gt. 53. V Gorici, v soboto dne 4. julija 1908. Letnik X. Izhaja Ttak torek in noboto ob 4. uri popoludne. Ako pade ns ta dnuva prunik iside dan proj ob 6. zveöer. Staue po jpoitiprejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in üetrtletno 250K. ProdajaacrGorici v to- bakarnan Schwarz r Šolskih ulicah, Jelleriitz t Nunakih ulicah in Le- b a n na Verdijerem tekaliiču po 8 Tin. GORICA Urednititvo in upravnišUo ie nahajata t Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- Tritah in licer ako ie tiikajo 1 -krat po 11 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 tic. Ako ie TeÄkrat tiakajo, raču- nijo ie po pogodbi. tsdajatelj in odgoYorni nrednik Anton Bavsiar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgo7. L. Lukežič). •A __ Slovensko sirotišče v Gcrici. Zabcležiti imamo nov na- predck goriških Slovencev. Dru- štvo „Slovensko sirotisce" je ku- pilo za siy.000 kron v Via Ponte Isonzo bifk>itit.<-12.z-ohsirnim zem- ljisčem. H5Jeg palace in gospo- darskega poslopja obsega zemlji- šče 8 njiv in 553 kvadratnih sež- njev. Vrednost cenijo strokovnjaki do 100.000 K. I Kdo bi si bil mislil pred sti- rimi leti in pol, da bomo tako hitro napredovali ? Kako ma j hen je bil začctek „Slovenskega siro- tišea!" Prvo svotico za ta zavod so položili domovini na altar u b o g i d e 1 a v c i od trdo pri- služenega denarja. Zgodilo se je to na delavskem shodu pri rGor- ja.ncua, ko je delavstvo z navdu- senjem sprejelo predlog svojega duhovnega voditelja, da naj se vstanovi prepotrebni zavod za slovenske, zlasti delavskc sirote. Kot prvi temeljni kamen so na- brali delavei mej seboj 15 K in nekaj vinarjev. Takrat se nam je reklo, da naj to misel opustimo, ker da so potrebni za to stotisoei. Mi pa nismo obupali. Nabirali smo po krajearjih daljc s trdnim za- upanjem, da se tako dobra misel mora vresničiti. 1'omisliti trcba, da nimamo Slovenci ni jednega sirotisea v eeli goriski deželi, do- čim imajo Italijani t r i in nabi- rajo sedaj že za e e t r t o. Po težkem zaeetku in sitnem stiriletneni nabiranju, sporocamo veselo vest, da smo danes pod- pisali pogodbo za omenjeno po- slopje in zemljišee, ki je bilo prej last znane italijanske d r u zinc S e p p e n[h o fe r, ki je je pa pred letom dni kupil pokojni baron Klimburg. Zemljisee obsega poleg palace in gospodarskega poslopja se vinograd, njive, travnike in gozd. Danes je prišla spet v slo- venske roke zemlja, ki so jo pro- dali po lahkomisljenosti naši pred- | niki tujcem, Tu bo nova trdnjava krsčanske organizacije slovenskega ljudstva za mesto in deželo. Pozni ; rodovi bodo veseli tega dogodka ' in naprcdka goriških Slovencev. Glede ^Slovenskega sirotisea~ ; pa nismo se p^risli do cilja, sto- j rili smo Ie velik in odločilen ko- rak naprej. Delovati pa hocemo pogumno in vztrajno, dokler ne dosezemo namena. : V to pomagaj Bog! ! Vzorna delavnica za mizarslvo v Solkanu. ZttTedni sclkanski mizarji bo ie davno spoznali, da jim je treba obrtnega poduka, ako hočejo vspešno tekmovati z j mizarskimi izdelki drngih krpjer. Seetatil Be je odbor za OBtanotiteT obrtno-nt- daljeT sine žcle, katera se ima Tslanoviti ie to jesen. Naš državoi poBlancc Fon pa je ! opozoril Solkance, da otegoejo dobiti tadi vzorno dehivnico z;\ mizaratto in strngarBtvo. Ta iola je nstvarjeaa po naj- ncvejših načelib, do katerin je proda t Gorico. iv.pl^i ddn.'^r^t» no •- koj skl'caü javen shod, ki caj te izreče zoper pre- meščenje. Uo^ejo pač biti prvi in vgra- biti leški liberalni ^tranki DgodDO pri- liko za demcnstrscije prcti Slcvencem ; npajo, da ee tako ^gnezdijo r l.ubezen Isških prcbiva!cev. Mi eicer ne vemo. da — !i je gcrenja T6Bt resničn», misiitno pp, da bi mcrali s( c alni demokrati biti prvi za preme^čenje v Gorico, ako so res intercEcionalni kakor vedno za- trjujejc. Nam ce gre inksj za narodno pridcbtev, smpskcelo vpsaianje ima za nas zbolj Ie kultnrno in gespodarsko lice. Sccialni demokrati slovenske nz- rodncßti vidijo eeda.', v kakšni drnžbi so. Ksj pravi k temn njhov voditelj „diČDi" dr. Tama ? Ali te 2gane, da nje- govi „diogovi" nastopijo zoper ltalijane? Ako tega ne stori, bomo vedeli kak naslov rr.u :memo pridejati ! Za sccialnimi demckrati pridejo listp:k. Simon Gregorčič: Poezije IV. (Venceslav Bele). Mnoge drage ^eiaii pievevamehak, nežen in ÖiBto nedolžen erotizem. — To so spomini in koncspti izza mladih dni, večinoma tadi ža v tistih časibfdoTTŠeni. Kdo bi pesnika — z mehko, dofzetno duSo — obsojal radi teh Bpominor ? „V srce si glej !M — Ozri ae za SToj hrbet, — morda hodijo tudi za te- boj 8pomini! Ni bila kritika namen teh vratic; — podale naj bi le površno skicirano dnševno fiz'jognomijo pesnika, kakor nam jo nudi ta zvezek. — Ker bo pa v tern zvezkn zbrani spomini in Ttiai iz celega žirljenja pesnikovega, ker bo te posmi tako različnega datnma, — je t teh Ytaticah površno na naglo začrtana skica celega Gregorčiča — peBnika, — velikega lirika — idealist», človeka meh- kega srea, dovzetnega in občntljiveg», melanholiöne narave ; blagpga, a jekle- nega in trdnega značajp, ki je bil zvest svojemn Boga, — svojemu narodo, — Bsmfinu sebi ; — čloiek», polnega )ja- bezai do naroda, do doraovine, do na- rave ; — velikega človekoljaba in glo- bokega duha. Eaj naj pričakojemo od teh poezij, kako naj jih aodimo, nam pove motto: , .No Bog no vrag tu v gtrunali teh ne pojo ; ncdolžiia so in lo člove ška. &tvar; a