TRST, sreda septembra 1959 Leto XV. St. 232 (4386) 30. PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo JD)|I^iyM . ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- !;St- 37-338' —MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal-559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številna mesečno 100 lir, letno 1000 ur - ‘USOV: 2, Poomžnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoč) račun: naiozmsivo * mm višine v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Korounairn banki v Ljubljani buo-iu/j-sia Posvetovanja med zahodnimi zavezniki sestanka •• na najvisji ravni isenhovverjevo pismo Mac Millanu in de GauIIu glede konference? - Senator Ul*iphrey poziva Herterja, naj vlada poglobi proučevanje sovjetskega predloga o razorožitvi - Eisenhower odpotuje danes na kratek oddih ^uNGTOtt P°lit’čn — Pomočnik državnega podtajni- kom n ^fdeve Merchant je danes poročal di-^orih p.P^j^tavništvom 14 držav članic NATO o s®nhowerja in Hruščeva. francoski k^chant rid. “javil, da .^katera ! • dlPloma- V nnr^A’ P Jasniia o >»i)i DPnorocilu, ki so ga 1 Davidu ra?|ovorin v I? iahodnu, ar se tiče ,v v Zavezniških ■iedodf,i ni no-CanP0Slanik' Kar S tiče od‘ VSai u?a "■and vprašanje 'fietno ?d°aVoril> da Je i°ti{erp^ se bo se-toji, p fea na najviš-I?1 Ireba^emnil pa je WVdirati J' -ijl-i* izjavifn‘JC ,Harold “čredno ^8JVOrihC"0Camp10Daa: Š?st°'iumpri minister v fel; daFnrnhi,Krapf pa k amer-, nobene lske politike ^ATn* departma 0 rezm? so seveda »Itatjh obiska lam v Paru nera sve-tiS: dir’.2u-» V Parizu Vl!lh«a reriUS-lja 0 Cr! S6]I SVeta ?'u ženijo lHd krogih v tefe r nie sa vprašal za Ib!-lišče , - (hi 0 Berfilfde obnovitve S>°feki lih ome-BavirU 0 razgovo-,£** 0&-. Predstavil se 2aJf davi iz-■* ir tt'ed „ ,ela posve-držaVa 'ashingtonsko C hotei ' Zaveznica-.KacSr ‘ p°vedati, ali ^illanuS £oslal ’ Pis-Ptlit 0hlenti rav tako iC^Cer’^ .trditev, V® de vPrasal Mac «!l°van-Se bodnnjl' Iziavil °S; teiu izmenja- Povf). 'lani^S Az~aani'-Nts ati’ ali AT0- Ni NtiS« •-** -predvi* rH ■ &/2DAiispminister- 5 de -ln‘kotr Sw,8vorih V lovorih Murviiiu Ni, ie ‘lcni kom villu v Camp H'kaCSlal Herl°r. Hum' t|l *>0Elr.iertl B'l r)U pis-gproP°ziva. naj nadloga ev SJ-»JVn Podvoiif Taz°ro-C^erfc naP°re »Ml? PpRaian®3 nacrta "S l61'. ki Ja' Sena- 0*UP^seduS* ?a razoro- da je ke^’ pravi ni do S k' s« tičPr°Učevanje V>z°rožitv °0 nadzor- WH>r?LneVi J Sena- taS* hor, .napovedal, k ^D’a lzvršil , mu on C hi 1 anketo n glavnih Ms.sjfS. S L)lh tak ne mot- ii gQsPodarSp"razum k SteVpn k0 rav- da je ta C^C^a ^d1 rP2°stoPnemu Izvajai °zitvijo, '4?sSa?,“^bs k%i ^orai* rien' Hru-^k&v°e0blaSt!iaa ®rgani-j v* ^ v c za ? po- m. j. S Vi ?a(12ors», 1 moral SSC? doJton' °rga' « hK0 bi °p v vse * L ti!5 K» v; '?vedla no- 5 ”*?» "t: ^v7V‘S’ da SPJC na ®Hi» mA..8Pretl Je sta' ® nil° ° 89^^ p-d-\Sni v v°dpotovai 6t addl^dornijo Rhi^dn^dii ; ^utri bo ■ k“ aras je sicer odobril ustanovitev tega novega organizma, toda poudaril je tri splošna načela: I. Pomoč ne more nikoli nadomestiti trgovine. Industrializirane države morajo odpra. viti ovire, ki so jih same postavile proti uvozu iz nezadostno razvitih dežel. Poleg tega morajo industrializirane države, ki pomagajo nezadostno razvitim deželam, biti pripravljene sprejemati blago kot povračilo njih kreditov. — 2. Black omenja, da se pomoč nezadostno razvitim deželam daje kot priznanje in podpora njihovim naporom in ne za u-reditev njihove slabe uprave. Ce nezadostno razvite države ne iščejo kapitala za svoj raz- voj, pač pa iščejo samo denar, če hočejo samo imeti trgovski, diplomatski ali politični dobiček, tedaj mednarodna banka ne predstavlja vrat, na katera morajo trkat'.. Black omenja njegove lanske napore, da omogoči rešitev spora med Indijo in Pakistanom o uporabljanju vode reke Indus. Pripominja, da so sedaj blizu sporazuma. Med diskusijo o letnih poročilih mednarodnega denarnega sklada sta predstavnika ZJJA in Kanade zahtevala u-vel.iavitev člena 8 pravUnika, ki zabranjuje sleherno omejitev izmenjave in trgovine brez posebnega dovoljenja denarnega sklada. Ameriški taj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiftiiiiiKiiiiiittiiiiftriitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiniifiiii Segni in Pelin bosta d Washingtonu komaj videla Eisenhov/erja Zadevno obvestilo je prispelo na samo letališče, ko je Segni komaj dal izjavo o važnih razgovorih, ki naj bi jih imel z Eisenhovverjem - Papež je pozval škofe vsega sveta, naj vernikom priporočajo molitve za po-mirjenje v svetu - Govora Lombardija in Valorija na zasedanju CK PSI v ameriško prestolnico mehiški predsednik Mateos. Eisenhower je poslal Hru-ščevu brzojavko, v kateri pravi, da on in člani njegove družine nestrpno čakajo na obisk v Sovjetski zvezi prihodnje spomladi. V odgovoru na brzojavko Hruščeva pravi Eisen-hoiver: »Zadovoljen sem, ko čujem, da so po Vašem mnenju najini razgovori lahko pomenijo vsaj majhen napredek v razvoju medsebojnega razumevanja in v zmanjšanju vzrokov mednarodne napetosti. Strinjam se z Vašim upanjem da bo mogoče konkretno in bistveno napredovati, kar se tiče razorožitve.« Hruščev je predstavniku Tassa, ki ga je vprašal, naj bi komentiral Eisenhowerjeve izjave na včerajšnji tiskovni konferenci, izjavil: »Predsednik Eisenhower je točno označil naš sporazum glede Berlina. Dejansko sva se sporazumela s predsednikom ZDA, da se bodo morali razgovori o Berlinu nadaljevati, da ne bo za trajanje teh razgovorov določen noben rok, da pa ne bodo smeli trajati v nedogled. Sovjetska vlada upa, da bodo prizadete strani storile vse mogoče, da se zahodnoberlinsko vprašanje nemudoma reši v korist zmanjšanja napetosti v Nemčiji ic Evropi in v korist okrepitve mifu.v —- »»------ Poročilo Blacka o delovanju mednarodne banke WASHINGTON, 39. v- pred. sednik mednarodne banke Eu-gene Black je predložil na letnem občnem zboru Danke, ki se je začel včeraj, poročilo v katerem odobrava ameriški načrt, da se v okviru te banke ustanovi nov organizem za pomoč nezadostno razvitim državam. Black, ki je govoril na občnem zboru guvernerjev denarnega sklada, mednarodne ban. ke in mednarodnega finančne, ga združenja, je izjavil, da «o-bičajni« krediti, ki jih lahko banka daje, ne zadostujejo potrebi po kapitalu v nezadostno razvitih državah. Ustanovitev mednarodnega združenja za razvoj pa bi o-mogočila banki, da poleg rednih operacij uvede »bolj elastična« posojila. V zadnjih desetih letih je banka finansirala načrte za razvoj v petdesetih državah za skupno pet mi. lijard dolarjev. V zadnjih letih so krediti znašali 700 milijonov dolarjev letno. Kapital mednarodnega združenja za razvoj bo znašal milijardo dolarjev za dobo treh let. Black iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimHimHiHHiiiiHHHniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Hruščev na obisku v Pekingu Poročal bo o razgovorih v ZDA Vedno večji razvoj trgovinskih odnosov in tehničnega sodelovanja med obema državama MOSKVA 29. — Tass jav- j uredita svoj spor. V tej izja- j kmetijstvu, s tem da je posla- nik za zaklad Anderson je zahteval, naj preneha diskriminacija proti proizvodom dolarskega področja. Izja ul je, da doseže letni primanjkljaj ameriške plačilne bilance štiri milijarde in pol dolarjev. Dodal je, da ZDA upajo, da bodo ta primanjkljaj zmanjšale s povečanjem izvoza. Kanadski finančni minister Fleming je tudi zahteval uve-ljavitev člena 8 in se je začudil, da «prebodna doba«, ki jo določa člen 14, traja že 14 let. Italijanski delegat Medici je izjavil, da je Italija pripravljena sodelovati v posebni organizaciji za mednarodni razvoj. Debre bo prihodnji na izjavo torek odg alžirske vlade Večina francoskega liska govori o ^preštevilnih nesprejemljivih pogojih* - Angleški in ameriški tisk pa poudarja spravljivi Ion izjave in možnost za začetek pogajanj PARIZ, 29. — Predsednik francoske vlade Debre bo podal obširno izjavo o Alžiriji, ko se bo prihodnji torek spet začelo delo v par’amentu. Govor bo posreden odgovor na izjavo alžirske vlade in poleg tega se hoče vlada s tem izogniti debati o Alžiriji, ki jo zahtevajo socialisti. Debre se je danes dolgo razgovarjal z voditelji parla mentarne večine v palači Matignon. Odsotni so bili samo predstavniki skupine «Unite de l’Algerie», t. j. ckoli 50 poslancev, ki so jih izvolili Francozi v Alžiriji. Odsotnost je v zvezi z njihovim odločnim nasprotovanjem de Gaullovim predlogom. Na kosilu se je dolgo govorilo o Alžiriji in po poluradnih informacijah je bil dosežen sporazum o glavnih točkah vladne politike, kar izključuje presenečenja, če se bo vlada odločila in zahtevala glasovanje v skupščini. (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Mnogo se je poudarjalo, da bosta Segni :n Pella prva tuja državnika, ki bosta imela važne razgovore z Eisenhovverjem po obisku Hruščeva v ZDA. In ko se je danes Segni odpravljal na letališču na odhod, je podal še obširno izjavo, kjer ni prikrival pomembnosti, da bosta imela s Pello to veliko čast in zadovoljstvo, da bosta prva govorila z Eisenhowerjem o stvareh, ki so bile predmet razgovorov med obi- skom Hruščeva. V tistem trenutku Segni še ni vedel, da se bo stavba, zgrajena na njegovem navdušenju in pa na osnovi njegove koncepcije zunanje politike, ki se trdovratno oklepa »atlantske solidarnosti«, prav kmalu žalostno zrušila. In seveda Segni tudi ni mogel vedeti, da bo v tem žalostnem položaju tudi precej smešnega. Ko je bilo že vse pripravljeno za odlet, pa je pribrzel uslužbenec zunanjega ministrstva. Spremljal ga je oddelek cestne policije, da se je lahko neovirano hitreje vozil od Monte Maria, lejer se sedaj nahaja zunanje ministrstvo, do letališča in tako še prispel piavočasno. Prinesel je brzojavko, ki je pravkar prispela iz Washingtona. Brzojavka je javljala, da bo predsednik Eisenhovver jutri odpotoval popoldne z letalom v Palm Sprmgs v Kaliforniji,, kjer si hoče privoščiti osem dni počitka. V Belo hišo se bo vrnil 8. oktobra. Segni in Pella že nista vedela, kaj storiti. Odpovedati obisk? Takoj je neki funkcionar iz zunanjega ministrstva, ki je bil v sprem.itvu, iz poveljstva letališča telefoniral na ministrstvo, če je mogoče sploh obisk odpovedati. Kmalu pa se je pomirjen vrnil in Segni ter Pella sta stopila v letalo in se odpeljala. Izvedelo se je takoj nato, da obisk ni bil odpovedan, pač pa bo predsednik Eisenhovver sprejel Segnija in Pello jutri pri kosilu .nakar bo odpotoval v Kalifornijo. Tisti silno važni in pomembni razgovori z Eisenhovverjem, o katerih je malo prej govoril Segni, bodo torej jutri med kosilom in bodo s prevajanjem vred trajali kako uro. Vest je učinkovala v političnih krogih dokaj porazno in lja, da je predsednik vlade Hruščev odpotoval z letalom iz Moskve v Peking. Spremlja ga zunanji minister Gromiko. Na letališču so ga pozdravili Mikojan, Kozlov, Vorošilov in drugi člani prezidija. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora. Ni znano koliko časa bo ostal na Kitajskem, verjetno pa ne več kakor deset dni. Politični opazovalci poudarjajo, da udeležba Hruščeva na svečanih proslavah desete obletnice ustanovitve kitajske re. publike priča ne samo o Jrd-nih vezeh med obema državama, pač pa tudi o političnem pomenu, ki ga Sovjetska zveza pripisuje razvoju delovanja na Kitajskem. Sovjetski tisk poudarja važnost dogodkov in posveča mnogo prostora poročilom o proslavah. Velik poudarek je tisk dal tudi govorom, ki sta ju imela v Pekingu predsednik kitajske republike in sovjetski predstavnik Suslov. V sovjetskih komentarjih prevladuje poudarjanje prijateljstva in enotnosti med obema državama in se poudarja tisti del govora Suslova, kjer je obtožil «zahodne imperialiste, da hočejo sejati raz. dor in spodkopati prijateljstvo in zavezništvo med SZ in Kitajsko«. Poleg tega pa omenjajo politični opazovalci nedavno izjavo sovjetske agencije Tass v zvezi z indijsko-kitajskim obmejnim sporom, s katero se obe vladi pozivata, naj mirno vi se sovjetska vlada ne postavlja niti na eno niti na drugo stran in poudarja prijateljstvo do obeh držav. Kar se tiče gospodarske plati, pa se zadevni odnosi med obema državama znatno razvijajo. Podpredsednik dižavne-ga odbora za gospodarske odnose s tujino ivan Orhipov je objavil najnovejše podatke o kitajsko-sovjetskem sodelovanju. iz teh podatkov izhaja, da znaša delež SZ v kitajski zunanji trgovini nad 5.0 odstotkov, medtem ko znaša delež Kitajske v sovjetski zunanji trgovini 20 odstotkov. Letošnje medsebojne dobave so dosegle vrednost 7 milijard in 2ou milijonov rubljev (okoli 43 milijard lir) s 25-odstotnim povečanjem v primeri z lanskim letom. SZ se je obvezala prispevati za zgraditev 291 podjetij na Kitajskem; od (oh jih je 75 že dokončanih in so začela obratovaM. Od leta 1952 je Sovjetska zveza poslala na Kitajsko nad 7090 tehnikov in specialistov; v istem razdobju je približno 700(1 kitajskih specialistov in specializiranih delavcev obiskovalo posebne tečaje v SZ. Sovjetska zveza je dobavila Kitajski 1109 načrtov za zgraditev industrijskih podjetij. 