cena 1000 dinarjev številka 46 (951)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 17 novembra 1988
Frlec in Goričarjeva v Titovem Velenju
»ODLAGALIŠČA NE BO TAM,
KJER GA NOČEJO!«
V torek sta se sestali s predstavniki krajevnih skupnosti, vodstev družbeno političnih organizacij, skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Boris Frlec in članica izvršnega odbora republiške konference SZDL Barbara Gori-čar.
Frlec je uvodoma poudaril, da se pri premagovanju krize v kateri smo se znašli postavljajo tri bistvena vprašanja. Jo znamo, hočemo in zmoremo premagati. Ocenil je, da je še najbolj vprašljivo. drugo vprašanje, torej, če krizo resnično hočemo premagati. Več kot očitno je namreč, da se mnogi bojijo tržnih mehanizmov. Po njegovem prepričanju moramo nemudoma narediti odločne in temeljite posege, zakorakati po poli tržne ekonomije, višje tehnologije, razvoja, samostojnosti gospodarskih subjektov ...
Precej pozornosti je bilo na-
menjene tudi družbenim dejavnostim, pri čemer je Frlec poudaril, da smo si na tem področju ustvarili tako visok standard kot tisti najbolj razviti, zato bodo tudi tu potrebne temeljite spremembe, racionalizacijo pa je nakazal v republiški in ne več občinski ali regijski organiziranosti.
Goričarjeva je posebno pozornost namenila nujni reformi volilnega sistema, poudarila pa je še, da ni prav, da bi se politične organizacije vtikale v delo sodišč. Vsekakor pa je podprla, da pravilnost obsodb četverice preveri svet za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL Slovenije in
skupščinska komisija, ki mora čim prej končati svoje delo.
Precej pozornosti je bilo v razpravi namenjene tudi odlagališču jedrskih odpadkov, ki buri tudi naše občane. Frlec je povedal, da bo potrebno jedrsko elektrarno Krško v primeru, da odlagališča ne bomo zagotovili, zapreti. Zagotovil pa je, da do izgradnje v tistem okolju, ki se za to ne bo odločilo, ne bo prišlo.
Nekateri so izrazili zaskrbljenost, da vodstvu ne zaupamo povsem, vendar pa je v razpravi prevladalo stališče, da nobeno vodstvo, v nobenem okolju, ne more imeti bianko menice zaupanja, ampak si jo mora s svojim delom nenehno pridobivati in utrjevati. Govorili so tudi o referendumu o ustavnih spremembah. Nekateri so menili, da razlogi proti niso dovolj utemeljeni, vendar pa je večina ocenila, da referendum ni potreben.
(mz)
S petkovega sindikalnega posveta v Topolšici
MLADOST NA STOPNICAH - Jesen nam ne prizanaša z mrazom, našim najmlajšim pa ta ne pride do kosti. Zabavo in družbo si vedno najdejo, če nimajo kam drugam, pa na stopnice .. .(bz)
Gorenje Gospodinjski aparati
200 LET
TOVARNE
USNJA
ŠOŠTANJ
Tovarna usnja iz Šoštanja slavi v letošnjem letu častitljiv jubilej, 200 letnico svojega obstoja. Začetki te tovarne segajo v leto 1788, zametki te industrije pa še veliko bolj nazaj.
Ta jubilej bo kolektiv proslavil z osrednjo proslavo, ki jo bodo pripravili 26. novembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. V programu bodo nastopili godba Zarja, Šaleški oktet, učenci osnovne šole Karla Destovni-ka Kajuha in mladina tovarne usnja. Predsednik delavskega sveta pa bo ob tej priložnosti orisal dolgo pot te tovarne.
Na proslavi bodo podelili najstarejšim članom kolektiva skromna priznanja (tudi upokojenim). Že od 8. ure, 26. novembra, pa bo v avli doma kulture v Šoštanju na ogled razstava slik in zgodovinske dokumentacije te tovarne.
Pa še na nekaj velja opozoriti. Četrtek, 24. novembra, bo dan odprtih vrat tovarne usnja. Vsi, ki jih ta proizvodnja zanima, ki bi radi videli, kako nastane iz kože usnje in končni izdelek, obiščite jih med 10. in 12. uro. Vse si boste lahko ogledali pod strokovnim vodstvom.
L. H
Presežki delavcev ne nastanejo čez noč Nezadovoljni delavci
Z zanimanjem so udeležeuci petkovega sindikalnega posveta v Topolšici sledili temam, ki jih je Občinski sindikalni svet izbral tokrat. Delovna razmerja in vloga sindikata pri tem, je bila že kar prva stvar, ki so jo morali časovno podaljšati zaradi zanimanja, podal jo je družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Velenje in Mozirje.
Prav tako zanimivi pa sta bili tudi drugi dve temi — vloga sindikata pri reševanju tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev, ki jo je podal Jože Stegne, član predsedstva RS ZSS, pri tej temi pa so s svojimi izkušnjami prisotne seznanili tudi predstavniki Gorenja delovne organizacije EKO in predstavnik Skupnosti za zaposlovanje Velenje. Problem tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev je treba vzeti
Konferenca partnerskih mest
Lani smo bili gostitelji konference partnerskih mest Velenjčani, pripravili smo jo v Topolšici. Letošnje srečanje pa bo v Franciji, v Vieeni. Tja je danes zjutraj odpotovala delegacija občine Velenje. Na letošnje srečanje so se temeljito pripravili in sicer s konkretnimi predlogi sodelovanja. Ocenjujejo, da so tudi ta srečanja ena izmed »vrat«, ki se nam odpirajo v Evropo.	(mz)
resno, nikakor in nilcjer pa se ta problem ne sme in ne more izkazati čez noč. V organizacijah združenega dela ga je treba »napovedati pravočasno, ker bo potem tudi razreševanje lažje, je bilo poudarjeno.
Zanimiva je bila tudi tretja tema — značilnosti varnostno-po-litičnih razmer v naši družbi in svetu ter oblike konfliktnih stanj, to temo pa je podal sindikalnim aktivistom Samo Stupica, stroko-
vni delavec Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Ker je bil posvet samo dopoldanski, se je tokrat izkazalo, da je bilo morda tem preveč, kajti zanimanje je bilo takšno, da bi lahko o vsaki govorili še več kot so. Vsekakor pa to dokazuje še nekaj, da so bile teme prav izbrane, take, ki bodo sindikalnim delavcem lahko v veliko pomoč v praksi.
(mkp) foto: bm
Ob obravnavi rezultatov 9-mesečnega gospodarjenja in po izplačilu osebnih dohodkov za mesec oktober so zaposleni v nekaterih delih delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati v petek, 11. novembra in v soboto, 12. novembra ob tem, ko sami z velikimi napori uresničujejo letošnje zahtevne
Na pločnike in kolesarske steze pa so pozabili?
proizvodne in izvozne naloge, opozorili na nevzdržnost nenormalnega zviševanja življenjskih stroškov v občini Velenje v zadnjem času, posebej še daljinskega ogrevanja in komunalnih storitev, ter ponovne podražitve električne energije. Pri tem so menili, da nekatera zadnja zvišanja cen presegajo vse razumne meje. Zato so zahtevali, da se ponovno prouči upravičenost zadnjih zviševanj cen, saj delavci z najnižjimi dohodki ne morejo več poravnavati tako povečanih
življenjskih stroškov.
Delavci delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati pa so opozorili tudi na nesprejemljivost prakse, da so v precejšnjem številu delovnih organizacij in skupnosti, tudi v družbenih dejavnostih, pa v občinskih upravnih organih, v občini Velenje v novembru izplačali poračun osebnih dohodkov za letošnje leto, tudi v delovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti oziroma z izgubo.
Predsedstvo 0K ZKS Velenje
Evidentiranje članov CK ZKJ
Dobili smo novo štiripasovni-co. To je Partizanska cesta v Titovem Velenju. Pa je to resnično prava štiripasovnica? Tisti, ki se spoznajo na varnost v cestnem prometu, pravijo, da ne. Pritrdili jim bomo.
Takšna cesta bi morala kar največ prispevati k varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Zgleda, da ne bo tako. Mnogo ljudi je doslej hodilo ob Parti-
zanski cesti peš na delo v Gorenje, ali so se vozili s kolesi. Tudi krajani, ki živijo ob njej, so se verjetno od časa do časa odpravili v trgovino ali po drugih opravkih izven doma s kolesom, večkrat tudi peš. Sedaj lahko svoja kolesa prodajo, saj ne verjamemo, da si ga bodo naložili na ramena in se tako podali do središča Pesja, kjer se začne kolesarska steza s pločnikom ali do
središča Titovega Velenja, toda tudi peš ob cesti ne morejo hoditi, ker je njen večji del brez pločnika.
Prav bi bilo, da tisti, ki so takšno štiripasovnico želeli, oziroma jo naredili, pojasnijo, zakaj ob njej ni pločnikov ter kolesarske steze. Krajanom pa svetujejo, kaj naj naredijo s kolesi in kje ter kako naj hodijo peš. (vos)
Ob obravnavi poročila o delovanju medobčinskega sveta ZKS Celje v preteklem dveletnem mandatnem obdobju, so člani predsedstva OK ZKS Velenje menili, da je potrebno v bodoče bolj konkretno opredeliti vlogo in naloge tega organa, skupne interese, predvsem pa je treba spremeniti metode povezovanja oziroma sodelovanje med centralnim komitejem, medobčinskim svetom in občinskimi konferencami. Ta organ je namreč prevečkrat zgolj prenašalec na-iog s centralnega komiteja na občinske organizacije, prevečkrat pa se postavlja tudi v vlogo arbitra pri razreševanju posameznih vprašanj. Po njihovem bi morali večjo pozornost usmerjati v koordinacijo aktivnosti.
Na eni prejšnjih sej so člani predsedstva obravnavali analizo gibanja članstva, tokrat pa spre-
jeli vrsto konkretnih nalog, da bi se stanje na tem področju izboljšalo. Vse osnovne organizacije morajo vložiti maksimalne napore za pridobivanje novih članov. Ocenili so, da bo sedaj, ko si Zveza komunistov z gospodarsko in ustavno reformo ter prenovo Zveze komunistov spet pridobiva ugled, lažje. Akcija za sprejem v to organizacijo mora biti stalna, organizirati pa jo je treba najmanj enkrat letno.
Na predsedstvu so govorili tudi o trenutnih aktualnih nalogah, med katere sodi tudi evidentiranje članov centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. K evidentiranju je treba nemudoma pristopiti, člani predsedstva pa so menili, da je prav, da zamenjamo resnično tretino članov centralnega komiteja iz Slovenije-
(mz)
V soboto, 19. novembra, ob 20. uri
1. radijski ples 0 1. radijski ples
Rezervacije: Delavski klub
Vabita: Delavski klub in Naš čas — Radio
Velenje
2. stran * RSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje -k
17. novembra 1988
CELJSKO OBMOČJE • CEUSKO
MSZSS Celje o gospodarstvu in zakonodaji
Premalo sprotnih podatkov
EMONA EKSPRES
POGREBNIKI
Na zadnji seji medobčinskega sveta ZSS Celje so poskušali oceniti sedanje stanje oziroma gospodarska gibanja na Celjskem. Vendar se je ob tem še enkrat pokazalo, da prihajajo podatki počasi in da marsikje ne razpolagajo niti s tistimi osnovnimi. Predvsem predstavniki iz velenjske občine so opozorili na potrebo, da mora imeti nekatere rezultate združenega dela na mizi mesečno. Jasno je, da to ne velja za bilance, toda nekaj osnovnih kriterijev in glavnih podatkov bi moralo biti na razpolago mesečno.
Še na nekaj so opozorili na seji, ko so govorili o podatkih: na odgovornost posameznih poslovodnih ekip, da podatke prikazujejo stvarno in delavcev ne zavajajo z lažnim optimizmom. Če bi bilo tako, se ne bi moglo zgoditi, da je neka delovna organizacija
Večkrat razmišljam n tem. kako bi vsaj del tistega, kar imamo recimo v turizmu, prenesli ludi v ostalo gospodarstvo. S tem ne mislim, da bi se res moralo v vsej industriji ali kmetijstvu toliko piti kot v gostinstvu, niti toliko posedati. Pa čeprav imamo tudi tega dvojega marsikje že zdaj dovolj. Bolj mislim na to. kako bi tudi na drugem področju lahko uveljavljali priznanja za dobre in slabe.
Si lahko mislile, kako bi bilo, če bi na primer tudi i' Gorenju ah pa v Cinkarni, ali Juteksu — saj ni pomembno kje — začeli
Varnost
na naših cestah
Kaj je potrebno narediti za varnost v cestnem prometu? Zgolj postaviti prometni znak, ki nas opozarja na prednost, omejitve . . .? Delno je morda tako, vendar pod pogojem, da je v takšni postavitvi tudi kaj logike. Naj krajani Šmartnega v Titovem Velenju doživijo nesrečo zaradi nepreglednosti, ozkih cest, se sprašujejo, ali pa jih bodo. vozila zmočila zaradi neurejenih od-vodnjavanj po cestah?
Tako krajani kot Svet krajevne skupnosti so že pošiljali pripombe in predloge rešitev na ustrezne naslove, a učinka ni bilo. In kaj nas muči?
1.	Križišče pod cerkvijo mora biti urejeno tako, da bo prednostna cesta potekala s smeri Ko-novega proti Tavčarjevi (včasih je bilo tam vsaj ogledalo, potem pa ga je nekdo kratkomalo — ukradel?)
2.	Šlandrova cesta od kioska proti Stanetovi je preozka za dvosmerni promet, prostora za razširitev pa je več kot dovolj.
3.	Stanetova cesta je neprimerna za težja vozila, saj je preozka in tudi hiše so že začele pokati. Pa tudi primerna ni za promet v center s smeri Konovega.
4.	Križišče pred domom krajanov je potrebno opremiti s primernimi znaki za parkiranje.
5.	Še danes ne vemo, kako bomo uredili Efenkovo cesto.
6.	Kako je mogoče, da je ob nagibu ceste speljan kanal, na zgornji strani ceste (Graškogor-ska)? Odvodnjavanje je potrebno urediti tudi na Smarski cesti — mimo pokopališča.
7.	Kako je mogoče, da smo že pričeli z rekonstrukcijo Kidričeve ceste — od Marketa proti šoli MPT, čeprav je razgrnitev načrta za rekonstrukcijo šele v obravnavi?
ob posameznih trimesečjih dobra, nato pa naenkrat potone; »pridela« si toliko izgube, kot je v tako kratkem času gotovo ne bi mogla. Ne vemo, če je Ladislav Kaluža iz celjskih sindikatih mislil s tem na celjski Emo — res pa je, da se je ta delovna organizacija v Celju ob devetmesečju znašla v izgubi. Tudi v štorski železarni izgube niso uspeli zmanjšati, kot so napovedovali, ampak se celo zvečuje.'Tako so v celjski občini od vseh v regiji najmanj zadovoljni. Posebno še, ker so morali prav zdaj dati pod družbeno varstvo še Metko. Pa tudi sicer industrijska proizvodnja še vedno zaostaja za lansko. Zaskrbljeni so gotovo lahko tudi v Šentjurju. Tu so do polletja izkazovali še dobre rezultate, v tretjem tromesečju se je vse postavilo na glavo in mesečno proizvodnja nazaduje po 15 odstotkov. V
deliti tudi priznanja kot so bodeče neže in nageljni. V delovnih organizacijah bi seveda morali delili kaj drugega, kaj bolj konkretnega. kar bi se pri delavcih poznalo v slabem ali dobrem. Ampak tu so težave veliko liujše kot v turizmu. Tam se enostavno nekateri odločijo, da jim nek kraj ni všeč, pa mu brž pošljejo bodečo nežo. Kaj pa pri delavcih '.' Samo poskusite enemu reči. da je slab, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti! Takoj se bo oglasil sindikat, disciplinska komisija si bo lomila jezike, da hi to dokazala in če bo že sklenila kaj proti
Na koncu pa: tudi krajani lahko deloma pripomoremo k varnosti in'sicer tako, da postrižemo žive meje na predpisano višino!
Zdravko Golob
Skupna seja o premogovništvu
Jutri bo skupna seja dveh predsedstev Občinskih svetov Zveze sindikatov — Velenja in Trbovelj. Člani se bodo tokrat sestali v Trbovljah, edina točka dnevnega reda pa bo — obravnava problematike premogovništva in energetike.
Seja se bo pričela ob 12. uri, pred njenim začetkom pa si bodo člani Predsedstev skupaj ogledali jamo Trbovlje ali Strojno tovarno v Trbovljah, s predstavniki teh dveh organizacij se bodo tudi pogovarjali in si ogledali eno od kulturno-zgodovin-skih znamenitosti Trbovelj.
(mkp)
mozirski, šmarski in velenjski občini so zadržali pozitivno rast, v konjiški in žalski občini, kjer so bili še ob polletju precej pod lansko ravnijo, pa ta zaostanek zmanjšujejo.
Osnovni podatki tudi k ižejo, da so v vseh občinah zadižali rast izvoza in tistim, ki so ž doslej največ izvažali na zahtevno konvertibilno območje, se pridružujejo še drugi. Usmerjenost na konvertibilno območje se je okrepila povsod; dobro ja tudi, da je manj izvoznih nihanj, ampak imajo delovne organizacije vse več trajnejših poslov. Ti jim zagotavljajo prodajo tudi v bodoče. To pa bo vsekakor še potrebno, saj nič kaj ne kaže, da se bo povpraševanje na domačem trgu kaj kmalu močneje zvečalo.
Na seji so precej govorili še o razbremenjevanju gospodarstva in izplačilih osebnih dohodkov. Pri slednjem predvsem c^tem, kako v posameznih občinah uresničujejo izplačilo najnižjega osebnega dohodka. Podatki kažejo, da v vseh občinah večina delavcev prejema več od najnižjega dohodka, da pa so v posameznih občinah sprejeli svoje nižje »najnižje« OD (namesto 453.000 din
delavcu, sta tu še vedno sodišče združenega dela in še nasveti družbenega pravobranilca samoupravljanja in delavcu se ni treba bati bodic »bodeče neže«.
Ampak tudi z nageljni so težave. Eden bi preprosto rekel: tain-ta delavec je priden, zasluži si več, treba ga je nagradili. Toda. tovariši, to ne gre lako enostavno. Takoj se najdejo ljudje, ki so pripravljeni priseči in pričati, da so tudi drugi pridni in da prispevek tovariša Tegaintega ni tako velik in pomemben. Toda če tega spontanega nasprotovanja in dokazovanja ne bo, torej če bi se zgodil tudi ta čudež, se lahko stvar še vedno ustavi. Delavčev »nagelj« lahko ovene ob
- 410.000). Ob tem so še opozorili, da morajo najnižji osebni dohodki veljati tudi za delavce pri obrtnikih, kar v večini primerov sedaj ni. Ivan Kramer, predsednik MS ZSS, pa je ob razpravi o osebnih dohodkih dejal, da morajo v občinah, kjer dobro delajo primerno zvečevati tudi osebne dohodke — predvsem pa, da je treba takoj odpraviti delovna mesta, kjer zaposleni prejemajo celo pod 250 tisoč dinarjev. In takih je v regiji še nekaj!
Seje MS ZSS sta se udeležila tudi Ivan Zelenšek, delegat zveznega zbora republik in pokrajin ter Jože Mešl, delegat zvezne skupščine, ki sta predstavila nekatere osnutke naših novih zakonov. Skupaj žTiito Vončino, članico RS ZSS pa so nato spregovorili o razpravi o teh novih zakonih. Menili so, da jih je kljub kratkemu času treba obravnavati resno in temeljito. Sindikat mora biti pri tem najbolj pozoren na določila o vlogi delavcev, da se ne bi zgodilo, da bi delavce še bolj odtrgali od odločanja. Ob teh razpravah pa naj bi spregovorili še o novi vlogi sindikata.
-fk
birokratskih predpisih, ki omejujejo izplačevanja več kot so si nekateri bizgeci na ne vem kakšnem mestu zamislili. Pa lahko delavcu Temintemu le rečemo: saj . . . vendar! Pa nam tako ludi pri ocenjevanju dobrih in slabih delavcev res ne preostane nič kaj drugega kol to, da tudi njim podeljujemo le neže in nageljne.
No. tudi nekaj ne bi bilo slabo. Ne bi bilo slabo, če bi od turizma posplošili akcijo »Iščemo dobrega gospodarja«. Da bi to akcijo bolj vzeli v svoje roke delavci. ocenili delo svojih taglav-nih in če ne bi bili zadovoljni, objavili v časniku oglas: iščemo dobrega gospodarja.
frk
Tistim nejevernim Tomažem (dolgo časa sem mednje spadal tudi sam), ki niso verjeli v lepše posmrtno življenje, je zdaj dodobra posvetilo ljubljansko pogrebno podjetje Zale. Nasploh je le-to v zadnjem času krivo za prav svojevrsten črni humor v našem glavnem mestu! Najprej je pomagalo ljubljanskemu kliničnemu centru, da je svojim delavcem sploh lahko izplačal osebne dohodke, nakar so se občani zbali, da sta obe ustanovi sklenili poseben samoupravni sporazum v stilu »jaz tebi — ti meni« in se vprašali, odkod le pogrebnemu podjetju tolikšni skladi, da lahko denar celo posoja. Dilema je bila kmalu razčiščena, ko so nas pogrebniki seznanili s cenami svojih uslug in tako demantira-li vse bolj prisotno mnenje, da je najdražje živeljenje; še zdaleč ne — če ta hip v Ljubljani umrete, vas bodo žalujoči ostali zasovražili, ker ste jim nakopali nehumano visoke stroške!
Zdaj so pa Žale krive še za eno ljubljansko afero! Ta je izbruhnila na dan, ko so investitorji dokončali prvo fazo gradnje t. i. Novih Žal, kar so številni ljubljanski brezdomci komentirali z mislijo, da se za takšno razkošje v teh časih sko-I rajda splača umreti. Ko bodo Nove Žale zgrajene, bo zanje šlo toliko betona, da bi z njim lahko v našem glavnem mestu zgradili kakšnih tritisoč stanovanj. Žalujoči ostali so zdaj zagnali vik in krik in obtožili investitorja, da v teh težkih časih razmetava z milijardami in da se bodo občani Ljubljane prav posebej potrudili, da mu bodo zagrenili življenje. Zanalašč ne bodo umrli! To pa samo potrjuje ateistične nagibe kritikov, saj je iz krščanskega izročila znano, da je šele posmrtno življenje tisto »pravo«.
Če bi tovariši pogrebniki hoteli, da bi se investicija v do-glednem času amortizirala, bi ta hip en pogreb stal pol stare milijarde. Alternativni arhitekti so novo ljubljansko investicijo že poimenovali »posmrtni socializem po meri človeka«, mračne sile pa trdijo, da je to še vedno bolje kot pa neprestane obljube, da bo pri nas kmalu raj.
delujoči pa bodo ponovno zahtevali ustavni referendum in dam roko v ogenj, da z njim ne bo nič.
Sicer pa so zopet najbolj aktivni ljubljanski študentski voditelji, ki so slovenskemu predsedstvu napisali »prijazno« pisemce, v katerem ugotavljajo, da so zadnje volitve za člane predsedstva dokazale, da so vsi (tudi propadli) kandidati boljši od sedanjih članov slovenske državnosti. Ti so pa zaenkrat previdno tiho, kar je dokaz za rek, da tisti, ki molči, ti- j sočim odgovori. Pišeta si tudi Janez Janša (začasno še na svobodi) in Milan Kučan. Slednji v svojem odgovoru Janši načenja marsikakšno zanimivo vprašanje, nikakor pa seveda nima prav na mestu, kjer trdi, da je primer Janše osebna tragedija tega nesojenega mladinskega funkcionarja. Afere četverice je že zdavnaj prerastla usode posameznikov, ki so bili sojeni in obsojeni; še najbolj drži ugotovitev, da je to tudi tragedija progresivnega dela slovenske partije, med katerega glasnogovorce Kučan zagotovo sodi. Dokumentacija (izjave in pričevanja posameznikov), ki jo je zbral Bavčarjev odbor za varstvo človekovih pravic, namreč priča o tem, da je vojaške varnostne organe zelo zanimalo zlasti vse tisto, kar je v zvezi z našim partijskim predsednikom in da ni bila pod lupo le slovenska mladinska organizacija.