vsak pokažo, jih soiled po svoje, li bo/,j;i v njem, li vražja biva slvar." (Motto. Str. 1.) „— Ni poezija kot svetli poldan, ko solnco prejasno stvari obscva ; ampak poezija je — poluniralc —" (V obrambo JI. Str. 1-21.) Za to je toraj treba, da smo pre- Tidni in ne prenagH. — Važen dokament T tern zTezkn je „Obramba". — Pesnik je Bpregovoril — on edini je opraviöen J zehtevat', da ninemo in tolmačimo nje- gove pesmi po njegovem komentarjn. — Ker „poezija je polamrak" je z jasno lučjo „ ObrambeM posvetil t svoje poezije. Vellk je bil Gregorčič in on ni bil samo teoretik, poln navdošenib, — praz- nih fraz ; — on je posvetil tbo delo in ˇes trnd sTOJemn narodn in ves plod tega trnda ma je daroval. Mladino je ljubil z očetovsko lja- beznijo, — v njej je moö in up naroda ; Ce je mladina rešena, če stoji ona trdno, zvesta domovini in vzvišenim cil j em in zTesta stoji lastoi Testi, čisti in ne oma- dežerani — je tndi narod reäen, je zagotofljena tadi domovini priho dnjost Pesnik je delal za to mlado, raz- vijajočo se moö naroda z nafdaiajoße. besedo in s trada polnim delom. Blagoslorljen njegor spomin med nami vseroi in med poznimi potomci na- šega na roda ! i laiki liberalci — ako se zadnji ne bodo sramoveli. Pričakovati smemo torej zo- petnih demonstracij. Mi bomo pa mir no čakali, da se gospodje in scciaÜBti izhralijo, potem pa nastopimo mi, ako bo treba in videli be mo čegiv glas je močnejii!! Pozivljamo ie enkrat Tisoko tlado naj napravi enkrat konec tema — koperskema škindala! Dodatek: Iz krogOT socialne de- mokracije smo danea dobili pojasnilo, da proteatnjoči laški demokratje niso iden- tični 8 socialiati. Bomo torej Tideli, kaj poreče dr. Toma. Marodno izdajstuo ¦- „Soča" -¦ Strekel]. Naiim čitateljem je znano, kako je I „Sočaa blatila poslanca dr. Gregoroiča in Föns, ker da sta zbororala za po?i- šaoje rekratov. „Kmetje" — je rohaela — „viditp, kako sta Vaa Gregorčič in Fon izdala; njima se imate zahvaliti, ko bodete morali toliko več sinov dati ˇ ! Yojake ! Štrekelj je mož ! Oa ni glasofal i za to !u i Mi smo „Sočine" sleparije s to strarjo že pribiii in smo povedali raz- I loge — ako tudi ne rseh, ker niso za 1 javnost — iz katerih naüa poslanca ni- eta fme'a glasov^ti zeper tladni predlog, Toiilci pristaš! naso stranke so jima da- j jaii prar. ! Na binkoštni pondeljek so imeü pa ; kraški žopani shed in so nararnost vka- j zali StreklJQ da mora gla?ovati za ta I razopiti yiadni predlog ! S tem so poka- \ zhli kmet', da so bo!j pametni nego nji- hov poslantc! „Sočas pa bi morala 8e- daj kricßli na kraške žapane, da eami pebe „izdsjajo !" To bi bilo dosledno. i Sedaj vidi „SoČa^, kam jo je njena | grozna neumnost prWedla. • Zanimifo je ie to, da Štrekelj niti ne vp, za koliko se po bodočem zakona poveča šte^ilo rekratov! Bog pomsgaj ! i 0 nabavi sena. Rtsn ca o nabavi sen». „Fdinost" z due 28. junija t. 1. očita deželnemu odboru gorisketnu, posebno pa sloven- , skinia odbornikoma, katera po svoje ba- gatelizira, prav hude reči. PrviC: piše in trdi, da je delil dež odbor seno, na- bavljeno z državno podporo, v Furlaniji trozplačno in da se je dajalo to seno tudi goriškim izvoščekom, ki so itali- , janski podaniki, docim niso dobili slo- ! venski živinorejci sena niti za gotov de- ; nar, ali pa je bilo tako slabo inpokvar- jeno, da ga niti izstradana živitia ni mo- i gla povžiti. I Dobro vede, da je „Edinost" klo- ; aka najpodlejsih obrekovanj in lažij, ko se gre za to, da bi naši stranki škodo- vala, obrnili smo se na pristojno mesto, j kaj je na tem resnice. S hvalevred.no- 1 uljudncstjo smo dobili sledeča tozadev ' na pojasnila, ki bodo tudi na razpolago ! prihodnjemu deželnemu zboru. Sena je ¦ nakupil in razdelil deželni odbor 11.825 q, slame pa 3.461 q. Seno je plačaval posestnikom na lieu mesta po 8'40 K do 9 K, a prodajal je je našim živino- rejeem po 8'40 K. Slamo je plačeval po 3—6 K, jo o prodajal pp 5f50 K. Tem j cenam je pa prištevati ševozninain stro- 1 .ški za pazdeljevanje, tehtanje sena itd. Od vlade je dobil deželni odbor v pokritje razlike med kupno in prodajno ceno 37.500 K, za občino Čez-Soča še posebej 1.500 K in sam je dodal 3.500 K, skupaj 42.500 K. Voznina za seno se je plačala naprej in v polni meri, a konci.no dobi deželni odbor vsled svoje tozadevne prošnje za znižanje prevoznih cen nekaj tisočakov vrnjenih. O razde- litvi tega zneska in preostanka bo skle- pal prihodnji deželni zbor. Seno so dobili vsi živinorejci, kki so se pravočasno pri deželnem odboru oglasili, in sicer so dobili kmetje v se- žanskem okraju 3271 q, v tolminskem glavarstvu 149 q, v goriški okolici 7880 q in v Furlaniji 236 q. Nekaj sena se je uvagalo. Potemtakem so dobili trije sloven- ski okraji 11.200 q sena, Furlanija pa 236 q, vsi po ceni 850 K. Nekaj na pol pokvarjenega sena, ki je bilo za konje še zadostno dobro, je dobil jeden goriški pcstraščekpo ceni 5 K za q. To seno bi bil moral inače dež. odbor zavreči ali pa posestniku na Stajersko vrniti. Brespla no ni rasdelil dež. odbor niti v Fnrlanijo niti kam drngam ni jednega kilogratna sena ali si a me. Te podatke, za katere jamči — kakor se nam je zatrdilo — deželni odbor, naj primerja čitatelj z zadevno trditvijo „Edinosti", potem zadobi pravi upogied v moralni propad in sprijenost navedenega lista. Nadalje piše .Edinost", da je ne- kaj čebelarjev iz Fiumičela naprosilo deželni odboi, naj se ustanovi