3704 načrte za razne stroje in 101« načrtov tehnološkega značaja. To je omogočilo zgra. ditev nad 400 industrijskih podjetij. Istočasno pa je Kitajska dajala tehnično pomoč Sovjetski zvezi predvsem v la v SZ nad 900 specialistov (v zameno za 350 sovjetskih specialistov) in z dobavljanjem podotkov o približno 900 vrstah gojitve. Na nedavnem sestanku ki-tajsko-sovjetskega odbora za znanstveno in tehnično sodelovanje so sklenili uvesti neposredne stike med 158 sovjetskimi zavodi za raziskovanje in «8 podobnimi kitajskimi zavodi. Foleg tega bodo v četrtletju 1958—1962 Kitajci in Sovjeti s-kupno proučili 122 znanstvenih in tehničnih problemov. Obisk Hruščeva v Pekingu mu bo omogočil oceniti razvoj sodelovanja med obema državama ne samo na gospodarskem in političnem sektorju, pač pa tudi v zvezi z rezultati njegovega potovanja v ZDA in v zvezi s položajem, ki je nastal, ker je bila zahteva pekinške vlade za sprejem v OZN spet odložena za eno leto. Hruščev bo imel več razgovorov tudi z voditelji komunističnih strank raznih držav, ki so prišli v Peking na proslavo. Ob zaključku dvodnevnih proslav je predsednik kitajske republike Lju Sao Ci izjavil, da ima Kitajska pred seboj najhujše ovire v svoji zgodovini, toda znala jih bo premagati. Dodal je, da je glavni smoter, ki ga je treba doseči v ne preveč dolgem času, da da Kitajska postane velika socialistična država z moderno industrijo, kmetijstvom, znanostjo in kulturo, malo tolažbe je v tem, če je proti večeru zunanje ministrstvo zopet poudarjalo, da gre vendarle za prvi sestanek Ei-senhosverja z zahodnimi državniki po obisku Hruščeva. Naj bo le to prvi sestanek, pa nikakor ne pomeni, da bosta Segni in Pella prva od zahodnih državnikov obveščena o razgovorih s Hruščevom. Poročila namreč navajajo, da je Ei-senhotver že poslal obvestila de GauIIu in Adenauerju, medtem ko je bil z Mac Milla-nom kar v telefonskih razgovorih. Da je bil ta že dokaj črn dan italijanske politike še bolj neprijeten, se je pridružila še enciklika papeža Janeza XXIII., ki je vse škofe sveta pozval, naj priporočajo molitve za uspeh svetovnega po-mirjenja. Papež vabi duhovščino in vernike, naj s posebno pobožnostjo molijo, da bi «možje, ki so odgovorni za usodo velikih kakor majhnih skupnosti, katerih pravice in ogromna duhovna bogastva morajo ostati nedotaknjena, pazljivo ocenili težko nalogo sedanjega trenutka«. «Mi zaradi tega prosimo gospoda, nadaljuje papež, da bi se oni potrudili, da bi do dna spoznali vzroke, ki povzročajo na-sprostva, in da bi jih z dobro voljo premostili ter bi zlasti precenili žalostni obračun razvalin in škode oboroženih spopadov — ki naj jih gospod zadrži daleč — in naj ne bi vanje polagali nikakega upanja. Civilno in socialno zakonodajo naj prilagode realnim potrebam ljudi, pri tem pa naj ne pozabijo na večne zakone, iki prihajajo od boga in so temelj omikanega življenja«. Tako se dogaja, da zadnje čase Krščanski demokraciji Vatikan vedno katero zagode. Tudi ta enciklika je njene politike precej zmedla. Kaj je Segni še na letališču poudarjal atlantsko zavezništvo, kar pomeni toliko kot vztrajanje pri dveh blokih in torej končno pri hladni vojni. Papež pa govori o svetovnem pomirje-nju, kar torej ni v skladu z italijansko zunanjo politiko. To je že drugič v kratkem času, da zavzema Vatikan, ali bolje papež sam, nekoliko dru. gačno stališče spričo sestanka Eisenhotver-Kruščev, kot KU ali nekateri cerkveni krogi. Znano je, da so bili prav katoliški krogi Amerike in po njih tudi marsikje drugod proti sestanku vodilnih državnikov ZDA in SZ. Tudi kardinal Lercaro iz Bologne, ki se je pred nedavnim vrnit iz ZDA, se je postavil proti temu, da Eisenhower sprejema Hruščeva, medtem ko je Vati. kan sestanek pozitivno sprejel. Da ne bi bilo videti dvojnega mnenja, je potem prišlo iz V a. tikana pojasnilo, da je eno, če se državnika sestaneta kjerkoli, in drugo, če Hruščev pride v ZDA. Za Lercara je bilo torej narobe samo v tem, da Hruščev prihaja v ZDA... V notranji politiki pa je bil danes najbolj vazen dogodek zasedanje CK PSI. Govorili so razni predstavniki struj v stranki. Med važnejšimi govorniki je bil n. pr. Riccardo Lombardi, ki je poudaril, da je prišel čas, ko je treba dati politiki PSI ideološko sistematizacijo. PSI mora potrditi svoje marksistično stališče, toda izven leninizma, je dejal Lombardi. Senator Lussu je pobijal nekatere trditve Lombardija, poudarjajoč, da «PSI nikoli ni bila leninistična stranka, ker italijanski socialisti ni-, koli niso sprejeli načela o osvojitvi oblasti s silo«. Vittorelli je govoril o mednarodnem položaju. Rekel je, da se je PSI že leta borila za politiko po-mirjenja in odstranitve blokov in končno so dejstva pokazala pravilnost te politike. Poslanec Valori je dejal, da se CK nahaja pred problemom, ki izhaja iz krize KD in iz spremenjenega mednarodnega političnega položaja, kakor tudi pred problemom vzpostavitve enotnosti stranke. Po njegovem mnenju predstavlja sedanje pomirjenje v svetu konec antisovjetizma ter teroriziranja s sovjetsko grožnjo Evropi po konservativnih političnih obrazcih v evropskih državah. Naloga PSI, je dejal Valori, ni v tem, da bi obljubila prezgodnjo podporo, temveč v tem, da deluje na to, da se okrepe znotraj KD rešitve, ki prinašajo novosti. Glede notranjega položaja PSI je Valori kritiziral Nennijevo poročilo, češ da je razočaralo pričakovanja baze stranke. Na koncu je predlagal izpopolnitev vodstva stranke. A. P. V uradnih krogih pa so zelo rezervirani. Nič ni bilo mogoče zvedeti o delu medministrskega odbora za Alžirijo, ki se je sestal včeraj popoldne ob navzočnosti generalnega delegata vlade v Alžiru Delouvriera. Medtem ko strokovnjaki nadaljujejo proučevanje izjave alžirske vlade, se v francoski javnosti opaža velika razdeljenost. Skrajna desnica reagira negativno na izjavo alžirske vlade, skrajna levica pozitivno, medtem ko je sredina zmedena. Izjava alžirske vlade je povzročila protislovne komentarje, toda tudi soglasno ugotovitev, da alžirska vlada prvikrat ne zavrača v celoti francoskih ponudb. List «Le Monde« pravi, da so potrebna še dolga pogajanja, preden bo mogoče končati alžirsko vojno. Nato ponavlja list, da je de Gaullova ponudba alžirskim voditeljem, naj pridejo v Pariš na razgovore za ustavitev sovražnosti, še vedno veljavna in dodaja, da bi jo morali sprejeti. Na splošno se ugotavlja velika spretnost, s katero je bila sestavljena alžirska izjava. Pripominjajo, da je bila sestavljena v tonu, ki je zelo blizu tehniki, ki jo uporablja sam de Gaulle. Alžirska vlada je po mnenju opazovalcev objavila svojo izjavo prav včeraj, ko je bila prva obletnica ustavnega referenduma, na podlagi katerega je de Gaulle prišel na oblast. Opazovalci so mnenja, da odpira alžirski odgovor to pot večje možnosti kakor v preteklosti. Besedo ima sedaj general de Gaulle. Pri svojem odgovoru pa bo moral vsekakor upoštevati mednarodno javno mnenje, posebno pa mnenje ZDA in drugih sredozemskih držav v zvezi z razpravo o Alžiriji v skupščini OZN. Tunizijski tisk objavlja z velikim poudarkom izjavo alžirske vlade in jo ocenjuje zelo pozitivno. Glasilo stranke Neo-destu «A1 Amal« piše, da, če je v Parizu dobra volja za sklenitev miru. je na podlagi alžirske izjave pot k temu sedaj odprta. Tunizijski tisk poudarja tudi zmernost alžirske izjave in dobro voljo, ki se kaže v njej. Večina francoskega tiska pa trdi, da vsebuje alžirski odgovor preveč pogojev, ki so za Francijo nesprejemljivi. Ameriški «New York He-rald Tribune« poudarja spravljivi ton v alžirski izjavi in dodaja, da je to nov korak naprej k upanju za morebitno rešitev spora. «New York Ti- mes« pa pravi, da odgovor sicer ne prihaja na pol poti nasproti predlogom generala de Gaulla, vendar pa pušča odprta vrata za mirno rešitev. Angleški tisk soglasne ugotavlja, da alžirski odgovor sicer ne postavlja temeljev za konkreten in ploden sporazum, sendar pa ne zapira vrat sporazumu. Senator De Nicola v resnem stanju NEAPELJ, 29, - Stanje senatorja De Nieole je slejko-prej zelo resno. Kolikor nastopi od časa do časa kako olajšanje, toliko se pozneje stanje zopet poslabša. Bolnika obiskujejo mnogi prijatelji in parlamentarci, kot zdravniki pa so pri njem prof. Bossa, prof. Filosa, Spagnolo in dru- gi. Od vseh strani dežele prihajajo brzojavke z željami za okrevanje. Kmalu po 11. uri in ponovno zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, v katerem je malo optimizma. Prof. Bossa je časnikarjem izjavil, da krepka narava De Nicole pomaga, da bolnik še prenaša nemajhne težave bolezni. In če že ni izključevati morebitnega okrevanja, je prav tako mogoče, da ob sedanjem stanju bolezni vsak ča* iahko nastopi katastrofa. W A SI 11N G TON, 29. — Pred. sednik Eisenhovver je podpisal zakon, ki določa tri milijarde 225 milijonov 813 tisoč dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč tujini v finančnem letu, ki se je začelo 1. julija. Znesek je za 704 milijone 182 tisoč manjši od zneska, ki ga je zahteval predsednik. Nenehni gospodarski napredek v Jugoslaviji Dapčevič in Angelini bosta podpisala konvencijo o obmejnem železniškem prometu med Italijo in FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Clan Zveznega izvršnega sveta in tajnik za promet Peko Dapčevič odpotuje jutri v Italijo na vabilo prometnega ministra An-gelinija. Med obiskom bosta Angelini in Dapčevič podpisala konvencijo o obmejnem železniškem prometu med Jugoslavijo in Italijo. V Beogradu pa so danes podpisali nov trgovinski sporazum med Francijo in Jugoslavijo, na podlagi katerega je predvidena možnost povečanja trgovinske izmenjave med obema državama. V sporazumu je predviden izvoz vrste jugoslovanskih pro. izvodov, ki jih doslej ni bilo na francoskem trgu. Jugoslavija bo izvažala v Francijo kmetijske proizvode in proizvode lesne industrije, povečal pa se bo tudi izvoz industrijskih artiklov. Iz Francije v Jugoslavijo bodo izvažali industrijsko opremo in druge proizvode te panoge, kakor tudi industrijske surovine. Jugoslovansko gospodarstvo se še nadalje naglo razvija, tako da se v vseh gospodarskih panogah lahko pričakuje popolna izvršitev letnega načrta, v nekaterih panogah pa bo načrt celo prekoračen. Celotna industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih letos je za 12 odst. večja v primerjavi z istim razdobjem lani. To so danes ugotovili na seji Zveznega izvršnega sveta, katerega poročilo poudarja, da so bili posebno veliki uspehi zlasti v napredovanju kmetijske proizvodnje. Prvič se je zgodilo, da zna- Kdo naj zastopa Anglijo na vrhunski konferenci Mac Mil lan trdi, da so laburisti preveč med seboj razcepljeni, da bi lahko zastopali deželo, obenem pa poudarja lastne zasluge, da je prišlo do sestanka Eisenliower-Hruščev LONDON, 29. — »Uresničenje vseh naših upanj ter bodočih načrtov je odvisno od ohranitve miru ter od zmanjšanja napetosti v svetu.« To izjavlja med drugim britanski ministrski predsednik Mac Millan v poslanici, naslovljeni na volivce okrožja Bromley (Kent), ki jih zastopa v parlamentu že od 1. 1945. Ko se vrača k temi, ki jo je že včeraj obdeloval — njegovo delo za zbližanje med Vzhodom in Zahodom — dostavlja ministrski predsednik: »Vse leto sem mnogo potoval z edinim ciljem v vidu: doseči, da se državniki zberejo ob konferenčni mizi in da poiščejo sred stvo, kako rešiti svet pred strahom ter olajšati breme oborožitve. Mi smo ze napravili kak korak naprej_ in namen imamo, napraviti še več. To je naloga, ki jo mora izvesti vlada, ki bo okrepljena z no vim mandatom dežele. To podporo hočem imeti od dežele « Vsi kandidati za volitve 8. oktobra so uradno predložili svoje kandidature. Gre za 1538 kandidatov, ki se bodo potegovali za 630 sedežev, in sicer je 625 konservativcev, 621 laburistov, 217 liberalcev, 20 wa-leških nacionalistov, 18 komunistov, 12 predstavnikov «Sinn Fein« vpristaši združitve Ul-stera), 5 škotskih nacionalistov, 1 neodvisni laburist, 1 neodvisni konservativec, 1 na-cional-laburst (fašist), 1 pred stavnik gibanja »Union« (fašist) ter 9 kandidatov prav to- likih strank, ki imajo le po nekaj sto pristašev. Volitve 1. 1955 so dale sledeči rezultat: 344 konservativcev, 278 laburistov, 6 liberalcev in 2 pristaša »Sinn Fein«. Ankete javnega mnenja, ki jih angleški listi skoraj dnevno objavljajo, navajajo, da se prednost konservativcev pred laburisti še nadalje manjša. Po anketi javnega mnenja, ki jo danes objavlja «Daily He-rald«, sta obe stranki že na enaki ravni. Kdo bo predstavljal Veliko Britanijo na vrhunski konferenci? To je vprašanje, okrog katerega se je pričela volilna borba in ki je sedaj ponovno stopilo v ospredje v polemiki med strankami, potem ko se je po zaključku razgovorov v Camp Davidu izvedelo, da se je vrhuska konferenca zopet postavila med možnosti bližnje bodočnosti. Predstavniki obeh velikih strank nameravajo izkoristiti to novo priložnost, da se volivcem predstavijo kot najbolj upravičeni za prevzem vloge, ki pomeni toliko kot vladati naslednjih pet let. Mac Millan, ki je imel včeraj svoje prvo volilno zborovanje, je dejal, da so laburisti preveč razcepljeni med seboj, da bi lahko govorili v imenu Anglije. »Nekateri — mislil je na laburiste, ko je to govoril — hočejo atomsko bombo, drugi je nočejo. Nekateri so za NATO, drugi so proti. Kako naj se potem pogajajo v imenu države?« Po drugi strani pa, je nadaljeval premier, če je danes vrhunska konferenca verjetna v bližnji bodočnosti, je to vse zasluga pobud konservativne vlade, «Mislim, da je upravičeno vprašanje: Mar mislite, da bi se Eisenhower in Hruščev sestala in se raz-govarjala v Cam Davidu, če se ne bi jaz odločil, da prebijem led in da grem v preteklem marcu v Moskvo?« Seveda imajo tudi laburisti »v zalogi« neko potovanje v Moskvo in vodja stranke Gait-skell ga je že omenil v svojem govoru v Darlingtonu. »Mi od laburistične stranke, je dejal Gaitskell, smo stavili Rusom razne koristne predloge, o katerih sva Bevan in jaz razpravljala s Hruščevom v Moskvi. Eden od teh predlogov se nanaša na možnost začasnega sporazuma o Berlinu.« Gaitskell je zatrdil, da je bil glavni rezultat razgovorov v Camp Davidu prav v tem da se je pripravila pot do sporazuma in obnove pogajanj o razorožitvi, za katero so laburisti prvi predložili izvedljive načrte. Laburistični voditelj je zaključil z zahtevo, naj pride do vrhunske konference čimprej. še pred Eisenhower-jevim obiskom v Moskvi prihodnjo pomlad. «To je priložnost, ki je ne smemo izgubiti, je dejal. Zahod se bo moral predstaviti s konkretnimi predlogi glede vsaj treh točk: začasni sporazum o Berlinu, življenjski problem o ukinitvi atojnskih poskusov, ustanovitev kontrolirane razorožitve v Srednji Evropi.* ša proizvodnja pšenice in rži v Jugoslaviji okrog 430.000 vagonov. Tudi pridelek koruze bo rekorden in bo znašal okrog 750.000 vagonov. Letošnji pridelek koruze bo torej dvakrat večji kot je bilo povprečje v letih 1948-57. Dobro je obrodilo tudi sadje, povrtnine, industrijske rastline in sladkorna pesa. Pričakuje se, da bo Jugoslavija spričo takega gospodarskega razvoja prihodnje leto, prvič po vojni, izenačila primanjkljaj svoje letne plačilne bilance z inozemstvom, ki je bil v glavnem posledica uvažanja pšenice. B. B. Ollenhauer o razgovorih v Camp Davidu BONN, 29. — Pred.edmk socialdemokratske stranke Ul-lenhautr je izjavil, da čoprav je prezgodaj, da bi zrekli končno sodbo, se vendar zdi, da je potovanje Hruščeva v ZDA sluzilo svetovnemu po-mirjenju in da je treba zaradi tega biti zadovoljni. Po mnenju Ollenhauerja smo sedaj pred vrsto mednarodnih pega. janj, ki terjajo v nemški politiki jasne odločitve in pi jasnila o prispevku, ki ga ie Nemčija pripravljena dati za svetovno pomirjenje. Zahodnoberiinski župan Brandt je izjavil, da z zadovoljstvom pozdravlja dejstvo, da se po sestanku Eisenhower-ja in Hruščeva začenja novo razdobje pogajanj za mednarodno pomirjenje ter za sporazum o razorožitvi, Berlinu in Nemčiji. V pooblaščenih krogih v Bonnu pa zanikujejo trditve lista »Der Mittag«, da se pripravlja mirovna pogodba med Bonnom in Moskvo. Pripominjajo, da jim ni nič znanega o nekem »skrivnostnem načrtu«. Omenjeni list namreč trdi, da bo pri novih pogajanjih z Bonnom skušala sovjetska vlada skleniti važno trgovinsko pogodbo in sporazum o zmanjšanju oborožitve zahod-nonemške vojske. Zato bi nemški diplomati vodili pogajanja na tak način, da bi privedli do mirovne pogodbe, ki bi jo imenovali «državna pogodba«, ker bi samo združena Nemčija lahko sklenila mirovno pogodbo. Skoraj 12.000 žrtev tajfuna Tokio, 29. — števno žrtev tajfuna »Vera« je ponovno na-rastlo: 1799 mrtvih, 1953 pogrešanih in 8073 ranjenih Bojijo se, da je večino ljudi, ki jih pogrešajo, odnesla voda, ali pa so ostale pod ruševinami porušenih hiš. Južni dei velikega industrijskega centra Nagoja, ki ima nad poldrug milijon prebivalcev, je še poplavljen. Okoli 180 000 ljudi čaka na pomoč. PORTO ALEGRE, 29. — Do sedaj je zgubilo življenje IIP ljudi v državi Rio Grande do Sul zaradi velikih nalivov in poplav. Zaradi velikega deževja so reke močno narasle m poplavile obširna področja. PRIMORSKI DNEVNIK 30. sepl itemkn 1* B) Vreme včeraj: NajviSJa temperatura 17,8, najnižja 12,5, temperatura ob 17. uri 16,2, zračni tlak 1023,9 stanoviten, veter 14 km na uro severozahodu ik, vlaga 30-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19.8. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 31. »C**1" Jelka l]C(, Sonce vzide ob 6.00 B *„ y 17.49. Dolžina <*nevL_. rt K* vzide ob 3.25 in zaton I Jutri, ČETRTEK, I.'"11" Sever 1 l as bi bil! Jz včerajšnjega «11 Picco-Io» je tržaška javnost zvenela, da je 23. septembra leto. kabinet generalnega vladnega komisarja v okrožnici štev 11/1-20272-59 Vsem zainteresiranim ustanovam poudaril, da na podlagi londonskega memoranduma narodnostna manjšina lahko uporablja slovenski jezik v odnosih z javnimi ura di in da se zaradi teoa usta navija tečaj za poučevanje slovenščine. V okrožnici je da Ije rečeno, da se ravnatelji pristojnih uradov vabijo, naj tečaj čim bolj propagirajo ter da rok za vpis poteče v soboto 3. oktobra. Tečaj bo obsegal 75 lekcij, ki bodo dvakrat tedensko pri nekem državnem zavodu v središču mesta. Omenjeni Ust dodaja, da je s tem v zvezi (neka zakotna in kaj malo znana) organizacija, ki se imenuje Associazio-ne Nazionale Italiana, že zavzela stališče proti takim tečajem, češ da gre za »prvi ko rak vsiljevanja dvojezičnosti v javnih uradih« in da nje bilo tajništvu te organizacije že naročeno, naj posreduje p osrednjem predsedstvu zaradi potrebne akcije pri vladnih organih«. Slovenska javnost pozdravlja vest o ustanovitvi slovenskih tečajev za uslužbence tukajšnjih javnih uradov. Hkrati pa obžaluje, da je do tega prišlo šele pet let. po podpisu londonskega memorandumu, ki je — kot vemo in se dobro spominjamo — stopil v veljavo 26. oktobra prav tako pred petimi leti. Očitno za odgovorne funkcionarje ort vlad nem komisariatu niso zadosio. vale številne pismene in ustne zahteve predstavnikov vseh slovenskih in tudi mnogih i-talijanskih naprednih strank, organizacij in ustanov; vse kaže, da so morale v teh dolgih petih letih šele nujne potrebe prisiliti odgovorne oblasti, da so končno spregledale m se prepričale, da je v tržaških javnih uradih nemogoče obav. Ijati redno in učinkovito poslovanje s pomočjo uradnikov, ki poleg italijanščine ne poznajo tudi slovenskega jezika t. j. jezika druge narodne skupnosti, katero v imenu vla. de upravljajo. Pri tem pa moramo takoj dodati še ugotovitev, ki se tiče vseh tistih pripadnikov naše narodne skupnosti, ki so spričo tako dolgega zavlačevanja izvajanja določb londonskega sporazuma že začeli o-bupavati in govoriti da zaradi takega ravnanja oblasti paC nima niti mnogo smisla pošiljati otroke v slovensko šolo, češ, saj jim znanje slovenskega jezika ne more nikjer za nobeno službo koristiti. Sedaj je torej tudi zame na dlani, da je naš jezik upoštevan m da ga morajo poznati vsi u-radniki in nameščenci v vseh javnih ustanovah. Tistim, ki so ali pa bodo končali slovenske šole, se torej ne bo treba vpisovati v tečaje, ki jih je zafel ustanavljati vladni ko-misariat, temveč bodo pri sprejemu v službo imeli to prednost, da oba jezika ne le poznajo, temveč da ju tudi popolnoma obvladajo. S tem v zvezi pa moramo pribiti še nadaljnjo ugotovitev, ki je z vprašanjem uradovanja v tržaških javnih u-radih najtesneje povezana. Ure za dejstvo, da se člen 5 posebnega statuta, ki nam jamči svobodno uporabo slouentctne v vseh upravnih in sodnih u-rodih, ne bo mogel izvajati dosledno in pravilno, dokler se ne začne izvajati določba Seja občinskega odbora Župan poročal o rezultatih razgovorov delegacije v Rimu V četrtek sestanek načelnikov skupin občinskega sveta - Tudi pokrajinski predsednik seznaniI odbornike z vsebino rimskih razgovorov Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Franzil poročal o sestanku tržaške delegacije s predsednikom vlade Segnijem. Župan je dejal, da je predvsem seznanil predsednika Segnija s splošnim krajevnim položajem ter poudaril, da predstavlja mesto dobro in učinkovito o-rodje in da želi koristiti vsedržavnemu gospodarstvu. Sedaj pa preživlja dobo zastoja, ki ga je treba pupisati začasnim in trajnim vzrokom. Zaradi tega je delegacija zahtevala, da se dodelijo Trstu nove funkcije, ki naj nadomestijo tiste, ki so odpadle. Pri obrazložitvi specifičnih vprašanj je župan poudaril Segniju nujnost, da se zgradijo nove industrijske naprave ter da država krije stroške gradnje novega vodovoda. Odboru je župan nato omenil tudi, kaj so drugi člani delegacije predložili predsedniku vlade glede vprašanj deželne avtonomije, industrijskega prostora pristanišča in pristaniškega prometa. Segni je glede postavljenih zahtev in njihove obrazložitve dejal, da se strinja z zamislijo izgradnje metanovoda v Trstu ter s postavitvijo termične električne centrale. Prav tako se strinja tudi glede potrebe, da se obnovi železarna ILVA in okrepijo ladjedelnice. Bolj konkreten je bil glede obljube o industrijskem prostem pristanišču, ki ga bodo Trstu skoraj gotovo priznali. Glede prispevka za gradnjo vodovoda je dal Segni navodila, naj se to vprašanje u-pošteva, ko bodo v kratkem razpravljali o podaljšanj'u veljavnosti zakona o pasivnih področjih, O zakonu za izvolitev tržaških senatorjev bo vlada razpravljala na prvi seji. Kar se tiče bodoče avtonomne dežele, se Segni strinja s tem, naj bo glavno mesto Trst ter je obljubil da, bo tudi u-pošteval zahtevo po avtonomiji pokrajin v okviru dežele. Ne vidi pa možnosti ustanovitve četrte pokrajine v Pordenonu. Vprašanje uslužbencev bivše ZVU bo rešil parlament globalno. Priznal je nadalje, da je zahteva, da se zaračunava na progi Trst-Mestre železniška tarifa, ki velja za proge 40 km, upravičena. S tem se odbije Trstu izdatek za nad 100 km razdalje. Izjemno pristaja tudi na to, da se ukine stalna taksa 1750 lir za vsak vagon blaga s pogojem, da pristane na to tudi finančno ministrstvo. Glede Javnih skladišč se Segni strinja, naj se jim povrnejo izdatki az železniške prevoze na njihovem področju. Glede pogonskih strojev za čezmorsko ladjo je Segni ob- ljubil, da bo v zadevi posredoval. Na seji občinskega odbora so sklenili, da skličejo sestanek komisije načelnikov skupin občinskega sveta v četrtek ob 18.30. Na sestanku bodo ponovno podrobno proučili rezultate potovanja v Rim. Sinoči je bila tudi seja pokrajinskega odbora, na kateri je predsednik prof. Gregoret-ti poročal o rezultatih rimskih srečanj. Na tej seji so tudi sklenili, da bo prva seja jesenskega zasedanja pokrajinskega sveta 12. oktobra ter so sestavili tudi dnevni red zanjo. Razprava o tragični padalski prireditvi Javni tožilec je ugotovil odgovornosti prirediteljev Tudi odvetniki zasebne stranke so poudarili številne pomanjkljivosti celotne organizacije orireditve, ki so povzročile hudo nesrečo Proces zaradi nesrečne padalske prireditve oktobra 1955 v Trstu se bliža svojemu zaključku. Včeraj so govorili zastopniki civilne stranke: odvetnik Sardos ml., Lonciari Uglessich in Kezich ter javm tožilec. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 15,30 z zagovori obrambe. Na zatožni klo. pi sedijo Arrigo Curiel, Vita-liano Gambarotta, Aleardo Ju-bini in Oreste Speranza, ki so obtoženi nenamernega umora dveh padalcev, ki so pri omenjeni padalski prireditvi tragično zgubili svoje življenje. Zastopniki civilne stranke so podrobno analizirali razmere, v katerih je bila padalska prireditev, in določili krivdo posameznih obtožencev ter zahtevali, da jih sodišče obsodi na primerno kazen m izplačilo odškodnine prizadetim HIIIIIHIHHIIIIIIIIHIIIHHIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIMinmlllHHIHHIIIIIIIimillllllllllllUinHinillltHHmillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHHHIH /z sindikalnega življenja Vprašanja ladjedelske Industrije in pobude kovinarskih delavcev Delavci tovarne strojev zahtevajo naročilo pogonskih strojev za 35.000-tonsko potniško ladjo - Položaj v Felszegy in čistilnici «Esso standard» V tovarni strojev so delavci in sindikalni predstavniki zelo v skrbeh zaradi novic o izgubljenem naročilu strojev za novo 35.000-tonsko ladjo. Zveza kovinarjev FIOM je glede tega objavila protestno resolucijo, delavci pa so sklenili, da bodo imenovali posebno delegacijo, ki bo opisala razmere v tovarni krajevnim in vladnim oblastem ter zahtevala njihovo posredovanje. Vprašanje ladjedelnice Fel-szegi bo v torek spet predmet razpravljanja na sestanku sindikalnih predstavnikov in zastopnikov vodstva ladjedelnice, ki bo ob 11. na uradu za delo. Kakor je znano, je še vedno vprašanje odpusta 152 delavcev, kakor je pred časom napovedalo vodstvo omenjene ladjedelnice; medtem pa so se razmere precej spremenile zaradi novih naročil in obljub pristojnih oblasti. Ladjedclni- IHIIIIIIII1IIIIII llllllltl Hill IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII llllillllll IIIHIIIIIIIIIIII Hill IIIIIIIIMIII1U Začetek vpisovanja v višjo šolo socialne službe v Trstu Šola služi za pripravljanje na poklic socialne, ga asistenta, ki ga javnost še premalo pozna člena 2c, s katerim nam je zajamčena enakopravnost glede stopanja v javne m upravne službe in s tem pravično zastopstvo uslužbencev m vseh uradnikov na vseh u-pratmih položajih kot je v tem členu izrecno poudarje- Končna ovira za resnično izvajanje vseh določb memoranduma in njegovega posebnega statuta pa bo odstranjena šele tedaj, ko bo memorandum z vsemi prilogami vred ratificiral parlament v Rimu tako kot ga je ratificiral pred davnimi petimi leti parlament v Beogradu. To zahtevo smo postavili v teh petih letih že neštetokrat ne samo mi, temveč tudi mnogi drugi predstavniki neslovenskih strank, pa tudi sam bivši predstavnik italijanske vlade pri bivši ZVU. Dokler se to ne bo zgodilo, do tedaj bo namreč še vedno mggoča obtožba vsakogar, ki bi zahteval pred sodiščem izvajanje člena o posebnega statuta in bo moral čakati na amnestijo, da se te obtožbe znebi tako kot je moral nanjo čakati odgovorni u-rednik našega dnevnika prav v zvezi s svojo zahtevo po izvajanju omenjene določbe posebnega statuta. Vendar pa ponovno poudarjamo: v omenjeni okrožnici vidimo znak volje, da se naš jezik upošteva, in korak bliže — čeprav pozen korak — k izvajanju memoranduma. Prepričani smo, da takega koraka — in njemu podobnih — ne bodo mogle preprečiti nikakršne zakotne fašistoidne in fašiztične organizacij«, fcafert, Tajništvo višje šole socialne službe v Ul. Battisti št. 17 sporoča, da sprejema vpise za no-no akademsko leto do 25. oktobra ter da nudi s tem v zvezi tudi vsa potrebna pojasnila. Ta šola služi za pripravljanje na poklic socialnega asistenta, ki ga javnost še premalo pozna. Socialna služba predstavlja najbolj moderno obliko socialne pomoči pri zaščitnih, vzgojnih in rehabilitacijskih nalogah. Modroslov-na, moralna in znanstvena načela, na katera se socialna služba opira pri uresničevanju svojih smotrov, in ustroj, po katerem se ostvarja, so skupek izkušenj človeške solidarnosti. Ta služba predstavlja tudi spojitev dveh posebnih vrst odgovornosti, ki sta značilni za so-cialnoskrbstveno dejavnost, to je; individualno odgovornost nudenja pomoči svojim bližnjim na podlagi nravstvenega imperativa ter družbeno odgovornost, da se člani neke skupnosti rešijo revščine ter da se jim priskoči organizirano, to je načrtno, na pomoč, kar ustreza sodobni družbi. Da se čimbolj opredeli socialna služba, je treba predvsem poudariti obstoj znanstvene metode za zagotavljanje pomoči. Ta metoda je plod dolgoletnih izkušenj s poglabljanjem znanja o bistvu človekovega ravnanja in socialne organizacije, kar so omogočili napredek družbene znanosti, zlasti pa družbena in individualna psihologija in socialo-gija. Uveljavljenje znanstvene metode v skrbstvenem delu se mora ujemati z zamislijo pomoči, stvarne solidarnosti z ljudmi in s spoštovanjem na- iiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmliiiiiitiiiitmiiii na je te zgoraj omenjena m kateri je e11 Piccolos, dosledno svoji zloglasni tradiciji, tako hitro in uslužno objavit protest. Saj so podobne organizacije v vsej deželi, predvsem pa v naših krajih, storile že preveč nepopravljive škode! Podobnih izpadov ne bi smelo biti več zlasti danes, ko ne samo v cerkvi, temveč tudi preko radia prebere svoje izjave celo sam — vsem dobro znani — tržaški škof. In ne samo on,- ko izpregovori ob navzočnosti tržaških katoličanov slovenske narodnosti po slovensko v sami baziliki svetega Petra sam papež rimski. In to ob navzočnosti obeh tržaških županov — bivšega Bartolija in sedanjega Franz* la — ki sta st in se še vedno tako krčevito upirata vsakemu poskusu, da bi se čula slovenska beseda v tržaškem občinskem svetu. Morda se bosta tudi onadva premislila... Za-res, eat bi U MU zorov drugih ter s prepričanjem, da ima vsak človek pravico da določa svoj obstoj po lastnih potrebah ter da doseže zadovoljivo življenjsko raven Da pa se to doseže, ne smejo ljudje, ki se ukvarjajo s so-cialnoskrbstveno dejavnostjo, ravnati samo po dobri volji ali intuiciji, marveč si morajo pridobiti potrebno znanje, da se lahko sistematično in pravilno ukvarjajo s problemi soljudi. Poleg tega pa je treba tudi poznati vse ustanove, ki se ukvarjajo s socialno pomočjo ter znati njihovo dejavnost primerno izkoristiti. Odkar se je v svetu uveljavila socialna služba kot panoga znanstveno utemeljene dejavnosti, je prišel tudi do iz. raza lik socialnega asistenta, to je osebe, ki opravlja social-noskrbstveno dejavnost poklicno. Uveljavile pa so se hkrati tudi šole socialne službe, ki na