Jugo-tisk pa znova dokazuje, da zanj 17. seja ni pomenila prelomnice s tistimi žurnalisti-čnimi »upodobitvami«, ki so tudi Slovencem podtaknile kontrarevolucijo. Oče slovenskega naroda Janez Stanovnik je zaradi svojega obiska v ZDA doživel doslej najhujše napade, ki jih niti Kosovar Vllasi ni bil deležen. Še najdlje je šel novo-sadski Dnevnik, ki je Stanovni-ka obtožil izdaje in cele kopice drugih nečednosti, ki naj bi jih le-ta zagrešil med svojim obiskom v Ameriki. Pa še dveh dodatnih grehov je bil obtožen: da je v Ameriki obiskal svojega sina in da ima 5000 dolarjev mesečne pokojnine, ki mu jo plačuje OZN. Zdaj se ne ve najbolje, ali lahko očetje obiskujejo svoje sinove in če ni slučajno tudi organizacija združenih narodov na spisku naših »progresivnih sil«, ki povsod vidijo vohune, CIO in druge zarotniške organizacije, ki naši deželi želijo samo slabo.
Pa bi ti isti zaradi resnice lahko zapisali še to, da slovenski predsednik na lastno željo ne prejema plačila za opravljanje svoje funkcije. Ne gre seveda za obrambo Janeza Stanovni-ka, ki se zna najbolje sam braniti, gre za nekaj drugega: gonja proti slovenskim pobudam, proti tistemu, čemur rečemo naša demokratična pomlad, še zdaleč ni zaustavljena in tudi scenarij te gonje je popolnoma isti, kot pred znamenito 17. sejo! Najprej opravijo pogrom beograjski (in drugi) časopisi, ki si izdatno pomagajo z lažmi, potem se oglasijo znane beograjske politične strukture. Nič novega, bi rekel znani jugoslovanski kolumnist Aleksandar Tijanič, ki je na nedavnih Gor-jupovih dnevih povedal tudi tole: »V Jugoslaviji se vsak teden proda več novinarjev kot pa časopisov!«
Spremembe davčne zakonodaje
Osrednji točki zadnje seje izvršnega sveta velenjske občinske skupščine sta bili odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike v Sloveniji.
Ob slednjem so člani velenjskega izvršnega sveta predlagali, da se obdavčitev iz osebnih dohodkov zniža iz dosedanjih 0,75 odstotka na 0,55 ali nižje, davek od opravljanja gospodarskih dejavnosti pa naj bi uskladili na nivoju republike. Velenjčani ga predlagajo v višini 34 odstotkov.
V občinskem odloku, ki podrobno opredeljuje davke občanov, je predlaganih več sprememb. To so predvsem nove olajšave za vlaganja v razširitev oziroma posodobitev dejavnosti, za zaposlovanje delavcev | in pripravnikov. Člani izvršnega sveta pa so predlagali tudi olajšave za vlaganja v znanje. Kot zanimivost velja povedati, daje predvidena višja obdavčitev od neobdelanih kmetijskih površin (s čimer naj bi kmetovalce prisilili, da zemljo, ki je vse bolj dragocena, dobro obdelajo). Kmetje pa lahko po novem plačujejo davek tudi po dejanskem dohodku in v tem primeru koristijo olajšave, če vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev ali za združevanje v organizacijo združenih kmetov.
(mz)
Kaže, da ga tako kmalu še ne bo, saj se stari špetiri med Slovenci uspešno nadaljujejo. Eni zdaj trdijo, da smo bili deležni ustavne prevare svojih izvoljenih ustavodajalcev, ti pa trdijo, da to sploh ni res in so nas na tiskovni konferenci prepričevali, da zaradi novih ustavnih sprememb slovenska suverenost ne bo nič bolj trpela kot doslej. Priznali pa so, da je seveda jezikovna dikcija ustavnih dopolnil (spet) takšna, da si jo lahko razlagamo tako ali drugače. To pa seveda ni neka nova prevara, ker je splošno znano, da je vsa naša zakonodaja takšna, da ni ne tič ne miš! Pa še to so povedali, da so že v doslej veljavni ustavi nekateri »čudni« členi, ki Slovencem niso ravno v korist, pa se zaradi tega ni nihče posebej razburjal — ker jih tako in tako nismo uresničevali. Iz preventivnih razlogov pa bo v soboto, 19. novembra pred slovenskim parlamentom svojevrstno protestno zborovanje, so-
SAVINJSKO ŠALEŠKA NAVEZA
Med slabim in dobrim
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
17. novembra 1988
* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas* stran 3
Jože Kumsr, predsednik medobčinskega sveta SZDL
Pretirana enotnost vodi v politično mrtvilo
i mm
Novi predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje je Jože Kumer iz Mozirja, magister ekonomije, z dolgoletnimi izkušnjami pri delu v družbeno-političnih in družbenih organizacijah in v gospodarstvu. Nazadnje je bil štiri leta direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje, pred tem pa med drugim tudi štiri leta predsednik občinske konference SZDL Njegova izvolitev torej ni naključna, odveč tudi ni njegovo mnenje o vlogi socialistične zveze, ki je na področju osmih občin se posebej poudarjena. Zahtevno je namreč dogovarjanje in usklajevanje na področju, ki povezuje razvite in nerazvite, kjer se oh manj razvitih pojavljajo močna središča, kjer so interesi zelo različni.
»Ce naj socialistična zveza deluje kot vseljudsko gibanje, stalno zasedajoč parlament in kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil, tedaj mora najprej izhajati s stališč jasnega programskega koncepta kot nekoč Osvobodilna fronta in drugič iz poenotenih stališč vseh subjektovnih sil glede bistvenih vprašanj nadaljnjega razvoja družbe. Biti mora torej kar najbolj angažirano za ljudi, v svoji usmerjevalni vlogi dojemanja položaja in predvidevanja stvari pa vedno korak pred obstoječim. Ocenjevati je torej treba njeno načelno teoretično zasnovo in njeno praktično delovanje tako z vidika sedanjosti, kot posluha za napredne klice prihodnosti. Njen frontni značaj bi se moral kazati preko vseh organiziranih subjektivnih sil, ki bi po demokratični poti in s tehtanjem argumentov ponudile svoj pogled na bistvena vprašan ja v družbi ter se dogovorile za enotno in zato učinkovitejšo vlogo. Zato se mora socialistična zveza nenehno prenavljati, krepiti svojo samostojnost, dojemljiva mora biti za drugače misleče, večati svoji iniciativnost z
-S KONFERENCE 0 KAKOVOST!
novimi metodami in oblikami dela. S tem bodo močnejši tudi vsi, ki se v njej združujejo.«
• Vloga socialistične zveze je v današnjem obdobju še posebej poudarjena in izpostavljena. Kakšne so tu njene naloge?
»Najpomembnejše je zagotovo dojemanje realnega gospodarskega položaja, s tem zaznavanje možnosti celotne nadgradnje o delitvi novo ustvarjene vrednosti, na drugi strani pa takojšnje poenotenje glede izhoda iz vsesplošnih težav. Prednost morata imeti gospodarska prenova in socialna varnost človeka, ne na sestankih in na papirju, pač pa dejansko. Sprostiti moramo ustvarjalnost ljudi, saj danes pretirana institucionalizacija in normativizem ogrožata temelje našega sistema. Vsi skupaj nujno rabimo pravno urejeno družbo, večje spoštovanje predpisov in zaupanje ljudi. Prvo bo lažje urediti, ker gre za poenostavitve, druga naloga pa je seveda veliko bolj težavna. Sega na vsa področja po globini in širini, navsezadnje gre za negovanje spleta družbenih vrednot. Te pa so danes zanemarjene, zato kriza ni le
gospodarska, je tudi moralna in etična. Ljudje danes sprejemaji.' veliko stvari brez razmišl janj!, vprašljive so tedaj vrednote, ki naj bi ustrezale samoupravni socialistični družbi. Pomembno je kako vrednote prenašamo na mladino in na celotno družbo, preko katerih institucij in s kakšnim učinkom. Vodilni in javni delavci smo tej presoji posebej podvrženi.«
• Gremo bliže, kakšna naj bo vloga medobčinskega sveta socialistične zveze, v teh časih in v tem okolju?
»Regija ni niti upravno-admi-nistrativni del celote, se pravi republike, niti nima funkcionalno opredeljenih ciljev. Zato mora biti vloga medobčinskega sveta usklajevalna, predvsem v smislu poenotenja vseh tistih aktivnosti, ki pomenijo hitrejši gospodarski napredek in družbeno preobrazbo nasploh. Graditi je treba na nadaljnji samostojnosti občin in njihovi odgovornosti za lasten razvoj, ob tem pa seveda na tistih vprašanjih, katerih reševanje presega okvir ene ali več občin. Pri tem pa mislim, daje bistvena selekcija teh vprašanj že v prehodnem obdobju. Organiziranost socialistične zveze je znana, od krajevne do republiške konference, do njihovih izvršno-politi-čnih in strokovnih teles. Opredelitev nalog je s tem dorečena, medobčinski svet pa mora biti vezni člen, oblike učinkovitejšega delovanja in obojestranskega
pretoka informacij. Menim torej, da gre za usklajevanje po vertikalni poti, ne po horizontalni.
Vsi vemo. da je regija zelo raznolika, njeni organi politično posvetovalnega značaja, ima številne že izoblikovane ločene ali skupne institucionalne oblike družbene nadgradnje. To dejstvo je lahko bolj prednost, kot ne, saj pretirana enotnost vodi v politično mrtvilo, poleg tega pa se mora iz dialektike nasprotij prej-koslej roditi tudi višja kakovost.«
• Kakšno naj bo torej vodilo za delo na tem zahtevnem mestu in v še bolj zahtevnih časih?
»Čas političnemu delu vsekakor ni naklonjen, zato menim, da se morajo med vsemi sodelavci v procesu usklajevanja, razviti zelo izostreni medčloveški odnosi, da ne rečem kar prijateljski. Ti odnosi morajo tudi delu dajati poseben čar, istočasno pa nuditi prepotrebno oporo v posameznih stiskah in dilemah.«
J. Plesnik
Kakovost dela, življenja in odnosov
»Razlika med možnim in doseženim uspehom je kakovost,« to bi skorajda lahko bil moto 2. konference o kakovosti, ki jo je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica organizirala danes teden v Topolšici. Na njej so se zbrali predstavniki večine organizacij združenega dela z našega območja, prisotno pa je bilo, tokrat prvič tudi del negospodarstva.
Na konferenci so govorili o sodobnih pristopih vodenja politike kakovosti, tako pri nas kot v svetu, pregledali stanje na tem področju v občini Velenje in Mozirje. za okroglo mizo pa so direktorji delovnih organizacij spregovorili o politiki kakovosti-kot delu poslovne politike organizacij združenega dela. Okrogla miza je izpolnila vsa pričakovanja, za njo so si udeleženci koristno izmenjali informacije o stanju kakovosti v posameznih okoljih in o ovirah, ki še večjo kakovost ovirajo.
ZAKLJUČKI? Veliko jih je bilo. Prva in gotovo pomembna ugotovite pa, da je kakovost stvar poslovodnega dela, in da jo je treba razumeti širše kot kakovost poslovanja. Gre za premik kakovosti iz proizvodnje v trženje in razvoj. Tega se v posameznih organizacijah že zavedajo, ponekod pripravljajo tudi svoje konference o kakovosti — neda-
vna konferenca Gorenja je eden od primerov.
Letošnja, druga konferenca o kakovosti, je bila usmerjena v količinsko programiranje kakovosti. V organizacijah združenega dela bi morali sami pristopiti k izdelavi programa kakovosti. Posebno pa so na tej konferenci udeleženci poudarili težnjo, potrebo po večji motivaciji za kakovost, tako v materialni kot nematerialni sferi, potrebo po izobraževanju za kakovost, strokovnih služb za kakovost, ki so ponekod že oblikovane pa bodo dajale tudi večji poudarek informacijam o kakovosti.
Sklenili pa so tudi, da bodo nadaljevali z obiski po organizacijah združenega dela, kjer še niso začeli oziroma se še niso lotili organiziranega pristopa h kakovosti, torej s širšo družbeno akcijo s kakovostjo priti v vse sredine. S konference pa so pošali tudi pobudo Gospodarski zbornici Slovenije in njenemu Svetu za kakovost, da tudi v obliki materi-
Premakniti kakovost iz proizvodnje v trženje in razvoj, to je bil samo eden od zaključkov 2. konference o kakovosti, prejšnji četrtek v Topolšici. (foto: B. Mugerle)
alne pomoči (brezplačno svetovanje ali vsaj subvencionirano) omogoči napredek kakovosti v organizacijah združenega dela.
Zagotovo so rekli, pa se že prihodnje leto dobijo na 3. konferenci o kakovosti. Sicer pa ima gibanje za kakovost veliko skupnega z inovativnim življenjem, razmišljanjem, delom, obema je cilj uspešno gospodarjenje.
Pa še nekaj: stopnja razvoja
oziroma kakovosti je v svetu že prišla do te mere, da sistem za zagotavljanje kakovosti ni več stvar razprav, ampak samo še standardov. Velike svetovne firme zahtevajo pred sklepanjem pogodb ureditev sistema za zagotavljanje kakovosti po teh standardih. Nenazadnje pa je tudi naše povezovanje z Evropo močno pogojeno prav z razvojem sistema kakovosti.
M. Krstič-Planinc
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Spremembe znova krčijo pravice uporabnikov
Naše zdravstvo se kljub participaciji, takšnim ali drugačnim ukrepom za izboljšanje položaja, srečuje z vse večjimi in težko rešljivimi vprašanji, žal, pa kakršnekoli spremembe na tem zelo občutljivem področju krčijo predvsem pravice uporabnikov in nič drugega. Tudi s spremembami in dopolnitvami zakona o zdravstvenem varstvu občanov, ki je pred sprejemom po hitrem postopku, je tako.
Tako imenovani mini zakon, tega naj bi delegati skupščine SR Slovenije sprejeli že 22. novembra, prinaša poleg nekaterih organizacijskih novosti prenos pristojnosti odločanja in združevanja sredstev za specialistične, bolnišnične, zdraviliške in univerzitetne zdravstvene storitve, storitve socialne medicine in higiene dela na zdravstveno skupnost Slovenije. Spreminja se tudi oblika solidarnosti med izbranimi občinami v osnovnem zdravstvu. Vse te spremembe so, povedano z eno besedo, sila neugodne za velenjsko občinsko zdravstveno skupnost. Posledice takšnega ravnanja, tako dolgoročne kot kratkoročne, pa bomo znova najbolj občutili uporabniki zdravstvenih storitev.
Spremembe o prenosu odločanja o specialističnem, bolnišni-
čnem in zdraviliškem zdravstvenem varstvu na zdravstveno skupnost Slovenije naj bi šele z ustanovitvenimi in drugimi akti urejale način zastopanja zlasti uporabnikov v njej, kakor tudi način uresničevanja. Delegati naj bi se na novembrski skupščini odločali o spremembah med štirimi možnostmi.
Po predlogu izvršnega sveta Slovenije naj bi za prej omenjene namere občinske zdravstvene skupnosti odvajale za republiško tovrstno skupnost 60 odstotkov sredstev vseh izdatkov iz leta I987. Zdravstvena skupnost Slovenije pa predlaga, da bi občinske skupnosti za te programe prispevale 43.46 odstotkov denarja, ki so ga v preteklem letu porabile za izdatke. Kako neugodne so napovedane spremembe za našo občino med drugim nazorno kažeta preostali dve varianti zdravstvene skupnosti Slovenije. Po prvi naj bi o višini sredstev zanjo odločala diferencirana prispevna stopnja glede na porabo na pogojne-
ga uporabnika v letu I987. V Sloveniji je ta v poprečju znašala več kot 20! tisoč dinarjev, v občini Velenje 221 tisočakov ali 9.56 odstotkov več od republiškega poprečja. Diferencirana prispevna stopnja za občino Velenje bi tako znašala 4.95. kar je za pet odstotkov več od enotne republiške prispevne stopnje. Najbolj neugodna je poslednja varianta, ki predvideva še večjo diferenciacijo prispevne stopnje za republiški program po občinah.
Gotovo ni treba posebej poudarjati, da so vse predlagane spremembe povsem v nasprotju s prizadevanji delegatov občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Dolgoročne posledice takšnega ravnanja prinašajo racionalizacijo mreže zdravstvenih organizacij, posreden vpliv na razvoj tovrstnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in prevzemanje dogovorjenih v republiki. Nenazadnje pa pomenijo spremembe tudi centralizacijo odločanja o prej omenjenih oblikah zdravstvenega varstva na republiški ravni.
Ta mini zakon naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Obveznosti, ki bodo nastale v občinskih zdravstvenih skupnostih do konca tega leta. bodo morale te pokriti same. Ob dejstvu, da se naša občinska zdravstvena skupnost »ubada« še s pokritjem primankljaja iz leta 1987, je krčenje že tako okleščenega programa skorajda neizogibno. Možnosti za drugačno rešitev enostavno ni, saj po-
večanja doslej veljavne prispevne stopnje za zdravstvo velenjsko gospodarstvo ne bi preneslo.
Takole pravi Manca Vučina, strokovna delavka občinske zdravstvene skupnosti Velenje: »Na prvi pogled spremembe zakona ne prinašajo novosti pri uresničevanju osnovnega zdravstvenega varstva. O tem naj bi se še naprej dogovarjali na občinski ravni. Pri tem pa je treba biti precej bolj pazljiv na odločanje o prispevnih stopnjah za tiste oblike zdravstvenega varstva, ki se prenašajo v republiko, saj bodo te vplivale na prispevno stopnjo za občinski program, iz obrazložitev sprememb je moč razbrati tudi zahtevo po dodatnem zagotavljanju sredstev solidarnosti v osnovnem zdravstvu. Z reorganizacijo pa bo prišlo tudi do novih razmejitev pristojnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Za mini zakonom naj bi delegati še na decembrskem zasedanju obravnavali maksi zakon s tega področja. Ta še krepkeje posega v pravice uporabnikov, ki ne bodo večje od dosedanjih, ampak precej manjše. Zakon namreč v celoti spreminja področje zdravstvenega varstva, saj prinaša vrsto novosti; od uvajanja privatne prakse, nove organiziranosti zdravstvenih delovnih organizacij,.. . Čeprav danes govorimo o popolnem zavarovanju celotnega prebivalstva Slovenije na tem področju, si bomo uporabniki morali v prihodnje vsai nekatere pravice, zagotavljati še z dodatnim zavarovanjem.«
POD PRHO
Po »partizansko« do Pesja
Ekološki shod občanov pred dobrim letom dni je gotovo opravičil svoj namen, vendar bo v kratkem potreben še kakšen, saj se na našo industrializirano kotlino »pritiski« stalno večajo. Če smo v tem primeru govorili o nasilju nad naravo in ljudmi, lahko nekaj podobnega ugotavljamo tudi v zvezi z urejevanjem prometne infrastrukture. Kar poglejmo si še enkrat primer, nakazan že v prejšnji številki našega tednika, naslovljen je bil s »Kakšen promet na Partizanski cesti«. Danes imamo črno na belem kakšen prometni režim bo vzpostavljen na tej važni prometnici že v nekaj dneh. In kdo ga je odredil?
•V zapisniku komisije devetih predstavnikov iz Celja, Ljubljane in Titovega Velenja (Ve-lenjčana sta bila predstavnika Postaje milice ter cestno komunalne inšpekcije) so zapisali, da se na osnovi »prečitanega in podpisanega navzoči strinjajo z zapisnikom«, konec citata. No, pa poglejmo na kratko, kaj vsebuje zapisnik pomembnega za našo prometno usodo.
»Regionalna cesta R 342 na odseku T. Velenje (stara pošta) — Hartl,« mi jo poznamo pod Partizansko cesto, »je bila obnovljena po projektu št. 540/88 CP Čelje. Ureditev prometa po projektu predvideva štiripasovno vozišče z voznimi pasovi širine 3 m, obojestranski kolesarski stezi 1,5 m (zgrajeni nad nivo ceste), enostranski pločnik za pešce ob desni strani ceste v smeri proti Šoštanju, za kar pa gradbena dela (steza za kolesarje in pločnik za pešce) niso bila izvedena.« To smo opazili tudi mi. V zapisniku še piše, »daje investitor SKIS Velenje.« Do sem zapisniku niti podpisnikom ni kaj očitati. Ker pa so se sestali zaradi tega, da bi določili režim prometa, ki v projektih ni zapisan, so pomembno posegli v »jutri« našega prometnega vsakodneva. Namreč, preden bodo dograje-
ni pločnik in kolesarski stezi, bo steklo še mnogo umazane Pake, upamo le, da ne krvi prometnih udeležencev. Namreč, »ker ni izvedenih kolesarskih in peš površin, kot je predvideno v projektu, je komisija predlagala prepoved kolesarskega in peš prometa na tem odseku ...« Utemeljitev je v veliki frekvenci prometa, saj je na tem predelu 2. marca letos peljalo 12 tisoč vozil v 24 urah, ter v večjih pričakovanih hitrostih motornega prometa, po dveh voznih pasovih v eno smer. Da pa bi do predvidene izgradnje omenjenih stez, ki jih komisija priporoča, kolesarjem in pešcem le omogočili potovanje iz Titovega Velenja proti Šoštanju, so jim namenili obvoznico po Cesti talcev. Koroški cesti, cesti Simona Blatnika, mimo restavracije Jezero (verjetno zaradi ohladitve živcev in povečanja gostinskih storitev - op. avtorja) po industrijski cesti brez dovoljenja za uporabo občanom proti industrijski coni in Šoštanju. Domačini iz Pesja se lahko vračajo iz smeri Šoštanja po že zgrajenih stezah in pločniku. Da ne bi zapis postal tendenciozen, povejmo še, da predlagatelj, to je omenjena komisija, predlaga tudi Gorenju, da posodobi avtobusni postajališči ob križišču, do uskladitve teh z določili Ur. list SRS št. 17—984/82 pa se naj neurejena avtobusna postajališča ukinejo.
Iz navedenega se da opravičiti naslov, namreč, da bo še najvarnejše in edino mogoče krajanom ob Partizanski cesti, delavcem Gorenja, krajanom Pesja in celo Šoštanjčanom, lepo »po partizansko«, peš po obronkih Jakca .. . variante iz Šoštanjske smeri pa komisija ni naštudirala, zato jo prepuščamo bralcem z bujno domišljijo. Pa srečno vožnjo in kar najbolj srečno pot po posodobljeni šti-ripasovnici celjskih in ljubljanskih strokovnjakov.
Jože Miklave
Beograd — Gorenje na mednarodnem sejmu pohištva
V	ponedeljek, 14. novembra so v Beogradu odprli 26. Mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije. Odprt bo do nedelje, 20. novembra.
Na 26. Mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije sodeluje tudi letos sestavljena organizacija združenega dela gorenje. Proizvodni program in novosti predstavljajo Gorenje GA, MGA, ELKO, Metalplast, Notranja oprema in Gorenje Glin. an
Nazarje — Letos že milijon malih gospodinjskih aparatov
Zaposleni v delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so doseglj v ponedeljek, 14. novembra pomembno delovno zmago. V letošnjem letu so izdelali milijonti mali gospodinjski aparat; to je bil rezalni strojček.
Teh so letos naredili že okrog 206.000, ob tem pa še skoraj 387.000 električnih ročnih mešalnikov, več kot 204.000 kavnih mlinčkov in več kot 200.000 drugih malih gospodinjskih aparatov. Več kot polovico proizvodnje so namenili za prodajo na tehnološko najzahtevnejše tuje trge.
V	gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje z gotovostjo računajo, da bodo uresničili letošnji proizvodni načrt, ki določa izdelavo 1,2 milijona malih gospodinjskih aparatov.	-an.