v pospe- j ševanje čebelarstva v Furlaniji potovalni i pouk ter dovoli podpora 600 K za na- j kup panjev i. t. d., in deželni odbor je , odstopil to prošnjo s toplim priporoči- lom vladi. To kaže dvojno mero, trdi „Edinost", ter je radi tega grdo nahru- j lila slov. odbornika, protestirala proti ] vladni podpori v to svrho le zato, ker ; se slovenske občine niso obrnile s tako ' prošnjo na deželni odbor? ¦ Vsak objektiven človek mora pri- j znati, da ni na tern nič pristranskega in krivičnega, lestrankarski zagrizenci okolu „Edinosti" so drugega mnenja. { Tretjič naglaša <,Edinostu, da se \ del. odbor zanirna za prekop ob Idriji in vravnavo Birse, ter da so v sloven- ] skem delu dežele tudi nujno potrebne vravnave različnih voda in hudournikov, ki napravljajo veliko škodo; a vse to napreduje le po polževo. — Na to nam je opomniti, da vsa ta dela izvršuje vlada, ki ima tozadevno ekspozituro v Gradiški, in ne deželni odbor. Če se ta dela prej vrše v Furla- niji nego v slov. delu dežele, ni tega kriv dež. odbor in ne slov. odbornika, marveč deželni zbor, ki je dovolil toza- devne kredite, in „Edinost" bi morala torej zvojati drž. zbor in ne deželni odbor. Kdor pozna naše razmere, mora tudi priznati, da tiči satanska hudobija v trditvi „Edinosti" glede strokovnih te- čajev za pospeševanje male obrti, Zriano je po vsej deželi, da so se priredili taki tečaji v Sežani, v Komnu j(dva), v Mirnu (dva), v Kobaridu, v Nabrežini z rastavo izdelkov tamošnjih vajencev; da se je obrnil jeden slov. zastopnik v tern za- vodu pismeno in ustno na različne žu- pane in prijatelje napredka, naj bi pri- redili predpogoje za take tečaje, t. j. spravili skupaj vsaj 14—20 rokodelcev iste stroke, da bi s. taki tečaji vpeljali; a odgovor je bil negativen ali — mrek. To so gola, neovrgljiva dejstva, in čitatelj naj jih primerja s tozadevno „Edinostno" pisavo, da spozna vso strankarsko zagrizenost tega lista. Dopisi. Podmelec. — „Fame Bmeti" so sedle na eodni stol in samozavestno »rekle sodbo: „Farni tos je sko- ö i 1 B t i r a, — krivježupnikl" — Kdo pa je te „fame smeti" poobla- atil, da govore t imenu fare? Nikdo drag ne, nego njihova nadatost z g. nad- ačiteljem koji je zače! pod Maogartom in takaj, kolikor more, nadaljaje svojo kandidataro za organista. PoSemerilo se ran je za enkrat tadi takaj, — odtod jeza! Štrajk cerkvenih p e v c e v. «Lansko letc niso štraj- kali cerkieni pevci", tako trde pričetkom čez 80 cm dolge klobase v „Soči" od 23. janija t. ). Jjndje, ki — „nimajo Öasa". — V mesecu maja po- zneje, sploh po smrti pok. organista, je moral pomolni cerkovnik Tone intoni- rati „Sveto" ali „Častimo te" nekateri- krat, ker ni bilo pevcev. — Slovesno praznoTftDj'e cele oamiae presv. Reinjega T'dlesa sem lansko leto kot obiöajno oz- nanil, a &em je moral opasttti, ker ni bilo pevcev, kar se menda poprej ni pri- petilo. — Ali so pevci zaspali ali štraj- kali ali si, dasi iznrjeni, brez sprem- ljanja orgelj niso opali nastopiti, Bog ˇe! — V drngi polorici avgaata mi je pa Tročil g. Miba Labarnar list s sledeöo vsebino: „Pogodba, aklenjena med cerkvenimi pevci: Spodaj pod- pisani cerkreni pevci 89 ne addeže cer k venega petjabrez pevskih raj pod kaznijoögld. Sklenjeno prijateljsko med seboj v srrho pospeievanja lepega petja. Podmelcem. 15. VIII. 07". Slede podpisi. Ta pogodba je še pri meni shra- njena. Podpisal jo je tadi g. nadačitelj. Nobenkrat ni prišel k rajam in tadi 7 cerkev tačas ni zaha- jal. Mefisto 1 — Na Predela je streljal kokoši, takaj je pa vzel na moho ž e višje cilje. — Kakšne? Povemo ob STOJem časa... O 20 kronicah nisem jaz ničesar pisal, ker be držim načela, da je rsak delavec vreden avojega plačila; pa pač z vso pravico lahko zahtevaro, naj se pusti v krömi „to Sveto" pri miru. — Krir J9 seveda vsega tega župnik ! „Soča" p ii e g olo re a rrr c 0. „Soča" piše pa res vedno „golo resnico", a tako golo, da je od zanaj prazoa, od znotraj je pa nič ni. Dokaz temn je to, da si ne apate svojih resnic niti s prafim imenom podpisati. Glavni Tir teh res&ic je gotovo tisti, ki je po ysej firi znan, da ima „pat ento za laži*. aKadar moliš, pojdi vsvoj hram..." Moliti me uöe — farizeji ! Vöeraj je nekdo f*rje mrcraril po „Soči", da- nes že zvoni proti toči in pobira denar, da bi se mašeralo za dež, najbrž zato, da bi ma zopet oselenela izgabljena služba. — Kje ate pa bili vi, molitveni možje, da ?as ni bilo ne lani ne letoa videti pri procesiji na dan sv. Marka in križevi teden ? — Saj potrebnega dežja in solnca, slabih in dobrih letin ter dragih nezgod ne p 0- iilja Bog, ampak — gospa na- rara, kaj ne? — Morebiti ste ili one prošlje dnires „m ol it t s v o j hram", ki je slažil nekoč nekema za celico v katero so ga zaprli fanti, ker se jim je zdel preneamen... „Beračite po sari takrat, ko yarn nepritiče". Sedem sto dvaindTajset faranoT — razame se samo ob sebi, da odrasllih — sem izpovedal letoinji post, a vendar se mi oöita, danimam ljabezni do njib. Kaj takega mi more očitati le, kdor misli, da je izpovednik stroj, ki križe dela. — Samohvala — slaba hvala, poreöete, a v silobranu mi je gotoro doToljena: V začetkn, ko sem prišel semkaj, sem opastil običajni novoletni „oferu — seveda iz sovraStva do faranov. — Nato sem dal za vodni nabiralnik 260 K iz aovraštva do faranor 1 — Ko so mi vzeli g. kaplana in sem ostal eno leto sam, sem pretzel dve sr. maSi in Telikokrat