ta poklic pripravljajo. Poklicno pripravljanje socialnih asistentov se vrši na teoretični in praktični podlagi in šolanje traja tri leta z obveznim obiskovanjem pouka. Teoretsko se pripravljajo bodoči asistenti s tečaji, praktično pa v raznih ustanovah socialne službe. Glavni namen pouka je spoznavanje filozofskih načel, na katerih sloni socialna služba, in njenih namenov; spoznavanje predmeta socialne službe, to je človeka v družbi, in znanosti, ki proučujejo človeka in družbo ter končno pridobivanje praktičnega znanja, ki je potrebno, da se dosežejo smotri socialne službe z apli-ciranjem primerne metodologi. ej. Zato se v šoli poučujejo psihologija, medicina, nravstvena filozofija, sociologija, pravo, ekonomija in zgodovina. V Italiji so se prve šole za socialno službo ustanovile tik po koncu vojne in jih je sedaj okoli 50. Večina jih je vključenih v štiri vsedržavna združenja. Tržaška spada pod ENSISS (Nacionalna ustanova italijanski šol socialne službe). V šolo sprejemajo učence obeh spolov od 18 do 35 let, ki so opravili maturo. Preden jih sprejmejo, tudi ugotovijo, ali so primerni za ta poklic. Zaposlijo pa jih v raznih so-cialnoskrbstvenih ustanovah, v ustanovah, ki skrbijo za deco, za defektno deco. za družine itd. Službo pa dobe tudi pri ustanovah, ki izvajajo zemlji-Sxo, urbanistično in industrijsko' reformo. Socialno službo pa ustanavljajo tudi razne večje bolnišnice, bolniške blagajne, socialnozavarovalni zavodi itd. Spričo znanja, ki je potrebno v raznih panogah dejavnosti, se tudi šole vedno bolj spopolnjujejo in prilagajajo sodobnim potrebam, ca je namreč dobila naročila za štiri ladje za Formozo, te dni pa je odšel predstavnik ladjedelnice na Dansko, da bi dobil nova naročila. Sindikalni predstavniki so že pred časom pojasnili svoje zahteve, da bi vodstvo ladjedelnice opustilo svoj namen glede odpustov in ponovno vključilo v produkcijo suspendirane delavce ter vsem zagotovilo primerni zaslužek. Včeraj je bila v čistilnici «Esso Standard« izredna skupščina delavcev in nameščencev, katerim so sindikalni predstavniki poročali o svojih razgovorih z voditelji tržaške čistilnice in predstavniki osrednjega vodstva iz Genove glede razmer v čistilnici in perspektivah. Sindikalni predstavniki so poudarili, da je vodstvo čistilnice opustilo svoj prvotni načrt glede okrepitve in modernizacije naprav, čeprav ima čistilnica vedno več naročil, katerim ne more biti kos prav zaradi pomanjkljivosti, ki bi jih oapravni, če bi naprave izpopolnili in modernizirali. Za zdaj je sicer odstranjena nevarnost, da bi podjetje likvidirali, toda v veljavi je še sistem naročil zunanjim podjetjem ter ((prostovoljnih« odpustov. Zdi se, da bodo novembra na ta način odstranili še deset starejših delavcev, ki bi v kratkem stopili v pokoj. Sindikalni predstavniki so se obvezali, da bodo nadaljevali borbo in posredovali na vseh mestih za nadaljnji obstoj in razvoj tržaške čistilnice. Peko Dapčevic skozi lrst v Rim Danes je potoval skozi Trst na poti v Rim član zveznega izvršnega sveta FLRJ in državni tajnik za promet Peko Dapčevič. V Rimu se bo sestal z ministrom za promet Angelinijem, s katerim bosta proučila vprašanja obmejnega prometa med obema državama. Za časa svojega bivanja v Italiji bo Peko Dapčevič obiskal nekaj tovarn, železniških in cestnih prometnih sredstev v Rimu, Bologni, Milanu in Genovi. službo, nakup tovornika za občinsko upravo in vodovod, delovna pogodba za uslužbence in nameščence prevozniških podjetij, obnovitev najemniške pogodbe za pobiranje trošarine, pravilnik za uporabo občinskih prevoznih sredstev, o-dobritev občinskega obračuna za leto 1957 in obračuna podjetja ACNA za leto 1957, županovo poročilo o finančnem stanju občine v letošnjem letu, občinski proračun in proračun podjetja ACNA za leto 1960. Nezgoda na delu Včeraj popoldne ob 15. uri so sprejeli na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice 20 let starega Bruna Biloslava od S. M. M. Sp. 1374, kateremu so zdravniki ugotovili več ran na desni roki. Biloslav, ki se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni. je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je bil kot pleskar zaposlen pri gradnji neke nove hiše v Ul. Galilei 20. Stal je na meter visokem o-dru, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel, pri čemer se je ranil z rezilom, ki ga je imel takrat v roki. svojcem in sorodnikom nesrečne Rasure in prof. Miceuja. V svojih nagovorih so predvsem poudarili, da so bili skoki padalcev izven določenega prostora, da je letalo prenizko letelo in da je bila prireditev v neprimernih vremenskih prilikah. To so vzroki nesrečnega konca Rasure in' Miceuja. Motorni čolni za reševanje padalcev so bili najprej na določenem mestu, nato je kapitan Gambarotta odredil, da se premaknejo na skrajno črto proti odprtemu morju. Bolje bi bilo, če bi poskrbel, da bi bili skoki v določenem kraju. Odločilnega pomena je tudi višina, s katere so padalci skakali z letala. Kapetan lu-bini je odredil, da je letalo letelo niže verjetno zaradi burje, pri tem pa je naredil veliko napako. Znano je namreč, da so skoki z manjše višine bolj zahtevni in nevarni kot skoki s primerno večje višine. Poleg tega ni nihče obvestil padalcev, da je bila kvo. ta spremenjena. Padalci so i-meii malo časa od skoka z letala do doskoka v morje, da bi lahko opravili vse predpisane operacije s padalom in rešilnim pasom. Rešilni čolni so imeli večje težave in padalci so morali več časa čakati na morju, da so jih prišli rešit. To čakanje je bilo usodno zlasti za Rasuro in Miceua. Položaj padalcev na morju je bil obupen, ker se vsi niso mogli takoj rešiti padal, ki jih je burja zanašala po razburkanem morju. Ko pa so se padala premočila, so vlekla padalce v morje. Zlasti primer Rasure in Miceuja je zelo zgo-voren. Padla sta s tako veliko brzino v morje, da so se vsi čudili. Nič čudnega, če se nista mogla pravočasno rešiti padala in se pripraviti na srečen doskok v tako kratkem času. Pri vsem tem pa je igrala glavno vlogo burja. Vsi so jo občutili in mnogi so bili prepričani, da bodo prireditev odpovedali prav zaradi burje. Ali je mogoče, da kapetan Gambarotta ni ničesar vedel o burji in njenih posledicah pri taki prireditvi? Tudi tržaški prireditelji nosijo pri tem svo. jo krivdo, ker bi pač morali dobro vedeti, da je bila v takih vremenskih prilikah padalska prireditev zelo tvegana zadeva. Na splošno pa se lahko trdi, da je bila vsa organizacija nezadostna in neprimerna. Premalo je bilo rešilnih čolnov na razpolago, ve. za med prireditelji in letalom je bila nezadostna, o zdravniku pa sploh ni bilo govora, Javni. tožilec je v glavnem ponovil izvajanja zastopnikov civilne stranke in je navedel tri vzroke nesreče: zgrešena smer letala, neprimerna kvota in slabe vremenske razmere. Kraj skokov je bil točno dolo. čen, prireditelji so ga spremenili. Tudi če ne bi bilo burje, bi bili skoki izven določenega kraja. Letalo je prenizko letelo, kar je bilo usodnega pomena za padalce zaradi prej omenjenih ugotovitev. Vrhu vsega tega pa je bila prireditev v neprimernih vremenskih razmerah. Gambarotta je sam izjavil, da je on nosil odgovornost za prireditev. Curiel je tudi kriv, ker ni posredoval kot predsednik letalske zveze v Trstu in zaradi nezadostnih priprav za reševanje padalcev. Javni tožilec je zahteval, naj sodišče prizna vse štiri obtožence za krive nenamernega umora Rasure in Miceuja ter jih primerno kaznuje. Prometni nesreči Včeraj kmalu po opoldnevu se je ŽO-letni Lucijan Košuta iz Križa 188 zaletel s svojo vespo v zid neke hiše na Proseku, padel in obležal na tleh v nezavestnem stanju. Ponj je prišel avto RK, ki je mladeniča odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zaradi poškodb na rokah in obrazu ter pretresa možganov zdraviti 8 do 10 dni. Na opazovalni oddelek pa so sprejeli z enako prognozo okrevanja 49 let starega Ales. sia Lodigiani.ia s Trga stare mitnice 7, ki se je z vespo zaletel v avto, ki ga je vozila 46 let stara Luigia Iaritz. Lo digiani je pri trčenju dobil več manjših poškodb po ro kah, nogah in na obrazu. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državne nitje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana. * * * Ravnateljstvo Državne sred nje šole v Trstu pri Sv. Jako bu obvešča, da se bo začel reden pouk v četrtek 1. Oktobra ob 9. uri. Učenci prvih razredov se zberejo v telovadnici v pritličju. Šolska maša bo naslednji dan ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Sola Glasbene Matice v Tr stu. V podružnici Glasbene šole v Barkovljah bomo pričeli s poukom 1. oktobra t. 1. * # # Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1959-1960 v četrtek dne 1. oktobra ob 9. uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. # * # Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan), sporoča, da bo otvoritvena šolska maša v četrtek dne 1. oktobra t. 1.; zbirališče ob 9.15 pred šolskim poslopjem. # # # Strokovni tečaj na Katinari začne s poukom v četrtek, 1 oktobra. Učenci naj se zberejo v šolskem prostoru ob 9. uri za sv. mašo. Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi v soboto 3. oktobra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« KONCERT moškega, ženskega in mešanega zbora «France Prešeren j iz Kranja Vstopnice bodo prodajali eno uro pred pričetkom koncerta (200 m 150 lir). Iz nepredvidenih ovir odpade koncert na Kon-tovelu. HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIHIIHIIIinilimilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIHIIIim Napadel je Turka z nožem in končal z žensko v zaporu Usi trije so bili precej vinjeni - Napadalec se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb, posesti orožja in pijanosti Danes seja miljskega občinskega sveta Danes ob 20. se bo začelo redno jesensko zasedanje milj-skega občinskega sveta. Med drugim so na dnevnem redu; komemoracija Frausina, ki je bil odlikovan z zlato kolajno, razprava o sklepu vladnega generalnega komisariata glede občinskega proračuna za letošnje leto, odobritev sklepa občinskega odbora glede družinskega davka, odobritev sklepa občinskega odbora glede imenovanja predstavnika miljske občine v upravnem od. boru IACP v Trstu, odobritev sklepa o zamenjavi člana v upravnem odboru občinske podporne ustanove, imenova. nje zastopnikov miljske obči ne v konzorciju za zdravniško V noči od sobote na nedeljo ponoči je nekdo poklical telefonsko številko 223 ter povedal, da je na vogalu Ulice S. Lazzaro z Ulico Mazzini hud prepir in pretep in da je potrebna policijska intervencija. Nekaj minut za tem, ura je bila 2.50, so na vogal omenjenih ulic prišli agenti letečega oddelka, kjer so našli dva ranjena moška in neko žensko. Ob pogledu na policiste so se vsi trije pomirili ter mirno sledili agentom v bolnišnico, kjer je vse tri pregledal de žurni zdravnik. Pri tem so trojico tudi identificirali in ta. ko so ugotovili, da je eden od obeh moških 47 let star Giovanni Kastrin iz Ul. Dono-ta 3, drugi pa 28 let star turški mornar Jacob Obadassi, ki je vkrcan na turški ladji «0^ denis« in ki je sedaj v našem pristanišču. Za žensko pa so ugotovili, da ji je ime Maria Pogorelich por. Sottil, da je stara 38 let in da stanuje v Ul. Torricelli 10. Medtem je tudi zdravnik opravil svoje de. lo in ugotovil Kastrinu nekaj prask ter udarcev po obrazu in hudo vinjeno stanje, tako da je menil, da bo Kastrin za zdravljenje potreboval sedem dni. Tudi turški pomorščak je imel več prask in udarcev po obrazu, ozdravljivih v šestih dneh, medtem ko je bila Sot-tilova nepoškodovana, zato pa precej vinjena. Ko so obema moškima nudili prvo pomoč, so vse tri odpeljali v prostore letečega oddelka. kjer so jih seveda zaslišali. Da so lahko izprašali nilllHIIIHIIHIIIIIIIIIHIIIHIIIHIIIIIIIIHIIHIIIHIHIIIItllllllHtlllllllllllllHItHlHIIIIIIIIIIIHIHIIHIII Na Realni m Klasični gimnaziji ter na Učiteljišču Zrelostni v Jesenskem V jesenskem roku so položili zrelostni izpit na Realni gimnaziji Dimitrij Biber, Sergij Delak in Marija Ščuka Dva kandidata sta bila odklonjena, dva pa se nista prijavila k izpitom. Na klasični gimnaziji je od skupno 13 kandidatov položilo zrelostni izpit 10 kandidatov, trije pa so bili zavrnjeni. Izdelali so; Adrijan Ciucchi, Josip Furlan Just Kovačič, Adrijan Pavlica. Cezar Muži-na, Armand Tul, Magdalena Colja, Emilijana Jurca, Sava Kolarič in Vera Puntar. Na učiteljišču je veliko maturo položilo 12 kandidatov, dva sta bila odklonjena, eden pa se ni prijavil k izpitom. Izdelali so: Cveto Skerk, Božidar Tinta, Mariju Lipanj, Lavra Mavrin. Marija Magdalena Pertot, Marija Senica, Zofija Sonja Grmek, Romana Tornada, Marija Comi, Severu na Gomiscech, Rosana Mari-nig in Vijolica Sereni. Podatki o izidu mature na trgovski akademiji bodo znani danes. turškega pomorščaka, so morali poklicati na pomoč tolmača in z njegovo pomočjo so agenti zvedeli naslednje; Obadassi je bil v soboto zvečer prost in ker ni imel kaj početi, se je odpravil v staro mesto. V nekem lokalu je naletel na Sottilovo in se ji pridružil. Zenska je bila očitno žčljha moške družbe, kajti povabila je pomorščaka k mizi in čeprav se nista razu mela z besedami, je vino pripomoglo, da se je med njima ustvarila medsebojna simpatija. Toda v gostilni sta bila le, dokler je niso zaprli, in takrat se je pomorščak ponudil, da spremi svojo prijateljico v središče mesta. Vse bi se dobro končalo, če se dvojici ne bi pridružil Kastrin. Začel je zmerjati pomorščaka in mu grozeče ukazoval, naj zgine in pusti Sottilovo na miru. Pomorščak je nekaj časa prenašal izzivanje, končno pa se je naveličal in .Kastrinu de. jal, da naj zgine. Toda Kastrin se je takrat zaletel proti njemu in ga začel boksati v obraz. Lahko si mislimo, da se Turek ni pustil in je vračal milo za drago. Ko je tedaj Kastrin videl, da z rokami ne bo nič opravil, je potegnil iz žepa nož in skušal z njim zadeti Obadassija, ki se ga je branil .dokler niso prišli na mesto policijski agenti. Ti so tudi našli na tleh nož in ko so ga med zaslišanjem pokazali , Kastrinu, je ta priznal, da je nož njegov. Kastrin je tudi povedal, da je zasledoval dvojico brez posebnega namena in da ni vedel zakaj ju je napadel, kajti Sottilovo je poznal le na videz. V glavnem pa se ni ničesar spominjal češ da je bil pod vplivom alkohola. Sottilova pa je s svoje strani potrdila verzijo svojega turškega prijatelja in ker je bilo očitno ,da nanj ne pade nobena odgovornost, so pomorščaka odpeljali na ladjo in ga izročili poveljniku. Kastrina in Sottilovo pa so aretirali in ju odpeljali v koronejske zapore, in sicer pod obtožbo povzročitve lahkih telesnih poškodb, poskusa povzročitve hudih telesnih poškodb, pijanosti in nedovoljene posesti orožja za prvega .medtem ko se bo morala Sottilova zagovarjati pred sbdiščem zaradi pijanosti. Farnejev 873; katerega je spremljala njegova dve leti starejša sestra Luc.ana Babič, ki stanuje z bratom v istem stanovanju. Babičeva je povedala, da je okoli 13. ure prišla v bratovo sobo, ko ga je zagledala na postelji v nezavestnem stanju, s krvavečim zapestjem desne roke, medtem ko je bila ob postelji posoda s tekočim plinom, ki je uhajal iz odprte pipe. Očitno je bilo, da gre za poskus samomora, ki naj bi ga Stefani hotel izvršiti zato, ker se je njegova bivša zaročenka poročila z drugi Samomor živčno bolnega moža Včeraj zjutraj okoli 5. ure si je vzel življenje 65 let stan Giovanni Bonacci iz Ul Al-fieri 12. Mož, ki je bil živčno bolan, je po neprespani noci zjutraj vstal iz postelje, kjer je spal poleg svoje žene. ter odšel v dnevno sobo, kjer je izvršil samomor. S hlač je snel pas, napravil iz njega zanko in ko je konec pasu pri. trdil na okensko kljuko, je vtaknil glavo v zanko ter se obesil. Zena, ki se je okoli 7. ure zbudila, je bila takoj zaskrbljena, ko je opazila, da je moževa postelja prazna, in ko je prišla v dnevno sobo, je našla tam moža že mrtvega. Njeno kričanje je takoj priklicalo sosede, ki so tudi obvestili Rdeči križ, toda zdravnik je lahko ugotovil le smrt. VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-prevladujoče) višje, v 3 pomaranče; Poskus samomora V tržaško bolnišnico so vče. raj popoldne pripeljali 26 let starega Bruna Štefanija iz »ovalne« • • • 200 282 247 limone • e • 83 141 118 jabolka; «I.» ....... C 8 V 83 118 100 «11.» 