Gorenje-Glin — Poslej enovita DO
V delovni organizaciji Lesna industrija Gorenje — Glin Nuzarje vlagajo veliko naporov v boljše gospodarjenje in poslovanje. Sem sodijo tudi težnje po bolj smotrni in bolj učinkoviti organiziranosti. Tako so se delavci v petek na referendumu odločili za ukinitev temeljnih organizacij združenega dela in ustanovitev enovite delovne organizacije. Za takšno spremembo je glasovalo 79,8 odstotka zaposlenih.
j- P-
4. stran * 1*135 C35	titovo velenje * 17. novembra 1988
SOZD Rek Franc Leskošek Luka — naložbeni načrti Rudnika lignita Velenje
Nepretrgana proizvodnja in še večja varnost v ospredju
Na Rudniku lignita Velenje že imajo izdelan investicijski plan vse do leta 2000. Z njim sledijo temeljnim ciljem rudnika — kontinuiteti proizvodnje, 4,7 milijonov ton nakopanega lignita letno, še večji varnosti in humanizaciji dela, dvigu produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ter rešitvi ekoloških problemov na površini.
O investicijah, ki bodo potrebne, če bodo na rudniku želeli slediti tem ciljem, smo se prejšnji teden pogovarjali s predsednikom poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje, dipl. ing. rudarstva FRANCEM AVBERŠKOM.
JAMA ŠOŠTANJ - LETA 2000
Na Rudniku lignita Velenje so morali po ekološki konferenci oziroma po sprejetih sklepih občinske skupščine o ekologiji v lanskem letu vnesti precej sprememb v načrt naložb. Odpiranje jame Šoštanj je bilo potrebno prestaviti na kasnejše obdobje, v leto 2000 (prej je bila v načrtu že za leto '93). Zato so na rudniku svojo aktivnost usmerili v prvo fazo načrtovane investicije, ki zajema gradnjo zračnega jaška v Šoštanju. Tega so že začeli graditi, ta čas postavljajo stolp, ki je potreben pri izdelavi jaška. Potem bo treba izpeljati povezave z njim, da bo možno zračenje jame, pa še črpališče v jami in večji bunker, s čimer bi povečali varnost pri transportu premoga na površino.
Druga faza jame Šoštanj je prestavljena na kasnejši čas. Tako bodo v letih '89, '90, pripravili dokumentacijo, delajo izračune, obdelujejo variantne predloge odkopavanje šoštanjskega trikotnika da ali ne. S tem predlogom bodo leta 1990 prišli pred organe, ki so potrjevali že prvo fazo, torej pred občinsko skupščino.« Tudi takrat bomo sprožili široko javno razpravo in se skušali dogovoriti ali je odpiranje jame Šoštanj potrebno ali ne. Seveda bo pri teh razpravah precej pomembno v kakšnem položaju bo energetika takrat. Sam upam, da ne bo v slabšem kot je danes.
Prejeli smo odgovor na delegatsko vprašanje o lokaciji jedrskega odlagališča na našem območju oziroma v naši bližini. Za nas so najbolj zanimivi tile deli odgovora:
Nuklearna elektrarna Krško se je odločila, da bo poskusno podrobneje obdelala pet lokacij, ki so bile po geoloških kriterijih najbolj ugodne (žal so vse v naši bližini). Poleg kabinetnih so bile uporabljene tudi inforamcije, dobljene z ogledi teh področij.
Lokacijsko dovoljenje za odlagališče bo izdano v skladu z 29. členom zveznega zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji ter na podlagi Odloka o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje pristojni republiški organ.
V prostornino odlagališča je treba zajeti še 35.000 m1 za dokončno odložitev delov jedrske elektrarne, ko bo leta 2020 prenehala z obratovanjem.
Izvoz nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v tujino, v glavnem v države v razvoju je že obsodil ves svet, zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi kdorkoli sprejemal v svojo državo odpadke. Izvoz odpadkov tudi ne bi mogli imeti za trajno rešitev in ne bi izključeval zahteve za zgraditev odlagališča.
Z odgovorom žal nismo zadovoljni:
Nismo dobili odgovora, kje se bodo skladiščili visoko radioaktivni odpadki, ki obsegajo 20 % vseh delov ob prqnehanju delovanja NEK. Ali pa se odgovor skriva v tistih 35.000 m! za dele NEK po prenehanju obratovanja. Torej bo to odlagališče tudi odlagališče za visoko radioaktivne odpadke po letu 2020? Po varianti, o kateri govorijo strokovnjaki NEK, pa naj bi sedanji
predvsem bo pa takrat izredno pomembno ali bomo na področju ekologije že naredili kakšne odločne korake naprej. Ljudem bo treba pokazati resen pristop in tudi to, da so sredstva zagotovljena, ker menim, da bo to tudi največja garancija, da se bomo lažje odločili za kontinuiteto proizvodnje oziroma za proizvodnjo v jami Šoštanj po letu 2000,« pravi Franc Avberšek.
Gre pa seveda pri odpiranju te jame za prvi cilj Rudnika lignita, za kontinuiteto proizvodnje 4,7 milijonov ton lignita.
EKOLOŠKA SANACIJA — NAJVEČJI PROBLEM ODLAGANJE PEPELA
Ker se je na Rudniku lignita Velenje za nekaj let zamaknilo odpiranje jame Šoštanj, se jim je zamaknila tudi izgradnja nadomestnih naselij oziroma nadomestnih objektov. »Tako smo pridobili nekaj časa za temeljit razmislek — kaj porušti in kaj ne, kje dobiti nadomestne parcele.
Tako je v tem trenutku največji ekološki problem s katerim se ubadamo na RLV — odlaganje pepela. To je problem, ki je skupen tako rudniku kot elektrarni. Sedaj ga odlagamo v ugrezninska področja rudnika,« pravi Franc Avberšek.
Čim več tega pepela pa želijo spraviti nazaj v jamo in na tak način posredno preprečiti škodo
reaktor zalili z betonom in ob njem zgradili novega.
Varnost odlagališča je zagotovljena za 300 let. Analize namreč kažejo, da se po 180 letih zaradi radioaktivnega razpada zniža radioaktivnost nizko in srednjera-dioaktivnih odpadkov na nivo okolja in zato zanj niso več nevarni. Kaj pa če bodo v njem tudi visokoradioaktivni odpadki, ki so nevarni za okolje vsaj milijon let? Da bodo zares v istem odlagališču, sino prepričani tudi zaradi tega, ker jih ne bomo izvozili, če si še nizko in srednjera-dioaktivnih ne upamo!
Torej za 40 let elektrike si bomo zgradili za milijon let smeti, ki jih bo treba čuvati. In kako bomo zaščitili tak objekt, če bo še kdaj divjala vojna v njegovi bližini?
Svet je obsodil odlaganje nezaščitenih in podtaknjenih odpadkov na obalah nerazvitega sveta. Obsodil je tudi izvažanje orožja. V sredstvih javnega obveščanja smo prebrali, da se tudi druge države dogovarjajo za odlaganje svojih odpadkov izven svojih meja. Japonska gradi svoje odlagališče v puščavi Gobi na Kitajskem, s Kitajsko se dogovarja tudi Švica.
Ali se z njo ne bi mogli dogovarjati tudi mi. Kitajska namerava zgraditi več jedrskih central. Njeni strokovnjaki se izpopolnjujejo v NE Krško. Tako bi se lahko dogovarjali o izmenjavi uslug. Tudi mi smo že dobili podobne vabljive ponudbe. 27. julija 1986. leta smo lahko v Ljubljanskem dnevniku prebrali, da nam je 1980. leta ZR Nemčija ponudila za tovornjak radioaktivnih odpadkov 150.000 mark. Na leto bi pri nas vskladiščila 20 tovornjakov takih odpadkov. Mi smo seveda ponudbo zavrnili.
Če je res tako obsojanja vredno odlaganje odpadkov v puščavski pesek, ki je že kontaminiran zaradi jedrskih poskusov, kako je šele obsojanja vredna odločitev POSTAVITVE TAKEGA ODLAGALIŠČA SREDI LASTNEGA LJUDSTVA.
Do sedaj smo opozarjali, da v Sloveniji in tudi Jugoslaviji ni primernega prostora za odlaga-
Franc Avberšek: »Postavili smo si jasne cilje in želimo jih uresničiti.«
na površini — pogrezke, oziroma to škodo zmanjšati. To bi pomenilo tudi manj stroškov pri rekul-tivaciji na površini. »Z lastnim znanjem, ki ga razvijamo znotraj našega kombinata smo že precej uspeli. Večje količine tega pepela že uporabljamo v jami, z njim za-sipljemo prazne prostore, in ga uporabljamo za sanacijo jamskih ognjev in ogrevov. Naši strokovnjaki so se začeli intenzivno ukvarjati z odlaganjem pepela na odkopih in to z metodo, ki naj bi predstavljala sestavni del odkopne metode in pomenila naš končni cilj — prazno mesto, ko odkoplje-mo premog, čimbolj zapolniti s pepelom in tako zmanjšali pogrezke,« je dejal Franc Avberšek.
Danes na Rudniku lignita Velenje razmišljajo o transportu pepela, študirajo, kemijo pepela, tehnologijo odkopnih metod, kako bi ta pepel dejansko spravili z optimalnimi stroški nazaj v jamo.
lišče, da so sredstva za raziskave na Slovenskem stran vržen denar. Sedaj se bomo usmerili v oblikovanje argumentov, ki ne dovoljujejo gradnje v bližini naše doline:
Čez ozemlje naše občine gre prelomnica, kar potrjujeta topla izvira Topolšica in Dobrna. Če se sprehodimo vzdolž Velunjske-ga grabna, vidimo, da se menjavajo apnenčaste in stare kamenine na komaj nekaj sto metrih. Naš rudnik ima gotovo strokovnjake, ki bi lahko to dokazali.
Proti lokaciji v naši bližini govori tudi bližina rudnika. Zaradi izkopavanja premoga nastajajo do 40 metrov globoke ugreznine, zalite z vodo, kar ruši ravnotežje zemeljskih plasti. Da je ravnotežje že porušeno, dokazujejo nastali problemi v KS Pesje, kjer se je po izjavi strokovnjaka RLV železniška postaja Pesje že premaknila za 15 cm, na stanovanjskih hišah pa nastajajo razpoke, čeprav se ne nahajajo neposredno ob meji področja ugreznin. Prebivalci Pesja so doživeli že nekaj potresnih sunkov, katerih izvor niso razstreljevanja v rudniku. Gradivo o teh problemih in pojavih hrani RLV.
Ob nadaljnjem izkopavanju se bodo jezerske ugreznine še več kot dvakrat povečale in se približale Velunjskemu grabnu. Ob možnih tektonskih premikih lahko pride do katastrofe, katere razsežnosti ne moremo predvideti, lahko pa jo slutimo. Ob teh premikih lahko pride radioaktiven material v tekoče vode, ki lahko preko rek kontaminirajo velik del Jugoslavije.
Že opravljene meritve ionizirajočega sevanja v naši dolini so pokazale povišane vrednosti. Radioaktivni delci iz premoga kontaminirajo tudi širše območje skozi dimnike TEŠ, ne samo bližine deponije pepela iz TEŠ, kar dokazuje tudi dokaj visoka radioaktivnost pitne vode. Podatke radioaktivnosti v bližinah termoelektrarn so tudi v gradivu o NEK kot primerjava in v filmu o JE, ki ga je posnel inštitut Jožef Štefan.
Bližina jedrskega odlagališča bi dodatno obremenila že itak z
ODVODNJAVANJE SEVEROZAHODNEGA IN CENTRALNEGA DELA PRELOG
To je investicija, ki rudniku pomeni nadaljnji korak pri varnem odkopavanju premoga. Gre za to, da so v tem delu premogovne kadunje pogoji nekoliko slabši kot drugje, izolacijska plast nad premogom je tanjša. Ker pa želijo delati predvsem varno, ne želijo si nepotrebnih rizikov, se lotevajo tehnoloških in tehničnih rešitev, s katerimi bodo to področje najprej odvodnih in šele potem začeli z odkopava-njem.
»S to investicijo, odvodnjavanja severozahodnega in centralnega dela jame Velenje, v bistvu sproščamo dodatno okoli 60 milijonov ton premoga. Gre za velike količine, in če bomo uspeli, pomeni to daljšo življenjsko dobo rudnika,« razlaga Franc Avberšek.
POVEČEVANJE VARNOSTI IN HUMANIZA-CIJA DELA
Nekajkrat je bilo že poudarjeno, da večja varnost in humani-zacija dela ostaja ena od osnovnih nalog rudnika tudi v bodoče. Največji korak k temu cilju bo pomenila nadaljnja mehanizacija težkih fizičnih del v jami in stalno spremljanje nevarnih pojavov. Zato bodo prihodnje leto že začeli z uresničevanjem naložbenega programa, imenovanega »Opreme za mehanizirano izdelavo prog«, z njim bodo odpravili najtežja fizična dela na pripravah. »Gre za povečanje stopnje mehaniziranosti pripravskih delo-višč, tistega dela, kjer izdelujemo jamske proge. To so v jami postala najtežja fizična dela. Vse loke je treba vgrajevati ročno, zmanjšali pa bi radi tudi čim več ročne-
ionizirajočim sevanjem obremenjeno prebivalstvo.
Posledice nizkih sevanj sicer v naši dolini še niso uradno potrjene, toda že grobi statistični podatki kažejo na zvišano umrljivost za rakom, težave med nosečnostmi in rodnostjo, čeprav so generacije, ki sedaj načrtujejo družine, izpostavljene sevanju in drugim škodljivim vplivom v svoji zreli dobi. Naši otroci pa so izpostavljeni temu že od rojstva, zato se bodo posledice pojavile V še težji obliki.
Ali so ljudje na odgovornih mestih sposobni predvideti posledice, ki jih s svojim razvojem industrije in energetike ustvarjajo in ki bodo usodno vplivale na bodočnost naših otrok?
Ali smo res tako brezpravni v svojem okolju, da moramo za udobje drugih žrtvovati najdragocenejše: to je lastno zdravje in zdravje naših otrok?
Šaleško ekološko društvo
Onesnaženost zraka
V času od 21'. oktobra do 7. novembra so bile povprečne koncentracije žveplovega dioksida na merilnem mestu v Zavodnjah nizke in niso prekoračevale dovoljenih 24 urnih koncentracij — 0,3 miligrama na kubični meter zraka.
Polurne koncentracije žveplovega dioksida pa so nekajkrat presegle najvišjo dovoljeno koncentracijo 0,75 mg in sicer 28. oktobra ob 8. uri (100 mg), ob 15. uri (1,12 mg) in ob 15.30 (1,15 mg). 2. novembra pa so ob 10. uri izmerili 0,83 mg žveplovega dioksida na kubični meter zraka.
Koncentracije dušikovih oksidov so bile nizke in niso presegale najvišjih dovoljenih koncentracij.
Poročilo smo pripravili na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane. Komite za planiranje, gospodarstvo
in varstvo okolja
ga transporta,« je razložil Franc Avberšek.
Drugi projekt je »daljinski prenos podatkov iz jame.« Z njim bodo zagotovili boljši pregled nad nevarnimi pojavi v jami in omogočili njihovo hitrejše odstranjevanje, preprečevanje. »Ta program t grobem pomeni to, da želimo čim več nevarnih pojavov, pa ne samo teh, tudi drugih, ki vplivajo na varnost, prenesti v di-spečarski center vodenja rudnika in tako dobiti pregled nad celotno jamo. Istočasno pa bomo tako zagotovili tudi možnost takojšnjega odziva, če se bo pokazala kakršnakoli nevarnost. Ne gre za nekaj povsem novega, ker imamo že danes vgrajene nekatere podobne instrumente, tako da na nekaterih najnevarnejših mestih že merimo koncentracije metana, dioksida in
—Temeljni cilji—
monoksida. S tem programom pa želimo uresničiti program do konca, meriti še hitrost zraka, pretok zraka, količino vode, obratovanje strojev in podobno. Upam, da nam bo to resnično uspelo in da bomo tako dosegli želene cilje na področju varnosti,« pravi Franc Avberšek.
Čeprav je takšno naložbo zelo težko primerno utemeljiti, pa dovolj pove že primerjava: če bi katerikoli požar, ki je nastal v Rudniku lignita Velenje denarno ovrednotili bi ugotovili, da že en večji požar izplača celotno investicijo usmerjeno v večjo varnost.
DVIG PRODUKTIVNOSTI, EKONOMIČNOSTI, RENTABILNOSTI
Tudi prihodnje leto bo na Rudniku lignita Velenje to v ospredju. Energetska kriza, cenejši viri energije jih silijo v to, da proizvajajo čim ceneje. Produktivnost želijo povečati za 1 odstotek, kar pa pomeni zmanjšati število opravljenih dnin za enak delež. To v proizvodnji premoga.
Vendar pa bodo na rudniku z novimi programi zagotavljali nova delovna mesta, tako da bo Rudnik lignita Velenje kljub zmanjšanju delavcev v energetskem delu, ohranjal število zaposlenih na sedanjem nivoju.
Vegradova služba AOP
programov
Vegrad sodi med najbolje računalniško opremljene organizacije združenega dela. Prvič so svoje dosežke na tem področju predstavili na sejmu v Gornji Radgoni pred dvema letoma, kjer je bila še zlasti odmevna njihova predstavitev povsem avtomatsko (računalniško) vodene proizvodnje v železokrivnici.
Svoje znanje in izkušnje so še dopolnjevali in zdaj ocenili, pravi vodja službe AOP Franci Tajnik, da lahko prično svoje znanje in seveda tudi izdelane programe za računalnike IBM PC/XT, AT prodajati.
Idealna priložnost, da se predstavijo, je bil nedavni sejem informatike Interbiro v Zagrebu, ki je največji tovrstni sejem pri nas. Na tem sejmu so strokovnjaki Vegradove službe avtomatske obdelave podatkov predstavljali
Čeprav bodo iz stroškov poslovanja izločali vse, kar ni obvezno ali nujno v poslovanju, pa ne bodo dovolili zmanjševanja sredstev potrebnih za varno delo.
Rast produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti bodo iskali v boljši organizaciji dela, takšni. ki bo pomenila skrajšanje odkopne fronte, drugod pa boljše rezultate. Še naprej bodo usmerjeni v postopno zamenjavo uvožene opreme s kakovostno domačo. Posebno skrb pa bodo namenjali pravočasni zagotovitvi potrebnih sredstev za potrebe enostavne in razširjene reprodukcije. Posebno pomembno pa bo zagotoviti dovolj trajnih obratnih sredstev, saj drage obresti za najete kratkoročne kredite, postajajo vedno pomembnejši faktor poslovnih rezultatov.
UPLINJEVANJE PREMOGA
Načrti Rudnika lignita Velenje pa so razdelani tudi na daljše obdobje, do leta 2030, recimo. »Dobro se namreč zavedamo, da leta 2020 ne bo mogoče proizvajati premoga na tak način, kot ga danes. Res je danes težko napovedati, kaj bo leta 2020, prepričan pa sem, da se bo do takrat na tem področju še kaj dogajalo. Dogajalo v humanem, lažjem pridobivanju energije, ki je v zemlji, v boljšem izkoristku te energije in mogoče vplinjanje premoga v samem sloju pomeni eno od teh možnosti.«
V svetu so na tem področju že naprej. V Združenih državah recimo, delajo poskuse, ker pa imajo zaenkrat več cenejše energije, jim je ta vir predrag, se pa tako pripravljajo na kasnejše obdobje. Tudi v Rudniku lignita Velenje bodo skušali slediti razvoju v svetu. »Zaenkrat je tudi za nas to predrago. To pa ne pomeni, da ne bomo sledili dogajanjem v svetu, in da ne bomo pravočasno pripravljeni za ukrepanje tudi v našem premogovniku. Več pa bomo na tem delali po letu 1990, do takrat pa v glavnem v laboratorijih,« je za konec strnil svoja razmišljanja tudi v prihodnost velenjskega premogovnika predsednik poslovodnega odbora Franc Avberšek.
M. Krstič-Planine
programe risanja armaturnih in opažnih načrtov, vodenja železo-krivnih del, gradbene kalkulacije, obračuna avtoparka in skladiščnega poslovanja.
Na sejmu so prevladovali tisti, ki so ponujali računalniško opremo brez programske podpore. Ravno za programe pa je bilo še posebej veliko zanimanja in pri predstavnikih Vegrada se je zvrstilo kar okoli 150 potencialnih kupcev. Med njimi je bilo tudi precej predstavnikov gradbenih delovnih organizacij.
V službi AOP menijo, da bi v Vegradu veljalo razmisliti o razširitvi te službe, da bi začeli s prodajo računalniških programov s celotnim uvajanjem v drugih organizacijah združenega dela. Izkušenj in znanja za to imajo dovolj.
(mz)
Odnos do narave in človeka v današnjem času za našo dolino
Jedrsko odlagališče
—	Kontinuiteta proizvodnje, 4,7 milijonov ton, potrebne investicije: 1. faza jame Šoštanj in odvodnjavanje severozahodnega in centralnega dela jame Preloge.
—	Še večja varnost pri delu, še večja humanizacija dela: program daljinskega prenosa podatkov iz jame, v precejšnji meri pa tudi že omenjeno odvodnjavanje severozahodnega in centralnega dela.
—	Dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti: produktivnost v energetskem delu povečati za I %, kar pomeni za toliko tudi zmanjšati število zaposlenih— na energetskem delu, kajti z novimi programi bodo zagotavljali nova delovna mesta in ohranjali število zaposlenih na sedanjem nivoju.
—	Ekološka vprašanja: v prvi fazi razvoj lastnega znanja, v drugi pa plasiranje tega znanja tudi na druga tržišča (rešitev odlaganja pepela, rekultivacije na površini, rešitev problemov, ki so skupni energetskemu delu kombinata).
Usposobljeni za prodajo in uvajanje računalniških
17. novembra 1988
* titovo velenje
DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO 0
nas cas * stran 5
Odgovor Izvršnega sveta SRS na vprašanja oziroma zahtevo skupine delegatov iz občin Celje, Domžale in Velenje
Kje bo odlagališče radioaktivnih odpadkov?
Ekonomski in tehnološki presežki delavcev
Družbeni pravobranilci samoupravljanja ugotavljamo, da delovno-pravna zakonodaja ne sledi potrebam tržnega gospodarjenja na področju zaposlovanja in tudi ne dejanskim razmeram.
Skupine delegatov iz občin Celje, Domžale in Velenje so postavile Skupščini SR Slovenije delegatska vprašanja oziroma zahteve glede odlagališča nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov.
NA VPRAŠANJA DAJEMO NASLEDNJE ODGOVORE:
Zakaj se opravljajo raziskave tudi na območjih DPS, kjer so se občani in najvišji organi DPS že opredelili proti lokaciji odlagališča na svojem območju in tudi na območju cele Slovenije? Zakaj niso bili pristojni občinski organi obveščeni o raziskavi najprimernejše lokacije?
Z razvojem in uporabo radia-ktivnih snovi in še posebno jedrskih materialov v energetiki, znanstveno-raziskovalnem delu, industriji in medicini nastaja določena količina radioaktivnih odpadkov. Pri oblikovanju jedrske elektrarne v Krškem nastajajo v procesu nizko- in srednjeradioa-ktivni odpadki, ki se v predelani stabilni obliki skladiščijo v elektrarni, v začasnem skladišču, zagotoviti pa je potrebno njihovo trajno odlaganje. Namen odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je njihovo varno odlaganje in ga moramo zato imeti za objekt zaščite okolja.
Zgraditev odlagališča nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov za jedrsko elektrarno v Krškem in druge uporabnike v SR Sloveniji pomeni nujnost. Že odkar deluje elektrarna, še posebej pa se je problem zaostril, ko se je izkazalo, da Družbeni dogovor o pogojih in načinu reševanja vprašanj skladiščenja obsevanega jedrskega goriva in trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov (Ur. list SFRj, št. 68/84), ki so ga podpisali izvršni sveti in elektrogospodarske organizacije vseh republik in pokrajin, ne bo nikoli zaživel. Zato je bil januarja 1987. leta sklenjen Sporazum o financiranju in izvajanju predhodnih del za odlagališče radioaktivnih odpadkov nizke in srednje aktivnosti, ki so ga podpisali SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije, Skupnost elektrogospodarskih organizacij Hrvatske in NE Krško. Projektni svet, ki je zadolžen za spremljanje Sporazuma, je sprejel časovni plan aktivnosti, po katerem potekajo vsa dela v zvezi z odlagališčem.