po tri govore ob nedeljah in praznikih — iz Bovraitva do faranor ! — Ko sem opravljal kaplanoto in žapnikovo slažbo ob enem, imel sem po post&vi pravico poberati tadi vbo kaplanovo bero, a je nisem — iz Bovraitva do i'aranov ! — Drago leto Bern popravil kahinjo in na- pravil tam štedilnik na lastne stroike — iz sovraätra do f«ranoT I — Poskrbel sem, da se je jeseni obhajal takaj st. misijon ter imel vrha trada in skrbi zo- pet občatne stroške — iz sovriiitva do faranov ! O.rokom, ki nimajo katekizmov, kapajem jib. odkar sem takaj, na lastne Btroike — iz BOTraštva do faranov itd... la sedaj se mi ˇ atari „Kloalä" oöita, da nimam ljabezni do svojih faranov! — Di pobiram bero takrat, ko mi ne pri- tiče! — Obrekovalci 1 — Da so dajali Ijadje pri poberanja velikonočnih listkov radovoljno žapnika kak dar, to je takaj že starodavna navadp. Kdor hoče kaj dati, da, kdor noöe, lahko posti I — la aprav taki se sedaj najbolj za- ganjajo v ne, ki mi dajo najmanj ali nič ! — Ssm-li jaz kriv, ako ima kdo ve- liko družino, pa še veöjo žejo ? — Ali ako ima sicer msjhno dražino, a je brez službe? — Ako hočete vedeti, g. deco- brižaik, koliko dobivam iz ^davkarije vsak mesec, povem vam, da boste lažje spali, da dobivam z dvema petletninama vred 98 K 65 h. Koliko imam pogrebov, po- rok itd. pa lahko Stejete. — Torej le hitro po davčnega nadzornika, da malo pomete po firovža! Tako ne gre in ne gre več naprej t — Kamorkoli posežem, pa se mi že obesi na prate kak amazan tisočak ali vsaj stotak... To je res preveö! — Na sveta ne bo Breče, dokler bodo dahovniki vladali, kadar se bo pa Bvet v äolskih dokladah potapljal, takrat bo sre- čen, kaj ne? „Č 6 ti far sed e ns saknjo, od- reži jo ter steci!" Če ti pa far da saknjo, denar ali sploh lepo -rapničiao, nikar ne teci, temveč vsprejmijo, ne-li g. P., N. in to- variši ? Nekdo dragi pa naj si zapomni novpregovor: „Ako ti hi nave c sede na saknjo, odreži jo ter steci!" — Zapomni Bi pa tadi, kako mi Vas je označil eden Vaä^h pozaavalcev : „P 0- vem ti, da bi imel vedno raje odkritega nasprotaika, nego pa hi nave a, ki se ti v obrazliže, za hrbtom pa hajska, d a a i morda le indirektno. A kadar si pridobi na ta nečedenna- čin malo zaslombe, pa adari smrad iž njega. Ravno tak je bil y L..« »PustiteVioBebnosti, pa jih pastimo tadi mi!4 Le na dan prinesite, kar imate, saj to, kar ste prineali doslej, ni rse skupaj vredno piškovega oreha. Vse na dan! A imejte pri tem tadi toliko pogama, da se pod svoj dopis podpiiete s pravim imenom. „Mi 8000 Vam že poredali, da g mo gr ei ni k i". Tega mi sploh povedati ni bilo treba, ker vem jaz in vedo vsi pošteni f*rani, kojim ste v spodtiko, da ste po sv. misijona kar zbesneli v svoji trdo- vratnosti, kakor Jadež po zadnji večerji. — Da sem tudi jaz greänik, ne potre- bujem, da mi Sele vi poveste ; zavedam se tega dovolj sam, a si tadi po svojih moöeh prizadevam, sebe in drage od greha odvračati... Ako pa hočete imeti liberaler duhovnika brez madeža, "pojdite T nebesa ponj, saj trdite, da Bog vaa poprej nsliši, nego mene. Jaz vam pa kar „pod n0b" povem*: Taki, kakorini ste se vi izkazali v svojih dopisih, niete niti najslabšega kat. dahovnika vredni, k večema morda kakega pol. loteranaTra- barja, ki se z vami in vašo „ŠdČo" v tem Btrinja, da bo romarske eerkve in božja pota „1 e od tihhadičevih 1 e ž n i a v i h babgori prišleu. Liberalci eliiijo travo rasti. Opažati so začeli zadnji čas, da bo se priöeli moji staaovski tovariii ogibat mojega farovža. Liberalci vidijo vedno to, kar iele. Jaz pa sem videl — brez dragih obiskov — v meseca maja in ja- ciju v svojem farovža devot dahovni- kov-prijateljev. G. kaplana seveda ne vštevam. Ako bi pa, kakor mi Bvetajete, še reklamo delal za bvoj fdrovž, boste liberalci kar drag z& dragim iz kože po- skakali, — ker potoöim toliko v i n a! — Nekdaj, pravite, so hodili dragi dahovniki k meni po svet, sedaj pa moja Buknja vedno oplela po postaji in lovi svete okoli dragih dahovnikov. Nekdaj je hodil menda železniški mini- ster po svet k nekoroa, aedaj mora pa ta „nekdo" okoli iskati sveta, a ne vozi se veö brezplačno, ampak proti plačila, kakor mi navadni zemljaoi. Moje zaslage. Di je g. arar prišel v boj, je moja zaslnga ! — Če ni govoril resnice, do- kažite ma to ; ne pa ga tako sarovo ža- lite, češ, da je del v Lurd pamet iskat! — Tadi tema in onema izmed vas ne bilo malo več pameti nič od ikode. Pri- voščite mi torej äe to zaslago in pojdite na moj nasvet pameti iskat. C<) je ne najdete dragod, najdete jo gotaro tam, kjer je vai dobri g. naduöitelj pred leti na pepelnično sredo pokopal pasta ! — Druga moja zaslaga je ta, da me neka- teri ne pozdravljajo, me izžvižgujejo in po pasje oblajavajo. — Tako in so veöjo zaslugo si je pridobil takaj že pok. gosp. župnik. Njema so nekateri, ki so že „po krviu prijatelji dahovnikov, calo po noči pet priäli pred f irovž. Take zaslage, kakor se zdi, si je takaj prav lahko pridobiti, ker so nekaka stalna dedščina takajšnjih žapnikov. „Smo naprednjaki — poäte- nja k i«. Tako trdite aami p sebi; vpraäanje je samo, kdo je pri vas poštenjak? — Jaz gotovo ne, ker se ne „gibljemu in gagljem med vami, kakor kdo drag ter si nisem pridobil še „aobeae vapehe" ne nad mizo, ne pod mizo... Nap r edna 1 ogi k a. Iz mojih dopisov v „Gorici" se posnema, da vem za oaega, ki je pisal pi«mo na Logarsko. Nebo klateča ne- zmisel ! Ako bi jaz vedel, kdo je spisal ono pismo ter zlorabil moj podpis, hil bi moj prvi korak — ne dopis v „Gorico" — temveč pot pred sodišoe. Izprememba barv na obraza enega vaših priBtašev, ko je bil 0 tem interpe- liran, pa priča, da se na vaši strani do- tičnika pozna, a bq ga ne izda. . „K sklepa pa še nekaj za poak in kratek č*sM, To je: otrpk pride iz sole in mati ga vpraša : „Kaj ate se uöili v Soli?" — Otrok: „Niö!" Mati: „Kaj imate za pisati ?