29 71 39 nruske . . . . 1 71 188 130 slive ... 3« 71 39 grozdje ... s s . . 29 130 88 pesa ...... • » • 30 90 70 zelje 1 -. • 34 39 36 čebula . . . -, 1 v . 29 41 36 novi fižol . . J . 71 118 88 stročji tižol . 1 ■ ■ 83 140 118 razna solata . . , , 60 130 100 melancane . . 71 106 94 krompir . , * , -. 21 41 23 paprika . . . • • f 59 130 63 oaradižnik . . . . . 36 106 65 zeleni radič . ■ . . 50 250 80 špinača .... . . • 60 120 90 bučice .... • . . 118 180 176 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). BALETNA SOLA Slovenskega narodnega v Trstu gledališča Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z baletno šolo za otroke do 10. leta starosti in za mla-dipo od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od ld. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Viles. Vpisovanje do 10. oktobra v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236 vsak dan v uradnih urah od 9. do 13. ter od 14. do 17. ure. [ OtEPAtlSČA ~) TEATRO NUOVO Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. KINO Excelsior 15.00 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M Morgan. Fenice 15.30 »Stalingrad«, Frank Wisbar, Joachim Hansen, Wolf-gang Preiss, Sonja Ziemann Arcobaleno 16.00 »Maigret in primer Saint-fiacre«, Jean Gabin. Superclnema 16.00 «Glej-te, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi, C Vianello. Fllodrammatico 16.00 «La scerif-fa», Tina Pica, Ugo Tognazzi. Grattacielo 16.00 ((Krošnjarji«, Alberto Sordi, Renato Salvatori, Belinda Lee. Cristallo 16.15 ((Plavolaska in Serif«, Jayne Mansfield, K. More. Capitol 16.00 Zanimiva ljubavna zgodba z Romy Schneiderjevo in Karleinzom Bohmom. Astra Roiano 16.00 »Upornik Quantrill», S. Cochran, Cine-mascope. Alabarda 16.30 «Kako se poroči hčerka«, R. Harison, S. Dee, Aldebaran 16.30 ((Junaki globin«, Dan Dailey, James Gregory in Claire Kelly. Ariston 16.00 ((Sončni otok«, J. Mason, J. Collins. M. Rennis, H. Belafonte. Aurora 16.30 »Hiša gospe Kora«, R. Hossein, A Lualdi. Mladoletnim prepovedan. Garibaldi 16.30 »Pošast vsemirske ladje«, Marshall Thompson, S. Smith, Kirn Spalding. Ideale 16.00 «Ura zločina«, E. Pur. dom, Ida Lupino, A. Harding, G. Talbott. Impero 16.30 »Tujec v Cambridgeu« Zabavni film, igra K Kruger. Italija 16.30 ((Nenasitne«, Franca Bettoia, G. Ferzetti, P. Fresnay. Prepovedano mladoletnim. Moderno 16.30, zadnja 20.45 «Deset božjih zapovedi« Cecil B De Hilli HIHIHIIH IIIHIIIIIHIIIIIHniHHIIIIIIIHIIIII IZLETI OKTOBRSKI IZLETI SPDT V nedeljo 4. okt. izlet na Kobariški stol. Prijave v Rimski u/. 15-11., seveda za imetnike pro. pustnic. Izlet na Nanos bo najavljen pravočasno, zaradi vremenskih razmer. Ta je za imetnike potnih listov ( IJCOSKA PRONVETA j Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 2. oktobra t. I. ob 18. url na sedežu v Ul. Roma IS-II. 00 VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 29. septembra se je v Trstu ro. dilo 14 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 76-letni Rankel Car-lo, 76-letna Rali i vd. Economo baronessa di S. Seriff Janie, 86-letni Apollonio Michele, 54-letna Grune Nada, 40-letni Degrassi O-dino, 85-letna Krisovec por. Ban Ana, 74-letna Repic por. Esposito Antonia, 76-letni Carini Valentino, 82-letna Cekada vd. Stok Marija. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Rovls. Trg Goldoni 8; dr. Rosseittl, Ul. Com-bi 19. «» • Valute Milan Rim /lati funt 5900 — 6000,— Marengo 4325,— 4425,— Dolar . . . 617,— 621,— Frank franc, 123.— 126.— Frank švic. 143.— 144.— Sterllng 1725.— 1750 — Dinar 72.— 74 — Šiling 23.60 24,— Zlato .... 704 — 705 — Zah n. marka 147.50 148.50 Mille, Y. Brynner, C. Y. De carlo, D.*'« 5] S Marco 16.00 «^-p ali smrt«, L.Jffli Addams, J- c1®?* k G. Maria Ca{®Lj, joliK Savona 16.00 0' c* Mastroianni, Isa0C . VialeTkOO 1 dneh«, Mic®«* v 80 dneh«, Mi®M^ p i nicolor, cil eiv RosaHi™ Marconi h j-a teta». Rosalind J,"...» «•! čar 1 Massimo P1'™ ..Ut K, Montiel, R. S Novo cine 16,00«T pjl lil Jurgens in !*„rI1eWf|1 Odeon 16.00 »RO®1” Dawn Addams. p Radio 16.00 Jurgens, R- BUU, MILJ* p, Verdi »Gilda«, R‘ta Pa Glenn Ford. I ■ SREDA, 3». jt( radio »Jul • - - ip « 7.00 Jutranja gl» kij obvezno, drobiž «1,4 «Zena in dom, -oodiri?; t vosti za naše 8 ., jjti, Sij Za vsakogar nekai^d , kulture; «•» Zacharias; 13.3V j|» 17.30 Plesna 17.30 Plesna 1 Liszt: Koncert »h ^ klavir in „ današnjih ‘P U . Slovenske ^ »>e: 19-00... S 19.20 Pestra 8laS%tJfA to« 2C.30 Glasbena ,-f. »Srce in kri«. ,rfA'„5« »Srce in kri«, “ stih »linah; £ Lesjak; 22.3« inJSf *t do Brazil, orkes r.pnr£c iY* * do Brazil, aev Orkester not t,- Glasba za lahko'i Oku •• . -er rRS’ . il* D, .a gla&ffV 1130 Operit® žQiasfe: Pi ja stran; 12.3? 17 30 Giasieni p-al*1 Kavarniški k■ dije do mtuv-v v zapiski: PotujoG^ |Wj ,. fe podeželje. ‘ -jgi fk L mevi: 15.40 Pr«S2&» UPI _________________ pjIp(ioS ri; 16.00-16.20 = Icra pianistk1a . gik t; šek: 16.30 OtrWK „ »11». IAi'r,lnor RP tra* -doli •’ hi; šek; 16.30 in '.Bb VVolner Beltra ^ , sambe!£■ >! k . glasba: 18.50 %% jejo Gabi No pre# jj ^ kovič; 19.30-72^ di > Igra ansambel jaCijl J Brahms; J3’ ;»a Haydna op. 3Z7.I m. 2“3\o Poročila: ^".»oO 10.00, 13.0 >■ ...J .M 1 j ^ il (10. 22.55 . I) . ! (10. 22.55 „ 8-°5 Vk>lin*f F phaele; 8.20 v j.jnei igra virtuozne in , f O Kdlo.Hll nCVC* OlPjA S MlaiTpevcj/A tekiem letu: ■. oi^Si, Vi ustregli; 9.30 pan<>r^V lt(tj ' 10 45 p0i'( C‘l? ^ prešeren, .1 A „ , melodij; f il jK « asa J‘ ■&.WfiFSŽ i: 2.00 Ansambel C 12.00 Ansarm^ 12.15 Kmet IJS*1 pK»( Ivan Kukovce- 8r». A A X V d 11 AU-v-- sadne nasade ' wy "rsta P°Pul nvora od i 5.30 Antonm HtjO jf, L .145 GS 2 V es-ouiu. 25 .-ijjas do popevke, ‘j0; ‘ijit (c, za srednjo stoP'’^! „ Smetana: pl^f peV*5 ,,, 1 opere Prodana J, 4 , tonin Dvorak. Voj J' - Hel«r - 3oem,a; ° - .tj ■« ujem; 16.20 Z poži1 giK Jp »Utrgaj mi 5e in V čeve, Svetelove ^413 , pesmi; 1T.30 . jj.oO .jjl L rimi r»rk©stn» o- j " r1; k,.; pesuu; A, *7ri- 1BWV I* I r.imi orkestri, e- , kom nove . s ,jSjn>« jj.1 Kkc , Oddaja o tei^0.oO ' — Beograd-o2o 1 Beograd; žagr^b »Vsi branijo ZagrehrEL*f6f 16.00 Prenos 1 pcKj; metne tekme 1 prvakov; » k “s f iva amerištt^jjO, on ice l960’1; fiffl’ dokumentarni j3 nost in znan - ^ vam D D di Tržaška T* V S H. V J $ s i s in 55 "i 5® dnevnik 3 — 30. septembra 1959 IJUPMTJU Z GLEDIŠČI ZAINTERESIRANIH (PESIMISTOV* morožitev bi omogočila »EDEN GOSPODARSKI POLET Ve’ da bi nekatere industrijsko najbolj razvite dežele zašle e’ Prehodne težave, toda sredstva, ki bi bila sproščena, ^ ?kiskom po ZDA »inar.IUscev Pred Zdru- načrtu6®070111 tUdi I,1 britev. prprii - misleči dlog so vsi do nagel napredek gospodarsko nerazvitih dežel, kar 1 Pozitivno in trajno odražalo v svetovnem gospodarstvu ta popolno % so vsi doba srečo je teh banjem p spre)eH z nasl„' ?epraY Predlog aU«. bo . I2ved'iiv, je u- * «K1, 7_."Yar dozorela in l1 % -a, e„ne rezultate. • Poliur»°ZltVe nima le j 111 hunian Cnega’ rnoralne- ft i: »Voi PtSa pomena, Pač > J ekonomski aspekt. il ^stroko1'111’ k‘ S0 jih •koški ZN> zna' 100 mil,,!*, ob°roževanje K kar i. dolarjev na #1 Pttaa . ynako dvema i! 2ahr,aaCl0nalnega do' ii ^ naci Evrope ali # ^fedatkfna ga dohodka & N °«rom ,obor°ževanje a 111 razvA- Z napred- i'3 ras,»ej^ te rinike pro' & ^ževaJ- 1 stroški keverietpr. ^ zavzema- ii «r°v: Am obseS- Nekaj r11 ’ je vi’Ski bombnik < I" vojni v drusi sve' ' 5kžie» »,* tistlhske krize. Na h, zasluzili C\Je onihnfv- Velik0 L* n doka7,’ ■ 1 Povsem lbT>ru --Jej0’ kaka se CSrijaranZ°rožitve v°-. bnjo ^ Preusmerila v , Prav 8li Vlh industrij-n’k'ov v Pro‘zvodnjo ’ K1 bodo člove- ku veliko več služili kot topovi, tanki ali bombniki. Isti ljudje utemeljujejo svoje gledišče tudi s tem, da gre v neproduktivne namene ogromne sredstev, ki bremenijo vsa gospodarstva v svetu. Tudi v deželah, kjer oboroževalna tekma trenutno «pozitivno» vpliva na gospodarsko konjunkturo, ta ogromna obremenitev, ki jo terja oboroževanje, posredno nepovoljno vpliva na gospodarstvo dežele. K temu je treba dodati še r.ekaj: tekmo v oboroževanju in vedno večje izdatke spremlja neka konstantna nestabilnost, ki je posledica hladne vojne. Hladna vojna negativno vpliva tudi na razvoj svetovnega gospodarstva kot celote. Politika oboroževanja, ki nujno povzroča nestabilnost v mednarodnih odnosih, torej tudi v mednarodnih gospodarskih odnosih, pogosto ovira, včasih celo onemogoča širše gospodarsko sodelovanje in izmenjavo dobrin .Primer: embargo tako imenovanega strateškega blaga. Ce bi sedaj prišlo do naglega zmanjšanja izdatkov za oboroževanje, bi v nekaterih gospodarstvih prav gotovo prišlo do trenutnik težkoč. Toda te težkoče bi se dale kmalu premagati, posebno ker se vloga države v posameznih gospodarstvih naglo veča in ker že sedaj državna vloga razpolaga s številnimi inštrumenti za reguliranje gospodarskega razvoja. Objektivne možnosti dejansko obstajajo in to tako v okviru posameznih gospodarstev, kot tudi v mednarodnem obsegu. Ogromna sredstva, ki se trošijo za nekoristno oboroževanje, bi se pač uporabljala za napredek, za izboljšanje življenjskih razmer, za proizvodnjo tistega blaga, ki ga človeštvo toliko potrebuje. In to bi privedlo do tako naglega izboljšanja življenjskih razmer, kakršnega zgodovina ne pomni. Predvsem bi se precejšen del dosedanjih izdatkov za oboroževanje mogel oreusmeriti v gradnjo objektov, ki bi služili proizvodnji najrazličnejšega potrošnega blaga. Redki poborniki oboroževalne politike pravijo, da se ne more preiti na popolno mirnodobsko proizvodnjo v izključno nacionalnih okvirih, ker da je to možno le v tovarnah in podjetjih, ki bi se mogle preorientirati na proizvodnjo potrošnega blaga. Po njihovem strija nujno treščili v krizo, strija nujno treščila v krizo. To bi — po njihovem — posebno prizadelo industrijsko najbolj razvite dežele. Od te koncepcije je sprejemljivo le to, da se prehod na mirnodobsko proizvodnjo ne more uresničiti izključno v nacionalnih okvirih. Zato pa obstajajo velikanske možnosti v mednarodnem obsegu. Takšna orientacija bi se naglo in pozitivno odražala predvsem v nadaljnjem razvoju industrijsko nerazvitih dežel. Obstajajo objektivne možnosti in celo potrebe, da se n. pr. težka m kemična industrija, ki danes služita oboroževanju, preusmerita v indu- strijo za proizvodnjo naprav za bazično industrijo, ki je posebno v nerazvitih deželah zelo potrebna. Ce bi se sredstva, ki se danes mečejo v priprave za uničevanje človeka, uporabile za gospodarski razvoj nerazvitih dežel, bi to v teh deželah znašalo 66 dolarjev na posameznega prebivalca, kar je dvakrat več kot /.naša sedanji donodek pro capite vseh nerazvitih dežel. - V.-#- ■ a • ' OB DESETLETNICI NOVE KITAJSKE «Drevored miru» se zdi kot velikanska dvorana Najrazkošnejši pa je sedež vsekitajskega kongresa m -> ~ Tudi čez Trojane bo v teh dneh stekla cesta, ki povezuje Ljubljano z Mariborom. Kot vidimo na gornji sliki, se dela končujejo, tako da bo zadnji, najtežavnejši del te ceste vendarle nared. Tako bo tudi zadnja večjih cest Slovenije popolnoma dokončana PEKING, 28. septembra. — Pred letom dni se je zdeio, da so načrti le papirnata pretira vanja, kajti nemogoče si je bilo misliti, da bi se glavno mesto Kitajske za proslavo desetletnice moglo toliko spremeniti. Danes pa je praznično okrašeni Peking dejansko spremenil svoj stari lik n videz. To se seveda nanaša predvsem na sloviti pekinški ((Drevored miru», na veliko, široko, monumentalno magistralo, ki po tradicionalnih zakonih urbanistike teče od vzhoda proti zahodu. ((Drevored miru« seče velikansko me- ni ............................................................. TRAGIČNA VRNITEV ŠAMPIONA V ARENO Luis Miguel Doming Ordonez: nova z«corride» Hemingway pripravlja nov roman o «corridi» in toreadorjih Velika kariera bikoborca Luisa Miguela Dominguina je končana. Pred dobrim mesecem ga je bik prebodel z rogovi, toda šampion ni popustil; ni počakal, da bi si po operaciji opomogel, ampak je pohitel v areno; spet je bil ranjen, toda laže, pa tudi tedaj ni odnehal in je še nadalje nastopal; sedem dni kasneje (tri tedne po prvi rani) je dobil tretji, zelo nevaren vbod pred natrpano areno v Bilbau. Ta vbod pomeni po vsej verjetnosti konec njegove 'kariere. Dominguinova kariera se je dejansko začela tistega tragičnega dne, ko se je v areni v Linaresu smrtno ponesrečil neprekosljivi toreador Manuel Rodriguez Manolete, ki so ga imenovali «največjega esteta corrida, ki je kdajkoli obstajal«. To je bilo 28. avgusta 1947. Manolete je bil na višku svoje slave, ko ga je vznemiril ta 21-letni mladenič. B svojim občutljivim ušesom je občutil razliko v simpatijah publike: Dominguinu so moč- neje ploskali; drzno se je upiral smrti in njegov nastop je bil zelo podoben baletu. Manolete se je čutil izzvan in je sklenil pokazati, da je nad vsakim drugim in da ga nihče ne more prekositi. Stal je pred bikom. Publiki je zastala sapa. To je bil prav gotovo najveličastnejši trenutek v njegovi dolgi in bleščeči karieri, Manolete je z neverjetno hitrostjo zasadil svoj meč do ročaja v prsi silnega bika; toda v trenutku, ko je publika zakričala od zadovoljstva, je bik obrnil glavo v levo in zasadil rog v Manoletejev trebuh. Odnesel ga je nekaj korakov po areni, nato pa sta se oba zrušila na tla... Od tedaj se začenja Do-minguinov nagli vzpon; on je V zoološkem vrtu v San Diegu imajo 250 let staro želvo, ki se z njo otroci zelo radi igrajo """"""iniiiinHUMiinmmmHmmMHHi HiHiiiniiiiHiiiiimmuiiimniiiMiiiiiiiiiiiiHniiiH . 