Nuklearna elektrarna Krško, kot investitor, mora zagotoviti trajno odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Zato je potrebno predhodno opraviti izbiro lokacije, in sicer v prvi fazi na osnovi podatkov, s katerimi v SR Sloveniji že razplagamo. Te vrste raziskav — kabinetne, ne prepoveduje noben predpis, niti tega ne more preprečiti interes ožjega območja, ker s tem ni prizadeta njegova integriteta.
Doslej je bilo z namenom izbora primerne lokacije za odlagališče predlagano celotno področje SR Slovenije. Predhodni izbor lokacij je bil opravljen samo z uporabo najosnovnejših geoloških kriterijev in sicer: sestava tal, hidrogeologija in tekto-nika. Na osnovi teh kriterijev je bilo izbranih 39 lokacij, ki bodo pregledane na osnovi dodatnih meril in kriterijev, ki jih bo do konca leta izdelala Skupina SE-PO iz Inštituta »Jožef Štefan«. Ti kriteriji in metoda bodo omogočili izločitev vseh neprimernih lokacij, na preostalih pa se bodo v letu 1989 opravile podrobnejše raziskave. Geološki kriteriji so namreč le eden od meril v sklopu varnostnih kriterijev.
Vse kriterije razdelimo na:
A.	varnostne (geologija, hidrolo-gija, klima)
B.	prostorske (velikost in oblika področja, naseljenost, dostopnost, izraba naravnih virov, viri pitne vode, delež in kategorija zemljišč, varstvo narave in kulturne dediščine, področja turizma, rekreacije ali lova)
C.	kriterije izvedljivosti (ekonomska, tehnična in družbena izvedljivost, možnost modeliranja lokacije)
D.	družbeno-politične (posledice na razvoj področja, zuna-nje- in notranjepolitični vidiki)
Na kakšni osnovi lahko NEK izbere po svojem mnenju najbolj
perspektivne lokacije in jih Geološki zavod Ljubljana opredeli kot primerne ali neprimerne, če še niso bili izdelani niti potrjeni kriteriji za izbor in vrednotenje lokacij za odlagališče radioaktivnih odpadkov?
Z namenom priprave in preveritve metode za podrobnejše geološke in bioekološke preiskave lokacij se je NEK odločila, da vzporedno z deli po planu aktivnost Projektnega sveta, poskusno podrobneje obdela pet lokacij, ki so bile po že omenjenih geoloških kriterijih najbolj ugodne. Študije teh lokacij, za katere so bile poleg kabinetnih uporabljene tudi informacije, dobljene z ogledi teh področji, so se izkazale za zelo koristne za nadaljnje delo. Dokazale so, da je že z uporabo podrobnejših geoloških in bioekoloških metod možno izločiti večji del neprimernih lokacij. Seveda pa izbor teh 5 lokacij za predhodne preiskave ne bo prejudiciral nadaljnji izbor lokacij-
Ali se je stališče do obveščanja javnosti in pristojnih organov DPS kot tudi do nevsiljevanja objekta katerikoli DPS spremenilo zaradi vse težje odločitve o lokaciji za odlagališče?
Pri tem vprašanju IS S SRS opozarja na 45. člen zveznega zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije (Ur. list SFRJ, št. 62/84), ki določa, da uporabniki jedrskih objektov in drugih virov ionizirajočih sevanj ter pristojni organiu družbenopolitičnih skupnosti zagotavljajo pogoje za odložitev radioaktivnih odpadnih snovi in da morajo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanja o določitvi skupnih osnov za dokončno odložitev radioaktivnih snovi, ki nastanenjo pri uporabi jedrske energije. Torej že zvezni zakon nalaga obveznost vsem prizadetim, da poskrbijo za odlaganje radioaktivnih odpadkov, seveda pa je v tem procesu zelo pomembno tudi obveščanje javnosti, pa ne le to, temveč tudi njeno aktivno sodelovanje. Delegati v Skupščini SRS so že dozdaj aktivno sodelovali in spremljali izdelavo in sprejem sprememb in dopolnitev dologročnega plana in družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1980-1990, ki je postavil zahteve, ki jih mora s stališča varnosti izponjevati lokacija za odlagališče in doličil končni rok, v katerem mora odlagališče in določil končni rok, v katerem mora odlagališče začeti s svojim delom, to je leta 1991.
Prav tako bosta zagotovljeni obveščanje javnosti in njeno aktivno sodelovanje tudi pri nadaljnjem postopku:
—	pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov v skladu z 29. členom Zakona o urejanju naselij in drugih*posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
—	pri izdaji lokacijskega dovoljenja, ki bo izdano v skladu z 52. členom istega zakona ter na njegovi podlagi izdanega Odloka o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Ur. list SRS, št. 28/85), izdaja pa ga za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ.
Kot je bilo pojasnjeno pod 1), so bile doslej opravljene le kabinetne raziskave lokacij, zato o tem niso bili obveščeni pristojni občinski organi.
Kako naj si razlagamo članke, objavljene v Delu, Večeru in Ljubljanskem dnevniku v septembru 1988, glede izbora lokacij za odlaganje radioaktivnih odpadkov?
Omenjeni članki, objavljeni v dnevnem časopisju, prinašajo informacije o opravljenih kabinetnih raziskavah. Geološkega zavoda iz Ljubljane in širši izbor lokacij odlagališč ter o posameznih nasprotovanjih občin za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Kot je bilo že pojasnjeno, še ni bil opravljen ožji izbor lokacij oziroma lokacije, da bi bilo mogoče izraziti nestrinjanje z gradnjo le tega.
Zakaj se načrtuje tako veliko jedrsko odlagališče za odpadke 10 ali celo 230 jedrskih elektrarn?
Prostornina odlagališča nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov je bila določena na podlagi mednarodnih izkušenj in potreb po odlaganju v življenjski dobi elektrarne, ki je ocenjena na 40 let. Vsako leto proizvede jedrska elektrarna v Krškem približno 1.000 dvestolitrskih sodov takih odpadkov, kar je v življenjski dobi približno 40.000 sodov oziroma 8.000 m3 čiste prostornine, za kar je potrebnih 24.000 m3 prostora za odložitev. Po priporočilih Mednarodne agencije za atomsko energijo je treba za odlagališče predvideti približno 35.000 m3 prostora za dokončno odložitev delov jedrske elektrarne, ko bo prenehala z obratovanjem — dekomisija. Za druge uporabnike v SR Sloveniji pa je predvienih 1.000 m3 prostornine odlagališča. Skupaj je torej potrebnih 60.000 m3 prostora v odlagališču, kar bo zadostovalo za potrebe jedrske elektrarne v Krškem in za možne manjše uporabnike v SR Sloveniji.
Kdo bo izdelai kriterije za zaščito prebivalstva pred ionizirajočim sevanjem, saj v Sloveniji še nimamo priznanega strokovnjaka za to področje?
Zaščita prebivalstva oziroma okolja pred radioaktivnim sevanjem je glavni kriterij pri projektiranju odlagališča. Osnove zanj so priporočila Mednarodne komisije za radiološko zaščito (ICRP) in Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Pri izdelavi teh priporočil so sodelovali najvidnejši strokovnjaki iz vsega sveta, ki delajo na tem področju.
V Jugoslaviji imamo vrsto organizacij, ki strokovno delujejo na področju zaščite pred ionizirajočimi sevanji in varnosti obratovanja jedrskih objektov. Najbolj priznani sta Inštitut »Jožef Štefan« iz Ljubljane in Inštitut »Boris Kidrič« iz Vinče. V okviru teh organizacij deluje več svetovno priznanih strokovnjakov s tega področja, ki tudi sodelujejo v zgoraj omenjenih mednarodnih organizacijah.
Pri izdelavi kriterijev za izbor lokacije in projektiranje odlagališča pri nas bodo upoštevane mednarodne in domače izkušnje in priporočila.
Zakaj bo varnost odlagališča zagotovljena samo za 300 let? Za-
kaj zanamce namerno izpostavljamo jedrski katastrofi?
V letošnjem letu je bil sprejet zvezni pravilnik o pogojih za lokacijo, graditev, poskusno obratovanje, zagon in uporabo jedrskih objektov (Ur. list SFRJ, št. 52/86), ki v 15. členu določa, da morajo biti poleg drugih pogojev za lokacijo plitvega odlagališča radioaktivnih odpadnih snovi izpolnjeni še določeni posebni pogoji (za vodo neprepustna sestava tal, odmik odlagalnega sloja od nivoja podtalnic, varnost pred poplavami, na osnovnem hidrogeološkem območju, na katerem je odlagališče, ne sme biti površinskih virov, idr.). Za te posebne pogoje je v 2. odst. določeno, da morajo biti izpolnjeni 300 let od začetka uporabe teh odlagališč. Analize namreč kažejo, da se po 180 letih zaradi radioaktivnega razpada zniža radioaktivnost nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na nivo okolja in zato zanj niso več nevarni.
DELEGATI SO DALI TUDI DVE POBUDI, DO KATERIH JE IS S SRS ZAVZEL NASLEDNJA STALIŠČA:
Možnost za odlaganje zunaj naših meja, predvsem v neuvrščenih državah.
Izvoz nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v tujini, v glavnem v države v razvoju je že obsodil ves svet, zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi kdorkoli sprejemal v svojo državo odpadke, ki jih je proizvedla neka druga država. Izvoz odpadkov tudi ne bi mogli imeti za trajno rešitev in ne bi izključeval zahteve za zgraditev odlagališča.
Vzpostavi naj se meritev onesnaženosti tal in rastlin, razen na območju celjske občine tudi v drugih območjih naše republike in da se postavi nadzorovalni (monito-ring) sistem za ta opazovanja.
Na podlagi 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih pripravlja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uredbo za ugotavljanje onesnaženosti kmetijskih zemljišč in vegetacije.
V ta namen je v letu 1988 pridobil od Biotehniške fakultete VTOZD za agronomijo, ustrezno študijo. Glede na vsebino navedene določbe zakona o kmetijskih zemljiščih se lahko v predlagani uredbi dajo le osnovni kri-terji za ugotavljanje onesnaženosti tal in vegetacije, zlasti ob nesrečah in različnih napačni uporabi nevarnih snovi. Poleg tega pa so dani še kriteriji za določanje odškodnine.
Pri tem bodo opredeljene mejne vrednosti za nekatere težke kovine in organske snovi. Uredbo bo Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel do konca leta 1988.
Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo pripravlja v sodelovanju s Komitejem za urejanje prostora občine Celje posebno raziskovalno nalogo, s katero bi za območje Celja preizkusili na sistemu kontrolnih točk ugotavljanje onesnaženja zemlja, podtalnice in rastlin s težkimi kovinami, sulfati, organskimi snovmi, fluoridi, nitrati itd. S to raziskovalno nalogo naj bi praktično preizkusili nadzorovalni sistem stalnega spremljanja onesnaženja kmetijskih zemljišč, podtalnice in vegetacije, določili mejne vrednosti za škodljive snovi in določili ustrezne analitske postopke.
Republiška služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije ima v Celju postavljeno postajo ANAS, poleg tečaje Cinkarna Celje pri Inštitutu Jožef Štefan naročila, naj pripr .vi načrt ekološkega sistema \ Celju za merjenje imisije in meteoroloških parametrov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
V skladu z zvezno in republiško ureditvijo delavcem, ki postanejo presežek delovne sile bodisi zaradi ekonomskih težav ali tehničnih in tehnoloških izboljšav, ne preneha delovno razmerje. temveč je treba le-tem zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev. Skrb in odgovornost za zagotovitev kontinuitete zaposlitve presežkov delovne sile, kakor tudi večji del finančnega bremena je obveznost OZD, ki so dolžne že pri planiranju tehnoloških in drugih izboljšav, kakor tudi v sanacijskem programu, planirati zaposlitev delavcem, katerih delo bo postalo v organizaciji nepotrebno! Odločitve OZD o racionalizaciji delovnega procesa in drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav ne vključujejo kadrovske komponente in organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih nimajo kriterijev in meril za ugotavljanje presežkov delavcev. Tako ostajajo delavci nerazporejeni oz. čakajo na zaposlitev ali na prekvalifikacijo s pravico do nadomestila osebnega dohodka brez časovne omejitve itd. Seveda pa učinkovito razreševanje zaposlovanja presežkov delavcev običajno tudi presega objektivne možnosti posameznih OZD in je potrebna širša organizirana akcija vseh družbenih subjektov tako na ravni republike kot občin (pa verjetno tudi regije), predvsem pa odpiranje novih delovnih mest oz. gospodarskih enot, na drugi strani pa tudi dopolnitev delov-nopravne zakonodaje, v smeri varovanja zaposlitve delavcev in odmik od varstva delovnega razmerja v konkretni OZD.
Ker prihaja v naši domovini do različnih pristopov k tem problemom je prav da povemo, da se bomo družbeni pravobranilci samoupravljanja, ob vključevanju v postopke prestrukturiranja dosledno držali naslednjih in dogovorjenih skupnih usmeritev:
— OZD so dolžne v plane oz. odločitve reorganizacij, tehni-
čnih in tehnoloških izboljšav, v sanacijske in predsanacijske programe vnesti plan zaposlitve delavcev, katerih delo bo postalo v tej OZD nepotrebno. To pomeni, da mora OZD izdelati analizo obstoječe mikro organizacije in izdelati osnutek mikro organizacije, ki jo zahteva načrtovani proizvodni proces ter na tej podlagi razporediti delavce, ki ustrezajo novim zahtevam ter po potrebi izdelati program prekvalifikacije oz. dokvalifikacije delavcev. V primeru, da OZD ne more na ta način prezaposliti vseh delavcev, pa je dolžna izdelati načrt zaposlitve delavcev, katerih delo je postalo v temeljni organizaciji nepotrebno. Načrt zaposlitve obsega program dokvalifikacije, prekvalifikacije ter razporejanja delavcev v okviru statusnih povezav, zaposlovanja v drugih OZD, kakor tudi plan finančnih sredstev za izvedbo tega načrta;
—	OZD sestavi seznam delavcev, katerih delo postane pri njej nepotrebno, z uporabo kriterijev in meril, ki so opredeljeni v samoupravnem splošnem aktu. Pri uporabi kriterijev in meril mora sodelovati sindikat;
—	mikro organizacija, kot jo zahteva načrtovani delovni proces, zahteva tudi spremembo in dopolnitev samoupravnega splošnega akta o razvidu del in nalog. Le v primeru, da načrtovana sprememba delovnega procesa predvideva le zmanjšanje števila izvajalcev, sprememba tovrstnega akta ni potrebna;
—	v primeru, da OZD zaradi objektivnih okoliščin ne more vseh delavcev takoj prezaposliti, je dolžna delavcem, ki ostanejo
nerazporejeni, izplačevati nadomestilo OD za čas čakanja na ustrezno razporeditev. Višina nadomestila se določi v skladu z osnovami in merili, ki jih opredeljuje samoupravni splošni akt. Določanje višine tega nadomestila je stvar samoupravne odločitve, vendar mora to nadomestilo biti višje od zajamčenega OD:
—- kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev so del pravilnika o delovnih razmerjih. Dopolnitve pravilnika z določitvijo kriterijev in meril za ugotavljanje presežkov delavcev, je OZD dolžna izpeljati po postopku za spremembo samoupravnega splošnega akta;
— ker razreševanje zaposlovanja presežnih delavcev zahteva rešitve, na katere zakonodaja izrecno ne napotuje so možne tudi naslednje variante razreševanja te problematike pod pogojem ureditve v samoupravnem splošnem aktu: sporazumno prenehanje delovnega razmerja s plačilom »odpravnine«, razporeditev delavca z njegovo privolitvijo na manj zahtevna dela in naloge s plačilom razlike do višine OD, kot ga je prejemal na dosedanjih delih in nalogah, pa tudi razporeditev delavca iz enega kraja v drug kraj z doplačilom odškodnine.
Ni odveč dodati, da se pri Zveznem komiteju za delo, zdravstvo in socialno politiko pripravlja tekst novega zveznega zakona o delovnih razmerjih, ki bo določal temeljna načela in bo v tem obsegu nadomestil določila ZZD. Temeljno načelo v tem zakonu je, da delavcu sploh ne more prenehati delovno razmerje, dokler se mu ne zagotovi, da začne delati v drugi delovni organizaciji ali zagotovijo druge pravice iz dela, da bi se zagotovili njegova materialna in socialna varnost. To še bolj podkrepljuje našo ugotovitev, ki smo jo dali čisto na začetku.
Po vsem povedanem so tudi jasne aktivnosti nas družbenih pravobranil-
cev samoupravljanja. Tako bomo v tistih OZD, ki načrtujejo modernizacijo proizvodnega procesa oz. tehnološke in tehnične izboljšave in v OZD, ki so v ekonomskih težavah, morali zahtevati dopolnitev samoupravnih splošnih aktov z določbami, ki dajejo podlago za razporejanje delavcev, prehod v statusno povezavo OZD. za dokvalifikacijo oz. prekvalifikacijo delavcev, določitev nadomestil OD, kakor tudi določitev kriterijev in meril za ugotavljanje presežnih delavcev. Res je, daje v razpravi tudi načrt zakona o podjetjih, a ta se praktično s temi problemi sploh ne ukvarja, marsikaj drugega tudi ne razrešuje in zato ni čudno, da med delegati slišimo negodovanje, češ da se nič kaj novega, zlasti pa nič kaj dobrega ne obeta, a govorimo, kaj bo vse drugače.
Družbeni pravobranilci samoupravljanja bomo po potrebi tudi s posredovanjem pobud skupščinam občin predlagali, da se organizira skupna koordinirana aktivnost vseh pristojnih dejavnikov v občini (organi DPŠ, organi DPO, skupnost za zaposlovanje, gospodarska zbornica, itd.) za razreševanje problemov , ki nastajajo ob pojavu tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Seveda bomo zahtevali zlasti od pristojne skupnosti za zaposlovanje sprotno obveščanje o napovedih OZD glede presežkov delavcev. z namenom, da bomo pri konkretni OZD tudi lahko preverili,.kako načrtujejo izvedbo varovanja zaposlitve tehnoloških in ekonomskih viškov. Vse povedano pa nam seveda tudi narekuje, da bomo ukrepali v vseh konkretnih primerih za odpravo napak v izvedenih postopkih.
Zaradi vsega navedenega je tako jasno, da bomo v primeru ugotovitve, da obravnavane aktivnosti v OZD niso izpeljane v skladu z veljavno zakonodajo oz. sprejetimi opredelitvami, morali z zahtevami in pobudami predlagati razveljavitev sklepov samoupravnih organov ali pa sprožiti sodni postopek.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja EDVARD CENTRIH
»Iz pisarne Družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Mozirje in Velenje s sedežem v Titovem Velenju, Titov trg 2 (nad Delavsko univerzo) sporočajo, da je uradni dan za vse stranke oz. delavce vsako delovno sredo in to od 8.—12. ter od 14. —16. ure.
Da bi mogel družbeni pravobranilec samoupravljanja izvajati svoje pravice v postopku pred disciplinsko komisijo oz. pred sodiščem, ko ima po zakonu izrecno pravico začeti postopek zoper vsako odločbo delavskega sveta oz. disciplinske komisije II. stopnje, je potrebno družbenemu pravobranilcu samoupravljanja dostavljati vsako dokončno odločbo, s katero je delavcu bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja praviloma in iz objektivnih razlogov ne bo dajal nasvetov po telefonu.«
6. stran ★ nflS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje *
17. novembra 1988
Zgornja Savinjska dolina
Krepak razmah telefonskega omrežja
Kako nizko smo na lestvici števila telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev v Evropi je škoda razlagati, saj so dejstva dovolj žalostna in zgovorna. To seveda velja za vso državo, znotraj nje in posameznih republik pa je stanje že nekoliko bolj razveseljivo. Občina Mozirje je glede na svoje zemljepisne razsežnosti in značilnosti v še posebej težkem položaju. Visokogorski svet z oddaljenimi in osamljenimi kmetijami, ki so jih telefonske zveze še kako potrebne, pa tudi vse ostalo je razlog, da telefonskemu omrežju v zadnjem desetletju namenjajo veliko pozornosti in dosegajo tudi lepe rezultate.
Temeljev za te dosežke je več. Tu so razumevanje in sodelovanje s podjetjem za PTT promet, samoprispevek v občini Mozirje, da solidarnosti in prispevkov naročnikov ter njihovega prostovoljnega dela ne omenjamo posebej. Nova akcija širitve telefonskega omrežja je prav v tem obdobju v polnem razmahu, tako na občinski ravni, kot v posameznih krajevnih skupnostih. Tokrat ne gre za enkratno akcijo, pač pa za začetek uresničevanja programa razvoja PTT zmogljivosti v Zgornji Savinjski dolini do leta 1991.
Izdelava celovitega programa je bila nujna. Prvi razlog so povsem zasedene zmogljivosti mo-
zirske vozliščne centrale. Številk ni več, prav tako jih ni v avtomatskih telefonskih centralah po posameznih krajih, vse skupaj je povezano z njihovo širitvijo, novimi prostori ali njihovo posodobitvijo, predvsem pa seveda z denarjem. Podrobno opredeljen program razvoja PTT dejavnosti je bil torej nujen, pravzaprav prvi pogoj za nadaljnje delo. Izhodišče zanj je bil družbeni dogovor o razvoju te pomembne dejavnosti v obdobju 86—90. Že v prvem obdobju snovanja tega programa so ugotovili, da bi tako zastavljen program v sorazmerno kratkem času zaradi znanih razmer in pogojev težko uresničili, zato so se podjetje za
PTT promet Celje, območna samoupravna skupnost za PTT promet in izvršni svet SO Mozirje skupno dogovorili, da rok izgradnje podaljšajo v leto 1991. O vsem tem so se dogovarjali že v začetku lanskega leta, program pa so dokončno potrdili v prvi polovici letošnjega. Stvar se je precej zavlekla zaradi dejstva, da je bilo že na začetku precej tehničnih težav, seveda pa je bilo treba zagotoviti tudi sredstva. Tako so bili samoupravni sporazumi, ki so osnova za uresničevanje programa, z veliko večino sprejeti in podpisani letošnjega junija in imajo že operativno vrednost.
Z uresničitvijo programa do leta 1991 bo telefonske priključke dobilo 1.392 novih naročnikov. Število je razdeljeno na posamezne avtomatske centrale, katerih število pa se ne ujema s številom krajevnih skupnosti, saj posamezne centrale pokrivajo več krajevnih skupnosti. Recimo mozirska centrala »skrbi« za Mozirje, Nazarje in Rečico ob Savinji. Ob njej so centrale še v Šmartnem ob Dreti, Gornjem
gradu, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Solčavi. Tako bo mozirska centrala pridobila 600 novih številk. Gornji grad, Ljubno in Luče po 184, Šmartno 160 in Solčava 100. Vse skupaj torej 1.392 novih priključkov najpozneje do leta 1991.
Seveda je ob tem treba povedati, da so tudi te avtomatske centrale večinoma polno zasedene in so možnosti širitve zelo majhne. Precej central bo treba menjati, ponekod razširiti in posodobiti prostore za potrebe novih central, ponekod celo zagotoviti nove prostore. Dejstvo vsekakor je, da je razdelitev številk za posamezne centrale, vse naloge v zvezi s prostori in drugim opredeljene s samoupravnimi sporazumi, ki jasno opredeljujejo dolžnosti, obveznosti in pravice. Po ocenah iz januarja letošnjega leta je celotna naložba v ta razvojni program vredna 186 starih milijard in po trenutnih cenah že 450 starih milijard. Z deli bo torej treba zelo pohiteti.
Seveda program podrobno opredeljuje delež sredstev posameznih nosilcev. Podjetje za PTT
Napredek pri delih je zlasti »viden« na mozirski pošti
promet je pri tem udeleženo s 5-odstotnim deležem, ki temelji na lastnih sredstvih, sredstvih območne samoupravne interesne skupnosti, sredstvih za nerazvita območja in na kreditih, občinska družbeno politična skupnost bo prispevala 18 odstotkov na podlagi 3. samoprispevka in dodatnega združevanja sredstev v združenem delu in obrti, 27 odstotkov pa predstavljajo sredstva krajevnih skupnosti na podlagi 4. samoprispevka in sredstva naročnikov.