* — Otrok: „Niö !u Mati: „K»jimate za raöunati ?u — Otrok: „Niö 1" Mati: „Koliko je trikrat niö?" — Otrok: „Tri krat n i ö je — tr i 1" Amen I — gospodje ! Ivan Kovačič, žapnik, dnšebrižaik itd. itd. itd. Darovi. Za ,Š 0 la k t Dom" so plačali predaedništva : Aatonija Nar- din, trgovka v Gorici 2 K; Andrej Ipavec, profasor, za maj in jaoij 4 K; dobrotnik v Gorici dragi dar 80 K. Našemu opravništva je došlo: Tvrdka Saunig & Dekleva v Gorici K 10 — ; Jos. Ličan, knezonadškofijaki tajaik v Garici, nameBto vstopnine k danaSnji voselipi „Šol. Doma" v „Cmtrala" K 5 — Preplaöila za IV. zvezek S. Gre- gorčičevih poezij so nadalje došla : Jakob Maraž, velep. v Di Vrtojbi K 1*80; Leopold Pavlin, nadaditelj v Sovodnjah K —80; Ivan Tabaj, kaplan na Placati v Gorici K —80; Cril Metod Vaga, stolni vikar v Gorici 90 vin. r-čna hvala ! Za Gregorčičev dom: so plačali predaedniitva: Andrej Žni- daröiö, vikar v Gradnem 10 K; Franc Kodrid, vikar na Trnovem nabral v Č9- povann na sv. Ivan 14 K 74 h ; uprava „Slovenca, 2 K; Lovro Javanöiö, žapnik v Dornberga K 16 80. Srčna hvala 1 PoIiHčni pregled. Vnc pod orožjem. Sereroameriike zjedinjene držive go sklenile uvesti stalno vojsko 250.000 mož, angleški koloniji Rauada ia AvBtra- lija oe oboroiojeta; prva bo nastavila 8to Inoc mož deželne branube in laBtno torpedno flotilo, drnga hoče nvesti splošno branobo dolžoost in zgraditi nekaj križaric. AngleSka zdaj resno misli DH moČDO povečaDje armade na kopnem. Švedi zgrade dovo brodoTJe in pomnože armade na kopnera zi 33 odat. Daoska naroöaje tupove ia gradi trdnjave. Natn- čija gradi ladjo za ladjo in vsafco leto pomaoži armado za 5—8 b*Uljonov. Italija hoče pol svojega nacionalnega prerooženja porabiti za brodovje ia atrdbo meje. Rasija hoče v kr&tkem spraviti skupaj 6 milijonov vojaštva — torej, kam prideuno ? . .. Naša „zaveznica" ltalija. Raaija, Aagtija in Italija bodo, ako Taröija ne sprejme pred tremi dnevi desiaitivno izdelanega reformnega načrta za Makedooijo, skupno nastopile in od- poslale T tarike vode svoja brodoTJa. Te tri velosile zdaj tadi skapno na sal- iaaa pritiskajo za koocesijo železaice Daaava-Adrja. Italija torej zopet dela „postranske skoke", če se poaiužajemo Bülowega izraza. Ker hoöeta Rasija in Anglija, naj se sklice kmala v Carigrada konforenca vseh diplomatov, da se sal- tana izroči bkapna nota, sodijo, da pride do resnih konlliktov z Nemčijo in Avstrijo. liovice. Uhod v „Narodno Tis- karno" je sertaj, vsled po- diranja hiše, v Križni uli- •ci skozi „Šolski Dom", in ne vec v ulici Vetturini. Opozorjamo na nocojšojo in ja- trajšnjo veselico, katero priredi druitvo „Solski Dom" v dvorani reetavracije „Central" o priliki zklepa aoiskega leta. Te feselice so se v&ako leto jako dobro obnesle. Litoa pa je pričakovati še po- sebno lep užitek, ker se veselica vrši v veliki d?orani „Central", kjer pride ?sak glas do svoje veljave. Nikdo naj ne za- madi prilike, obiskaii teh veselic, brez katerih se aploh ne more veö mialiti sklepa šolskega leta na zavodih „Šol- skega in Malega Doma". Veselje je gle- dati, a kakim veseljem 88 pripravljajo za nastop na teh veselicah mladi igralci in igralke, pavci in pevke, telovadci itd. Naia nežna deca res zaslaži, da posetimo veBelico, na katere Be s takim veseljem pripravlja. Obenem pa podpiramo caše slovensko šolstvo v Gorici. Torej danes in jntri popoldoe vsi k Teselici „Šolskega DomaM T „Central". Dar. — 50 K za „S. Gregoröiöev Dom" je naklonila „Hranilnica in poso- jilnica" T Čepovana na svojem rednem občnem zbora. Živio! — Danes, petek, bo bili vsprejemni izpiti na takajšnji gimnaziji. Oglasilo se i« »z „Malega Doma" 16 uöencev. Pre- slalo je izpit 5 z lodliko, 10 dobrim ospehoro, le 1 (najBtarejši) je bil zavrnjeo. I. H r o T a t i n, 8. voditelj. Na praznik slovanskih apo- stoloT a v. CirilainMetoda t. j. v nedeljo dne 5. jalija bo pri st. Ignacijn st. maša ob 8. nri. Peli bodo perci „Slovenskega katol. delavskega drnštva" * Gorici. Maševal bo veleč. g. držarni poslanec dr. Ant. Gregoröiö. Roditeljski sestanek piiredi dra- Stvo krščansko mislečega uöiteljstva na Goriäkem jutri popoldne ob 472 pop- ˇ Mirnu v prostorih g. I. Budihne. Predmet P*eda?anja : „Sola in vzgoja". Laäki napadalci. — In spet so za- •celi gvriški Lahi z napadanjem. Sinoči okoli 12. ure ponoči so šli štirje Slovenci iz go- stilne pri „Orlu" mimo ženskega izobraže- ¦vališča. Nakrat .so bili napodeni od Lahov z boksarji in klofutami. Napadalca sta bila znana renegata Šapla in tiskar Obizzi. Ž njima v družbi je bil dijak 6. razreda realke Bones, ki je prvi Slovence nahrulil. Povoda za napad niso imeli nobenega ter so Slo- vence napadli iz golega narodnetasovrastva. Znani renegat Šapla je bil aretiran, Obizzi jo je pa pobrisal. Renegat Obizzi je z bok- sarjem udaril po čelu Slovenca S., renegat Šapla tudi po glavi Slovenca B. — Dobro bi bilo, da bi se žnanega izzivača Šaplo enkrat dobro prijelo, da bi minulo veselje tepsti z boksarjem Slovence. S slovenskimi groši si je kupil boksar, s katerim mlati Slo- vence po ulicah. Šapla si je od Slovencev pridobil denar z gostilno na Tržaški cesti. Sepaj plačuje Slovencem. Zapomnite si. — Renegat Obizzi, sin slovenskega očeta, je eden najhujših laških izzivačev v Gorici. Mož ima tiskarno v kateri se tiska agrarno- lihe- ralni „Na š glas". Z denarjem „Našega Glasa" si je kupil boksar, s katerim mlati Slovence po ulicah. Najbolj značilno pri vsem tern pa je to, da je bil predzadnji „Naš glas" zaplenjen zaradi tega, ker je pozival Slovence, naj kupujejo edino pri Slo- vencih. Sam pa se tiska pri najhujšem ital. renegatu, ki z boksarjem napada po ulicah Slovence. Ko bo izhajal „Naš glas" dvakrat na teden, si kupi renegat Obizzi dva bok- sarja, da bo z obemo mlatil Slovence ter se smejal v pest narodni „zavednosti" last- nikov „Našega glasa". Preinešoenje slovenskega učite- Jjišča, v Gorico bi Lahi radi prepreöili. Rer pa nimajo ti laški kričači v ljadstva nikjer prate zaslombe — premestitev bi bila naroreč v meata in mestnim pre- bi?alcem le v korist — so 86 začeli po- slnžeTati zvija^, da bi oblast prepričaii o nevarnosti, ki preti držafnema reda; če se ačitoijišče premesti. Siaoči precej pozno v noč se je zbralo nekaj še pre- cej mlečne laške malarije r ulici C%- serma, kjer so se razdeliii na dve strani. Eii so kričali : Efviva, drngi Živio. Obenem so tolkli s palicanv, kakor bi so tepli. Policija je mislila, d a je naBtal boj raed Slorenci in Lihi, ter je hitro hotela uapraviti mir. A ni bilo traba. Cm se je pokazalo prvo oio postave, so čnvaji Italijanstfa izginili. Ta dogodek je Tzbaiil danes po meatu splošno Te- selo8t. Opozarjamo vse Sloyence nato, da vidijo, da Lahi nalašč išžejo pre- pirov in rabak hoteč s tem škodorati slovenski strari! VsaK sedaj ve, kaj ima atoriti ! Za slov. kršč. soc. zvezo" daruje g. Mill. B re zig a r, gostilničar v Pevi'M 4 K kot odkupnina za stolice, ki jih je da- roval g. P e č e n k o. Prijatelji prave ljudske | izobrazbe, posnemajte g. Brezigarja! Občni zbor S. K. S. Z. se je vršil ob veliki udele/bi, posebno z dežele, v če- trtek. Ker objavimo obširneje poročilo, pri- občimo za danes le novi odbor, ki je bil po vzkliku izvoljen: Dr. Anton Brecelj, dr. Jožef Drmastia, dr. Jožef Srebrnič, Franc Kremžar, Svitoslav Premrou, Jernej Kopač, Luka Dugar, Jožef MedveŠček, Ciril M. Vuga. Odbornice: Gabrijela Abram, Eliza Makuc, Marica Podgornik. Namestniki: Anton Po- sega, Kurinčič, uradnik na Monti:, Gorjup, pek. mojster. Namestnica: g.ca Irma Pirje- vec. Pregledovalca računov: Lavoslav Abram. Šol. voditelj, Rafael Vuga, trgovec. — Solsko leto na tuk. giinnaziji Be je danes konöalo. Na zaroda je bilo skopno 541 dijakor ; med temi 2*J2 Slo- vencev \ 224 Farlanor in Italijanov ; 43 Nemcev; en Hrvat in en Madjar. 0 Jlic- njakov je 68 ; prvi red jih je dobilo 372 ; pooavljavni izpit jih dela 33; nezadostni red jih je dobilo 38; popolnoma neza- dostni pa 19; radi bolezni jih dela 8knšajo 11. V osmi Soli, kjer sta 2 Nemca, 16 Farlano? oz. Lahor, 22 Slo- vencev in en Ilrvat, je 8 odliönjakov. Padel ni v 7. in 8. soli noben dijak. Olikovanje enoletnega pro'sto- voljca. — Danes dopoldne ob 9h Jje bila na Travnika velika vojaika sloves- nost. Ob navzočnoBti oelega bataljona je pripel g. polkovnik 47. pešpolka eno- letnemu prostovoljca Ribbija zlat križec zahrabrost, kerjelani reiil 1 ne- ' varnostjo Iastnega življenja pri Podgori iz Sočinih valor dve deklici. Navzoöih je , bilo tadi mnogo drngih ^dostojanstve- j nikov. — ' Skriptorjem na goriški licealni knjižnici je imenovan gOBp. dr. phi!. Arnejc, koroški S!ovenec. j Kolesarsko društvo n6aricau ia tržaško kolesarsko drašlvo „B»lkaa" pri- redita v nedeljo dne 12. jalija 1908 prvo ! narodno dirko zdraženo z veliko Ijadsko ; veselico na dirkališčn (Velodronoo) v 60- ! rici. Nataočen vapored objavimo pravo- j časno. Od danes naprej je dhkališče ' vsak dan odprto ob 6—8. are zvočer za ' training. Vatop ima jo samo ölani draitev ter prijavljenci. J Matica Slovenska. — Knjige Ma- 1 tice Slovenske za I. 1908 so se začole ! tiskati in isidejo brezdvomno zk- četkom decembra t. i. Po praviiih (§ 3.) se članarina plačaje v prvi polovici vsa- kega leta. Lani več članov ni moglo do- biti knjig, ker so se prijarili, ko je bilo število naklade davno že določeno. Ako se pošlje članarina po določbi pravii so gg. člani in Matica ovarovaoi neprilik. — Velika nezgoda v Divadi. Težka nezgoda Be je zjatraj v poadeljek pripetila v Divaöi. Na ondetaem kolodvora jažae železnico sta bila aUažbena kakor težaka Joaip Stok, star 32 let, in Karoi Stok, star 26 let, oba oženjena in sta- najoča v Povirja. 0 m sta zjatraj ob 7. ari delala na progi pri kolodrora. Nista pri tem zapazila, da so se bližali vagoni premikani od drogih delavcev. Naenkrat sta bila oba stisnjena med vagoni, ki so stall ns progi, in onimi, ki so se nrno približali. Dačim niao poškodbe Jjsipa Štoka posebno težke narave (bržkone se ma je stria leva lopatic* in dobil je razne baake po vsem telega), se je Kt- rola Stok zlomila hrbtenio, radi Cesar j bržkone ne bo okreval. Ojlast poizvedaje { koma je pripisati krivdo na nezgodi. — Vojščiški teran je kakor znano, na spodnjem Krasa prvi. Na vinäki raz- stavi, ki je bila pred nekaj leti v Gsrici, je bil takajšnji teran spozaan za naj- boljšega izmed veeh, kar jih je bilo razstavljenih. Dabi se ga še precej. Kdor želi, naj 89 tim prej oglasi. — Zavod za pospeševanje male obrti v Gorici priredi kakor zaano, poačno potovanje na Daaaj v svrho, da obiščejo naši rokodelci, ki bo se za to potovanje priglasili, obrtoo tehaično raz- stavo. Na Danaj odrinejo v pondeljek ob 6 25 zj. — Hranilnica in posojilnica v Kamnjah na Vipavskem je imela lani 131 clanov.'Denarni promet: K 90.25612. Čistega dobička je bilo K 41108; re- servni zalog znaša K 191234. Občni zbor „Hranilnice in po- sojilnice" v Črnicah bo 19. t. m. po b!a- gO8lovni v farovža na veži z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani. — Pretep na Peči. — V ponde- ljek ponoči se je imel pretep med do- mačimi mladeniči na Peči. V pretepa so bili še precej ranjeni Petejan Anton, Čendek Alojzij in Sedevčič U&n. Di se niso v treznosti rezali, je gotovo, ako se pomisli, da se je to godilo ob 11. ari. — Otvoritev lokalne železnice KraDJ-Tržič. — Lokalna železnica Kranj - Tržic 8 postajami Naklo, Daplje in Trziö in s postajaliSoem in nakladiščem Sv. Križ se dne 6. malega srpan« 1908 iz- roči javnemn prometn. Poataje Naklo, Daplje in Trziö se otvorijo za sploini promet, postajališče i". nakladišče Sv. Križ pa za osebni, prtljažai in omejeni tovorni protnet, in sicer se bodo od tega poBtajališoa odpravljale osebe v vlaka in prtljaga doplačnim pptom. Sttela je vdarila v sredo zjntraj 1. jnlija v Biljah v hlev Jožefa Čaka in ga popolnoma vpepelila. Übogema moža je zgorela vsa letosnja piča. Živino so reiili. Pohvaliti moramo Biljence, da so gasili vsak po svoji moči in tako prepreöili, da ni zgorela tudi hiäa, Bog naB varaj Btrele in huiega vremena. A vendar bo mnogi Se tako lahkomiielni, da strelo še celo kličejo 1 — Veliko podjetje rojaka v Ameriki. — Naiega rojaka g. P. Ltk- nerja je doletela v Ameriki izvanredna sreča, odkar se je preseiil iz Cilaoaeta pred štirimi Jeti. Postal je «olaBtoik ve- likega radniikega podjetja, Balte & Bax- ion imenovano, v bližini Batte City Mont. Podjetje je v istini velikansko. Na posestva, obstoječem iz 250 akrov, se nahaja radniška žiia v iirini 60 do 100 čevljev in 6.000 čevljev daljave. Ž la je odprta v globočino 130 čevljev, poleg katere je izkopan predor v daljavo 350 čevljev. Rot sporoča list Boston Com- mercial, 86 nahaja v radi po 14 do 23 odstot. bakra, 11 odstot. svinca, 40 c zlata in 24 nnč srebra na vsaki ton rade. Lakner je izjajil, da bo vkratkem vposljenih na posestva okrog 400 delav- c«»v in v pretekn par let 2000. Lakner tadi povdarja, da pri tem podjetia ne bodo Slovenci zadnji. „L'Adriatico" bo naalov novema italijanskema dnevnika, ki prične izha- jati v Trstu ter bo delal konkarenco „Piccolo14. Izvod lista bo stal le dva vinarja. — Goseniee ustavile vlak. — Zadrski „Narodni List* poroča, da se je proäie dni nabralo na zelezniäki progi med Eosovim in Siveričsm v Dilmaciji toliko nekih gozdnih gosenic, da vlaki niso mogli naprej. Gosenic je bilo na milijone. Prilezle bo iz bližnjih hrastovih gozdov na tračnice, po katerih so hotele — vse postaja moderno — po najbližji in najglajši poti v bližnji gozd. Čs ta goseniee le niso bile — race 1 — Dre Slovenki zgoreli v Ame- riki. — Iz Paeblo, C)lo., poroöajo : Pri- petila se je nesreča, vsled neprevidnosti, ! katere žrtri eti Slovenka Terezija IId- čevar in njena nekaj mesecev stara höerka. Terezija Fböerar je hDtela hitro zanetiti ogeajt s posodo napolnjeno s petrolejem. Posoda ji je v rokah eksplo- dirala, bila je v hipn njena obleka v ognja. Poslopje jetadi takoj bilo v ogaja ; predno so dospeli ognjegasci, je bilo že vse v plamenih. Pohiitvo je vse zgorelo, in otrok, ležeč v sobi, je zgorel. Žinsko, soprogo Matije Hočevar, so straino ope- čeno prepeljali v bolniänico, ker je dragi dan v mnkah amrla. Bila je doma iz fare Hinje, Dolenjsko. Bila je iele eno leto poročena. — Največja zgradba nasvetu. — Dne 1. t. m. so bili v jNew-Yorka pred- loženi naörti za zgradbo, ki bo največja na sveta ter bo last neka zararovalnice. Poslopje bo imelo 62 nadstropij, in vi- soko bo 272 metrov, imelo bo 38 vzpe- njač ter bo veljalo 50 milijonov k. — Žalostna usoda hrabrega to- jaka. V Homolki pri PJzna se je obesil prostak 35. pešpolka, Pecka. Zikaj ? Pecka je sei, ko je izbruhnila rasko- japonska vojska, v Sibirijo zi prosto- voljca. V Mandžariji ss je tako odlikoval, da si je zaslužil red sv. Jarija in avan- ziral za častnika. Ko je pa po vojski prišel v Plzen na obisk, so ga kot de- zerterja prijeli in, dasi je prosil, naj ga vzamejo kot prostovoljca, so vtaknili za tri leta v vojaiko saknjo. Mož po pra- vici nžalošoen, je hotel pobegaiti, pa so so ga prijeli in zaprli. Ko so g& iz ra- porov izpnstili, se je obesil. Poleg njega so našli na robcu Jarijev red. Vabilo k veselici, katero pri- redi drnätvo „Sol. Dam" r Garici kon- oem iohkega leta v dvorani „Centralne posojilnice" Gorao Verdi 32 dne 4. in 6. jalija ob 5. ari pop. Vspored: 1. Venöek pomladnih pesmi, dvo- in troglasni zbor s spremljevanjem glasovirja. Uglaebili: P. A. Hribar, dr. G. Iparic in Kobi. Pojo uöeuke obrtne iole. 2. „Oba janaka", dvOBpev s spremljevanjem glasovirja. Ügl. P. A. Hribar. 3. »Pobožnost v goz- da", ženski zbor. ügl. F. Abt Pojo aöea- ke pripravljavnice. 4. .Slovenski a vet — Mirijin dom", deklamacijt. S. Elizabeta. 5. „Verica alt Marjanica", barka ˇ enem dejanja. 6. „Di?ja roiica", dioglaani ien- iki spet a spremljevanjem glaaovirja. Pojo nčenke obrtne Sole. 7. Teloradai naatop očeacer iz „Malega Domau. 8. „SIoyo", žeoski zbor. Uglasbil F. Mendel- sohn Bartholdy. Pcjo nöenke pripravljal- nice. 9. „Šala v zavoda", barka v enem dejanja. — Vstoinina za oaebo 8 aedežem ˇ prrih Itirih Trstah 1 K, t naatadnj h vrstah 40 tin., alojišča 20 litt. Šolaka mladina plača poloTico vstopnine. Cisti dobiček je namenjen „Sol. Domn". Vae rodoljobe ˇ mestn in bližnji okolicirabi, da podpirajo z obilno odeleibo ateto narodno attar odbor „Sol. Doma". Glasba. 1. Slovenska sveta mala za mešan zbor 8 gpremljavo orgel, zložil Janez Liharnar. II. natiB. Gena K 1 20. V Ljnbljsni 1908. Zalciila Katoliška t skarna Tisk. I. Blasnikovih naslednikov. V prijetci, pofsem pravilni, za peice pripravni harmoniji trsti se osem napevor te lepe in lanimive male. Da so g. Bkladatelja napevi yelike vrednosti bodisi po napev h ali pa po harmoniji, razvidno je iz tegp, da jih hoče Katoliška bnkvaroa ˇ drogič tiskati. Častitamo! Prijatelji prate cerkvene glasbe, aezite pridno po tej hvaležni maši t 2. Pr?a zbirka Marijinih pesmi. 6 Marijinih pesmi za tri ženake ali raoške glaaoTe (ena za dta, štiri tndi za en glas) z orgljam'. Zlcžil Anton Foerster. Cena: p8?t tura 1 K 80 ?, tsak glas 40 T. Besede veedovoljene. V Ljubljani 1908. Založila Katol šfca Bakrarna — tiskala KatoliŠka Tiskarns. Prednofet ten pesonij je ˇ tern, da so Tsi napevi novi, originalni. To. ni nikjer sliiati reminiscsnc na znane j napete. Spremljava je poveod eroinentna in keže tndi v noalih potfzth dovršemga mojatrp. Naročnjte pridno te biaere ! 3. Slara Bcgn. Mašne pesmi za me- Un 2bcr — z'czil P. Hogolin Sattner Tretji pomncženi natis iz rS!aTa Bogn" Gospcda akUdatelja jez visoko ce- n;m zsisdi c&tsn^ncsti t zlsgBcjapegmi in todi zsrsdi pjfgcvfga izbcrnfga zuanja banncnijp. Napevi cjegoyi dibajo nckfckäno ncbleao, a ttt ni v Škodo cerkvenema značaja. Zvezek dcvolj priporočoje 3. natip. Želim le, da bi se z gospodom skladateljem prav mnogokrat srečali. 4. I. Zvezek mešanih in možkih zbcroY. Dva zbora sta noto ng'asb^na. Ug'stHl Jakcb A)j»f, zopnik ca Dcvjfm Cena 60 v. V L;ubljani 1908. Založila Eat. BnkTarua. Nstienila Rat. Tiakarns. 5. II. svezek itd. — Kakor zgorej ! To so krepki in čili nspevi, ki ao fe ncthcrja prikapiliobčinstin. Ni dvoma, da bo tudi cot netis takoradostno apre- jet kaicr prvi. Pr'poro<5»mo ga iakreno. Fajgelj. Prva goriška tovaraa umetuih mm SKNN ognjev s strojnim obratom izdclujc: rakctc, bcngaličnc Iuči, rimske sveče, ko- lcsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- Fente v velikosti 120 cm X'200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni_„Dogana" tik sodnijske čevljar I v Semen iški ulici 1 v Gorici priporoča ae za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila s« izwrsuje hitro« Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri Gorica / * ' ^ Via Prodaja tudi na mesečne ob- nnnmn roke. Ceniki franko. UUDmö Stara dvokolesa se emaj- 3—Y. lirajo po ceni z ognjem. 25S Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3ÜH0B BRUTUS v &orici Solwlia ulica St. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. Cerhveno miznrska delo v pimshem in gotisbem slogu izdeluje fl. Cernigo]-6orica. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka silica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestü in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Oije: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kila in ovd enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Ktanja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Rihardin = = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 , eranii liienmti kapujejo in prodajajo seno, slaino, rc- zaiiico iii kroinpir vsake vrste pod najugodiiejsimi pogoji/ Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. | V mizar in v lesni trgovec v Piipri, na vöiIb mm železnišfceaa mosta (na cesti, ki peljeproti GradUki) o o o Trguje turti z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuMkih posod, stiskaluic itd. i Konm št. 11. GORIca na Knin št. 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila se tevšujejo točno. — U^" CtTit ZTHCRne. ~&$ JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlütnr u Borici nlica Morelü 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. Slovenska frgovina z vinom v Gorici! fl. Cigoj & Nemec veletržca z vinom v Gorici ulica Municipio st. 1. pri- porueata svojo \eliko zalogo najboljših douiacih istrsklli, vipavskih in Iniwlcih belih in črnih vin. Vino posiljata v sodih od 56 1. naprej v mestu na dorn in po železnici na vse strani. Na zahtevo posiljata vzorce franko in zastonj. Postrežba tjčna! Cene jako zmerne! CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, ornislite si najnovejso marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pn dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. .—MIB___ Qpiginol-vicfDFia stroji ,w\,v.> s, po i letni uporabi brezšumno. Qriyinal-Victflrlfl stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). TvrdKa stavi na razpolago strankam uciteljico, ki poueuje brezplačno. Oriyinal-üictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstojeeih tovaren. J Za vsak stroj jameiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoies „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Čuk—Gorica Stolni try (Piazza Duomo) št. 9.