'jjgata ležišča petroleja v Libiji dajejo najbogatejše vrtine na Bližnjem vzhodu 5000 sodov petroleja na dan, jih daje vrtina v Diebel Zeltenu 17.000 I* ifetn°Va Petroiej- n!/!. v libij. 12vire natte, ,,iJ0 žalno 'I Tako je v poslednjih ”0 le- n° niso nm’ kakrS‘' tih ponovno prekinjena tišina a 'P arno..:i,d Db. 14 lihiiske Duščave. V tej pušča- ^4a4b*trUk'h'lpPtr^ „ bijskn sodeluje v N < u Pa'to. 4 š(-c ipnutava juž- V,«* h Nlična gaziJa M, krajih razisk0va- >> tečfuPa ^ Petro-l^v,{. la*iSč. SVQJlh P°d- vVi^Sk*11 izvir pe- it" V“““ !< h Celo ^ePa vit Jer ob-ik%v„ ^'5on - jLha, ki pa 4; Vko °dov P^°'e- M ha v z® ener°mna Ho-K 4S v?divrt,n° * vu .f^Pa rt Po SV Na Hm Zv>eli 'i .tav 'hoi . Pa 1 Po tem, pro-l>'\ 13 " boli iž- ~0k'"B OUIK) liNaNav.., Pa v‘-t>no. SS^p. t> ‘k ''4 Pru*atih°ieiž,ppreslvna os- e8hiie lsi Petro-»1 15onZ ysega sve- KkSgen,ile """-"i- Ki smn°S° let letos Libiii Petrolel-‘lotiov izdan o- doiarj: ev. libijske puščave. V tej pušča vi odmeva sedaj vsak dan po sto in več eksplozij. Nekatere od teh eksplozij povzročajo mine, ki so tu ostale še iz druge svetovne vojne, sedaj Pa jih posebne skupine iščejo in uničujejo, da bi pripravile pot raziskovalcem. Pogostejše pa so podzemeljske eksplozije, ki jih povzročajo raziskovalne skupine, ki iščejo petrolejska ležišča. S temi podzemeljskimi eksplozijami ugotavljajo sestavo geoloških plasti pod puščavskim peskom. Strokovnjaki zatrjujejo, da je velika prednost libijskega petroleja tudi v tem, ker večina odkritih ležišč ni mnogo oddaljena od morske obale. Največji do sedaj odkriti vir petroleja v Džebel Zeltenu je oddaljen le 150 km od morja, nekateri izviri pa so tudi bliže morja. Spričo tega ne bo prevoz libijskega petroleia povzročal večjih težkoč in ne bo vplival na ceno v občutni meri. Enajst vrtin, ki dajejo do sedaj petrolej, so zelo oddaljene druga od druge in se nahajajo na področju, ki je dolgo okrog 900 km, široko pa okrog 450 km. Na podlagi tega bi mogli sklepati, da se petrolej nahaja pod vso površino puščave. Ce pa pri tem upoštevamo, da se petrolej nahaja tudi v sosedni Alžiriji ter na jugu v Sahari, ni izključeno, da gre za kompleks ležišč, ki niso nič manjša od onih na Bližnjem vzhodu. E-den od strokovnjakov, ki je zaposlen na do sedaj najbolj uspešni vrtini v Džebel Zelte-nu, je dejal: «En sam izvir petroleja še ne pomeni celo petrolejsko polje, toda če nas vsi predznaki grobo ne varajo — menim, da se naha- jamo pred najbogatejšimi ležišči petroleja na svetu.« Revna Libija — v kateri li vi komaj 1.200.000 prebivalcev na ogromni površini, ki je nekajkrat večja od Italije — je mogla zagotoviti osnovni življenjski minimum večini svojih prebivalcev. Letni dohodek na zaposlenega prebivalca je znašal le 60.000 lir. Po najnovejših odkritjih petroleja v libijski puščavi se bodo dohodki prebivalstva prav gotovo vsaj do neke mere povečali, ker bo libijska vlada po izkušnjah drugih arabskih vlad — sKušala poskrbeti, da doseže čimprej za svojo deželo najugodnejše pogodbe. «el mejor« — najboljši španski bikoborec. Tedaj je imel 21 let. V letošnjem letu pa je imel Dominguin izredno smolo: v treh tednih je bil trikrat ranjen, najverjetneje zato, ker je delal to, kar ,ie storil tudi Manolete v avgustu leta 1947, ko je začutil, da se je pojavil njega dostojni tekmec. In to je 27-letni Antonio Ordonez, od leta 1953 Dommgui-nov svak, ker se je poročil z njegovo sestro Carmen. Prvi dvoboj med Domin-guinom in Ordonezom se je, po več letih ostrega vzajemnega sovraštva, vršil 30. julija letos na corridi v Valenčiji. Ordonez in Dominguin nista hotela nastopiti skupaj in sta raje odklanjala donosne pogodbe in milijone. Ordonez ni hotel nastopati tako, da bi na plakatih njegovo ime bilo pod Dominguinovim ali tiskano z manjšimi črkami. Za corri-do v Valenčiji in nekatere druge sta se sporazumela, da bosta njuni imeni tiskani z enakimi črkami in v isti višini. Po nesreči je Dominguin pripovedoval: «Veter mi je potisnil rdečo kapo na oči prav tedaj, ko se je bik za-gnal proti meni. Z rogovi me je vrgel v zrak. Ne vem, alt me je ranil takoj v prvem naskoku ali kasneje, ko sem padel na tla. Vbod je bil tako globok, da so mi začela uhajati čreva. Na srečo nisem izgubil zavesti in sem z roko pritiskal na rano, da ne bi bilo hujšega.» Operacija, ki jo je izvršil Manolo Tamames, je uspela: dva dni kasneje je bil Dominguin izven nevarnosti. Tri dni kasneje pa je njegov veliki tekmec Ordonez nastopil v areni v Palmi di Mallorca. Bila je to svečana corrida pred najbolj izbrano publiko. Ko je izvajal «caro-lo», je stal pred bikom na kolenih, brez meča in «mulete» (rdeče kape). Bik ga je udaril z rogovi v trebuh, ga dvignil v zrak in odvrgel na tla. Picadores so s težavo odstranili bika in izpod njega izvlekli ranjenega toreadorja. Ordonezu so hitro tampomra-li rano, nato Pa je nadaljeval borbo in čez nekaj minut premagal bika. Tedaj se je začel opotekati, noge so ga izdale, in tako so tudi njega morali odnesti iz arene. Z letalom so ga odpeljali v Madrid, kjer se je v bolnišnici znašel zraven Dominguinove sobe. Ze 14. avgusta, samo dva tedna od takrat, ko ga je bik hudo ranil na corridi v Va-lenciji, je Dominguin nastopil v Malagi. Tu je bil tudi Ordonez hudo ranjen 11 dni prej. Tudi v Malagi je Ordonez odrezal več bikovih ušes in repov kot Dominguin. Ordonezu je publika močneje ploskala. Ob tej priliki je bil Dominguin ponovno ranjen od udarca z rogom v koleno. Tretjo rano, to pot zopet v trebuh, je Dominguin dobil 21. avgusta v Bilbau. Iz nevarnega položaja, ko ga je bik pritisnil 0b konja nekega pi-cadorja, ga je rešil njegov tekmec Ordonez. Najnovejši vbod z rogom je globlji od prejšnjega. Dominguinovo živ. ljenje ni v nevarnosti, toda verjetno ne bo več nastopal. Končal sicer ni kot Manolete, toda njegova kariera je vsekakor zaključena. Dominguin je v svoji,karieri ubil okrog 2000 bikov. Njegovi honorarji so bili pravljični; milijon pezet za nastop. Nikoli ni nastopil za manj od pol milijona pezet. V prejšnjih letih je imel v sezoni do 128 nastopov. Ko se je leta 1955 oženil z italijansko filmsko igralko Lucijo Bose (s katero ima dva otroka), se je zdelo, da ne bo več nastopal, ker je ona to od njega zahtevala. Toda obljube ni držal. V letošnji sezoni je imel obsežen načrt: samo v avgustu 24 corrid. Vsem poslednjim Dominguinovim nastopom je prisostvoval tudi izreden gledalec, do nedavnega njegov velik prijatelj Ernest Hemingway, izvrsten poznavalec corride. Po corridi v Bayonnu je Heming-way dejal: «Bila sta stiajna, toda resnični triumfator je Ordonez, ki je postal prav gotovo in zasluženo sel mejor«.» Francoskemu publicistu Jeanu Danielu je Hemingway izjavil: eSprašujete me, zakaj spremljam Ordoneza. Spremljam ga in imam ga rad zato, ker je človek. To je velika samo slučajno. On je tudi moj prijatelj. Dobro sem poznal njegovega očeta Nina de la Palma. Ko sem doživel hud incident na. lovu v Južni A-friki, mi je prvo brzojavko poslal človek ,ki ga do tedaj nisem poznal. Bil je to tretji Ninov sin, Antonio Ordonez. Ko sem prvič po meščanski vojni ponovno prišel v Španijo, me je pričakal in mi ta koj dejal: ((Pridite, da vidite, ali sem v areni boljši od svojega očeta.s Sel sem in mu dejal: uTi si zares boljši od svojega o četah) On se je vedno bolj izpopolnjeval. To je delal na način, ki ga nadvse cenim, a to je skromnost. Skromnost obrtnika. Tudi jaz sem kot književnik obrtnik Samo dober obrtnik opravlja dobro svoje delo, naj bo kakršno koli. Ordonez mi je podoben tudi zato, ker prav tako kakor tudi jaz išče vtise o življenju in smrti. Kazumi-te: o življenju in o smrti! Do Ordoneza čutim neko vrsto očetovskega prijateljstva. 1-mam tri sinove: eden je padalski kapetan, drugi č‘j\. ■ ... - 'Va.TA 'III ( I 1 I jih I i li . - -T/. .v . / .O. . - _ T ' —~‘- * Perzijski. M 4! %■ ^^ ; "'A' \ „ „ •; SAUPUSKA - ARARSJA Področje, koder se razteza veliko petrolejsko bogastvo bro opravili, vam bodo poverili nove, ki vam bodo prinesle novih in vsestranskih u-spehov. Pazite, da se ne prenaglite. DEVICA (od 23, 8. do 22. 9.) Ce ste do danes imeli v poslovnih zadevah srečo, ni s tem rečeno, da oo šlo tako tudi dalje. Streznite se, ker v družini gre nekaj narobe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Ne obljubljajte tjavdan, ko veste, ua obljub ne boste mogli držati. Zvečer bo. ste preživeli nekaj zares prijetnih ur. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preden se odločite za kaj večjega, proučite vse možnosti. Prenagel sklep bi vam mogel veliko škodovati. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Gospodarite bolje, kajti sicer se boste znašli v ne preveč zavidanja vrednih razme^ rah. Tudi družini posvetite več pozornosti. KOZOROG (od n. 12. do 20. 1.) Lotila se vas bo depre. sija, ki pa ne bo nič novega. Pazite, da se ne bo prepogosto ponavljala, ker bi vam škodovala. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dali vam bodo zapeljive predloge. Preden jih sprejme te, dobro premislite, ker ni vse zlato, kar se sveti. Pazite tudi na zdravje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden se za nekaj odločite, posvetujte se s strokovnjakom kajti sami v zadevi niste kompetentni, Doma bo prišlo do pomirjenja, ki si ga toliko želite. sto na dve polovici, na južni in na severni del Pekinga. Namesto prejšnje prav tako široke in s tramvajskimi tračnicami in žicami prepre-žene glavne ulice, se danes vzdolž vsega mesta, od nove diplomatske četrti na vzhodu do daljnih zahodnih predmestij vije več desetin metrov širok in nekaj kilometrov dolg in kot puščica raven monumentalen drevored. V mrzličnih pripravah za jubilejno proslavo so v tem drevoredu v eni noči zasijale nove močne luči rta novo postavljenih baročnih stebrih. Drogovi so postavljeni vzdolž vsega drevoreda in na vsakem drogu je po 13 močnih žarnic in po 13 velikanskih belih senčnikov na pozlačenih držajih. Ko se vse to bogastvo žarnic prižge, imamo vtis, kot bi nad mestom viseli velikanski biserni grozdi. Peking je v običajnih nočeh dokaj slabo razsvetljen. Varčevanje toka in pogonskih goriv je stalno geslo mestnih gospodarjev. V teh nočeh, ko so na glavni mestni magistrali hiteli z zadnjimi pripravami za veliko parado in ko so prižgali vse na novo postavljene luči, je Drevored miru dobil videz nadvse razkošne velikanske dvorane. Toda to ni vse, kar je Peking dobil v enoletnih pripra. vah za jubilejno proslavo. E-na najbolj značilnih točk v mestu je razkošna palača narodnih manjšin, ki je bila prav tako zgrajena na račun letošnjega jubileja, Ce bi to palačo ocenjevali le s plati urbanistične estetike, bi mogli z gotovostjo reči, da je nekaj najlepšega, kar je bilo na Kitajskem po vojni zgrajenega. In tega ni malo. Palača predstavlja mojstrsko kombinacijo tradicionalne kitajske gradbene sposobnosti in višek sodobnosti. Zdi se, da je v njej uresničen edinstveni stil starih pagod, cesarskih dvorcev, hkrati pa tudi kombinacija sodobne arhitekture. S svojim srednjim večnadstropnim delom in s svojimi stran, skimi, blagimi krili deluje palača kot čudovit in doslej še nikjer niti podobno zamišljen objekt. To palačo bi mogli primerjati jadrnici ali bolje ptici z razširjenimi krili in dvignjeno glavo, ki je pravkar priletela na zemljo! V tukajšnjih časopisih piše, da je ta ((čudoviti dvorec« v notranjosti opremljen z najmodernejšimi napravami sodobne tehnike in da bo služil kot središče za politično, kulturno in fizično vzgojo kitajskih nacionalnih manjšin. Na Kitajskem živi nad 30 milijonov pripadnikov narodnih manjšin. To so povečini najbolj zaostala ljudstva vseh 600 milijonov in več državljanov Kitajske. Sele praksa bo pokazala, koliko bo teh 30 milijonov razpršenih ljudi po obrobnih predelih Kitajske imelo koristi od tega veličastnega dvorca v Pekingu. Ob magistrali, ki smo jo že omenili, so tudi veličastne zgradbe novih sedežev za vse. kitajski kongres, nr.dalje muzej revolucije in le malo strar v prečni ulici tudi nova in razkošna železniška postaja. Nadalje je tu blizu športni stadion za 80 tisoč gledalcev in vrsta drugih velikih palač, ki so še v gradnji. Med vselili temi velikimi zgradbami na močno spremenjenem področju tega dela Pekinga, pa vendarle pride najbolj do iz- raza nova palača vsekitajskega kongresa. Ta palača, skup. ro z nekaterimi zgradbami v sosedstvu, je povsem spremenila klasični lik Centralnega trga nebeškega miru. Glavna točka na tem ogromnem trgu so bila do sedaj Vrata nebeškega miru, klasično delo kitajske arhitekture. Ta objekt, morda vprav zato, ker po velikosti ni bilo njemu nič enakega, se je zdel še večji kot je dejansko bil. Sedaj pa stoji nasproti Vratom nebeškega miru nova palača vsekitajskega kongresa in pogled človeka, ki ga pot zanese sem, se nujno obrne v to smer, k novi palači, ki je s svojimi stop. ničastimi dohodi podobna monumentalnim rimskim amfiteatrom, s svojimi velikanskimi stebrišči pa zgradbam iz klasične Grčije. Tipično kitajske strehe, ki krijejo tudi to palačo, pa dajejo vsemu temu bogatemu arhitektonskemu velikanu tipično kitajsko nacionalno obeležje. Notranjost novega sedeža vsekitajskega kongresa pa je pravi labirint marmornatin dvoran, vež in dvoranic, ki so vse okrašene z dragimi preprogami. V palači je dvorana za državne bankete, kjer morejo pripraviti prostora za mizami za 5000 oseb. V isti palači je še ena večja dvorana za svečana zasedanja kongresa in velike akademije. Je to velikanski amfiteater, ki v parterju in v dveh polkrožnih galerijah daje mesta 10.000 o-sebam. V tej ogromni dvorani je 10.000 sedežev. In ti sedeži niso skromne stolice, pač pa udobni sedeži, ki so povrh opremljeni z napravami za prevajanje ha 12 raznih jezikov. Nad vso to velikansko dvorano, ki ima obliko amfiteatra, je nepodprt strop. Zdi se, kot bi se nad to dvorano raztezalo nebo, sredi katerega je velikanska rubinska petero, kraka zvezda, okoli nje pa majhni krožci-žarnice. Nedavno so novo palačo za vseki-tajski kongres obiskali gostje. Mnogi so palača hvalili in arhitektonsko rešitev ter spretnost kitajskih inženirjev poveličevali. Hkrati pa je bilo slišati tudi kako pripombo na račun izrednih stroškov, ki jih je gradnja terjala. Ub tem je bilo tudi nekaj pripomb na račun tega, da so se sem vrgla velikanska sredstva, dočim se v drugih debli samega Pekinga ljudje st-" a-jo v neprimernih stanova' >h, v hišah iz blata, v stanovanjih, ki niso primerna niti za prejšnje stoletje. Na take pripombe so odgovarjali, da je samo kitajsko ljudstvo zahtevalo, naj bi se sedeži oblastvenih organov in palače snlos* nodržavnega značaja gradde v takšnem monumentalnem stilu in merilu, ker .da to ustreza novim stremljenjem in ambicijam dežele. V vsakem večjem ali važnejšem obdobju kitajske zgodovine je bilo zgrajenega in uresničenega nekaj takega, kar je ostalo potomcem Ce ni ostalo vse, je od tega ostal le del in to se smatra danes na Kitajskem kot dragocen kulturno-zgodovinski spomenik. Sedanja doba Kitajske bo torej v bodočnosti obeležena tudi z razkošnimi in monumentalnimi palačami in sedeži, ki so bili zgrajeni v čast 10-letnice ljudske republike Kitajske. Toda to ne bo vse, kajti nova Kitajska gradi še veliko več novega in tudi trajnejšega. BREZ BESED PRIMORSKI DNEVNIK Gor!šfro-beneški dnevnik Seja pokrajinskega sveta v Gorici Julri pričetek šolskega pouka šahovskega turnirja kandidatov V soboto in v nedeljo v Miljah ;lu2benceu umobolni zaradi odvzema »doklade scelha" Predsednik poročal o gospodarskem položaju v pokrajini in o rimskem obisku ■ Odbornik Grigolon prebral pismo o krminsko-gradiškem namakalnem konzorciju ■ Vprušanja svetovalca Bergomasa V ponedeljek zvečer je bila teja pokrajinskega sveta, kateri je predsedoval odvetnik Culot, ki je zaradi ozdravlje nja in prihoda iz Rima spet prevzel svoje posle. Najprej je poročal o sestanku, ki ga je imel nekaj ur poprej predstavniki vseh političnih strank in sindikalnih orgi mza-cij naše pokrajine. Prikazal je. kakšne so razmere v CRDA in v SAFOG ter nanizal vsa o-stala vprašanja, ki so važna za razvoj naše pokrajine, to je industrijska cona v Tržiču, zakon o klasifikaciji tržiškega pristanišča, krminsko-gradiški namakalni konzorcij ter vprašanje državnega prispevka za kritje primanjkljaja pokrajinske uprave in pokrajinskih u-stanov. Od vseh svetovalcev se je priglasil k besedi samo svetovalec Fulvio Bergomas, ki je rekel, da so kljub nekaterim pozitivnim korakom, ki so bili doseženi za rešitev kirze, se vedno številna nerešena vprašanja. Vprašal je predsednika, kdaj se bodo razčistila vprašanja pristanišča Portorosega v Tržiču, železniška povezava med Zagrajem in Stivanom itd. Ker ikriza močpo trka na vrata v Trstu, pa tudi v Vidmu, saj so pred kratkim objavili brošuro, v kateri so prikazali sedanji gospodarski položaj v videmski pokrajini, je svetovalec predlagal, da fci nekaj podobnega napravili tudi na Goriškem. S tem v zvezi je pripomnil, da bi morali z naše strani zahtevati, naj se rešitev naših vprašanj reši v okviru avtonomije, ki bi u-godno vplivala na uresničitev deželnih načrtov, ki jih sedaj pripravljajo vladne oblasti. Potem je prišla na vrsto interpelacija Bergomasa in Seli. čeve o krminsko-gradiškem stilnimi m milili m miiiii h iiiliiiii n m n U11111111111 militi miiii m m h itmi miii m m m tiiiiiiiiini V ponedeljek zvečer v palači pokrajine Sestanek goričke delegacije s političnimi voditelji Soglasno so poudarili koristnost stavke za uspeh rimskih razgovorov - Pripravlja se ponovni sestanek političnih voditeljev Člani goriške delegacije Culot, Bigot in Cuzzi so poročali predstavnikom vseh političnih strank in sindikalnih organizacij o izidu razgovora z ministrskim predsednikom. Iz govora poročevalca odvetnika Culota je bilo razvidno, da tržiška ladjedelnica ne bi dobila naročil za gradnjo novih ladij, če bi ne bilo stavke in manifestacije ljudske volje za rešitev gospodarskih vprašanj. Naglasil je. da je potova. nje v Rim služilo predvsem zato da so ustvarili podlago za temeljito rešitev vprašanj. Predstavnik PSDI odvetnik Devetag pa je rekel, da predstavlja potovanje šele uvod za reševanje številnih vprašanj. Položaj je zelo kritičen, zaradi tega moramo nad njim stalno bedeti in ga nadzorovati. V diskusiji so povedali svoje mnenje tudi predstavniki Delavske zbornice Bergomas (UIL), Marchesan (UIL iz Tržiča), Bressan in Coffieri (notranja komisija iz CRDA), ter Cuzzi. Vsi skupaj so mnenja, da so vprašanja, zaradi katerih je prišlo do tako pomembnega stavkovnega gibanja, še daleč od končne rešitve, kar potrjuje tudi dejstvo, da v CRDA v Tržiču še vedno pošiljajo delavce v dopolnilno blagajno, čeprav imajo naročilo za gradnjo novih potniških ladij. Predsedniku odvetniku Cu-lotu so naročili, naj o sestanku izdela poročilo za tisk. Iz vrst političnih strank smo izvedeli, da se nameravajo njihovi predstavniki v kratkem sestati, da bi dali akciji za rešitev gospodarskih vprašanj še večji pomen. Pogreb neznane žrtve prometne nezgode Včeraj so na glavnem pokopališču pokopali neznanca, katerega je v soboto zvečer po- vozil avtomobil na Majnici Cestni policiji do sedaj ni še uspelo ugotoviti, kdo je bil ponesrečenec in kje je imel stalno bivališče. Sodijo, da je bil mož berač brez stalnega bivališča. V mrtvašnico na glavnem pokopališču je včeraj prišel trgovec, ki je moža povozil, Enzo Munich skupno nekim prijateljem, ki je povedal, da je v soboto okoli 20. ure videl neznanca ležati ob cesti, vendar'Se žiVega. 'fudl neka druga oseba se je včeraj zglasila v mrtvašnici v upanju da bi mrtveca spoznala. Cestna policija vsekakor še nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila neznančevo ime. Za svoj god je moral v bolnišnico S prognozo okrevanja v štirih dneh so včeraj ob 18.30 sprejeli v bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto 66-letnega Mihaela Maligoja iz Ul. Attimis 71 v Podgori. Mož je šel po stopnicah iz senika, kjer se mu je zdrsnilo. Pri padcu se je potolkel po čelu. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico. -—o ----- Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji prinesli naslednje predmete: moško in žensko kolo, ženski in otroški pulover, več ključev vrste «Yale», 2 m blaga, žensko rokavico, moški dežni plašč ter denarnico z vsoto denarja. Kdor meni, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Kor zo Verdi št. 17, tel. 28-72. namakalnem konzorciju. Bergomas je vprašal predsednika, kaj je vlada odgovorila na soglasno odobritev spomladanske resolucije, v kateri se je zahtevalo, naj se konzorcij premesti iz 2. v 1. kategorijo, zahteva od vlade plačevanje postranskih stroškov in izvolitev novega vodstva. Odbornik Grigolon je prebral dolgo pismo, ki ga je komisar konzorcija poslal vladi. V njem naglaša, da zasebniki niso hoteli pristati, da bi v svoji režiji zgradili električno centralo, prav tako tega ni hotela prevzeti država — podjetja IR1 (država nadzoruje okoli 30 odstotkov elektroenergetskih virov v državi; op. ur.). Ker so pristojbine članov konzorcija zelo visoke m ker so kmetje v teh krajih gospodarsko zelo šibki se zahteva od države, naj plaCa vse stroške za namakalne naprave. Odbornik Grigolon je s tem v zvezi rekel svetovalcu Ber-gomasu, da se pripravlja sprejem sklepa, da bi prejšnje od. poslanstvo konzorcija spremenili v posvetovalni organ sedanjega komisarja. Predsednik odv. Culot bo na prihodnji seji odgovoril na zahteve Bergomasa o zgoraj nakazanih vprašanjih, Grigolon pa na zahteve svetovalca, kako je vlada sprejela spomladanski sejni sklep o konzorciju. Sledila je obravnava organič-nega načrta, pri katerem je pris.a na vrsto razprava o pismu, ki ga je notranja komisija psihiatrične bolnišnice poslala sindikalnim organizacijam, v katerem trdi, da nikakor ni res, da bi bili uslužbenci zadovoljni z odpravo «doklade Scelba«. Odbor je svoje stališče, ki je razburilo uslužbence psihiatrične bolnišnice, ponovil in poudaril, da je s tem vprašanje rešeno. Ni izključeno, da zaradi nasprotujočih si stališč rte bo prišlo s tem v zvezi do sindikalnega spora. Preden so svetovalci zapustili sejno dvorano, so jim razdelili izvod knjige «Guerre Gradiscaneu. Prihodnja seja bo v soboto 10. oktobra. Šolsko skrbništvo v Gorici je določilo, da se bo pričelo šolsko leto 1959-60 jutri 1. a v gusta. Dijaki vseh šol se morajo ta dan zbrati v šoli, od koder bodo odšli v spremstvu učiteljev k šolski maši. Redni pouk bo v petek 2. avgusta ob 8.30. ——«»------ Vpisovanje v čipkarsko šolo Ministrstvo za šolstvo in u-uprava za čipkarske tečaje v Gorici sporočata, da se je pričelo vpisovanje za ta tečaj na sedežu čipkarske šole v Ul. Morelli št. 30. V tečaj, ki je brezplačen, se lahko vpišejo gojenke iz osnovne in srednje šole ter dekleta, ki ne obisku jejo več šole in niso še dopol nila 35. leto starosti. Tečaj za spoznavanje sodobnega letalstva Jutri ob 15. uri bo na go-riškem letališču predavanje letalskega majorja Antonia Po-caria za Vse tiste, ki so se vpisali v tečaj za spoznavanje sodobnega letalstva. Tečaj Je organiziralo ministrstvo za o-brambo in letalstvo. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Umor po pogodbi«, V. Edvard. VERDI. 17.00: »Usmiljenje za pravične«. VITTORIA. 17.00: «Otok de- vic«, Jeff Richards in Vene-tia Stevenson. CENTRALE. 17.00: «Kadar letijo žerjavi«. Tatjana Samoj-lova, ruski film. MODERNO. 17.00: «Mož z zahoda«. Mednarodni košarkarski turnir v organizaciji Š. K. Portuale Turnirja se bodo udeležile ekipe Red Knights, Udinese, Don Bosco in športnega krožka Portuale - Odpoved Jeseničanov Talj in Petrosjan imata trden na«'1 izpodriniti Keresa z vrha lestv’ Smislov jima ni več nevaren - «Fusanje» mladega Po prvem uspelem mednarodnem košarkarskem turnirju v organizaciji športnega krožka Portuale, ki je bil na gradu Sv. Justa, je isti krožek sklenil organizirati nov turnir. Tokrat bo prireditev v Miljah in ker vreme ni več. toplo, bo turnir v občinski telovadnici. Organizatorji so povabili poleg domačih moštev Portuala in Don Bosca tudi že znano ekipo ameriških vojakov Red Knightsa ter moško ekipo Jesenic. Žal so morali Jeseničani včeraj odpovedati udeležbo, ker niso pravočasno dobili vstopnih vizumov. Zaradi tega so organizatorji spopolnili vrzel z moštvom Videmčanov. Da bi privabili čim več gledalcev, so organizatorji določili nizke cene: 100 in 150 lir. Vsekakor bo tudi ta turnir privabil v Milje ljubitelje tega športa, ki bodo hoteli še enkrat občudovati ase Red Knightsa. Lahko pripomnimo da bodo Američani brez dvoma pokazali v dvorani boljšo igro, kot so jo pokazali na gradu. So pač bolj vajeni igre pokritih prostorih, kot na prostem. Ekijo Portuale že poznamo. Nova pa bosta na tem turnirju Don Bosco in Udinese. Obe moštvi bosta sodelovali na prvenstvu I. serije in bo nastop na tem turnirju za oba odlična preiskušnja in tudi predpriprava za prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo 11. oktobra. Turnir bo trajal dva dni in sicer v soboto zvečer in v ne deljo zjutraj. Spored pa je sledeč: V soboto ob 20. uri Red Knights - Udinese; ob 21.15 Don Bosco-Portuaie V nedeljo ob 10. uri finale za III. in IV. mesto; ob 11.15 finale za 1. in 11 mesto. BOKS QUEBEC, 29. — Kanadčan Yvon Durelle je preteklo noč premagal v 10 rundah po točkah Američana Charlesa Jonesa. Danes so odigrali na Bledo prekinjene partije 13. in 14. kola šahovskega turnirja kandidatov za prvenstvo sveta. Od osmih šahistov. kolikor iih ie zbranih na Bledu, se ie še«-* od niih plasiralo na ta turnir na lanskem medconskem tur niriu v Portorožu Ostala dva t. j. Vasilij Smislov, bivši svetovni prvak, in Paul Keres sta imela pravico direktnega vstopa. Že sam začetek turmria je obetal zelo zanimive in ostre borbe in to predvsem med šahisti Sovjetske zveze ki so hoteli po prvotnih izia-vah iztisniti s površja bivšega svetovnega prvaka Vasilija Smislova. To jim je že v 4 kolu uspelo, ko je Gligorič pi HIIHIMIIHIIHMIIHtllllllllllll MIHIIIIIIIIIMII HllltMIIHIIHIHIIHMIH MIHU IIHIIHIHIMIIIMIIIIIIIIIII Sklenjeno na IV. zasedanju košarkarske zveze iiiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiii Priprave za Sredozemske igre Cesta zaprta za promet Goriško županstvo sporoča, da bodo jutri ob 7. uri Ul. Romana zaprli za promet. Cesta bo zaprta zaradi del na železniški progi Gorica - Videm. Promet bo usmerjen po Ulici Sartorio. Dela bodo končali v petek ob 17. uri. Deček iz Števerjana se je oparil z vrelo vodo Včeraj popoldne si je v Ste-verjanu opekel levo roko 3:let-ni Rinaldo Dornik. Fantek se je popoldne igral v kuhinji in nehote zvrnil s štedilnika nase lonec vrele vode. Starši so takoj poklicali rešilni avto, ki je dečka odpeljal v bolnišnico v Ul. V. Veneto. Zdravniki so mu ugotovili opekline I. in II. stopnje. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 17,8 stopinje ob 12.30, najnižja 10,8 stopinje ob 6.40. Vlage 50 odstotkov. Mladi nogometaši na treningu za sestavo državne reprezentance Med pozvanimi je tudi igralec Triestine Del Negro RIM, 29. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je pozval spodaj navedene igralce na trening za sestavo enaj-storice, ki bo zastopala Italijo na Sredozemskih igrah. Kakor je znano bodo Sredozemska igre v prvi polovici oktobra v Bejrutu. Pozvani igralci so sledeči' Marcello Sanzani (Anconita-na), Filippo Regni (Arezzo) Giuseppe Moschioni (Brescia). Renato Benaglia in Bruno Re-nitti (Fiorentina), Bruno Ca" sani in Bruno Mazzia (Juven tus), Nicola Ciccolo in Gugliel mo Magozzu (Messina), UU berto Noletti in Ambrogio Pe lagalli (Milan), Giancarlu O' la (Novara), Aldo Pedrett (Perugia), Giovanni Galcon (Simmenthal Monza), Ugo To meazzi (Modena) in Italo Del Negro (Triestina). Igralci se bodo morali zgln-siti jutri najkasneje do 19. ur« pri športnem centru v Florenci. LAHKA ATLETIKA Mihalič in Kryzskowiak v nedeljo v Bariju RIM, 29. — Italijanska lah- koatletska zveza javlja, da se bodo lahkoatletskega tekmovanja, ki bo 4. oktobra v Bariju, udeležili tudi atleti tujih držav in sicer Kryzskowiak (Poljska) in Franjo Mihalič (Jugoslavija), ki bosta nastopila v teku na 10.000 m, Gronovvski (Poljska) in Landstroem za skok s palico ter Cieply (Polj- ska) in Bezjak (Jugoslavija), ki se bosta pomerila v metu kladiva. SVETOVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI Vladimir Stogov (SZ) prvak v peteiinji skupini VARŠAVA, 29. — Na svetovnem in evropskem prvenstvu v dviganju uteži si je Vladimir Stogov (Sovjetska zveza) priboril prvi naslov v peteiinji skupini. S tremi olimpijskimi gibi je dvgnil 332,500 kg (102.50, 100, 130 kg). Njemu sledijo še: 2. Jankovvski (Polj.) 320 kg (95. 100, 125); 3 Foeldy (Madž.) 295 kg (90, 85, 120); 4. Elm-khan (Iran) 295 kg (85, 90, 120); 5. Koievv (Bolg.) 290 kg (875. 87,5, 115); 6. Huzzein (Irak) 290 kg (85, 90, 115); 7. Eberle (Zah Nem ) 285 kg (90, 85, 110); 8 Panait (Rom.) 282,5 kg (90, 85, 107,5); 9. Grandi (It.) 280 kg (87,5, 82,5, 110). BOKS NEW YORK, 29. — Lahoua-ri Godih, rojen v Oranu in sedaj v Združenih ameriških državah, je z zadovoljstvom vzel na znanje vest, da je Italijan Mario Vecchiatto podpisal pogodbo za srečanje, ki je za 24. oktobra na sporedu v Milanu. Godih bo nadaljeval s treningom v New Yorku. 14. oktobra bo odpotoval v Pariz «Vecchiatto» je izjavil Godih, «je verjetno najbolj nevaren nasprotnik kar, jih ie time, vendar sem gotov, da ga bom lahko premagal.« Odi. do 10, maja 1960 v Beogradu evropsko košarkarsko prvenstvo Prihodnje evropsko prven stvo moških ekip v košarki bo v Beogradu od 1. do 10. maja 1960. leta. Tako so odločili na IV. rednem zasedanju medna rodne košarkarske zveze ki je zasedala v Budimpešti. Prven stva se bo udeležilo 16 do 18 državnih reprezentanc. Evropski pokal v košarki Izžrebani pari za prva srečanja BUDIMPEŠTA, 29. — Org« nizacijski odbor evropskega pokala v košarki za prvak posameznih držav, je izzrebaz pare, ki se bodo udeležili tekmovanja 1959-60. Izžrebanje je dalo sledeče rezultate (v seznamu je orne njena država, kateri pripada moštvo, ki se bo tekmovania udeležilo): Moške ekipe: zmagovalec srečanja - Izrael proti Bolgariji; Maroko ali Portugalska proti Španiji, Vzh. Nemčija “h Finska proti Poljski, Avstrija ali Italija proti Jugoslaviji, Zah. Nemčija ali Švica proti Češkoslovaški, Luksemburg ali Francija proti Belgiji. Zmagovalna moštva in mi štvo ASK Riga, ki je prvak Sovjetske zveze in zadnji zmagovalec pokala, bodo nastopi la v četrtini finala. Zenske ekipe: naknadno bodo tudi izžrebali pare za sr« Čanja med Zah. in Vzh Nem čijo, Poljsko, Bolgarijo. Rnmn nijo in Francijo. Tri zmagovalne ekipe se bodo kasneje srečale z prvakinjami Jugoslavije, Sovjetske zveze, Italije in Češkoslovaške v četrtini finala, ——««----- V Rimu 10. in 11. oktobra Francoski lahkoatleti za mednarodni miting PARIZ, 29. — Mednarodnega lahkoatletskega mitinga bo 10. in 11. oktobra letos olimpijskem stadionu ki na v Rimu, se bodo udeležili sledeči fran coski tekmovalci: Tek na 100 in 200 m: *Dele-cour, A. Davic, P. Genevay, A. Seye; tek na 400 m: Seye; tek na srednjih progah: Ja zy in M. Bernard; skok v daljino: A. Braschi; troskok: E. Battista; met kopja: M. Macquet. Danes TV prenos nogometne tekme Tiskovni urad italijanske radiotelevizije sporoča, da bo danes 30. septembra od 16. do 17.45 televizijski prenos nogometne tekme za »Pokal evropskih prvakov« med angleško enajstorico Wolverhamp-ton Wanderersa in nemškim moštvom ASK Vorwaerztsa. Tekma bo v Vzhodnem Berlinu. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* Sv. Ivan priredi športno tekmovanje, ki bo od 8. do 11. ok*o-bra na stadionu »Prvi maj«. SPORED TEKMOVANJA JE NASLEDNJI: 8.10 ob 20. uri: tekmovanje mladincev v odbojki, tekmovanje mladink v odbojki. 9.10. ob 20. uri: tekmovanje mladink in mladincev v streljanju v ekipah po tri, namiznoteniško tekmovanje mladincev in mladink v ekipah po dva. 10.10. ob 20.30: namiznoteniški turnir za moške, šahovski brzoturnir za posameznike. 11.10. ob 8.30: lahkoatletsko tekmovanje moških s skokom v višino in daljino, metom diska in krogle ter s krosom; ob 14. uri: med dvema ognjema — tekmujejo mladinke »PD Škamperle« in Nabrežine, finale namiznoteniškega turnirja za mladince in mladinke; ob 15.30: finale v odbojki za mladinke; ob 16.15: finale v odbojki za mladince. Vsa tekmovanja se bodo začela ob točno določeni uri. Zamudniki ne bodo imeli pravice do tekmovanja. Vpisovanje bo od 28. t.m. do 6. oktobra v Tržaški knjigarni. Vpisnina za posameznike je 50 lir, če tekmuje v več panogah pa 100. Prosvetno društvo «S. Škamperle« vabi vse športnike, da se tekmovanja udeleže. zelo slabem startu uspel odloč no premagati Smislova. Pri Gligoriču ie Smislov nalete na prvi trd oreh in potem čel jz kola v kolo izgubljat tempo z vodečimi. Kolikor st se mlada ruska šahista Talj » Petrosjan veselila tega, da koraka Smislov za niima, toliko bolj sta bila presenečena, ko ie v tei borbi tiho in venrta sigurno začel niun drugi n« sprotnik Paul Keres vedno bolj siliti v ospredje in ka?• sedaj po 14. kolu. da bo Keres prvo polovico turnirja pre del na prvih stopnicah. Pred turnirjem in še nie-c turnirjem je kazalo, da h» t» turnir pokazal oziroma pom sel več presenečenj, to ie ka ^al tudi zelo dober start Ben koeja in mladega Fisheria. k so ga že po šestem kolu liro glasili tudi za «fušerja» pred vsem zaradi nekaj njegovih slabih iger, v katerih je poka zal, da kljub vsemu, še ne spada na tako močan turnir nz čeprav je uspel premagati vi dečega Keresa. Ko so nanrree ostali videli, da ie njegov re pertoar otvoritev zelo m»ih»u so začeli igrati pač tiste nivo ritve. v katerih ie boli slabe podkovan. Začeten dober star* Benkoeia ie obetal da bo t« tekmovalec presenečenin tu«-mria. vendar z dneva v dan vedno bolj ko se hliža kom c turnirja kaže. da tudi Jlenkne ne more še v korak z ostali mi. Manjka mu še turnirskih izkušenj. O Gligoriču bi lahko vel'k napisali, vendar se nam zdi. da je najtočnejša ugotovitev ta, da pač ne zna taktično nastopati. Kako močan igralec je, se vidi tudi iz tega, da inn do sedaj edini pozitivno biian. co z močnejšimi igralci, to je z Rusi. V začetku mu sreči pač ni bila naklonjena, v do-brih pozicijah ni znal postaviti pike na «i», kot se to reče v športnem žargonu. No, sedaj pa mu je tudi športna če tako lahko imenujemo šah. sreča naklonjena. Prav v zadnji partiji s Smislovom je bi' za kvaliteto in kmeta slabši, ven dar je uspel iztrgati bivšemu svetovnemu prvaku pol točke in tako ohranil zasluženo vodstvo v medsebojnih dvobojih z njim. Islandski velemojster Olaffs-son, ki ima kar dva sekundanta, je eden najbolj fair i-gralcev in igra brezpogojno na vse ali nič. Ta njegova i- ::P gra ga je tudi v precej točk, sev krat, ko je uvidel, z delitvijo počasi ^ ke. Sedaj je S1C* zadnjem mestu, ve” no za petami F.shetH vu in Benkoeiu. navalci s””*.. Vsi pozi.-.- , bro poznajo SBrt^ ^ jv, utrudljivega borc“’ vrstni red na ta zadnjih kolih niti. Smislov UM dober finiš. Sed“J’irj,. prve polovice *ur r* nabral in Ha”. vseh. č* fci Smislov število točk n0 je mnenje - . bo več uspelo P J šahovski Olimp- . Dva najbolj da ruska igra\ca v s!sC trosjan pa skriva ^ panje, da v drog ^ y nirja, ki se p Zagrebu, pm*”1^ nečenje. V dveh y granih medseb°J _|t y namreč nista 'ji1 utrudljivo, zace (i kazal, da bo _yj P1 dar sta tako v j| drugi partijj W rala. Na vprašanje' , voru ta. sta se izg°v rala, Rezultati so sledeči: VC1 erajš' iDj«* Oftf 4 (l)igol Petrosjan - “ • potezi! Tag jjljvj V 30. potezi; sm od ekinjeno v 0* za slednjega. K 1:0 v 41. potezi. Stanje: Keres 9,5 (’ 8,5. Talj 9,5, Petr°fnjenai-jr rič 7,5, (1 Pr® 5, Smislov 4,5 ( Fisher 4 (2 P^jn/j lafsson 3,5 (2 P nagovorn ANiSbAV Tiska Tiskarski *a 30. t1 predvaja dane* ^ ob 19.30 un Igrajo: louis cpy NES in noeuu® ' začetkom predvaja danes 30. t. m. Universal cinemascope barvni film: Zgodba Zahod* Igrajo: JOCK MAHINEY, GILBERT LINDA CRISTAL rOL^ BOILEAU-NARCE JAC: MRZLI ZNOJ ) «Seveda, v vašem duhu ta stvar ni tako jasna. Vi si podzavestno prizadevate, da bi si jih zabrisali... Lezite na posteljo, prosim«. Doktor je dolgo časa preskuševal refleks in je skremžil obraz. «Ste pili že kdaj prej?« »Ne. Začel sem v Dakarju, polagoma«. »Mamil niste jemali?« «Ne, nikoli«. ♦Vprašanje je, če vam je do tega, da se ozdravite«. «Gotovo da«, je zajecljal Flavičres. »Ne smete več piti... pozabiti morate tisto žensko... ponavljati si morate, da je res mrtva... ker človek umre samo enkrat za zmeraj. Razumete: za zmeraj... Boste tako, z vsemi močmi?« »Da«. »Potem pa nič obotavljanja! Napisal vam bom pismo za prijatelja, ki vodi sanatorij blizu Nice«. »Bom zaprt?« »Nikakor ne. Niste tako bolni. Pošiljam vas tja dol zaradi podnebja. Kolonist, kakršni ste vi, potrebuje veliko sonca. Imate denar?« »Da«. »Opozarjam vas, da bo dolgo trajalo«. »Ostal bom, kolikor bo treba«. »Pravilno«. Flavičres je sedel, noge je držal ohlapno. Ni več pazil na zdravnikove besede, ne na svoje kretnje. Ponavljal si je venomer: «Ozdraveti... ozdraveti...«. Zal mu je bilo, da je ljubil Madeleine, kakor da bi bila ta ljubezen škodljiva. Oh. ponovno zaživeti, začeti skraja, pozneje, spoznati se z dru- gimi ženskami, biti kakor drugi moški, moj bog!... Doktor je še pomnožil naročila. Flavičres je vse sprejemal, vse obljubljal. Da, odpotoval bo že drevi... Da, nehal bo piti... Da, počival bo... da... da... »želite, da pokličem taksi?« je predlagala bolničarka. »Raje bi malo hodil«. šel je na potovalni urad. Pri okencu za vozne listke je oznanjal napis, da so vsi vlaki za en teden že zasedeni. Flavičres je potegnil iz žepa listnico in dobil listek še za tisti večer. Moral je še telefonirati na sodišče in v banko. Ko je bilo vse urejeno, je blodil po mestu, kakor da je postal tujec. Njegov vlak je odhajal ob enaindvajseti. Večerjal bo v hotelu. Štiri ure je bilo treba kako zapraviti. Stopil je v kino. Kaj je na sporedu, ga ni prav nič zanimalo. Skušal je samo pozabiti obisk pri Ballardu in njegova vprašanja. Nikoli ni resno mislil, da tvega blaznost. Zdaj se je bal, po hrbtu je bil potem in želja po pijači mu je sušila grlo. Začel se je zopet sovražiti in se studiti samemu sebi. Platno se je razvetilo in bobneča glasba je naznanila Dnevnik. Obisk generala de Gaulla v Marseillu. Uniforme, zastave, bajoneti, množica, ki so jo stežka zadrževali na pločnikih. Obrazi v ospredju, z odprtimi usti vzklikajo na ves glas, a se ničesar ne razume. Neki hrust vihti klobuk. Neka ženska se je počasi obrnila proti kameri, videle so se njene svetle oči, droben obraz, ki je bil podoben kakšnemu Lawren-ceovemu portretu. Vrvež jo je brž zakril, a Flavičres jo je spoznal še o pravem času. Na pol vzravnan se je bližal platnu z obrazom polnim groze. »Sedite!« je nekdo zakričal. »Sedite!« Nategnil je vrat, v glavi se mu je mešalo, v prsih ga je dušil krik. Ne da bi razumel, je gledal vojaške čepice, pozdravljanje, vrtinec trobent. Surova roka ga je prisilila, da je sedel. prikazala, ali le za hip dveh sekund; in en del njega je še enkrat zaječal, medtem ko se drugi del ni zmenil. Ni bilo mogoče pogrešiti: mladi ženski s platna je bilo kakšnih trideset let; videti je bila precej debela... kaj še, usta... ustnice niso bile take oblike... Vendar se podobnosti ni dalo zanikati... Zlasti oči... Flavičres je bil ves skrčen in je poskušal primerjati nedavni spomin davnemu in je naposled videl v sebi le barvaste lise, kakor da je predolgo gledal v zelo močno svetlobo. V kino se je vrnil še zvečer. Prava reč, pojde pa z jutrišnjim vlakom... Zvečer je nekaj odkril: mož, čigar obraz je bil prav v ospredju in je stal pred neznanko, je bil po vsem videzu z njo; mož ali zaročenec, spremljal jo je; držal jo je pod roko, najbrž, da je ne bi izgubil v množici, še ena malenkost je Flavičresu prvič ušla; mož je bil lepo oblečen; imel je velik dragulj na kravati; neznanka je imela na sebi ko-žuhovinast plašč... Je Flavičres opazil še kaj? Kaj vendar?.. Odšel je takoj po Dnevniku. Ulice so bile bomo razsvetljene; še zmeraj je deževalo in Flavičres si je pritisnil klobuk na glavo zaradi vetra. Ta kretja ga je spomnila prizora iz Marseilla; mož je bil gologlav, čeprav je imel suknjo, in v ozadju so bili nejasni obrisi pročelja nekega hotela s tremi i elikimi črkami, postavljenimi navpično: RIA. Morda je bil to le del imena, ki se je prižigalo zvečer. Na primer ASTORIA... Prav! In pofem... Potem nič... Flavičres se je zabaval s tem, da je spopolnjeval podobo iz filma; že toliko časa se ni vdajal strasti razglabljanja. Zabavala ga je misel, da sta mož in žena po vsej verjetnosti prišla iz hotela, da bi gledala povorko. Zastran tiste podobnosti pa... No da, ta ženska je bila nekoliko podobna Madeleini. Kaj zato?... Lepa reč! Za to bi se človek razburjal? V Marseillu je pač srečen človek z ženo, katere oči... A srečnih ljudi bo kmalu povsod dovolj! Treba se bo ti zavesti privaditi, čeprav je malo trpka... Flavičres se je ustavil v baru hotela. Seveda je bil obljubil doktorju... a potreben je bil kozarčka ali dveh, da se požvižga na goste hotela Astoria. «Whisky!» Bedasto je napravil, da je odložil odhod. Naslednji dan je stisnil nekaj bankovcev sP1 rev' žep in se namestil" v oddelku prvega razreda. r4; vsemogočnost denarja je bila že Preposna- ze bogat... da je lahko nudil Madeleini... no, zgodba! Vžigalnik pa kljub temu še ima. Morda jp yjc, trapastega filma. Nič ne bo za to, če odpre o* 0^5 na progo. So predmeti, ki imajo skrivno mo?. ‘. ,ejjj«-. 4 kakšen nevidni strup in počasi zastrupljajo ži* 1 1 ‘ mer diamanti. Zakaj pa ne tudi vžigalnik? «0 1%/-« rv)rt.n-nl nilTrlor innoKiti To ia flnlru? Ha Ifi ^ bo mogel nikdar iznebiti. Ta je dokaz, da je mu to drag°« in bi bil srečen. Naročil bo, naj krsto, ko bo umrl. Iti pod zemljo misel!... Ob skladnem topotanju nju vlaka je sanjaril... igral se je s to mislij®;'^' ,i omnia vincit improbus in ko je človek obračal gifAejj z rjavkastimi madeži, je odkril čudne bakroreze-gova skala, Danaide... in Orfej, ki prihaja iz in drži za roko Evridiko. V svoji tenčici je bila ge J strj profilu podobna Kiplingovi deklici... Flavičresu . v zibala na umazanih čipkah naslona in je Sle kako drvijo mimo rjoveče podobe sveta živih-^ ut^jp! / dobro; užival je nad samim seboj, nad svojo nad ponovno pridobljeno svobodo. V Nici si 1,1 net< malo na samem. Podnevi bo spal, zvečer pa ko. ob» Ne, ni bila ona... Flavičres je ostal še pri drugi predstavi; prisilil se je, da trezno gleda na platno. Čakal je, da se zopet prikaže tisti obraz, ves je bil napet od pozornosti, pripravljen, da ujame in si zapomni tisti obraz. In podoba se je zopet Spil je tri. Kaj za to, ko se gre resno zdravit in whisky je kljub vsemu bolj učinkovit kakor konjak. Gladko je udušil obžalovanje, sum in gnev. Ostajal ^e še neopredeljen občutek krivičnosti, a temu ni kos noben alkohol. Flavičres je šel spat. grnejo krila kakor črne zastave, bo blodil P° ^'jiič1 na nič mislil... O, na nič ne misliti! Bližal se )e,g ifi kakor romar, ki polagoma spoznava svojo dez korak. 1'1 (Nadaljevam