Vsi samoupravni sporazumi so sklenjeni in so podlaga za nemo-
teno delo, ki se na splošno zadovoljstvo odvija po rokovniku. Najpomembnejša naloga je vo-zliščna centrala v Mozirju, ki je predpogoj uresničevanja vsega programa. Dela napredujejo in bodo sklenjena v prvi polovici prihodnjega leta, v drugi polovici pa bodo telefoni zazvonili vsaj na področju krajevnih skupnosti Mozirje, Nazarje in Rečica. V vseh krajevnih skupnostih gradbeni odbori tudi pridno delujejo, morebitne težave širšega značaja pa bo reševal koordinacijski odbor iia ravni občine.
J. Plesnik
30 let osnovne šole XIV. divizije v Titovem Velenju
Tudi v prihodnje trmasto po poti razvoja
Tiho, mirno nekje na obrobju našega življenja ter mesta stoji šola, v kateri vzgajajo za življenje in delo otroke, ki jim narava ni podarila največjega bogastva — možnosti za povsem normalno vključevanje v naš vsakdan. Le okolje, ki se s tem dejstvom sooča in pred njim ne beži, jim lahko nudi največ.
Tega so se in se še delavci osnovne šole XIV. divizije v Titovem Velenju, nenazadnje pa tudi učenci in njihovi starši krepko zavedajo že polnih 30 let. Toliko časa je namreč minilo od takrat, ko s:.10 v naši občini eni od prvih v Sloveniji ustanovili odde-iek za vzgojo in nego otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Mnogo vsakodnevnih bitk družin, vzgojiteljev, učiteljev in drugih posameznikov je vtkanih v 30-letno nego in vzgojo teh otrok; veliko znanja in naporov pri usmerjanju od prvih negotovih korakov v življenje do pomembnih poklicnih odločitev. Plemenito delo znajo, žal, najbolje ceniti tisti, ki so prag osnovne šole s prilagojenim programom že kdaj prestopili.
30 let pomembnega poslanstva na področju vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju so učenci skupaj z učitelji in starši proslavili nadvse slovesno sredi prejšnjega tedna.
Vsak jubilej je priložnost za pregled in oceno opravljenega dela, snovanje načrtov v prihodnje. Tudi tokrat je bilo tako. Čeprav priznanja in nagrade, teh hranijo na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju veliko, niso merilo uspešnosti, so lahko vsi skupaj ponosni na prehojeno pot. Uspešna vzgoja za življenje in delo mnogih generacij, njihovo zadovoljstvo je za prej omenjeno trditev tehten pokazatelj. Domačnost, ki veje na vsakem koraku, trdna volja in pripravljenost pa dovolj velika garancija za takšno delo v prihodnje. Kolektiv se doslej ni ustavil pred novimi izzivi — eden od teh je
Resnično pester in zanimiv kulturni program so pripravili učenci šole. Njihovi starši ter gostje pa niso zaploskali samo njim, ampak tudi vsem dobitnikom priznanj, ki so jih podelili ob tej priložnosti.
bil ustanovitev oddelka vzgoje, nege in varstva pred tremi leti. Po zagotovilih, ki smo jih slišali na proslavi ob praznovanju 30-letnice, se tudi v prihodnjih letih ne bo.
Razvoj šole s prilagojenim programom je v 30-letih delovanja potekal korak za korakom, večkrat v razkoraku z gospodarsko in družbeno klimo, ki ji je in ji še odreja mesto v družbi. Ni denarja za sodobne oblike dela. Ne za programe, ki vsebinsko dopolnjujejo predmetnik na šoli in s tem tvorijo celovitost njenega življenja in dela.
Čeprav se delovni pogoji ob pomanjkanju denarja tudi za tako pomembno naložbo kot sta vzgoja in izobraževanje slabšajo, delavci šole XIV. divizije pred restrikcijskimi ukrepi ne bodo zlepa klonili. Še naprej bodo skrbno in načrtno uresničevali končne smotre ter cilje šole s prilagojenim programom.
Sklenjen deseti praznik
Konec preteklega tedna so Mislinjčani na svečan način zaključili praznovanje svojega krajevnega praznika. KS Mislinja, ki sodi med večje v Občini Slovenj Gradec, hkrati pa meji tudi na občino Velenje, si je izbrala 4. november za svoj praznik v spomin na dogodek, ko so pred 46. leti borci legendarnega Pohorskega bataljona napadli in požgali takratno Pergerjevo tovarno lepenke v Mislinji.
Tako so bila ves pretekli teden najrazličnejša športna in ostala tekmovanja, v četrtek so v avli osnovne šole Rada Irši-ča pripravili likovno razstavo malčkov vzgojno varstvene ustanove, učencev in članov kluba Koroških likovnikov. Na nedeljski svečani seji skupščine krajevne skupnosti, kjer so med drugimi pregledali in ocenili nekatere dosežke v Mislinji ter okoliških zaselkih v preteklem obdobju, pa so na koncu podelili tudi najvišji priznanji krajevne skupnosti. Dobila sta ga Mikon Mislinja za zgledno poslovanje ter Zdravko Ura-njek za njegove zasluge na področju izgradnje telefonskega omrežja v vsej krajevni skupnosti.-
Silvo Jaš
Proslave ob 30-letnici šole s prilagojenim programom v Titovem Velenju se je udeležilo veliko staršev in gostov
Na leto ulovijo dve toni in pol rib
V letu 1946 je bilo v Velenju po sklepu takratnega upravnega odbora Rudnika lignita Velenje ustanovljeno prvo sindikalno ribiško društvo RLV. Po letu 1953 je bilo to najprej samostojno ribiško društvo, od leta 1978 naprej, ko se je vključilo v ribiško zvezo Slovenije, pa deluje pod imenom Ribiška družina Titovo Velenje. V začetku je bilo 36 članov, danes pa družina šteje 209 ribičev. Poleg tega je še dvanajst mladincev, osem častnih članov, 34 pionirjev, 12 cicibanov in dvajset ženskih članov.
Član ribiške družine lahko postane vsak državljan SFRJ, vendar mora do takrat, ko še nima ribiškega izpita za športnega ribiča imeti svojega mentorja. Izpit poteka teoretično, to je pisno reševanje vprašanj zveze ribiških družin in pa praktično, kjer mora voditi dnevnik in vanj zapisovati posebna zapažanja v vodi in ob njej. Prav tako mora vsak opraviti določeno število udarniških ur. S tem si pridobi pravico, da sme sam loviti, v tem primeru v Škal-skem jezeru. Če član želi loviti v reki Paki mora dodatno plačati, za vse druge revirje pa mora imeti dnevno dovolilnico. Letna članarina je 100.000 dinarjev, od tega ostane družini 40.000, ostalo pa so dajatve zvezi in drugim.
Škalsko jezero, ki meji s krajevnima skupnostima Stara vas in Škale, meri trinajst hektarjev, njegova največja globina pa je osemnajst metrov. O življenju v njem je predsednik RD Titovo Velenje Alojz Šuha povedal naslednje; »V jezeru je približno dvajset vrst različnih živali. Poleg rib je tu še kak jelševac, ki je v Sloveniji že prava redkost in je zaščiten, nadalje redke sladkovodne školjke in pa zelene žabe, ki so tudi zaščitene. Računamo, da je v jezeru približno 8 do 10 ton različnih vrst rib. Naj jih nekaj naštejem: som, ščuka, smuč, ostriž itd. Rastlinojedi so: krap, tolstolobik, amur, klen, ploščič, linj in ostali drobiž. Ribiči preko leta ulovimo preko dve toni in pol rib, kar je nezanemarljiv prispevek k splošni prehrani ljudi, zlasti ko jih vse več posega po to-
vrstni prehrani. Seveda, je v jezero potrebno vsako leto v jesenskem ali zimskem času vložiti določeno količino rib, tudi zato, da se ohrani ravnotežje vrst. V jezero spustimo največ krapov, po tri tone, smučev in ščuk pa po 200 do 300 kilogramov. Naša ribiška družina ima tudi gojitvene potoke, reko Pako od izvira do Prelog z vsemi pritoki, razen potoka Ponikva. V omenjene vode vsako leto vložimo 20 do 30.000 komadov zaroda potočnih postrvi. Te vsaki dve leti ulovimo in jih spustimo v Pako v lovni revir. Denar, ki ga potrebujemo za nakup rib v Agrokombinatu Maribor, okoli 20 milijonov dinarjev, zberemo s članarino, pristopnino, odškodnino in raznimi dota-
cijami. Pred nekaj leti smo napravili tudi čistilno napravo, saj še danes občutimo ogromen pogin rib leta 1983 v mesecu oktobru, ko je v jezero stekla gnojnica.«
Prizadevni velenjski ribiči so iz bivše čolnarne TVD Partizan uredili lasten dom. Vsako leto so nekaj na novo dogradili in obnovili, vse s prostovoljnim delom. Lani so pokrili tudi zunanji prostor, letos pa so na novo zgradili kuhinjo. Vse prostore uporabljajo člani zgolj za svoje potrebe, sestanke in družabna srečanja. Zaradi dobrega sodelovanja z delovnimi organizacijami, ribiška družina dovoli raznim kolektivom, da lahko imajo tu v poletnih mesecih piknike.
Ribiška družina se lahko pohvali, da je pred štirimi leti pričela dobro sodelovati z lovci velenjske občine. To je še toliko bolj pomembno, saj se oboji borijo za ekološko čisto naravo. Imeli so že skupni sestanek, na katerem so sodelovali lovci, ribiči in predstavniki socialistične zveze, lani pa so v prostorih
Iz bivše čolnarne je nastal lep dom velenjskih ribičev
Alojz Šuha je že osem let predsednik RD Titovo Velenje
družbene prehrane pripravili skupno razstavo lovcev, ribičev, gobarjev, čebelarjev in zeliščar-jev. Vsako leto ribiška družina pripravi za vse člane družinsko tekmovanje, to je ulov rib na plo-vec. Zelo priljubljeno je tudi tekmovanje posameznikov za najtežjo ribo, imenovano »car« in »carica«. Ob dnevu rudarjev imajo še meddružinsko tekmovanje za rudarsko svetilko, za občinski praznik pa tekmovanje za prehodni pokal. V organizaciji ribiške družine pa je še vrsta drugih tekmovanj in sicer društva invalidov, društva upokojencev, nekaterih delovnih kolektivov in podobno. Seveda se ekipe ribiške družine preko leta udeležujejo raznih tekmovanj in srečanj z drugimi družinami.
O načrtih predsednik Alojz Šuha meni naslednje: Urediti želimo manjše ribnike v Sopoti, v katere nameravamo vložiti ribe. Prav tako delamo ob škalskem jezeru ribogojni bazen. Prihodnje leto bomo v njega vložili po vsej verjetnosti ščuke in krape. Seveda dela nikoli ne zmanjka, saj je treba nenehno nadzorovati vode in življenje v njih. Športno ribištvo ni zgolj za zabavo, temveč je tudi zelo koristno, saj jezero in potoki pomenijo velik rezervoar pomembne rezervne hrane za morebitne izjemne primere.«
B. Mugerle
17. novembra 1988 * titovo velenje
Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«
ZA RAZVEDRILO
★ stran 7
Znanje skromnejše kot prejšnja leta
Letošnje občinsko tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev pod naslovom »Kaj veš o prometu« je potekalo v soboto na osnovni šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Ta šola je bila skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ob pomoči članov Avtomoto društva in avto moto turing kluba tudi eden od organizatorjev tekmovanja.
Udeleženci so tekmovali v dveh delih, teoretičnem in praktičnem. Najprej so reševali testne pole, potem pa so se pomerili še v spretnostni vožnji na poligonu ter potem še na cesti. Tekmovanja se je udeležilo okoli sedemdeset mladih, kar pa je manj kot prejšnja leta, pa čeprav so tudi tokrat sodelovale vse velenjske osnovne šole in Center srednjih šol.
Med osnovnimi šolami je ekipno zmagala osnovna šola Antona Aškerca, druga je bila OŠ Miha Pintar-Toledo, tretja pa
osnovna šola Veljka Vlahoviča.
V skupini 5. in 6. razredov je prvo mesto osvojil Mitja Mla-čnik, v skupini 7. in 8. razredov pa je bil najuspešnejši Matjaž Lesjak, oba iz osnovne šole Antona Aškerca, prvo mesto med udeleženci tekmovanja iz Centra srednjih šol pa je osvojil Miran Ravter. Lesjak in Ravter se bosta udeležila tudi republiškega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki bo tokrat v Mariboru.
Prvouvrščeni tekmovalci so prejeli kolajne, diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevali SVP, Veplas, ZŠAM, AMD in drugi. Mi pa smo po končanem tekmovanju zaprosili za izjavo vodjo organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja Jožeta Zakoška, ki je dejal: »Osnovna šola Gustava Šiliha je tekmovanje izvedla zgledno, brez zastojev in po programu. Tudi med vožnjo po mestnih ulicah ni prišlo do niti ene še tako majhne nezgode, kar je zelo pomembno.
— Najboljši: (Od leve proti desni) Mitja Mlačnik, Miran Ravter in Matjaž Lesjak.
Žal pa znanje, ki so ga mladi pokazali ni takšno, kot smo ga pričakovali, premajhna je zavzetost pri posameznikih, pa tudi pri mentorjih. Pričakovali smo tudi
večji, odziv učencev Centra srednjih šol, saj je bil ta letos, v primerjavi s prejšnjimi leti, preskromen «
B. Mugerle
Avto moto društvo Titovo Velenje
Ob tridesetletnem jubileju — delovno
Praznovanje tridesetletnice delovanja Avto moto društva, ki se je ob tej priložnosti poimenovalo v AMD Titovo Velenje, (prej AMD Šaleška dolina), je potekalo v znamenju še večje delovne vneme. Organizacija športnih prireditev v moto športu, izvajanje dejavnosti AVTO ŠOLE, dejavnost komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, izvajanje tehnične službe ter različne oblike svetovanja svojim članom, ter turistično rekreativna dejavnost, so kar sestavni del družbenega življenja v naši občini. Organizacija je prerasla vsa društva tudi po številu članstva, saj je v AMD Titovo Velenje vključenih kar preko štiri tisoč občanov, to pa predstavlja vodilno število tudi za slovenske razmere. Po besedah Borisa Korberja, sekretarja AMZ Slovenije, je AMD Titovo Velenje najboljša organizacija v republiki. Žato je podelitev bronastega grba občine Velenje še kako upravičena.
Sobotne svečane skupščine, ki je bila v Rekovi restavraciji — Družbena prehrana, se je udeležilo preko sto delegatov in gostov, katerim so pripravili audio vizualno predstavitev dejavnosti, kulturni program, ob zaključku pa so priredili družabno srečanje, pri katerem je imel glavno besedo ansambel Štirje Kovači.
Po slavnostnem govoru predsednika predsedstva AMD Titovo Velenje, Ivana Feceta, ki je orisal značilnosti dela, uspehe in težave v delovanju skozi tri desetletja, od ustanovitve do letos, so čestitali društvu ob okrogli obletnici ter za delovne uspehe predstavniki pobratenih AMD iz Zaboka in Splita, v imenu Skupščine občine Velenje ter družbeno političnih organizacij pa sekretar OK SZDL. Martin Budna. Z velikim navdušenjem je spregovoril tudi sekretar AMZ Slovenije, Boris Korber, ki je velenjski organizaciji prisodil svetlo mesto v okviru delovanja v republiki ter tudi v državnem merilu.
Izrazil je tudi velike simpatije in tovariško sodelovanje, ki je lahko za zgled drugim organizacijam. Društvo je ob tej priložnosti podelilo več kot štirideset pisnih priznanj in podarilo knjigo AMŽ Slovenije zaslužnim članom in sodelavcem, bronasta, srebrna in zlata odličja pa so podelili še štiriindvajsetim najaktivnejšim posameznikom. Kar petnajst družbenih organizacij pa je ob tridesetletnici AMD Titovo Velenje prejelo posebne plastike AMZS — priznanja za sodelovanje in zasluge, kar priča o sodelovanju in vpetosti teh v dogajanja na področju avto moto dejavnosti v občini.
Zlata priznanja AMD so prejeli, Albin Amon, Alojz Ferlin, Lado Detela, Anton st. Oštir in Fanika Romih. Republiška komisija AMZ Slovenije je podelila zlate plakete Ivanu Slemenjaku, Francu Leverju, Jožetu Ocepku in Franju Skornišeku, posebno plaketo AMZJ pa je prejel Ivan Fece. Avto moto zveza Slovenije je predlagala AMZJ odlikovanje društva za najvišjo državno odlikovanje.
Kot je bilo slišati od predstavnikov AMD Titovo Velenje, pa
bo potrebno v naslednje desetletje z vsemi zaslužnimi in novimi sodelavci še bol j smelo, v vse težjih življenjskih pogojih, strniti interese in nesebično delovati na področju avto-moto organizacije. Brez organizirane dejavnosti za večjo prometno ozaveščenost, tehnično znanje, cestno prometno preventivo, športno-družabno in turistično rekreativno dejavnost, si razvite občine ne moremo niti predstavljati.
Fotografija: Jože Miklavc
Strožji piometni predpisi že nekaj časa veljajo, nekateri pa še vedno ne vidijo prometnih znakov! In to celo poklicni vozniki avtobusov in tovornjakov.
Cepljenje proti gripi
Jesen je tu, z vsemi svojimi tegobami in spremembami. Te močno vplivajo na počutje človeka, na njegovo zdravstveno stanje.
Cepljenje proti gripi, najpogostejši bolezni hladnih, vetrovnih, deževnih dni, je v prejšnjih letih marsikomu prihranilo ure bolniške. V zdravstvenem centru v Titovem Velenju so se odločili tudi letos za preventivna cepljenja proti gripi. Tisti, ki bi se radi izognili neprijetnostim obolenja, se lahko udeleže cepljenja vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure v ambulanti 4 Zdravstvenega centra. Za učinkovito preventivo je potrebno dvakratno cepljenje v razmaku štirih tednov. Zanj pa je treba odšteti 9000 dinarjev.
Cepljenje proti gripi ni obvezno, a ga zdravstveni delavci posebej priporočajo starejšim občanom in tistim, ki bi jih zaradi možnega obolenja gripa še posebej prizadela.
Zadnja krvodajalska akcija
Z mesecem novembrom bo zaključila nadvse uspešno delo na področju prostovoljnega darovanja krvi komisija za krvodajalstvo pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje.
Od srede do petka prihodnjega tedna bo namreč organizirala še zadnjo krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Potekala bo v prostorih hotela Paka v Titovem Velenju, in sicer v sredo, 23. in v četrtek, 24. novembra od 6. do 14. ure. v petek, 25. novembra pa od 6. do 17. ure.
Nova številka Hotenj
Vse ljubitelje lepe besede obveščamo, da je izšel almanah HOTENJA 8—9,5. V njem lahko preberete najnovejšo slovensko literaturo esejistiko, prevode, itd. domačih (Kojc, Bačič, Lipičnik, Stropnik. Brešar ...) in tujih (Vincetič, Lutman . . .) besednih ustvarjalcev. Ogledate slike in fotografije (Jeršiča, Kojca, Skornška, Vrbiča ...). Preberete polemiko Rezmana na ZZKO in KS Velenje in Pismo s katerim velenjske DPO obsojajo izid 57. številke Nove revije.
HOTENJA naročite na naslov ZKO Velenje, p. p. 141, 63320 Titovo Velenje — za HOTENJA. Vsak naročnik dobi priponko. Ceno 10.000 din plačate pri prevzetju.
0 odlagališču jedrskih odpadkov
Ekološko društvo Šaleške doline bo pripravilo v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Velenje prihodnjo sredo, 23. novembra ob 17. uri v prostorih družbeno političnih organizacij okroglo mizo o jedrskem odlagališču. Nanjo vabijo vse, ki jih ta problematika zanima.
(mz)
Na izredni akciji 54 občanov
Konec prejšnjega tedna je krajevna organizacija Rdečega križa v Topolščici organizirala izredno krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice.
Čeprav je bila to že druga človekoljubna akcija v tem kraju, je tudi ta uspela. Udeležilo se je je 54 krajanov. Poleg domačinov je bilo največ med njimi krajanov Cirkovc in Belih vod.
Skupščina in brucovanje
Leto je naokoli in študentje se bodo zopet zbrali na vsakoletni skupščini, ki bo v petek 18. II. ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine, kjer bodo analizirali delovanje v preteklem študijskem letu in zastavili delo za vnaprej. Po skupščini se bo ob 20. uri v prostorih delavskega kluba začelo tradicionalno brucovanje s krajšim programom. Torej vsi bruci in brucke, stare bajte in vsi zainteresirani študenti, dobimo se v petek v skupščini občine, kjer bomo začeli letošnje obštudijske aktivnosti.
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev čistopasemskih malih živali bo pripravilo to soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra v avli osnovne šole Antona Aškerca razstavo malih živali. Ogledati si jo je mogoče oba dneva od 8. do 19. ure.
ENOLOG/NJA SVETUJE
Glavne sestavine vina
Kemična sestava vina je zelo zapletena. Pri vrenju nastanejo iz sladkega mošta številne nove spojine. Razdelimo jih v alkohole, dušikove spojine, kisline, ogliko-ve hidrate, ta-nine, barve in
rudninske snovi. Poleg tega vsebuje še manjše količine ČOi in SO,.
V vinu pa so še pektini, al-dehidi, estri, buketne snovi, vitamini in kovine.
VODA — vino je vsebuje 83 — 94 % v vinu je je več kot v moštu.
EKSTRAKT - nehlapne snovi pri 100°C. Sestavljajo C — hidrati (v glavnem sladkor), glicerin, nehlapne kisline, N — snovi, tanin, barve, višji alkoholi in rudninske snovi. Skupnega ekstrakta je v moštu več kot v vinu. V dobi zorenja ekstrakt še naprej pada. Količina se giblje od 16—30 g na liter. Rdeča vina ga imajo več.
C HIDRATI so sladkor in pentoze. Skoraj vsako vino po prevretju vsebuje določeno količino sladkorja. Večje količine sladkorja najdemo pri vinih pozne trgatve in v naravno desertnih vinih. Kvasovke lahko prevrejo le 280 do 300 g sladkorja na liter.
ALKOHOLI imamo ga za najvažnejšo sestavino, ki nastane pri vrenju. V skupino alkoholov spadajo: etilni alkohol, metilni alkohol, višji enovalentni alkoholi, glicerin in manit. Etanola je med vsemi alkoholi največ. Metilni alkohol je v zelo malih količinah in nastaja iz pektinov.
Sadno žganje ga vsebuje neprimerno več. Na človeški organizem deluje škodljivo. Višji alkoholi nastajajo iz sladkorja in so nezaželeni. Več jih vsebuje jabolčnik in hru-ševec. Glicerol je redni proizvod vrenja. Vinu daje poln, prijeten in harmoničen okus.
ALDEHIDI — kot vmesni proizvod pri alkoholnem vrenju nastane acedaldehid, ki hitro prehaja v etanol.
ESTRI — so v vinu vedno prisotni, ker nastajajo v kombinaciji z alkoholi in kislinami. Dajejo značilne dišave, predvsem v starih vinih. Med vsemi je največ etilocetnega estra.
KISLINE - navadno jih je od 4—10 g/L Ene kisline so že v moštu, druge pa nastanejo med vrenjem. Ločimo jih tudi med hlapne in nehlapne. Nehlapne so vinska, jabolčna, janterjeva. citron-ska . . ., nehlapne so ocetna, mlečna in propionska. Več je hlapnih kislin, slabše je vino.
TANIN — v največji meri se izloča iz trdih delcev grozda. Zdravilni učijiek rdečih vin pripisujejo veliki količini tanina. Bela vina ga imajo od 0,2 0,4 g/l., lažja rdeča 1 — 1,5 g/l. rdeča pa 2-2,5 g/l.
BUKETNE SNOVI dajejo značilen vonj in okus vina. Poznamo primarni buket — grozdni, sortni: vrelni buket nastane med vrenjem in ležalni buket nastane z dozorevanjem in staranjem vina.
DUŠIČNE SNOVI - so beljakovine, amidi, amoniak, pekto-ni .. V vinu jih je manj kot v moštu in s staranjem se še zmanjšujejo.
RUDNINSKE SNOVI ALI PEPEL so vse snovi, ki ne zgo-rijo. V glavnem so to karbonati, fosfati, kloridi, žveplokisle snovi, kalij, kalcij, natrij, magnezi j, železo, baker...
PLINI v glavnem so to COj. SO., Oj, 1I S.
VITAM1NI so še slabo raziskani. Do sedaj pa je znano, da vino vsebuje največ vitamina B in t.
VERONIKA KRUMPAČN1K dipl. ing. agr.
V soboto. 19. novembra, se ob 20. uri dobimo \ Delavskem klubu na našem

L
RADIJSKEM PLES U
Če malce sproščeno razmišljamo — nikomur ne bo dolg čas, obljubljamo, komu od vas pa se bo tudi želo izplačalo.
Zelo vas bodo razgibali, v to smo prepričani, člani ansambla ŠTAJERSKIH 7. Še ena skupina bo prišla iz Maribora — skupina KAJ, v modelih M cluba bo ogrela s plesom vaše oči. Člana gledališča Pod kozolcem, Jože Krajnc in Jože Robida, bosta s svojim staričnim nastopom zelo dopolnila naš prvi radijski ples.
Če doslej še niste imeli sreče, jo boste (nekateri) na našem plesu gotovo deležni. Pripravljamo atraktivno radijsko žrebanje. Kako boste prišli do nagrad, boste zvedeli med samim plesom! Morda bo za koga zelo zanimiva — radijski sprejemnik — tranzistor. Tega pa bomo podarili tistemu, ki bo na ples prinesel najstarejši radijski sprejemnik, vsekakor pa star več kot 30 let.
Na našem plesu bo vse v znamenju radia, tako tudi torta, ki jo bomo licitirali, pa radijski prigrizek, ta pa brez licitacije, saj bo vključen že v vstopnino.
ŠE ENKRAT:
Dobimo se 19. novembra ob 20. uri, v Delavskem klubu. Rezervacije, čisto malo je še časa: Delavski klub, telefon 853-813.
Vabita: Restavracija Delavski klub in Naš čas — Radio Velenje.
8_stmn*nas cas
KULTURA
titovo velenje it
17. novembra 1988
Ansambel Vlada Sredenška
Iz vseh vetrov pc svetu
Narodno zabavni ansambel, ki ga ljubitelji tovrstne glasbe poznajo v Švici, Avstriji, Nemčiji in seveda doma v Sloveniji pod imenom ansambel Vlada Sredeška iz Šaleške doline, na tujem pa kot »VLADOS FOLKA-MANDL« ima uradni sedež v Miinchnu. Na glasbeni sceni so že nekaj let, zadnja štiri leta pa so še posebno delovni in ustvarjalni. Letošnjo sezono bodo sklenili s skorajda rekordnimi stotimi nastopi.
Vodja in duša ansambla je Vlado Sredenšek, ki igra bas, na skrbi pa ima tudi kompozicije. V Nemčiji, kjer živi že dvajset let, je končal tudi srednjo glasbeno šolo. On sklepa ludi vse pogodbe in rekli bi. da je deklica za vse. Brat pa je vokal. če je treba tudi bas, igra na kitaro, poleg tega pa še pomaga kot menedžer za področje Slovenije. Na harmoniko igra Matej Kovačič, sin znamenite pevke, ki je študent na glasbeni akademiji v Ljubljani. Janete Hofer igra na klarinet, je profesorica glasbe in predava na srednji glasbeni šoli v Miinchnu. Sabine Gal, ki igra trobento pa tudi po-
je pa je študentka glasbene akademije v tem mestu. Z njimi je še ena ženska pevka Jelka Blaznik iz Meslinja. ki ima tudi končano srednjo glasbeno šolo. V tej zasedbi so v Nemčiji izdali dve plošči, na vrsti je tretja, v Sloveniji pa ploščo, trenutno pa končujejo snemanje nove kasete, ki bo že njihova tretja. Izdali pa so tudi lasersko ploščo. Besedila zanje pišejo: Marjan Stare. Robert Jung in Mario F.ngel berger iz Avstrije, nekaj malega pa tudi sami.
Upajo, da bo njihova kaseta zagledala luč dneva do konca tega leta, z deset tisoč naklade. Vprašali pa smo jih tudi, kaj jih združu je'.' Veliko veselje do narodne glasbe, pa tudi denar, za katerega vemo. da je gospodar sveta. Kje bodo igrali v najdaljši noči še ne vedo. ker se še niso odločili, čeprav imajo ponudb veliko.
Naj pozdravim bralce Našega časa. poslušalce Radia Velenje, mi je ob koncu naročil Vlado Sredenšek, \od-ja in duša ansambla, ki ga združujejo muzikantje treh dežel.
L. Ojsteršek
Z basom Vlado Sredenšek, pevka Jelka Blaznik, s harmoniko Matej Kovačič, s kitaro Jože Sredenšek, čepita pa Janete Hofer (klarinet) in Sabina Gal (trobenta).
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo se je
p t!
Zgodilo se je 17. novembra ...
Leta 1887 je šoštanjski okrajni zastop (v tej rubriki ste že lahko 3. novembra prebirali, da je tedaj zastop vodil Ivan Vo-šnjak, namestnik pa je bil Fran Skubic, zdravnik iz Velenja) sklenil, da »gospodoma pl. Danielu Lappu in Klemensiewi-czu« odobri 10.000 goldinarjev za novo železnico Celje — Šoštanj Velenje. Sklep šoštanjskega okrajnega zastopa kaže tesno povezavo med gradnjo savinjske železnice in odpiranjem velenjskega premogovnika. Lapp, ki je bil od leta 1885 dalje tudi lastnik velenjskega premogovnega ležišča, je bil namreč znan predvsem kot graditelj železnic. Leta 1886 je bil ravno zaradi uspehov pri gradnji arlberškega predora povzdignjen v plemiški stan. Gradnja železnice je bila torej v letu 1887 že resno zastavljena, saj smo že zapisali, da je 20. oktobra 1887 podoben sklep sprejel tudi celjski okrajni zastop, ki je za gradnjo prispeval 40.000 goldinarjev.
Prav takrat je šoštanjski okrajni zastop tudi sklenil, da ne bo več vzdrževal ceste iz Šoštanja proti Črni na Koroškem in jo od posestnika Rumla dalje prepušča v skrb občinam, ki ležijo ob njej. Njihovega tovrstnega sklepa pa »politična gosposka« ni potrdila in okraj je moral to cesto vzdrževati še naprej. Ob tem še povejmo, da je tedanja cesta do Rumla (v Lajšah) potekala približno tako kot danes, od tam dalje pa je tekla precej drugače. Današnja trasa te ceste je bila zgrajena v tridesetih letih tega stoletja.
Slovenski gospodar, leto XXI, št. 46, Maribor 17. 11. 1887, str. 367: Anton Seher: Od prvih raziskav do 4 miljone ton letno. 100 let RLV, Velenje 1975, str. 16 in 23:
Leta 1958 v Slovenskem poročevalcu so na ta dan pohvalili delo »občinske izobraževalne komisije pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev« v Šoštanju. V letu 1958 so namreč pripravili program predavanj, ki so ga izvajali tudi v najbolj oddaljenih vaseh in »s tem načrtno usmerjali izobraževalno delo in zato tudi uspeh ni izostal«.
Slovenski poročevalec, leto XIX, št. 271, Ljubljana 17. II. 1958, str. 5:
Leta 1953 so bile v polnem teku priprave za volitve v zvezni in republiški zbor in zbor proizvajalcev. Povsod v občini so bili že izvedeni zbori volivcev in volitve v okrajni zbor proizvajalcev. V času. ko so nam še vsem sveži dogodki ob volitvah člana predsedstva SRS, ne bo nezanimivo povedati, kakšni so bili volilni postopki pred 35 leti. V velenjskem premogovniku so za okrajni zbor proizvajalcev v treh enotah postavili kar 45 kandidatov, v vsaki enoti pa so bili nato izvoljeni po 3 kandidati — seveda tisti, ki so dobili največje število glasov. Vsak volivec je glasoval le za enega kandidata. Tudi volitve poslancev v zvezni oz. republiški zbor zvezne in republiške skupščine so bile neposredne in tajne. Kandidati so lahko postali le tisti, ki so jih predlagali vsaj na eni tretjini zborov volivcev. V obeh občinah današnje velenjske občine v Velenju in Šoštanju, ki sta volila vsaka po enega kandidata, so izbirali med dvema kandidatoma za poslanca.
Poslanca za zvezni in republiški zbor pa so tedaj volili posredno odborniki okrajnega zbora proizvajalcev, vsak odbornik pa je imel t. i. »reprezentančni glas«, ki je veljal toliko glasov, kolikor jih je zastopal v svoji volilni enoti. Tudi glasovanje je bilo tajno, saj je listič z označenim številom »svojih« glasov oddal v skrinjico kandidata, ki ga voli.
Velenjski rudar, leto I, št. II, Velenje 15. II. 1953, str. 2;
Pripravil: Jože Hudales
Rekli so:
ob koncertu Dimitrisa SGOU-ROSA v Titovem Velenju, dne 12. nov. 1988
DIMITRIS SGOUROS, pianist
Najprej bi vam želel čestitali za to čudovito dvorano, za kate ro bi vam bili nevoščljivi še v v likih mestih, čudovita sta tudi akustika in klavir, po drugi stra ni pa sem naletel na izredno toplo in navdušeno publiko, srčne ljudi, ki pa me niso presenetili, ker že tri leta poznam slovensko publiko — ne jugoslovansko-slo-vensko, in reči moram, da je to ena najboljših publik na svetu, kjerkoli sem doslej nastopal. Zalo bi se še enkrat zahvalil tej publiki iz vsega mojega srca. MARIANTI SGOLROS, mati D. SGOUROSA
Po tem, kar je že povedal moj sin, se tudi jaz pridružujem njegovi zahvali vam, vsem vašim in vaši ljubeznivi publiki za izkazano navdušenje in tisto napetost pričakovanja, ki je vladala med koncertom. Upam, da ne bo predolgo, ko bova lahko zopet prišla k vam.
EGON KUNF.J, prof., poslušalec
Na koncert sem prišel na po-
vabilo tukajšnjih prijateljev, mojih nekdanjih učencev in sem se ga zelo rad udeležil, zlasti zaradi tega, ker je Sgouros znan kot prvovrstni pianist, ki me ni razočaral. Nasprotno! Izredno je kvaliteten, ima perfektno tehniko, muzikalnost in odličen spomin.
Glede koncertov in sploh prireditev, ki so v Velenju, nekatere sem obiskal, moram reči, da prevzema Velenje vlogo, ki pred-njači pred Celjem. Res moram reči, da Celje zaostaja! Prvič po zaslugi odličnega klavirja, ki ga imate, ne nazadnje pa tudi po zaslugi odličnih organizatorjev. Že dober čas spremljam take koncerte, ki so v Velenju, se pravi koncerte na najvišji ravni. Spomnim se, da je bil pred leti Pogore-lič večkrat v Velenju, ki pa ga v Celju ni bilo, ker tja ne more priti.
Večkrat sem bil tudi navzoč na revijah mladinskih zborov, ki so bile vse tradicionalno odlično pripravljene, dobro obiskane, z veliko mero discipline in me tako vse to navdaja z velikim optimizmom, zaradi katerega moram iskreno čestitati velenjskim organizatorjem, nosilcem tukajšnje kulture. Izgleda, da bo Velenje v tem pogledu še močno napredovalo.
Pravopis za praznike
Bliža se čas tiskanja novih koledarjev in novoletnih voščilnic. Prejšnja leta smo pri tem pogosto opazili neko poravopi-sno napako, zato želimo letos pravočasno opomniti nanjo vse založbe in tiskarne, pa tudi posameznike, ki bodo pošiljali rokopisne voščilnice. Gre za rabo ustrezne začetnice pri imenu novoletnega praznika: v slovenščini ga pravilno pišemo (po starem in po novem, pripravljajočem se Slovenskem pravopisu) z malo začetnico, torej novo leto, ne pa Novo leto. Tako je tudi pri imenih drugih praznikov, spominskih dni, koledarskih obdobij ipd. (npr. praznik dela, dan vstaje, dan žena, dan OZN, dan mrtvih/vsi sveti, božič, svečnica, veliki šmaren, pust, kvatre, kres, tridesetletnica osvoboditve, teden otroka idr ). Posebnost so tisti prazniki, katerih poimenovanja se začenjajo z osebnim lastnim imenom ali s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena (npr. Prešernov dan, Marijino oznanjenje). Velika odlika teh pravil je, da so preprosta ter kakor kažejo zgledi — ideološko in politično nevtralna, zato jih lahko brez težav uporabljajo vsi slovensko pišoči, ne glede na nazorsko, državljansko ali starostno pripadnost. Zadrega nekaterih piscev pri zapisovanju takih izrazov je torej popolnoma odveč.
S podobno odvečno zadrego se nekateri pisci obremenjujejo pri zapisovnaju imen zgodovinskih dogodkov. V slovenščini je tudi zanje uveljavljeno pravilo, da jih pišemo z malo začetnico, in sicer ne glede na to, ali so po našem mnenju pomembni ali nepomembni, pozitivni ali negativni, iz bližnje ali iz dalj-nje preteklosti, resnični ali umišljeni, bolj ali manj znani. Pišemo torej: bitka pri Termopilah, preseljevanje narodv, odkritje Amerike, iznajdba tiska, tridesetletna vojna, velika francoska revolucija, oktobrska revolucija, prva svetovna vojna, pohod na Rim, ustanovitev OF, pohod 14. divizije, napad na Drvar, bandunška konferenca, podpis avstrijske državne pogodbe, drugi (2./I I.) kongres jugoslovanskih psihologov, pristanek na Luni, veliki pok, vesoljni potop, propad zahodne civilizacije itn.
Naj povzamemo z zgledom: člani jezikovnega razsodišča vam že v obdobju sprejemanja ustavnih dopolnil voščimo za dan republike in za novo leto.
Kam za praznike
Kulturni center Ivan Napotnik vas vabi, da praznik preživite na najcenejši in kulturno bogat način, ki vas bo notranje obogatil ob gledanju in poslušanju ene najlepših baletnih predstav na svetu v izvedbi baletnih mojstrov iz Sovjetske zveze. Pojdite z našo karavano v Čankarjev dom v Ljubljano. Kdaj? V ponedeljek, 28. novembra, z odhodom avtobusa ob 16.00 iz;-pred Rdeče dvorane. Kaj bomo gledali? A. Adam: G1SELLE balet
Gostoval bo državni operni in baletni ansambel Beloruske SSR iz Minska.
Koreograf: M Petipa
Balet Giselle je nastal leta 1841 in je še danes ena najbolj gledanih pa tudi tehnično izredno zahtevnih baletnih predstav. Izredno lepa glasba in koreografija izražata romantiko v baletu, ki se je v tej predstavi razvila do največje mere.
Cena aranžmaja je 25.000 din. Organizirane skupine imajo 20% popust! Šolska mladina 50%! Pohitite, ker je na razpolago omejeno število mest.
PeTI
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977-1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov
Toni Prosivk
SVEŽI BIRM ANEC stoji nag nit svoji senci in gleda, kakšnih soplov sva. V t ropot cu nisva z isto rano. Od sprevodnika prevzemava pričakovano zdravilo in se mu v teku zahvaljujeva z rokami. Birmancu se prvič stopi hostija v želodcu, ko ga objamem.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
Zlobec, Menart, Pavček, Kovič
V knjižnici v Titovem Velenju bo v četrtek, 17. novembra, ob 19.00, srečanje s štirimi priljubljenimi in vodilnimi slovenskimi literati, ki jih združuje pesniška zbirka PESMI ŠTIRIH, ki so jo skupaj izdali leta 1953. Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Janez Menart in Tone Pavček, štirje vsebinsko in izrazno različni pesniki, še danes prijateljujejo, zlasti pa so se vsak zase razvili v visoko pesniško osebnost in jih druži še skupna temeljna stvariteljska volja. Razgovor s pesniki bo vodila vodja knjižnice prof. Tinka Šalamon.
Letos je minilo 35 let od izida njihove prve pesniške zbirke PE-SMI ŠTIRIH, ki je še danes marsikdo rad prebira in je ob jubileju doživela ponatis. Tudi na srečanju z ustvarjalci bo mogoče to zbirko kupiti (28.000 din), kar bo gotovo lep spomin še zlasti, ker bodo pesniki rade volje delili tudi avtograme. Zbirka je po drugi strani spomenik poetiki socialnega realizma, iz katerega so pesniki izšli, nato pa so se vsak po svoje oddaljili od nje. Na srečanju bodo brali pesmi iz »njega dni« in vse do današnjih, ki predstavljajo pesniški vrh tudi v širšem jugoslovanskem prostoru.
Cilil ZLOBEC je med vsemi štirimi pesniki najbolj osredotočen za ljubezensko čustvo in elementarno doživetje ljubezni.
Njegova osebnost je dožorela do pomembnega pesniškega sporo-
čila — vztrajati sredi razklanega in surovega sveta z osrečujočo vednostjo o usodnosti ljubezni, do bolečine, resnične in človeške, ki je lahko rojstvo, a tudi smrt.
Kajetan KOVIČ je eden najvidnejših pesnikov povojnega in-timističnega vala. Poglavitno sporočilo njegove čiste in elegantne lirike je vztrajanje v razklani dvojnosti sveta, biti cel, biti sredi preteklosti in prihodnosti ter ustvarjati harmonijo nove resničnosti, ki bo morda nekoč resnica sveta.
MENARTOVA pesniška izpoved je izpoved notranje svobodnega umetnika, včasih prešernega bohema, včasih tragičnega poeta, ki mu je tuje sleherno dogmatično mišljenje.
Tone PAVČEK poskuša z ustvarjalnim nemirom vztrajati v tem nemirnem svetu, poskuša živeti naravno, zemeljsko življenje, živeti silovito in preživeti.
S predstavitvijo teh štirih pesnikov bi vam radi odprli vrata do lepote, ki jo izžareva današnja in včerajšnja pesniška beseda.
Želeli bi, da bi spoznali pesnike, ki nimajo moči, da bi svet ustvarili, kujejo pa resnico o njem. In v tem je njihova moč.
O vsem tem se bomo z njimi lahko tudi pogovarjali.
Knjižnica kulturnega centra Ivana Napotnika
Vsak sedmi občan redni bralec
Kaj je kultura, gotovo ni treba posebej poudarjati. Prav tako ne tega, da sega skoraj na vsa področja življenja in dela.
Kako kulturen je narod, skupina ljudi na nekem območju ne ocenjujejo le po številu prireditev, zvrsteh kulturnega snovanja, množičnosti, ampak tudi po bralnih navadah.
Na policah knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju ter v enotah knjižnice v Šoštanju in Šmartnem ob Paki imajo bralci na voljo okrog 80 tisoč knjig. Po besedah vodje knjižnice Tinke Šalamon, jih nekateri občani Šaleške doline s pridom koristijo. Vsak sedmi občan velenjske občine sodi med aktivne knjižne molje, torej take, ki v knjižnico prihajajo vsaj enkrat na teden. Takole pravi Tinka Šalamon: »Tisti, ki so naši bralci, imajo lepe bralne navade. Njihov odnos do knjige, ki postajajo vse bolj in bolj drago-
Tinka Šalamon: »V delovnem programu za prihodnje imamo načrtovanih vrsto novitet, vse pa so namenjene bralcem. Koliko od teh nam bo uspelo tudi uresničiti, je odvisno od pomoči širše družbenopolitične skupnosti. Posodobitev je nujna, saj je potreb po knjigah vedno več.«
cene, je takšen, kot bi ga naj imeli do pisane besede vsi. Morda so ti z nami nekoliko manj zadovoljni, ker zaradi pomanjkanja denarja našega knjižnega bogastva ne moremo vedno obogatiti
z novitetami, ali vsaj ne z dovolj izvodi najbolj branih del. Kljub temu v knjižnici menimo pa, da določene strukture občanov bralnih navad nimajo «
Omenili smo že, da seje odnos do knjige v zadnjem času v naši občini precej izboljšal. Zaradi padanja kupne moči ostajajo med najbolj iskanimi in branimi deli romani za razvedrilo. Razveseljivo pa je zlasti to, da tako na pionirskem oddelku kot tudi na oddelku za odrasle izposodijo vse več najrazličnejše strokovne literature: od računalniških priročnikov, psiholoških, filozofskih do zgodovinskih in zemljepisnih skript. Načrtno delo pri vzgoji bralnih navad v predšolski dobi ter mali šoli že daje prve rezultate. Število teh ne samo narašča, ampak sodijo ti mladi bralci med najbolj vzgojene in vestne knjižne »molje«. Bralne navade teh so povsem drugačne kot pri tistih vrstnikih, kjer odgovorni v tej dobi razvoja niso namenjali knjigam posebne pozornosti.
Naziv knjižničarka in ime dejavnosti — izposojanje knjig — danes ne ustrezata več. »Knjižnica mora v prihodnje postati pravi kulturno informacijski center.
Tehnološko posodobitev in nakup računalniške opreme narekujejo pravzaprav bralci sami, saj pričakujejo, da bodo v knjižnici dobili vedno več tudi tako imenovanih širokih informacij.
Ob tej posodobitvi pa načrtujemo tudi rešitev prostorske utesnjenosti. Že sedaj bralci nimajo čitalniških prostorov. Tudi mati čnost knjižnice bomo lahko v prihodnje obdržali le z izgradnjo prizidka. Nove obveznosti za delavce knjižnice predstavlja tudi letos začeta širitev dejavnosti.
Povezali smo se namreč z Gorenjem v tako imenovano vzajemno knjižnico. Podobno akcijo načrtujemo tudi s knjižnico občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje. Ob vsem tem pa ostaja še v prihodnje naša prednostna naloga vzgoja mladih na področju knjižničarske dejavnosti, saj večina staršev svojim malčkom ne privzgoji pravilnega odnosa do knjig,« je končala pogovor vodja knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika Tinka Šalamon.
17. novembra 1988
it titovo velenje
ŠPORT, OBJAVE
stran 9
Odbojka — Derbi Ljubenkam
Odbojkarji Topolšice so v tem kolu gostovali v Šempetru in v ša-leško-savinjskem derbiju klonili z 1:3 (-8, -6, 11, -9). Še vedno so v sredini lestvice, v prihodnjem kolu pa bodo igrali doma z mlado ekipo mariborskega Stavbarja.
Drugi derbi je bil v Lučah kjer sta se pomerili ekipi Ljubno-Glin in Topolšica-Kajuh. Ljubenke so tesno zmagale s 3:1 (-11, 15, 6, 11).
Na tem srečanju so gostje igrale odlično in so se dobro upirale domačinkam, kar pričajo tudi posamezni nizi. Zlasti zanimiv je bil drugi, ko so gostiteljice vodile že z 11:1, vendar so gostje uspele izenačiti na 14:14, na koncu pa so vendarle zmagale domačinke. Topolčanke bodo v prihodnjem kolu s Partizanom iz Kamnice in se z zmago lahko odlepijo od predzadnjega mesta, Ljubenke pa bodo gostovale pri Fu-žinarju na Ravnah.
Strelski šport
V 4. kolu 2. republiške strelske lige v nacionalnem programu so velenjski strelci gostovali v Rogatcu in premagali domačo Stražo s 1.431:1.427. Nastopili so Miklav 359, F. Trebše 356, B. Trebše 355 in Žučko 361. Najboljši med vsemi je bil domačin Jutriša s 372 krogi. Po četrtem kolu so s 4 točkami v sredini lestvice.
F. Ž.
Vadba za matere z otroki
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo tudi letos pripravila rekreacijsko vadbo za matere z otroci, ki bo vsak ponedeljek od 17. do 18. ure v telovadnici osnovne šole 14. divizije. Program je prilagojen otrokom od 3. do 6. leta starosti.
Tek s smučarskimi palicami
V soboto, 19. II. 1988, vas ZTKO vabi na tek s smučarskimi palicami okrog velenjskega gradu, ki ga bodo na cilju ob vznožju smučarskih skakalnic združili s streljanjem z zračno puško. Tek se bo pričel ob 10. uri, v slabem vremenu teka ne bo, sodelujejo lahko vsi občani od najmlajših do najstarejših, proga pa je za vse enaka in dolga 2.500 metrov. Start teka bo ob 10. uri pri Vili Bianki.
REK
TITOVO VELENJE
vabi na
I----
i
I PRIMORSKI I VEČER I I I I
L
v petek, 18. novembra ob 20. uri
Bogata izbira pristnih primorskih jedi, ki jih bodo za vas pripravili mojstri iz DROGE Portorož, primorsko vino in ansambel OTAVIJA BRAJKA, so porok dobrega razpoloženja.
VABI RESTAVRACIJA JEZERO
Mali nogomet
Podelili nagrade in priznanja
Komisija za ligo mladih pri občinski konferenci ZSMS Velenje je pred dnevi podelila nagrade in priznanja najboljšim ekipam malega nogometa. Poglejmo vrstni red v I. ligi: Ravne, Gaberke, Šentilj, Topolšica, Cir-kovce, Podkraj, Desni breg in Florjan. Iz lige sta izpadla Salek in Paka, namesto teh ekip pa bosta prihodnje leto v 1. ligi igrali ekipi Šmartnega in Ravne II. Najboljši strelec lige je bil Veler z 31 zadetki. Na podelitvi so se mladi pogovorili tudi o tekmovanju v prihodnji sezoni. z Go]ob
Prvenstvo v tenisu
ZTKO občine Velenje in občinski svet zveze sindikatov bosta v soboto, 19. novembra, pripravila ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za člane. Prvenstvo se bo v telovadnici v Pesju pričelo ob 9. uri. Nastopijo lahko ekipe krajevnih skupnosti, de-
lovnih in temeljnih organizacij, srednjih šol in ekipe občanov. Prijave bodo sprejemali neposredno pred pričetkom tekmovanja, po njem pa se bodo pogovorili o občinski ligi v namiznem tenisu.
Velenjski plesalci spet uspešni
V soboto, 12. II. 1988, se je v športni dvorani Center v Ptuju odvijal kvalifikacijski plesni turnir, na katerem je zaplesalo 70 plesnih parov iz osmih jugoslovanskih klubov. Velenjski plesalci so bili ponovno zelo uspešni in dosegli vrsto dobrih uvrstitev
v pionirski in mladinski kategori-j"-
Med pionirji sta ponovno prepričljivo zmagala v standardnih in latinskoameriških plesih že naša znana mlada in uspešna plesalca Mitja Krajcer in Mirjam Sulek. V mladinskem drugem razredu sta bila zmagovalca v standardnih plesih Rok Poles in Barbara Hudournik, drugo mesto s_ta osvojila Aljoša Oštir in Petra Žist. V latinskoameriških plesih sta v isti mladinski kategoriji osvojila I. mesto Rok Alt in Lea Sunarič.
Dobri vzponi v Paklenici
Konec preteklega meseca je Matej Mejovšek (ŠAO) obiskal kanjon Paklenico pod Veiebitom. V krajših smereh okoli parkirišča je opravil precej vzponov, preplezal je smeri Ananas (VIII — ), Shoghot (VIII — ), Cakra (VIII, VII1 + ), vse z rdečo piko in na pogled smeri Tofi (VII+), Petromila (VII — ), Joint (VII), Banana Split (VII —). V steni Anička kuk je prosto preplezal Karabore (V + , 150 m).
Ob tem bi bilo zelo dobro pojasniti pojma kot sta prosto in športno plezanje. Poznamo dva načina plezanja to sta tehnično in prosto plezanje. Pri tehničnem plezanju so klini, lojtrce inp. sredstva za napredovanje pri prostem plezanju pa služijo le za varovanje ob morebitnem padcu. Športno plezanje je prosto plezanje po kratkih do 50 metrov visokih, težkih stenah, kjer je za varovanje zelo dobro poskrbljeno. Iz športnega plezanja sledijo tudi tekmovanja v plezanju. Že prihodnje leto se bo pričelo tekmovanje za svetovni pokal, leta 1992 na OI v Barceloni pa naj bi bilo športno plezanje predstavljeno kot olimpijski šport. V bistvu sta tehnično in prosto plezanje načina plezanja, medtem pa sta alpinizem in športno plezanje samostojni športni panogi.
U VčkaL
DO za komunalno In atanovan/ako oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velen/e, Koroška 37 b
vabi na
zabavno kulinarične prireditve
VESELO KOT NA
SKADARLIJI
od četrtka, 24. do vključno nedelje, 27. novembra
V teh dneh vam bodo znameniti kuharski mojstri iz beograjske restavracije DVA JELENA predstavili pravo srbsko kuhinjo, ki bo ob zvokih ansambla DELIJE
s Skadarlije skušala tudi pri nas dočarati vsakodnevni vznemirljivi utrip tega dela Beograda.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE PROCESNA OPREMA	dipl. ekonomist ali						
	ekonomist	— vodja plana in analiz	3/5	nč	8	1.500.000	1
GORENJE PROCESNA OPREMA	dipl. ekonomist ali						
GORENJE ELEKTRONIKA ŠP	ekonomist	— vodja računovodstva	2/4	nč	8	1.500.000	1
	ekonomist ali ek. tehnik	— sam. referent prodaje EŠP	2/5	nč	8	1.100.000	1
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik ali						
	gimnazijski maturant	— sam. referent vrednostnih papirjev	3	dč	8	906.500	1
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik ali						
	gimnazijski maturant	— referent kreditov	1	dč	8	822.700	1
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomski tehnik ali						
	gimnazijski maturant	— pripravnik	X	dč	8	498.130	2
OBČINA MOZIRJE							
IZLETNIK-POTNIŠKI PROMET	sprevodnik avtobusa	— sprevodnik avtobusa	6 m	nč	8	640.000	2
OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE	vzgojitelj	— vzgojitelj v internatu na					
		podružnični šoli Sočava	X	dč	7	700.000	1
Planinske novice
Gospodarji kontrolnih točk Šaleške poti in dela poli 14. divizije po občini Velenje so v drugi polovici septembra spet izvedli izlet. Tokrat so obiskali Polževo, Stično in Bogenšperk. V nekdanjem Valvazorjevem gradu je 48 udeležencev prisostvovalo še planinski zlati poroki zakoncev Andreje, prvi takšni doslei.
Sredi oktobra smo organizirali izlet na Dobrovlje, ki je kljub oblačnemu vremenu prav lepo uspel. Glavna aktivnost je bila nabiranje in peka kostanja.
Tradicionalni izlet v neznano je zbral 53 udeležencev. Tokrat so se zadržali kar v naši občini in obiskali Andrejev dom na Slemenu in gostilno Šavinek v Belih vodah, vmes pa malo razgibali.
Pri Šaleški planinski poti smo dosegli številko 1.500 podeljenih značk. Zadnja sta jo v celoti prehodila in prejela 63-letni upokojenec Rudolf Slatinek iz Maribora in 37-letni doktor tehničnih znanosti Niko Guid iz TAM. Koliko je še naših občanov, ki je ne poznajo? Letos je bilo podeljenih 65 značk, lani predvsem po zaslugi osnovne šoje Veljko Vlahovič v celem letu 170.
V oktobru so zaprli vrata planinski domovi na Smrekovcu, Loki pod Raduho, Logarski dolini. Okrešlju, Kamniškem sedlu. Korošici, Klemenškovi planini in še kje v bližji okolici. Tistim, ki gojijo planinstvo vse leto pa velja sporočilo, kateri planinsko-turistični objekti so odprti tudi
čez zimo: na osrednjem in zahodnem Pohorju vsi (od Rogle do Kremžarjevega vrha), Golte, Sleme (letni dopust do okoli 20. I L), Paski Kozjak (razen v ponedeljek), ob koncu tedna tudi pod in na Uršlji gori, na Menini, Gori Oljki in še kje. Za vsak primer pa se je koristno prej pozanimati pri društvih, ki te objekte upravljajo.
V nedeljo, 13. novembra smo imeli še zadnji letošnji izlet z nekaj ur hoje po bližnji okolici.
Dne 19. in 20. novembra ter 10. in 11. decembra letos pa bo na Paškem Kozjaku ponovno planinska šola. Ker gre za edino tovrstno dejavnost v celjski regiji, ki jo podpira ZTKO občine Velenje, naj to obvestilo pomeni tudi povabilo staršem in pedagoškim delavcem, da razmislijo o sodelovanju otrok. Cena, ki jo plačajo starši bo zmerna, število udeležencev pa omejeno na 32. Podrobnejše informacije posredujeta Magda Žist in Andrej Kuzman. ^ y

\js*t
pues
sobota, 19. novembra
Delavski klub
Smučarji SK Velenje ne počivajo
Smučarji SK Velenje so začeli pripravljalno obdobje za novo smučarsko sezono s skupnimi pripravami sredi avgusta v Ribnem, kjer so jim gostoljubni taborniki Kajuhovega tabora in ugodno vreme omogočili intenzivno telesno vadbo, seveda s poudarkom na smučarski gimnastiki.
Redne treninge so nadaljevali tudi po prihodu domov, najprej na stadionu, hladno vreme pa jih je pregnalo v telovadnice.
Šolo smučanja so ponovili že na snegu. Po besedah trenerjev so zelo zagnani. Nestrpno pričakujejo prvih tekem, ko se bo pokazalo, kje je njihovo mesto v republiških selekcijah, in če tekmovalci drugih klubov niso trenirali morda še več in bolje.
Ob skrbi za pripravljenost tekmovalcev, pa v klubu niso pozabili na svoje obveznosti do najbližjega smučišča v Šaleku, smučišča na Golteh in koče SK Velenje. Organizirali so več delovnih akcij, ki so se jih člani kluba udeležili.
Pripravljajo se tudi na smučarski seje'm, ki ga predvidevajo v nedeljo letos 20. II. 1988. 4. 12. 1988. Ljubitelji smučanja ga gotovo težko pričakujejo, saj bo tu. glede na naraščajoče cene, lažje zamenjati ali kupiti že rabljeno opremo.
SK Velenje vas vabi. da na sejmu sodelujete tudi vi.	B. S.
(Boža Simončič)
Titovo Velenje—Mozirje
Smučarski sejem
Smučarski klub Velenje bo v nedeljo. 20. 1 I. 1988 v Rdeči dvorani pripravil smučarski sejem. Sejem bo Irajal od 9. do 19. ure in ga bodo na istem mestu in ob enakem času ponovili 4. decembra. Na sejmu boste možna prodaja in nakup nove in rabljene smučarske opreme, sodelovali pa bodo izdelovalci opreme iz vse"Slovenije.
Rekreacijsko-turistični center Golte, Savinja Mozirje in mozirski smučarski klub bodo od petka do nedelje, [orej od 18. do 20. novembra, pripravili smučarski leden. Najprej bo na vrsti sejem in sicer v petek od 15. do 19. ure. nadaljeval se bo v soboto od 9. do 18. ure ter v nedeljo od 9. do 15. ure. vse sev eda v domu TVD Partizana v Mozirju. V istih prostorih se bo v soboto ob 20. uri pričel še smučarski ples.
«WSWSWAAAAAAAXAXXXXyXVVVVVyVVVW
Titovo Velenje
VI. novoletni turnir v malem nogometu
Vse ljubitelje malega nogometa obveščamo, da KLUB MALEGA NOGOMETA TITOVO VELENJE in komisije za mali nogomet pri ZTKO Velenje, organizirata VI. novoletni turnir v malem nogometu na ograjenem igrišču v Rdeči dvorani od nedelje. 27. II. do torka. 29. II. 1988.
Vljudno vas naprošamo, da potrdilo o plačilu pošljete do ponedeljka, 21. novembra na naslov: KS Šmartno, Šmarska 24/a. 63320 Titovo Velenje.
1.	Prijavnino 100.000 din nakažite na žiro račun štev. 52800-645-66302 pri SDK I novo Velenje
2.	Informacije: Boštjan Aljaž 063/885-231 ali 063/857-171 Ivan Druks - 063/856-723
3.	Nagrade: I mesto 1.500.000 din. II. mesto 800.000 din, III. mesto 400.000 din. IV. mesto 200.000 din
4.	Žrebanje: v sredo. 23. II. 1988 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje
5.	Opomba: ograjeno igrišče (1,05 m), dimenzije igrišča 42 m x 24 m, dimenzije vrat 5 m x 2 m. — število igralcev (5 + i). L kolo se igra 2 x 15 minut. II. kolo se igra 2+10 minut.
6.	Važno: Vse ekipe morajo obvezno poslati potrdilo vplačila z imenom ekipe do 21. novembra ali prinesti do žrebanja (23. II. 1988 ob 15.30 uri) v nasprotnem primeru vas ne bomo upoštevali pri žrebanju.
7.	Ekipe bodo o času igranja I. kola obveščene pismeno.
8.	Propozicije tekmovanja dobite na žrebanju in na tekmovanju.
KMN Titovo Velenje
10 stran *
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje -k ■ 17. novembra 1988
U v&k&L
DO za komunalno In stanovanjsko oskrt
Vekos n. sub. o, Titovo Velenje, Korošk
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS
Po sklepu delavskega sveta z dne 28. 10 1988 ponovno objavljamo:
JAVNO PRODAJO
poslovnega prostora v Titovem Velenju, ul. Veljka Vlahoviča 44, (v veleblagovnici MERX).
Poslovni prostor meri 13,71 m'. Začetna licitacijska cena znaša
42.962.140,- din
Sodelujejo lahko le kupci, ki bodo pred javno prodajo vplačali 10% od začetne cene. Kupec, ki bo uspel na javni prodaji, bo moral v 30 dneh poravnati vso kupnino.
Neuspelim kupcem bomo vplačane pologe vrnili takoj po opravljeni javni prodaji. Davek plača kupec.
Javna prodaja bo dne 2. 12. 1988 ob 10.00 uri v poslovnih prostorih, ul. Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje (v drugi etaži blagovnice MERX).
Na podlagi 4. tč. Pravilnika o postopkih in kriterijih za izvajanje raziskovalnega programa OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE objavlja
RAZPIS
ZA IZVAJANJE RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V LETU 1989
Skupnost bo v letu 1989 pretežni del svojih sredstev namenila sofinanciranju razvojno raziskovalnih nalog skupnega pomena za občino Velenje z naslednjih prioritetnih področij:
1.	EKOLOGIJE v okviru naslednjih tematskih sklopov:
—	preoblikovanje obstoječih tehnologij v občini Velenje z vidika zmanjšanja obremenitev okolja
—	onesnaženost tal v Šaleški dolini
2.	INFORMATIKE v okviru naslednjega tematskega sklopa:
—	informacijski sistem za področje razvojno raziskovalne dejavnosti v občini Velenje
3.	DRUŽBENEGA RAZVOJA v okviru naslednjega tematskega sklopa.
—	oblikovanje modela manjših OZD s področja drobnega gospodarstva s skupnimi poslovnimi funkcijami
Tematski sklopi in opredeljena področja predstavljajo okvir za posamezne razvojno raziskovalne naloge, obenem pa bodo osnova za oblikovanje posameznih raziskovalnih projektov znotraj teh.
Raziskovalne projekte, z izjemo za področje ekologije, ki je že oblikovan (koordinator Zavod za urbanizem Velenje — tov. Mira SAJKO), organizatorje izvedb in raziskovalne organizacije bo določil Programski odbor Skupnosti na podlagi prijavljenih razvojno raziskovalnih nalog.
Prijava razvojno raziskovalne naloge mora vsebovati:
—	naslov naloge
—	naslov organizacije ali drugega subjekta, ki nalogo predlaga
—	priimek in ime nosilca, sodelavcev in naslov raziskovalne organizacije
—	vse podatke, ki jih zahteva Pravilnik o postopkih in kriterijih izvajanja raziskovalnega programa Skupnosti (na razpolago v Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, tov. Ojsteršek, tel. 063/855-491).
Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti Velenje, Titovo . Velenje, Efenkova 61, najkasneje do 9. decembra 1988._
V skladu s tem razpisom so prijave za leto 1989 dolžne posredovati tudi raziskovalne organizacije, ki so bile s svojimi večletnimi razvojno raziskovalnimi nalogami že vključene v program Skupnosti (v letu 1987 ali 1988) in se po programu nadaljujejo tudi v letu 1989.___
Vzporedno s tem bo Občinska raziskovalna skupnost Velenje tudi v letu 1989 podpirala manjše raziskave splošnega pomena, zato poziva manjše OZD, družbene organizacije in društva ter posameznike, da se s prijavo tovrstnih raziskovalnih nalog vključijo v izvajanje raziskovalnega programa Skupnosti za leto 1989.
SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
OBVESTILO
Obveščamo vse predsednike hišnih svetov, da organiziramo v
TOREK, dne 22. novembra 1988 ob 16. uri v dvorani skupščine občine Velenje
pogovor o problematiki dela hišnih svetov, kakor tudi problematiki vzdrževanja stanovanj. Pripravite pripombe in predloge k izboljšanju stanja na tem področju.
rtuirljih
Srednja strojna šola — praktični pouk Osnovni tečaj za ročno elektro obtočno varjenje
Začetek: v torek, 22. novembra 1988 ob 16. uri v delavnicah CSŠ (v prostorih Gorenje Eko) Informacije: tel.: 853-181 ali 855-151 (int. 306) Pisne prijave oddajte v tajništvu Srednje strojne šole Trg mladosti 3 in v pripravi pri praktičnem pouku -(prostori Gorenje Eko).
KINO	•	KINO	as	
V rednem kinu pričenjamo predvajanje filmov iz serije PETEK 13. CIKLUS GROZLJIVK iz te serije tokrat ne bo strnjen, ampak bomo predvajali vsak teden enega. V tem tednu bo V. del.
Četrtek in petek, 17. in 18. 11. ob 17. uri
PETEK 13. - V. del -	ameriški, grozljivka. Vloga:	Johan Sheperd (CIKLUS	GROZLJIVK).
Četrtek in petek, 17. in 18. II. ob 19. uri ZADNJI KITAJSKI CESAR — ameriški, zgodovinski. Vloga: John Loun.
Sobota in nedelja, 19. in 20. I I. ob 17. in 19. uri TRIN1TA -ameriški, vvestern. Vloga: Bad Spencer, Terence Hill.
Ponedeljek, 21. II. ob 17. in 19. uri ČAROVNICE IZ EAST-VVICKA — ameriški, triler. Vloga: Jack Nicholson.
Torek in sreda, 22. in 23. II. ob 17. in 19. uri TAJNA OBOŽEVALKA — ameriški, komedija. Vloga: C. Thomas HoweI.
NOČNI KINO - v tem tednu
GREŠNA NUNA - itali.jan. erotski. Vloga: Eva Grimaldi.
Predstave bodo:
-	četrtek, 17. I I. ob 21.30 uri v REDNEM KINU
-	sobota, 19. 11. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
-	nedelja, 20. II. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
V1DEO KINO - v REDNEM KINU
Petek, sobota in nedelja, 18., 19. in 20. II. ob 21.30 uri NEVARNE ŽELJE — ameriški, trda erotika (video). MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE
DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 17. 1 I. ob 19. uri ČAROVNICE IZ EASTVVICKA -ameriški, komedija.
FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture
Ponedeljek, 21. I I. ob 19. uri SMRT PO SMRTI — ameriški, grozljivka. Režija: Wes C raven. Igrajo: Matthew Laborteaux. Kristv Svvanson. Michael Shar-rett.
Wes C raven, ki je poznan kot režiser filma GROZA V ULICI BRESTOV, je s tem filmom ustvaril neko vrsto modernega Frankensteina. Ta napeti film groze z veliko specialnih efektov ponavlja uspeh predhodnika.
Film je primeren samo za gledalce nad 14. letom starosti.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 19. II. ob 17. uri ZADNJI KITAJSKI CESAR -ameriški, zgodovinski.
Nedelja. 20. II. ob 18. uri SMRT PO SMRTI — ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 21. II. ob 19.30 uri TRINITA — ameriški, we-stern
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 18. I 1. ob 19. uri SMRT PO SMRTI — ameriški, grozljivka
Torek, 22. II. ob 19. uri TRINITA — ameriški, western.
KINO ŠKALE
Nedelja, 20. 11. NE BO FILMSKE PREDSTAVE! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
n i
L
Vabimo vas v novoodprti ženski frizerski salon
TEREZA
Šalek 90
Oo 25. novembra veljajo še ijene iz meseca maja!
Pridite in prepričajte se o kva liteti!
1
se p
I
J
Rudnik lignita Velenje
IMETNIKOM NAKAZNIC ZA DEPUTAT PREMOGA
Nakaznice za deputat premoga za leto 1988 so veljavne samo do vključno 23. 12. 1988. Tako je napisano tudi na njih. Torej jih morate vsi, ki jih še niste izkoristili, v tem roku izkoristiti, ker vam bodo drugače propadle. Srečno!
Rudnik lignita Velenje
RADIO VELENJE
H j Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (pretvornik Plešivec) me-gaherca.
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi I0 v Titovem Velenju, vsak delovni dan od 8. do 10. in od I I. do 13. ure.
PETEK, 18. NOVEMBRA:
15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.05 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo
pnpr
Šaleški študentski
klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 20. NOVEMBRA:
11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami:, 12.00 Beseda potrošnikov; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 21. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z . . . 16.20 Kdaj, kje kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 23. NOVEMBRA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Naša krajevna skupnost; 16.30 Nagradna igra: 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, govorili bomo o problemih alkoholizma); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Razstava sobnih ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk »Šaleška dolina«, ki šteje 80 članov, od katerih jih je 25 aktivnih, tudi v poletnih mesecih ni mirovalo. Člani so poleg rednih opravil urejali svoj paviljon z njegovo okolico, prav tako pa so postorili vzdrževalna dela v šoštanjskem rezervatu.
Društvo vsako leto pripravi več razstav sobnih ptic, ki si jih ogleda veliko ljubiteljev teh pernatih lepotcev. Eno takšnih razstav bodo člani priredili v soboto v prostorih osnovne šole Mihe Pintarja-Tole-da v Titovem Velenju. Na njej bo moč videti najrazličnejše sobne ptice pevke, kot zanimivost pa bodo razstavljali tudi križance zunanjih in sobnih ptic. Razstava bo odprta od 19. do 21. novembra, ob njej pa pripravljajo tudi bogat srečelov.	b. m.
Občina Velenje
Dolžniki stanarin
V prejšnji številki so izpadli naslednji dolžniki_
Zap.
št. Priimek in ime Naslov	Znesek
1 OSREDKAR Milan
2.	KALIŠNIK Ivanka
3.	VOGRIN Stanislav
4.	DURAKOVIČ E. Ml-KAN D.
5.	CREPULJA Jožo
6.	MUKANOVIČ Sabri-
ja
7.	KUMAR Olga
8.	PRITERŽNIK Anton
9.	MAVRER Anton
10.	PISANEC Zvonimir
11.	SALOBIR Branko
12.	KANCELJAK ivan
13.	DOLANC Marija
14.	CANKAR Stanislav
15.	OSTROVRŠNIK Bogomira
Kersnikova 1, Titovo Velenje Šaleška 18/b, Titovo Velenje Tomšičeva 51, Titovo Velenje
Stari trg 15, Titovo Velenje Šaleška 16, Titovo Velenje
Kardeljev trg 2, Titovo Velenje V. Vlahoviča 43, Titovo Velenje V. Vlahoviča 47, Titovo Velenje Vrnjačke Banje 5, Titovo Velenje Šmartno ob Paki 84 Šaleška 16, Titovo Velenje Tomšičeva 2, Titovo Velenje Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje Tomšičeva 9, Titovo Velenje
Tomšičeva 51, Titovo Velenje
471.819-269.801,-349.905 -319.141-
414.410,-605.920,-
474.058,-527.790,-266.759,-216.913,-552.140 -162.430,-927.393,-198.159-
449.772-
Skupaj:
140.105.524 —
DO HPH v likvidaciji, Žarova 19, T. Velenje OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO
spodaj navedenih sredstev, ki bo dne 28/11-1988 ob 12. uri v prostorih pritličja na Žarovi 19 v T. Velenju
Tek. štev.		izklicna
	Opis sredstva	cena
		za enoto
1.	Pisalni stroj Olympia elektric 66	
	tip SGE-66 valj 60 cm	750.000
2.	Pisalni stroj Olympia tip SGE-D 52	
	valj dolg 60 cm — električen	450.000
3.	Pisalni stroj — mehanični	65.000
4.	Računski stroj Olympia CPD 5410	250.000
5.	Računski stroj Olympia CPK 120	
	tov. št. 461368	100.000
6.	Računski stroj Olympia CPK 120	
	"tov. št. 62852	100.000
7.	Računski stroj Olympia CPK 120	
	to. v. št. 707587	100.000
8.	Računski stroj Olympia CPK 120	
	tov. št. 705621 — v okvari	50.000
9.	Računski stroj Olympia CP 1210	
	tov. št. 62966	120.000
10.	Računski stroj Olympia CP 1210	
	tov. št. 708582 — v okvari	50.000
11.	Računski stroj Olympia CPD-3211	130.000
12.	Računski stroj Olympia CPD-3211	100.000
13.	Računski stroj Olympia CPD-3211	70.000
14.	Računski stroj Digitron 1213-P	80.000
15.	Računski stroj Scalar-2	400.000
16.	Računski stroj TRS 612	175.000
17.	Računski stroj Toshiba 1213	50.000
18.	Računski stroj TRS-kalkulator	50.000
19.	Računski stroj TRS-seštevalka-Precisa	60.000
20.	Računski stroj TRS-Precisa-seštevalka	60.000
21.	Tehtnica PTT, 2 kg, tip M 11-79	350.000
22.	Obešalnik stoječi Alpos	60.000
23.	Obešalnik stoječi Alpos	60.000
24.	Obešalnik stoječi Alpos	60.000
25.	Obešalnik stoječi Alpos	60.000
26.	Obešalnik stoječi Alpos	60.000
27.	Obešalnik stoječi Alpos	40.000
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
Obešalnik stoječi Alpos Obešalnik stoječi Alpos Obešalnik stoječi Alpos Obešalnik stoječi Alpos Naprava za vroče pranje avtomobilov in strojev VAP, brez el. motorja Pisarniška oprema — komplet Peč Stadler-TAM 90 K kal. letnik 80 z gorilnikom Interval in mešalnim ventilom Tiskalnik EPSON F X 100 + Garderobna omara Primat 6 delna Garderobna omara Primat 6 delna Garderobna omara Primat 6 delna Garderobna omara Primat 6 delna Garderobna omara Primat 6 delna Garderobna omara Primat 5 delna Garderobna omara Primat 4 delna Garderobna omara Primat 2 delna Garderobna omara Primat 2 delna Kuhinjska oprema: štedilnik, hladilnik, pomivalno korito, delovni pult in viseči elementi dolžine cca 3 m Razmnoževalni aparat GESTETNER 420 Aparat za suho gašenje požara S-50 Knjižni stroj Adler Magnetni stabilizator Iskra tip ARF 200 Moč (2000VA) 2 KW Komplet prometnih znakov s stojali
40.000 40.000 40.000 40.000
1.500.000 17.000.000
2.500.000
2.200.000 340.000 340.000 340.000 340.000 340.000 290.000 230.000 130.000 130.000
800.000 550.000 150.000 1.250.000
1.000.000 200.000
Ogled sredstev od zaporedne štev. 32 na 50 je možen 25/11-88 od 9, —11. ure, od 1 do 31 pa na dan dražbe od 9. do 11. ure na mestu dražbe. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe enakopravno. Varščino v višini 20 % od izklicne cene bodoin-teresenti lahko položili na istem mestu do 11. ure. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, varščino zavarujejo z obračunskim čekom. Prodaja bo potekala po sistemu »videno—kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bo možno uveljavljati. Na dražbi uspešno kupljena sredstva je treba plačati v petih dneh po dražbi, sicer varščina zapade. Kupec bo sredstva lahko prevzel po dokončno izvršenem plačilu. Davčne obveznosti poravna kupec.
Demontažo in nakladanje kupljenih sredstev opravi kupec v breme svojih stroškov.
Najnižji znesek višanja za predmete do izklicne cene 100.000 din je 1000 (tisoč) din, za predmete do izlicne cene 500.000 din je 5.000 din, za ostale predmete pa 10.000-din.
Koledar
ČETRTEK, 17. novembra -ELIZABETA
PETEK, 18. novembra — ROMAN
SOBOTA, 19. novembra IZAK
NEDELJA, 20. novembra -SREČKO PONEDELJEK, 21. novembra MARIJA
TOREK, 22. novembra - CECILIJA
SREDA, 23. novembra KLEMEN
MALI OGLAS!
GARAŽIRAN VVARTBURG,
nov model, letnik 1986, registriran, prodam. Telefon 857-564. FIAT 850, letnik I983, prodam. Telefon 853-099, interna 41. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL, nosilnosti 600 kg. prodam. Telefon 884-149. VSE DELE ZA R-4 prodam. Telefon 854-753.
ZASTAVA 750. letnik 1976, ugodno prodam. Telefon 888-265, popoldan. INŠTRUIRAM MEHANIKO, FIZIKO, MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Telefon 857-116.
GS PALI.ACE in italijanski, kombiniran otroški voziček prodam. Telefon 854-172. ROLETE IN ŽALUZIJE ZA VSE VRSTE OKEN IN VRAT izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
ČE SI OSAMLJEN, BREZ OBVEZNOSTI, nealkoholik, s poklicem, se oglasi vdovi (49 let). Resne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre »UREJENA«. ROLETE, ŽALUZIJE, vertikal ne lamelne zavese, izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742 popoldan. KUHINJO MARLES KOK-TAJL, BTV nov, prenosni, krzneno jopo nutrija št. 42, pianino in dve postelji prodam. Telefon 855-960.
PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE, hladilnik Gorenje in kuhinjsko napo. Informacije po telefonu 882-450.
DOBRO OHRANJEN MOTOR AVTOMATIC, ugodno prodam. Boštjan Part. Šmartno ob Paki 128.'
DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam. Telefon 856-698, popoldan.
NOV TOSCHIBA V 83 VHS HQ RECORDER in 4 leta ra bljen BTV, prodam. (Maraton Gorenje), Jezemik, Špeglova 34, Titovo Velenje.
MLADA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI
Cenjene ponudbe pošljite pisno, na upravo tednika, pod šifro »Nujno«.
DVA PARA ZVOČNIKOV
80-120 in 100 I50W zelo ugodno prodam. 858-810. popoldne.
AVTO ZASTAVA 750. registri ran do oktobra 1989. prodam za 250 SM. Telefon 884-082. BARAKO (7x3x5 m. ladijski pod) in dvižna, kovinska garažna vrata prodamo. Telefon 854-284. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Telefon 881-019. ZASTAVO 101 C, letnik 1982, prodam. Telefon 881-154, do 19. ure.
ODLIČNO OHRANJENO ZASTAVO COMFORT. letnik 1979/12, zelo ugodno prodam. Telefon 858-810. popoldne. STAREJŠO HIŠO Z VINOGRADOM v Koprivnici prodam. Telefon 855-789. OSEM MESECEV BREJO KRAVO prodam. Franc Jan, Škale 61. Titovo Velenje, telefon 858-225.
ROLETE! Nudimo izdelavo in montažo vseh vrst rof&t v več barvnih odtenkih. Telefon 854-089.
STABILNI DIESEL MOTOR
LDA 450 in gorilnik na odpadno olje prodam Informacije po telefonu 881 -238. od 7. do" I I. ure. MOTOR TOMOS AVTOMATIC in avto stolp prodam. Telefon 857-397, Stantetova 10/4, Titovo Velenje.
MLADO DEKLE NL JNO IŠČE SOBO v Titovem Velenju. Kličite na telefon 857-711. TENOR SAKSAFON PRODAM. Vinko Oder, telefon 062-845-3295.
TOVORNO PRIKOLICO TOVARNIŠKE IZDELAVE in 4
zimske gume Trajal 165/13 prodam. Telefon 858-758.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Prevoženih 59.000 km. Telefon 854-469, po 15. uri. DOBRO OHRANJEN KOMBINIRAN ŠTEDILNIK ugodno prodam Informacije po telefonu 857-338 ves dan. ASKONO. letnik 1980/110 km, ter Vespo letnik 1983, belo, ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 854-129.
ŠTEDILNIK IN POMIVALNO
korito, dobro ohranjeno, prodam ugodno. Telefon 857-564. UGODNO MENJAM BARVNE EKRANE 100 x in 260 x, proizvodnje Gorenje. TV Servis, Vlado Pinter, od 8. do 12. ure ali telefon 831-717.
SKORAJ NOV LIKALNI STROJ, star štedilnik 4 + 2 plin in Itž. kopalno kad. starega tipa prodam. Informacije po telefonu 856-665.
R-4 SPECIAL, letnik 1979 ugodno prodam. Registriran do avgusta 1989. Telefon 831-222 po 15. uri.
GOLF DISEL. letnik 1985, registriran avgust 1989, garažiran. prodam. Telefon 857-456. PIANINO zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 858-017.
NOVO NERABLJENO ZAMRZOVALNO OMARO, prodam po dogovoru. Telefon 855-897 popoldan.
DOBRO OHRANJEN BARVNI TV GORENJE prodam. Telefon 884-110.
Dežurstva
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU
Od 18. do 25. novembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik. Staneto-va 4,S, telefon: 858-357. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK:
19. in 20. novembra je dežurni zobozdravnik dr. Bil jman Marina, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek. 17. november dnevni dežurni dr. Kočevar. nočni dežurni dr. Smonkar.
Pelek. 18. novembra dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Grošelj.
Soboto. 19. novembra in nedeljo. 20. novembra - glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Silvana Popov.
Ponedeljek, 21. novembra - dnevni dežurni dr. Zuber. nočni dežurni dr. Zupančič.
Ne jočite ob mojem grobu, le lilio k njemu pristopile, spomnite se.
kako notranjost mi trpela je in večni mir mi zaželite.
Mimo, kot je živela, nas je iznenada zapustila draga mama, babica in
tašča
Terezija Starič
umrla 3. II. 1988
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje. Zahval jujemo se govornikom, duhovniku za opravljen obred ter dr. Menihu in zdravniški ekipi v bolnišnici Topolšica.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih iskrena hvala.
Ostaja bolečina, praznina in tudi sadovi njenega življenja.
Žalujoči: sin Anton z ženo Vikico, vnuki Andrej, Toni, Gorazd in Brigita z družino, Nada ter
ostalo sorodstvo.
Kdor v mislih svojih dragih živi ni umrl
(Kosovel)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tašče
in sestre
Terezije Jevšnik
rojene BREZOVNIK iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v teh
težkih dneh.
Posebna zahvala velja družini Mesarek.
Iskrena hvala gospodu dekanu, govornikoma in cerkvenemu otroškemu zboru za lep poslovilni obred.
Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Slovenj Gradec, internemu D odelku ter zdravstvenim delavcem ZD Šoštanj in ZD Velenje za pomoč v času njene bolezni.
Hvala za darove, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mamice, hčerke, sestre in babice
Štefice Kurnik
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem TOZD Mehanizacija, TOZD Priprave, TOZD TGO PLASTIKA, govorniku tovarišu Ivu Gorograncu, pevcem ter
duhovniku za opravljen obred.
Vsem, ki ste ŠTEFICO pospremili na zadnji poti iskrena hvala!
Žalujoči: mož Mirko, sinova Miri in Dani z družino, mama, sestra Anica t. družino in brat Filip z
družino.
Ena. edina je mati.
rož pa na milijone;
ena edina je mali.
zvezd pa na milijone
a če ti ta utone
med vse milijone
nihče ti je ne more več dati
SAMO ena. edina je mati!
(C. Kodrič)
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljube žene, mamice, hčerke, sestre in
babice
Ivanke Zaje
rojene FRIŠKOVEC' iz Škal
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili k njenemu preranemu grobu. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. VVeingerlu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerki Almi in Branka z družino, vnuki Hermina, Polona, Aleksej in Primož, mama Angela, brat Franci sestri Luba in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo.
A dan je črn moral priti, bridkosti dan in dan soban, težko bilo se je ločili, a solze vse. ves jok zaman.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Pavle Cevzar
RAHNETOVE mame iz Šenbrica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko čudovitega cvetja, nam pa
izrazili iskreno sožalje.
Iskrena hvala DO RLV TOZD Mehanizacija, delovnemu kolektivu SIPAK, OOZS Loterije Slovenije, OOZB in KS Konovo, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in častitemu gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Reberniku za njegovo dolgoletno zdravljenje, človečnost in požrtvovalnost ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica za pomoč in nego v težkih trenutkih njene bolezni.
VSI NJENI!
En črn oblak, en močni mraz. in strt je cvet na večni čas.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Ivanke Verdev
rojene 16. 7. 1918
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom KS Pesje, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, ji poklonili cvetje in vence, nam pa izrazili sožalje. Topla hvala sosedi Angeli Dobnik, dežurnemu zdravniku dr. Župančiču za hitro intervencijsko pomoč, kakor tudi župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede, hvala tudi osnovni šoli Šoštanj »Karel Destovnik-Kajuh«, DO Veplas, DU Pesje, DRK Pesje, OOZB Pesje in KS
Franc Leskošek Luka Pesje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Naša kamera na derbiju
Če vedenje na nogometnih igriščih — in predvsem ob njih — karkoli kaže na naše značaje, potem smo s krepostjo našega duha in z moralo na psu! Pa še to je groba žalitev rodu naših zvestih štirinožnih prijateljev.	J. P■
Odlično v gosteh
Rokometašice Velenja so v soboto kot gostje Arene iz Pulja pokazale odlično igro in zmagale z rezultatom 23:18 (polčas 11:8).
Vodile so celo s sedmimi goli razlike, najboljše med Velenjčan-kami pa so bile Vičarjeva, Kari-čeva in Goličeva.
V soboto se bodo v derbiju pomerile doma, V goste sprejmejo drugouvrščeno ekipo Kranja, tekma se bo pričela ob 17. uri v Rdeči dvorani.
pomogli tudi njegovi že dosedanji nastopi z jeepom na različnih tekmovanjih, znanje dveh tujih jezikov, verjetno tudi to, da je jadralni pilot. Šele sedaj pa pride /anj in za preostalih 49 Jugoslovanov pravi izbor. Konec meseca (25. novembra) bo odpotoval v Jastrebarsko, kjer bo tri dni na peklenski preizkušnji. Dva najboljša bodo izbrali za jubilejni nastop na Camel Tropicu, maja prihodnje leto, dva pa za rezervo. Bo Mitja imel srečo? Držali bomo pesti, (vos)
Martin je med nami, kmetje so potegnili črto pod tem, kar so pridelali v letu. Pa so bili nekateri svojega pridelka upravičeno zelo veseli. Tak videz je kazal tudi Franc Bačovnik iz Šentilja, ki nas je pred dnevi ustavil na ulici. Nekaj zanimivega imam za vaš tednik,« je dejal. Velik koren smo hitro stehtali. Težak je bil kar 3,20 kg. No, pa je bil v primerjavi s škatlico vžigalic res pravi koren(jak). Franc je še povedal, da je to bil res njihov najtežji pridelek v letošnji letini med ko-renji, da pa so tudi drugi bili zelo obilni. Tako se gospodari!
(vos)
Radio Velenje
Lestvica
Ponedeljek, 21. novembra,
1.	THE ONLY WAY IS UP - Jazz
2.	A WORLD WITHOUT YOU - Bad Boys Blue
3.	DOMINO DANCING - Pet Shop Bovs
4.	FOOLS ORY - Fancy
5.	SHE WANTS TO DANCE WITH ME - Rick Astlev
6.	I QUIT - Bros
7.	GIRL YOU KNOW IT'S TRUE - Milli Vanilli
8.	IE NE SAIS PAS POUROQUOI — K. Minogue
9.	PERFECT — Fairground Attraction
10. BACK SEAT OF YOUR CADILLAC - C. C. Catch
Moj predlog —
Moj nsslov
Mitja pred
Mitja Ribarič, 29-letni rudarski inženir iz Titovega Velenja zelo rad vozi, najraje pa sede v svoj stari jeep. V njem je tudi nekaj, ali kar veliko želje, po pustolovščini. In Mitja je sklenil poskusiti srečo. Pa se mu je medtem malce že nasmehnila. Gotovo ste kje prebrali o znanem tekmovanju Camel Tropic. Prihodnje leio bo že jubilejno, deseto, in zanj je povsod po svetu veliko zanimanja. Vsakdo, v katerem je vsaj malce pustolovskega, se ga želi vsaj enkrat udeležiti, je polno presenečenj, pasti, od voznika zahteva veliko vzdržljivosti, predvsem pa velik pogum. Kajti voziti po pragozdu, seveda ne po
Uspavanka in nespodobna
predramitev
Tisti, ki smo bili na nedeljskem savinjsko-šaleškem derbiju na Rudarjevih tribunah ob Jezeru, smo sklenili, da na takšna srečanja ne bomo več hodili. Le še po službeni dolžnosti, ne pa kot ljubitelji te, kot trdijo mnogi, najbolj pomembne stranske stvari na svetu. V slovarju beseda derbi pomeni »pomembna tekma sploh, zlasti med krajevnima ali vodilnima tekmecema«. Torej gre za prestiž. Je bilo tudi tokrat tako?
Pred začetkom srečanja smo celo menili, da tokrat »derbija« ne bo, ker bodo morali gostje nastopiti zelo oslabljeni, brez najboljšega igralca in kapetana Hrena in zelo izkušenega Božičeviča, domača vrsta pa v popolni sestavi. Torej, če bi dali oboje na vsako stran tehtnice, bi se ta morala močno nagniti na stran izkušenj. Gotovo so tako razmišljali in predvidevali tudi pri Rudarju.
Pa je srečanje pokazalo, da so se ušteli. Gostje so prišli na ta derbi povsem neobremenjeni in pomlajeni, saj je trener Prašnikar dejal, da so ne glede na ta izid že izpolnili načrtovano za jesenski del. V Rudarju pa trkajo tudi na prvo mesto, zato so pričakovali obe točki.
Zanje pa so se skušali truditi različno v obeh polčasih. V prvem delu so igrali povsem brezvoljno, morda celo brez srca, igra je bila brez tempa in dolgočasna, lepa uspavanka. Takšna je vsekakor ustrezala gostom. Če je nasprotnik slab, zakaj mu ne bi odščipnili vsaj točke. V 34. minuti so izvedli imenitno akcijo, Pra-njič je mojstrsko podal Grobel-šku, ta pa je po tleh presenetil malce zaspanega domačega vratarja. Žoga je pod njim zletela v mrežo in — 0:1. To je bil tudi zvonec za prebuditev. Še sodnik je postal odločnejši, žal, še naprej slab. Za mnoge je bilo vprašljivo njegovo poznavanje pravil in dojemanje nogometne igre. Tri minute pred koncem prvega dela so mu njegovo (ne)zna-nje oporekali gostje, ker je doso-dil proti njim enajstmetrovko.
Kakorkoli že, strel Brdžanovi-ča in — 1:1. V drugem polčasu smo videli vse tisto, zaradi česar ne bi bili več med gledalci. Začelo se je zares. V borbenosti, ali v igri za prestiž, je bilo vse več prekrškov, nešportnega obnašanja in nespodobnega navijanja. Sodnik je mahal s kartoni, Raukovič pri domačih in Grobelšek pri gostih pa sta morala zaradi dveh celo z igrišča. Slabi sodnik je tekmo podaljšal skorajda za štiri minute in tudi še po njegovem spisku se je iskrilo med nekaterimi. Na koncu so se živci skrčili, pa se kljub temu sprašujemo, kje je bil pravi športni duh, kje je bila igra?
RUDAR :ELKROJ 1:1
RUDAR: Hrast, Jalušič, Raukovič, Macura, Javornik, Cvikl, Brdžanovič, Mišetič, Salija, Boškovič, Goršek (Vauh).
ELKROJ. Pusovnik, Knez, Tratnik, Pranjič, Ilič, Strnišnik, B. Remic, Bolko, Grobelšek, Ma-rolt (Ermenc), Lenovšek (Turk, R. Remic).
peklom
Era ŠmartnoPesnica 4:0
Jeseni edini
neporaženi
Y zadnjem jesenskem kolu so se Šmarčani na sliki doma pomerili z ekipo Pesnice, ki je po prikazani igri upravičeno na zadnjem mestu. Domači so zmagali s 4:0 (3:0), rezultat pa bi lahko bil še precej višji, če se ne bi zadovoljili z visokim vodstvom že kar v prvih minutah. Ekipa ERE Šmartno je tako po jesenskem delu edina neporažena v vseh slovenskih nogometnih ligah. Zbrala je 17 točk, toliko kot vodilni Steklar, vendar so Šmarčani
Amazonke?
cestah, terja celovitega tekmovalca.
V jubilejno, deseto so se vključili prvič tudi jugoslovanski ljubitelji takšnih rally voženj. Zanimanje zanj je bilo izredno. Kar 28 tisoč je bilo prijavljenih. Med njimi tudi Mitja, ki je med drugim tudi član jeep kluba iz Portoroža in s tem svojim vozilom je doslej že veliko prevozil na raznih rallyih. Toda na nevarnem tropskem območju ni bil še nikoli. Bil je zelo vesel, ko je dobil sporočilo, da je zdrknil čez prvo oviro. Izbrali so ga med 50 jugoslovanskih tekmovalcev, ampak sedaj pride šele najhujše. Ni slučaj, da je Mitja prišel v ožji izbor. Prav gotovo so k temu pri-
Kipelo je še po zadnjem sodnikovem pisku, bilo je tudi boleče
Je to bila polka ali valček, ali pa — »mi se imamo radi...«
... le zakaj se ne bi imeli. (VOS)
K. N. foto tap
V devetih kolih so sedemkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Trenutno jim je edini konkurent za jesenski naslov, verjetno pa tudi za končni, trboveljski Rudar, ki je doslej prav tako zbral 16 točk. Toda, zaskrbljujoča je igra Šoštanja. V zadnjem času igrajo namreč zelo slabo. Tako je bilo tudi v srečanju s poprečno ekipo Predvora v devetem kolu, v katerem so po dolgem času spet zaigrali pred svojimi gledalci, ki pa se jih je v Rdeči dvorani zbralo le kakšnih 100. Igralci Šoštanja so jih razveselili le s skromno zmago (26:25), razočarali pa z igro.
V 2. polčasu je bilo ognjevito, toda Pusovnik je z odličnimi obrambami vse dušil
zaradi slabše razlike v zadetkih na drugem mestu, tretja Drava pa za njimi zaostaja že za štiri točke. Pred 200 gledalci je sodil Koletnik z Raven na Koroškem. Strelci so bili Tomažič (11), Kor-ber (16 in 33) ter Maglica (78).
ERA ŠMARTNO: Magrič, Matko (Oprčkal), Maglica, Tomažič, Skrbinek, Oblak, Korber, Radivojevič, Laznik, Fajdiga (Rudnik), Kopušar (Malus).
Zadetke za Šoštanj so dosegli: Vrečar 10, Plaskan 5, Požun in Voglar po 4, Ocvirk 3. Pri gostih pa sta bila najbolj učinkovita Lombar z 9 in Čimžar s 7 zadetki. (vos)
Ves čas srečanja so imeli prednost, v drugem polčasu tudi štiri zadetke, toda povsem popustili so v zadnjih trenutkih tekme, v katerih so imeli gostje celo priložnost za osvojitev točke. Pa je na srečo njihov najboljši igralec kapetan Lombar 14 sekund pred koncem povsem neoviran slabo streljal oziroma je bil domači vratar dobro postavljen. V klubu opravičujejo padec forme z brez-domstvom v zadnjih tednih. Podobno kot dekleta tudi igralci Šoštanja (to smo nekajkrat že zapisali) niso imeli pravih možnosti za treninge doma — Rdeča dvorana je bila zasedena, zato so tudi tekme kot gostitelji morali igrati v Celju ali v Slovenj Gradcu. No, sedaj je Rdeča dvorana
Koren korenjak
Kaj pa igra?
Točkovni izkupiček rokometa-šev Šoštanja v dosedanjem delu prvenstva v slovenski ligi je zelo zadovoljiv. Ne poznajo poraza.
spet odprta in upamo, da bodo popravili formo že do srečanja s Prulami. To tekmo 10. kola pa bodo igrali kasneje zaradi reprezentančnih obveznosti trenerja in nekaterih igralcev.