtev. Ne, ne v trenutku. Vratni vretenec se ne zlomi vsakikrat, in telo trza in trza. Da, ali obsojenec ne čuti več nikakih bolečin. Drugi pa pravijo, da ni tako. Ne vem kdo, ki je bil njegov brat kaznilniški zdravnik, je zatrjeval, da tega ne povedo, ker bi utegnil nastati škandal, a da obsojenci ne umro takoj. Oči imajo izbuljene, dolgo, dolgo vise tako ... Moj Bog, proč s temi mislimi. Rajši bom mislila na kaj drugega. Na gospo Van Hopperjevo v Ameriki, recimo. Zdaj mora biti pri hčeri, v tisti hiši na Long Islandu, kjer živita poleti. Najbrže mnoga igrata bridž; in potem hodita na dirke, gospa Van Hopper je zanje vsa navdušena. Kdo ve, ali še nosi tisti rumeni klobuček. Premajhen ji je bil. Premajhen za njen veliki obraz. Videla sem gospo Vam Hopperjevo, kako sedi na vrtu tiste hiše na Lon«j Islandu; vse polno knjig ima okrog sebe, kup revij in časnikov v naročju, in v roki drži lornjon. Gospa Van Hopper kliče svojo hčer: >Glej, glej, kaj pišejo listi. Maks de Winter jo je menda ubil, svojo prvo) ženo. Ves čas se mi je zdel nekam čuden, in odkrito sem ji rekla, neumnici, da se pripravlja storiti napako. Pa me ni hotela poslušati. Nu, torej je sama kriva___Mislim, da jo bodo zdaj vabili h kinu.« Začutila sem, kako se nekaj dotika moje roke, Bil je Jasper, ki mu je ovohaval s svojim mrzlim, vlažnim smrčkom. Iz veže je bil prišel za menoj. Kaj je vzrok, da nas psi pogosto ganejo do solz? V njihovem sočutju z nami je nekaj mirnega in vdanega. Jasper je, kot se tolikokrat zgodi pri psih, dobro vedel, da je pri hiši nekaj narobe, podobno kakor če pripravljajo kovčege in stoje avtomobili pred vhodom; in psi stoje zraven s pobešenim repom in očmi polnimi otožnosti, in se, ko je hrlenja stroja utihnilo v daljavi, vrnejo na svoje ležišče ^ košari... j Morala sem bila zadremati, kajti mahoma sem planila kvišku, ob prvem bobnenju groma, ki je stresalo zrak. Sedla sem pokonci, ura je kazala pet. Vstala sem s postelje in stopila k oknu. Niti diha kake sapice ni bilo čutiti. Nebo je bilo skrilasto sivo. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni đel lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani