] PROBANKA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 POTROŠNIŠKI KREDITI VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 http://www.varnost-kranj.si (Q4) 20 15 100 Gorenjska yBanka Banka «* posluhom Nižje obrestne mere Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 34 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 3. maja 2002 Foto: Tina Doki Štiri leta pozneje I. maja pred štirimi leti je začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa, ki je med slovenske voznike zaradi visokih zagroženih kazni za prekrške vnesel precej strahu. Žal jih je bilo strah le mesec, dva, potem pa, ker policistov, ki bi bdeli nad spoštovanjem zakona, ni bilo nič več kot prej, mnogi spet pogumneje začeli pritiskati na pedal-ke za plin in prazniti kozarce. Strožji zakon je bil nedvomno nujen, saj je s prometno kulturo približno enako kot z demokracijo ali angleško travo. Da postaneta tradiciji, ju je treba leta, desetletja vzgajati, negovati. Tudi v prometu bo morda šele čez dvajset, trideset let veljalo, da "mačo" ni tisti, ki vozi pijan in divja ter mu ni mar za lastno in tuja življenja. Tako kot pri otroku vselej ne zaleže lepa beseda, je na žalost tudi odrasle slovenske "kamikaze" za volani še potrebno vzgajati tudi s šibo; z zoprnimi policijskimi radarji in "balončki", visokimi denarnimi kaznimi, kazenskimi točkami, izgubljenimi vozniškimi dovoljenji, začasnimi zaplembami vozil... Po svoje vzgojne so tudi prometne nezgode, predvsem nesmiselne smrti na cestah. Na njih umira vse preveč mladih. Tako kot pred leti množična smrt smučarskih skakalcev na gorenjski hitri cesti, je pred tednom dni Slovence pretresla grozljiva smrt treh fantov na Celjskem in negotova usoda treh prijateljev, ki so bili z njimi v avtu. Čeprav število smrtnih prometnih nezgod v Sloveniji pa tudi na Gorenjskem predvsem po zaslugi novega zakona, delno pa tudi varnejših vozil in cest, iz leta v leto vendarle upada, je vsaka nenaravna smrt na cesti, izzvana iz objestnosti, nepremišljenosti, nespoštovanja pravil, prezgodnja, nepotrebna in boleča za tiste, ki ostanejo. Tudi za povzročitelje, voznike, ki v takih primerih dostikrat preživijo. Za kazen? Helena Jelovčan Gorenjci tudi letos na prvomajskih shodih Povsod na Gorenjskem so se 1. maja, na praznik delavstva, tisoči podali v naravo in na tradicionalna prvomajska zbirališča. Kranj - Ob letošnjem prvem maju, prazniku delavstva in dnevu, ko delavci po vsem svetu protestno in protiglobalizacijsko izražajo svoje zahteve po socialnih in drugih pravicah, so se številni Gorenjci zbrali na tradicionalnih gorenjskih prvomajskih shodih, ki so jih organizirali sindikati. Na Sv. Joštu nad Kranjem, v Kamniški Bistrici, pri Šobcu, na Križni gori nad Škofjo Loko, na Poljanah nad Jesenicami in v številnih manjših krajih so na večer pred prazniki zagoreli kresovi, ob katerih so se pozno v noč družili v tej državi kljub sprejeti novi zakonodaji vse manj, saj so tisoči brez dela, predvsem pa brez možnosti nove zaposlitve. A pravice iz dela in ob delu so prazne besede, kajti najprej je delo sploh treba imeti... predvsem mladi. Prvomajsko sončno jutro je marsikje izzvenelo v budnicah naših pihalnih godb, ki zgledno vzdržujejo prvomajsko tradicijo, nato pa so družine krenile na vsakoletno srečanje s starimi znanci, prijatelji... V pozdravnih govorih so sindikalisti poudarjali pomen prvomajskega boja za delavske pravice, ki jih je Prvomajski shodi so minili brez kakšnih posebnih parol ali protestnih vzklikov proti krivicam in so več ali manj le nadaljevanje tradicije mirnega izleta v cvetočo majsko naravo. Še za simbol rdečega nageljna, ki se pripne, mlajše generacije ne vedo več, kaj pomeni... Darinka Sedej, foto: Tina Doki EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 1ECO OILl 0453177 00 Gasilski praznik na Primskovem V torek, 30. aprila, so na Primskovem odprli nov gasilski dom, vreden okrog 75 milijonov tolarjev. Trak pred vrati je prerezal najstarejši primskovški prostovoljni gasilec 98-letni Anton Arhar. ILA OD 7. DO 18. URE. Kranj - Slovesnost seje začela s prihodom konjenikov, narodnih noš, pokroviteljev in botrov doma v kočijah ter /. gasilsko parado, nadaljevala pa na dvorišču pred lepim in prostornim novim domom s fresko sv. Florjana na pročelju. O razlogih za gradnjo novega doma, ki so ga začeli zidati 30. julija lani na prostoru prejšnjega, 69 let starega, od katerega je projektant Franc Nadižar ohranil zgolj stolp, je spregovoril predsednik PGD Kranj Primskovo Bojan Košnik. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali bodisi z denarjem, materialom ali delom, še posebej pa tudi družinam primskovških gasilk in gasilcev, ki so v priprave in samo gradnjo novega doma vložili nešteto ur prostovoljnega dela. Za dobro opravljeno delo so gasilcem čestitali in se zahvalili podpredsednik slovenske gasilske zveze Franc Pance, predsednik občinske zveze Cveto Lebar in kranjski župan Mohor Bogataj, ki je med drugim zaželel, da bi bil dom odprt za vse krajane. Za posebne zasluge pri gradnji je Bojanu Košniku podelil malo plaketo Mestne občine Kranj, posebna priznanja republiške in občinske zveze ter društva pa so za svoje delo prejeli tudi člani gradbenega odbora ter gasilci, ki so se pri delu najbolj izkazali. Bojan Košnik je podelil kipce sv. Florjana pokroviteljema, županu Mohorju Bogataju in Beliti Kosterle iz kranjske zavarovalnice Triglav ter botrom Cvetu Lebarju, Štefanu Krču in Alojzu Ovseniku. Odlikovanj so bili ob tej priložnosti de- P00BREZJE 26, Tel.: 537-22-00 CEMENTNE IZDELKE ZA UREDITEV OKOLICE IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO Kolesa »h vrst Žagar Dirkalna kolesa (do 27p) CAnaSrdo52 ^MnO kolesa Kokrica gorska kolesa ležni še gasilci, ki so napredovali v višje čine in nazive. Pokrovitelja in botri so si pred odprtjem doma podali ključ iz rok v roke, zanj se je zahvalil gospodar doma David Čuk, trak pred vrati pa je prestrigel 98-letni Anton Arhar, ki je že celih 72 let prostovoljni gasilec. Fresko sv. Florjana sta odkrila Darinka Vi-harnik in Marjan Črnivec, gasilci pa so zanjo slikarju Vinku Tušku poravnali tudi dolg, dogovorjen pred letom dni; velik bankovec za en tolar, ki ga je tiskarski škrat spremenil v dolar. Dom in fresko je blagoslovil domači župnik Franc Godec. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič H 1 15 9770352666025 Mag. Borut Sajovic, novi predsednik Liberalne demokracije Tržič Politika je sodelovanje, ne pa prepir Politiki je treba vrniti dobro ime, je prepričan mag. Borut Sajovic z Brda nad Kovorjem, po poklicu terenski veterinar. Vendar v njej lahko kaj storiš le, če si v vrhu in če zmoreš za stvar navdušiti tudi ljudi. Brdo nad Kovorjem - Delovni dan terenskega veterinarja je naporen in običajno dolg. Mag. Borut Sajovic je vesel, če lahko v nedeljo v miru poje kosilo, pogosto pa zazvoni telefon, ko se juha komaj začne ohlajati. Kot veterinar, delujoč na območju tržiške, kranjske in radovljiške občine, pozna bistvo križev in težav gorenjskega kmetijstva, ki je bilo hitro potegnjeno v igro kmetijstva v državah članicah Evropske unije, kjer so imeli za organiziranje in prilagajanje 20 do 30 let, naš kmet pa kvečjemu deset let. Zemlja je razdrobljena, kmetije so majhne in zato manj konkurenčne. "Na Gorenjskem so doma pridni in delavni ljudje, vendar imajo to smolo, da so na majhnih ravninskih površinah že dosegli maksimum. Marsikje so z uporabo dodatkov v hrani, ki sicer niso nujni, povzročajo pa dodatne zdravstvene težave, presegli proizvodnjo v državah članicah Evropske unije. Površine so marsikje že preobremenjene s številom živalmi in njihovimi izločki. V hribih pa bo kmetijstvo zaradi nerentabilnosti še naprej nazadovalo, če ne bo ustreznih hektarskih plačil iz evropskih in državnih fondov. Pred petnajstimi leti, ko sem začel veterinarsko prakso, sta starša na kmetiji s šestimi ali sedmimi kravami v hlevu preživela, danes pa to brez pomoči države ni več mogoče. Ker pa je delitev pomoči in neposrednih plačil takim kmetijam, na katerih gospodarijo večinoma starejši, povezana z birokracijo, kije ne zmorejo in razumejo, ostanejo največkrat brez denarja ravno tisti, ki bi ga najbolj potrebovali. Njim bi morala kmetijska svetovalna služba še posebej pomagati in svetovati," pravi mag. Borut Sajovic, ki pričakuje od politike, ki je še vedno povsod najmanj toliko pomembna kot stroka, tudi glede kmetijstva jasnejše stališče. "Treba bo priznati, da imamo nekaterih kmetijskih pridelkov, zlasti mleka, preveč in kmetom, ki bi radi gradili nove in večje hleve ter kupovali črno bele krave, povedati, da se lahko zaradi tega znajdejo v težavah. Nobene pametne utemeljitve ni za sta- nje, ko pridelamo za 35 odstotkov preveč mleka, za katerega daje država visoke subvencije, da ga lahko poceni prodajamo na Hrvaško. S tem denarjem bi lahko država drugače pomagala kmetijstvu. Taki ukrepi niso politično popularni in jih še posebej ni pametno izrekati pred volitvami, vendar bo to nekdo prav kmalu prisiljen storiti. Ker bo kmetijstvo plačalo pomemben del cene našega vstopa v Evropsko unijo, nekatere panoge pa bodo imele od tega velike koristi, bo treba solidarno pomagati kmetijstvu, da bo delovalo in da bodo kmetje dobili za dobro delo primerno plačilo. Zastonj namreč nihče ne dela rad." Politika je sodelovanje Mag. Borut Sajovic je novi predsednik občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije v Tržiču. Pred tem ga je mikala politika. Bil je svetnik tržiškega občinskega sveta in županski kandidat štirih strank (LDS, ZLSD, SKD in SLS) leta 1998. "Spoznal sem, da moraš biti v politiki na vrhu, če želiš kaj narediti in spremeniti. Treba je prijeti za volan. Jaz sem ga prijel brez kakršnih koli ideoloških opredelitev, saj sem po razmišljanju svoboden in strpen ter spoštljiv tako do vernih kot nevernih. Vsakogar skušam razumeti in se na splošno z ljudmi dobro razumem. Brez predsodkov zaploskam Janši ali Podpisi za referendum Ljubljana - Predstavniki Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov so pretekli petek napovedali zbiranje podpisov za podporo predhodnemu zavezujočemu referendumu o vstopu Slovenije v Nato. Podpise so začeli zbirati v soboto. Zbiranje bo trajala en mesec. Menijo, da je treba referendum izpeljati pred vrhom Nata v Pragi, saj bi bil kasneje, če bi bila Slovenija povabljena v članstvo, brezpredmeten. Mladi forum napoveduje tudi nekatere druge akcije zoper vstop Slovenije v Nato. Pobudo za referendum je v državni zbor vložila tudi Stranka mladih Slovenije. Pretekli teden so njeni predstavniki izrazili nejevoljo, ker njihova pobuda tokrat ni bila uvrščena na dnevni red seje državnega zbora. J.K. Poslanec Vizjak v Kranju Kranj - Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj vabi na okroglo mizo o problematiki spreminjanja pokojninske in delovno pravne zakonodaje ter drugih aktualnih dogajanjih v parlamentu. Okrogla miza bo v četrtek, 9. maja, ob 19,30 v mali dvorani Hotela Creina v Kranju, gost pa bo poslanec mag. Andrej Vizjak. Pogovor bo vodil Branko Grims, predsednik Mestnega odbora stranke in državni svetnik. J.K. Bajuku, če povesta dobro misel ali predlog. Dovoljujem in normalna se mi zdijo drugačna mnenja. Tudi zato sem se odločil za članstvo v Liberalni demokraciji Slovenije, v kateri so ljudje z različnimi pogledi, vendar se zaradi tega nikomur nič ne zgodi. Na kongresu v Portorožu smo si marsikaj povedali, vendar zaradi tega nihče ni bil deležen sankcij ali nasilno odstopljen. Politika ne sme povzročati prepirov in zamer, ampak mora vzpodbujati ljudi k dialogu in sodelovanju, čeprav je, vsaj pri nas, še vedno visoko dvignjena nad stroko. Pogosto odloča, kako visok bo most ali široka cesta, koliko denarja bo šlo za to ali ono področje in v kakšnih okvirih se lahko odloča stroka," ugotavlja mag. Sajovic. Po njegovem mnenju je treba politiki in politikom vrniti dobro ime in ne v njih že vnaprej videti nekaj slabega. Ljudje se morajo zanimati, kaj dela politika. Morajo jo nadzirati in ne le od daleč gledati in nadzirati. Uspešne skupnosti motijo občino Mag. Borut Sajovic leta 1998 ni kandidiral za občinskega svetnika. Pravi, da je ravnal prav, saj nima smisla hoditi na seje le "roke dvigovat in kimat." Ostalo mu je več časa za vodenje krajevne skupnosti Kovor, kjer jim je uspelo marsikaj narediti in premakniti, čeprav v odnosih med občino Tržič in krajevnimi skupnostmi ne teče vse gladko. "Imamo občutek, da je občina ljubosumna na uspešne in drugače misleče krajevne skupnosti in da ima raje tiste, ki so tiho, ki sodelujejo pri raznih otvoritvah in rezanjih trakov, mi pa smo nadloga, saj stalno nekaj predlagamo in zahtevamo denar. Razočarani smo nad občinsko upravo, ki je v štirih letih uspela le enkrat sklicati predsednike krajevnih skupnosti. Pričakujemo, da bo z bližajočimi se lokalnimi volitvami sestankov več," pravi Sajovic. Po njegovem mnenju je tržiška občina lepa, vendar je hudo obremenjena /. bremeni preteklosti, nova šola, ki je predvsem politični projekt, pa bo dolgoročno obremenitev občine še povečala. "Čeprav noben normalen človek ne more nasprotovati šoli, bi z obnovo šole Zali Rovt s tretjino denarja za novo šolo, dosegli enak učinek. Tudi demografske napovedi potrjujejo čeprav samo štirirazredne, je za vsak kraj velika izguba. V Kovor-ju nam je uspelo šolo obdržati. Ponosni smo nanjo in ob prazniku smo ji izročili priznanje. Problem gradnje nove šole je tudi manj denarja za reševanje drugih občinskih problemov. Vodovodno omrežje v občini je zastarelo in večinoma iz azbesta. Tržič je ena redkih občin brez čistilne naprave in je tako Tržiška Bistrica najpomembnejši kanalizacijski vod. Premalo se vlaga v razvoj, v dvig izobrazbene ravni ljudi, kar je poseben problem Tržiča, v površine in objekte za šport in rekreacijo, O kandidaturi na jesenskih županskih volitvah se še ni odločil. Prepričan je, da je vsak aktualni župan v veliki prednosti pred drugimi kandidati tudi zaradi možnosti pogostega pojavljanja v lokalnih medijih. V Tržiču, kjer je čas za spremembe, bo vsaka nova občinska uprava morala najprej poravnati dolgove predhodne, ki se lahko z raznimi propagandnimi potezami pred volitvami še povečajo, je povedal mag. Borut Sajovic. Ni samo veterinar, politik, mož in oče, ampak tudi navdušen športnik. Ob triatlonu se bo jeseni preizkusil tudi v marato- 'O zgrešenost naložbe, saj bo otroke treba voziti v mesto iz Križev, Loma in Jelendola. Ogrožena postane tudi šola v Podljubelju, kjer je bila načrtovana gradnja dvorane in telovadnice. Zaprtje šole, saj občina ne premore ustreznega igrišča za nogomet in druge športe. To so pomembne stvari, ki pa ne dajejo pogostih priložnosti za slavja in rezanje trakov," je povedal mag. Borut Sajovic. nu. Bil je absolutni zmagovalec tržiških športnih iger, kar pa so, kot pravi, v tržiškem časopisu ob poplavi raznih slik zelo bojazljivo objavili. Jože Košnjek Našteli so manj Slovencev Slovenščino kot občevalni jezik je na Koroškem v lanskem štetju prebivalstva navedlo 12.586 ljudi ali 2,4 odstotka prebivalcev dežele Koroške. Upadanje števila Slovencev se nadaljuje. Celovec - Sredi aprila je avstrijski statistični urad objavil izide lanskega ljudskega štetja, ki so potrdili upadanje števila slovensko govorečih Avstrijcev oziroma Korošcev. Leta 1971 je slovenščino kot občevalni jezik navedlo 17.011 ali 3,3 odstotke prebivalcev Koroške. Leta 1981 so se za slovenščino izrekli 14.204 Korošci ali 2,7 odstotka vseh prebivalcev dežele, v štetju 1991 je slovenščino kot občevalni jezik navedlo 13.962 ali 2,6 odstotka prebivalcev Koroške, lani pa 12.586 ali 2,4 odstotka popisanih. Število oseb s slovenščino kot občeval-nim jezikom se je leta 2001 v primerjavi z letom 1991 znižalo za 1376. Odstotek znižanja je pri Slovencih višji kot na splošnem na Koroškem, kjer je bilo leta Denar za odpravo posledic naravnih nesreč Ljubljana - Vlada je na podlagi zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v lanskem letu dodelila 15.781 nosilcem kmetijskega gospodarstva sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč v višini skoraj 1,9 milijarde tolarjev, in sicer za odpravo posledic suše 1,5 milijarde tolarjev, za odpravo posledic pozebe 254,2 milijona tolarjev in za odpravo posledic neurij s točo skoraj 84 milijonov tolarjev. Državna komisija za sanacije je zaključila pregled vseh prejetih vlog, ki jih je predložilo 45.375 vlagateljev iz 178 občin. Ugotovljeno je bilo, da 13.320 vlagateljev ni izpolnjevalo zakonsko določenih pogojev za dodelitev sredstev državne pomoči (višina škode 30 odstotkov poškodovanosti kulture, 1 ha primerljive površine, izračun državne pomoči nad 30 tisoč tolarjev). Pri 16.274 vlagateljih pa ni bilo mogoče ugotoviti vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi sredstev, predvsem naslov, podpis in davčna številka nosilca kmetijskega gospodarstva, manjkala so dokazila, da kmetijsko gospodarstvo uporablja več kot 1 ha kmetijske površine, posestni listi, zakupne pogodbe, podatki o parcelnih številkah, ki tvorijo posamezno prijavljeno enoto, niso bile navedene enote rabe ipd., zato je vlada zadolžila Državno komisijo za sanacije, da pozove občine, da pozive za dopolnitve vročijo nosilcem kmetijskih gospodarstev, tako da bi lc-ti lahko dopolnili svoje zahtevke. 1991 530.726 ljudi z avstrijskim državljanstvom, lani pa 528.915 ali 1811 manj. Obenem s podatki, ki so za Slovence tako na Koroškem kot v Sloveniji zaskrbljujoči, pa je ohrabrujoč podatek iz raziskave javnega mnenja iz leta 1999, po katerem skoraj 60.000 Korošcev v starosti nad 15 let govori ali razume slovensko, tretjina dobro, tretjina zadovoljivo in tretjina slabo. Slovenščina se govori v 58 koroških občinah. V 479 krajih je slovenščino kot občevalni jezik navedlo pod 10 odstotkov prebivalcev. V 103 krajih je delež med 10 in 25 odstotki, v 94 krajih pa je delež ljudi, katerih občevalni jezik je slovenščina, 25 in več odstoten. V 12 občinah je delež slovensko govorečih nad 10 - odstoten, v drugih pa manjši. Iz skupine z nad 10 - odstotnim deležem slovensko govorečih sta izpadli občini Djekše in Dobrla vas. O upadanju števila Korošcev, za katere je slovenščina občevalni jezik, posebej zgovorno govori podatek, daje bilo leta 1971 kar 173 krajev, kjer je bilo slovensko govorečih nad 25 odstotkov, lani pa jih je bilo še 94. Največ slovensko govorečih je v Celovcu, skupaj 1292. Najvišji delež slovensko govorečih je v občini Sele, kjer jih je bilo lani 89,6 odstotka, pred desetimi leti pa 93,3 odstotka. Občine, kjer je delež slovensko govorečih nad 10 odstotki, so Globas-nica 42,1 (pred desetimi leti 50,8), Železna Kapla 38,8 (40,4), Bistrica nad Pliberkom 33,2 (43,9), Pliberk 30,9 (38,1), Bil-čovs 28,3 (29,6), Žitara vas 19,7 (19,3), Šentjakob v Rožu 16,5 (18,7), Suha 13,6 (13,7), Bistrica v Rožu 13,4 (13,2), Škocjan 13,2 (J4,5) in Smarjeta v Rožu 11,8 (10,8). Da utegne odstotek slovensko govorečih še nazadovati opozarja podatek, daje kar 32 odstotkov ljudi, ki govorijo slovensko, starejših od 60 let. Jože Košnjek Žrtve na protest pred vlado Kranj - Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945 s sedežem v Kranju, ki že od svoje ustanovitve naprej vztraja, da mora predvsem Nemčija plačati odškodnino slovenskim žrtvam vojne, bo zaradi nezadovoljstva z ravnanjem slovenskih oblasti organiziralo protest pred vlado. Ta bo v sredo, 8. maja, ob 11. uri v Ljubljani pred sedežem vlade na Gregorčičevi 20. Na shod so vabljeni vsi, ki so upravičeni do nemške odškodnine za trpljenje. Več nas bo, glasnejši bomo, pravi Tone Kristan, predsednik Združenja. J.K. Slovenija s 26.000 vojaki Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela pomembne odločitve za ustanovitev poklicne Slovenske vojske s prostovoljno rezervo. Obrambno ministrstvo bo do konca junija pripravilo dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki bodo uresničene v letih 2007 do 2015. Konec letošnjega leta bo predvidoma sprejet dopolnjen zakon o vojaški dolžnosti, leto po sprejemu zakona pa naj bi Slovenija opustila naborniški sistem. Obvezno služenje vojaščine naj bi bilo odpravljeno konec junija 2004, obvezno služenje v rezervi pa naj bi bilo odpravljeno konec leta 2010. Po reformi Slovenske vojske bo v njej 26.000 vojakov, od tega v prostovoljni rezervi 19 tisoč. Sestavljati jo bodo začeli že letos. V primeru članstva Slovenije v Natu bo mogoče število vojakov še zmanjšati. J.K. Bajuk na Krekovem večeru Železniki - Občinski odbor Nove Slovenije Železniki nadaljuje s Krekovimi večeri. Tokrat so povabili na pogovor predsednika in poslanca Nove Slovenije dr. Andreja Bajuka. Pogovor na temo Za Selško dolino bo v sredo, 8. maja, ob 19, uri v dvorani Krekovega doma v Selcih. J.K. Zapiranja tiranskega rudnika - tokrat zares? Po dobrih enajstih letih, odkar je Rudnik urana Žirovski vrh prenehal pridobivati in predelovati uranovo rudo, rane v Poljanski dolini še niso zaceljene. Zadnje obljube so za leto 2007. Todraž - Poročali smo že, da je bil kar precejšnji del zadnje seje občinskega sveta Občine Gorenja vas - Poljane posvečen rudniku v Zirovskem vrhu, pri čemer so nekateri svetniki z županom na čelu izkoristili še eno zadnjih priložnosti, da si rudniške jame tudi ogledajo, na seji pa je novo vodstvo predstavilo zadnji program dokončnega zapiranja rudnika in odpravljanja posledic rudarjenja ter rezultate nadzora vpliva rudnika na okolje v lanskem letu. Po noveliranem programu naj bi rudnik in njegovo okolico dokončno uredili do leta 2007, nadzor vplivov na okolje pa kaže, da se ti postopoma zmanjšujejo. Da se v Rudniku Žirovski vrh (RŽV), nasledniku nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh (RUŽV) v dobrem desetletju po prenehanju rudarjenja in predelave uranove rude v letu 1990 ni dogajalo prav veliko, pove že podatek, daje to bila vse do konca lanskega leta verjetno ena zadnjih "organizacij združenega dela" (p.o.) v naši državi, pa čeprav "kardcljanska zakonodaja" ne velja že vsaj osem let. Šele z letošnjim začetkom leta se je Rudnik Žirovski vrh reorganiziral v javno podjetje, d.o.o., ki je v celoti v lasti države, in dobil tudi novo vodstvo. Od 1. januarja ga vodi diplomirani inženir rudarstva Matej Požun, trenutno pa je zaposlenih še 69 delavcev od preko štiristotih, ki so nekoč delali v rudniku. Lani je namreč slovenska vlada sprejela uredbo o reorganizaciji, po kateri naj bi število zaposlenih še naprej zmanjševali kontaminirano opremo in materiale, v jamo naj bi odpeljali tudi izkopano rudo in jalovino iz začasnih odlagališč P 1 in P 9. Na vprašanje nekaterih svetnikov, ali se morda ta ogromen podzemni prostor ne bi mogel izkoristiti za kakšne druge namene, pa smo dobili odgovor, da tu vseskozi vlada skoraj sto odstotna vlaga, zato ti Zgodovina Rudnika urana Žirovski vrh 1960 1968 1976 1978 1981 1984 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2001 2002 začetek geoloških raziskav, Zvezni geološki zavod, Beograd; izgradnja podkopa P-10 za odvodnjavanje in geološko rudarske raziskave; ustanovitev podjetja Rudnik urana Žirovski vrh, v ustanavljanju (RUŽV); odločitev Izvršnega sveta SRS o izgradnji Rudnika urana Žirovski vrh; začetek pridobivanja rude; do prenehanja izkoriščanja je bilo pridobljeno 633.000 ton uranove rude, 206.000 ton revne rude in 2,470.000 ton jalovine iz vseh rudarskih del; začetek proizvodnje uranovega koncentrata, do prenehanja proizvodnje je bilo proizvedeno 452 ton uranovega oksida v rumeni pogači iz 610.000 ton rude; sklep Vlade RS o začasnem prenehanju izkoriščanja; začetek plazenja tal pod jaloviščem Boršt; parlament RS sprejme zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV; Vlada RS potrdi dolgoročni program trajnega prenehanja izkoriščanja; RŽV je končal podzemeljska dela za stabilizacijo plazu na jalovišču Boršt; Vlada RS potrdi novelacijo programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude v Rudniku urana Žirovski vrh; parlament RS sprejme zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV, praktično so končana dela dekontaminacije predelovalnega obrata, odstranjeno cca. 40.000 ton ruševin in zemljin; vlada RS sprejme noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v RUŽV, vlada RS sprejme uredbo o preoblikovanju Rudnika Žirovski vrh, p.o., v javno podjetje Rudnik Žirovski vrh, d.o.o; reorganizacija RŽV v skladu z uredbo vlade. in vzorčcvalna postaja, vzdrževalni obrat pa očiščen in predan v uporabo Ministrstvu za obrambo. Že izkopano rudo so odpeljali nazaj v jamo, kontaminirane zemlji- (v letu 2002 za 20 delavcev), podjetje pa naj bi bilo do dokončnega zaprtja predvsem inženirska firma, ki bi pripravljala, vodila in nadzorovala še preostala potrebna dela. Takoj je potrebno dodati, da vzrok za to, da nekdanji uranski rudnik še ni zaprt in odpravljene posledice njegovega delovanja ni v delu RŽV, pač pa v dejstvu, da država doslej ni zagotovila precejšnjega potrebnega denarja za zapiranje, veliko časa je bilo potrebnega tudi za projektiranje zapiralnih del in pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj, da o strokovnih (znanstvenih) dilemah o tem, kakšne vplive radioaktivnosti na okolje še dopustiti, niti ne govorimo. Vsekakor pa lahko rečemo, da tako odločne in jasne predstavitve doslej opravljenega, stanja in načrtov kot tokrat še nismo doživeli. Predelovalni obrat je že odstranjen V desetletju po prenehanju dela rudnika so bila poleg izredno zahtevnega reševanja problema prezaposlovanja odvečnih delavcev izvedena vsa dela pri zapiranju in odstranjevanju obrata predelave uranove rude, pri čemer je bilo 680 ton odpadne opreme odpeljano na reciklažo, nad 1000 ton opreme pa na trajno odlaganje. Tudi vse stavbe predelave so bile porušene in vse kontaminirane zemljine prepeljane na jalovišče Jazbec. Tako je bilo očiščeno približno 6 hektarjev površin in prav nedavno so dobili potrdilo o očiščenju terena in uporabno dovoljenje za uporabo teh urejenih zemljišč. Podobno velja tudi za zunanje jamske obrate, saj je bila porušena in odstranjena drobilnica ne in ruševine na jalovišče Jazbec, posebej pa kaže omeniti, da je odtekanje jamske voda iz rudnika v potok Breboščico še vedno urejeno preko čistilne naprave. Posebej je potrebno omeniti še nepredvidena dela na sanaciji velikega plazu, saj je pod jaloviščem Boršt začelo plaziti 7 milijonov ton zemljin. V letih 1995 in 1996 so izgradili drenažni tunel za odvajanje podzemne vode in plazenje se je uspešno ustavilo. Na vrsti je zapiranje jame Po odstranitvi predelovalnih objektov in dela jamskih objektov je za zapiranje na vrsti sama jama nekdanjega uranskega rudnika. Ta je dobesedno ogromna, o čemer smo se lahko v zelo majhnem delu prepričali tudi na zadnjem ogledu. V sivi gredenski peščenjak so v štirih obzorjih med 430 in 580 metrov nadmorske višine izkopali 60 kilometrov rovov in 120 kilometrov vrtin, skupen volumen jame pa znaša kar 1,3 milijone prostorninskih metrov. Ocenjujejo, daje v tej jami še 25 tisoč ton uranove rudne rezerve. Načrt ureditve jame predvideva preprečitev dostopa jamske vode do oru-denja, preprečitev posedanja površine, urejeno odvodnjavanje jamske vode, preprečitev dostopa v jamo in priprava jame na dolgoročni nadzor. Prav letos so se lotili odpiranja jame za nadaljnja dela, kar pomeni, da nekatere dele jame, kjer je prišlo v desetletju do porušitev, ponovno podpirajo, deloma so pognali tudi ventilacijski sistem. Prepričali smo se lahko, kako temeljito se zapirajo rovi (bolje rečeno predori), v katere so odložili prostori niso uporabni. Izkušnje z nesrečami nepoklicanih v opuščenih rudnikih tudi narekujejo zelo dosledno zaprtje jam oz. trdno in trajno preprečitev dostopa. Jalovišča bodo prekrili Morda še zahtevnejše od zapiranja samih rudniških jam, pa bo urejevanje dveh jalovišč: jalovišča jamske izkopanine Jazbec in jalovišča hidrometalurške jalovine Boršt. Ti dve jalovišči sta namreč velika vira radioaktivnosti, saj iz kriti z neprodušno prekrivko, ki bo preprečevala izhajanje radona. Prav sestava prekrivke je bila predmet večletnih obsežnih študij in dokončno je določeno, da naj bi jo sestavljala 35 do 40 centimetrska plast gline (radonska zapora), 20 do 30 centimetrov peska (drenažna plast), 30 centimetrov večjih kosov kamenega lomljenca (biozaporna plast, prekinitev ka-pilarnega dviga), 90 do 120 centimetrov prsti kot glavna prekrivka (zaščita preti zmrzaljo) in 20 do 30 centimetrov humusa oz. rodovitne zemlje, ki jo bodo zatravili (protierozijska plast). Obe jalovišči naj bi bili po sanaciji torej travnika, na katerih bo mogoče tudi kositi, ostala pa bosta ograjena, torej z omejenim dostopom in pod nih sredstev, sledi pa še prav tako zahtevna (z mednarodnim natečajem) izbira izvajalcev, je že jasno, da bo zaključek del šele v letu 2007. Izvedba celotnega zapiranja naj bi skupaj z stroški podjetja in ob upoštevanju DDV stala 37,3 milijona evrov, kar je po sedanjem tečaju 8,4 milijarde tolarjev. Pri tem naj bi približno 3 milijarde tolarjev dobili iz državnega proračuna, preostalih 5,4 pa s kreditom Evropske investicijske banke (EIB) in nepovratna sredstva iz programa PHARE. Breme državnega proračuna utegnejo nekoliko zmanjšati z odprodajo nekaterih preostalih objektov, zelo pomembna pa je novica, da prav v teh dneh pričakujejo brezplačen prepis zemljišč industrijskega pla- njih izhaja radioaktivni radon, in zaradi pogostega toplotnega obrata se ta in njegovi potomci zadržujejo v dolini Breboščice. Odločeno je, daje na jalovišeih potrebno zaradi zmanjšanja možnosti meteorne erozije zmanjšati naklone hribin, nato pa jalovišča pre- stalnim nadzorom. Na vprašanje, od kod nameravajo dobiti naštete materiale, nismo dobili dokončnega odgovora, saj bo to odvisno tudi od izbranih zunanjih izvajalcev, za katere bo, ker gre za mednarodna sredstva, tudi mednarodni razpis. Želja, da bi pri dokončnem zapiranju rudnika dobili delo domačini, bo torej omejena, verjetno na raven podizvajalcev. Potrebnih bo še nad 8 milijard Zanimiva je seveda tudi finančna plat opisanega zapiranja uranskega rudnika in odpravljanje njegovih posledic, ki je bila glavni vzrok za nedopustno dolgo odlašanje. Po noveliranem programu izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v RUŽV, ki ga je slovenska vlada sprejela pred skoraj natanko enim letom, naj bi bilo zapiranje dokončano sredi leta 2006. Ker pa so že nastale zamude pri pridobivanju mednarod- toja (kjer so stali predelovalni obrati) na Občino Gorenja vas -Poljane, ki s tem pridobiva tudi krepko materialno osnovo za načrtovani razvoj nove obrtno-proizvodne cone. Dodajmo še to, da prav v teh dneh poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o najemu kredita pri EIB. Radioaktivnost se zmanjšuje GorenjcvaŠko-poljanski svetniki so se lahko na zadnji seji občinskega sveta v prostorih RŽV v Todražu po izčrpnih pisnih materialih in tudi temeljiti obrazložitvi na sami seji prepričali, da se vplivi nekdanjega rudnika na okolje zelo skrbno spremljajo in nadzirajo. Zunanji izvajalci merijo radioaktivnost v okolju, izvajajo tako imenovani obratovalni monitoring. sam RŽV pa nadzira tudi emisije iz objektov. Stalno spremljanje in meritve vse od leta 1984 so bile tudi podlaga za določitev dopustne letne efektivne doze, ki jo lahko prejme kritična skupna ljudi v oko- lici nekdanjega RUŽV, in ta je bila po temeljitih študijah kot /gornja meja (avtori/irana vrednost) določena v vrednosti 0,3 mSv, čeprav v Evropi na splošno velja omejitev na 1 mSv na leto. Podatki p meritvah iz poročila Inštituta "Jožef Štefan" Ljubljana po prenehanju obratovanja kažejo, da se je dodatna sevalna obremenitev v tem desetletju gibala med 0,29 in 0,37 mSv v letu 2001 pa dosegla doslej najnižjo vrednost 0,23 mSv. V K/V si) priznali, da ne,,iflpj;ejp povsem zanesljivo razložiti, ali so k takemu znižanju prispevali ŽP dosedanji ukrepi in opravljeno delo, prepričani pa so, da bo še vse, kar je predvideno do dokončnega zapiranja, to obremenitev še zmanjšalo in to trajno. Slišali smo tudi zagotovilo, da redno spremljajo zdravstveno stanje delavcev, zlasti tistih, ki so delali na vplivom izpostavljenih delovnih mestih. Razšli smo se v upanju, da se bodo prikazane fotomontaže ozelenelih jalovišč uresničile, na mestu nekdanje predelave pa zrasla podjetja, ki bodo temu okolju ponudila delovna mesta za bel kruh. Tokrat brez radioaktivnosti. Štefan Žargi Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Najbolj naseljeno obrobje Sorskega polja V Škofji Loki so bili ali bodo v bližnji prihodnosti potrjena nova območja za stanovanjsko - obrtno gradnjo zasebnih, individualnih hiš. Razen teh škofjeloško gradbeno podjetje skoraj v središču mesta gradi nov stanovanjski blok, v roku enega leta pa bo dokončanih 12 prenovljenih neprofitnih stanovanj. Kanalizacija v Suhadolah Škofja Loka - V zadnjem času so se o tej temi odprle tudi dileme o smiselnosti novih gradenj, saj naj bi bilo stanovanj v Škofji Loki dovolj. Veliko jih osamljenih čaka na boljše čase oziroma jih lastniki čuvajo - prazne - za koga ne vemo. Pred dnevi je bila javna predstavitev diplomske naloge Kristine Onufrija, ki se posredno ukvarja tudi s tem problemom nastanka novih naselij. Predstavitve diplomskega dela v knjižnici Ivana Tavčarja seje udeležila le peščica obiskovalcev, ki so ob koncu razvili prav zanimivo debato o smiselnosti novogradenj. Cilj diplomskega dela z. naslovom Prebivalstvene in poselitvene značilnosti kot element zasnove omrežja naselij v občini Škofje Loke je bilo ugotoviti, kateri elementi bodo vplivali na oblikovanje bodoče zasnove omrežja naselij v občini. Eden najbolj stabilnih elementov za določitev vzorca poselitve v prihodnosti je obstoječa poselitev. Taje zgoščena na ravninskem delu ob robu Sorskega polja, kjer so naselja med seboj zraščena (ob cesti proti Kranju in Ljubljani), za hribovje je značilna gručasta poselitev. Kot drugi element je Razvojni načrt za turizem Medvod Sora pri Medvodah - Na razširjeni seji odbora za turizem in gostinstvo v občini Medvode so razpravljali o vlogi lokalne skupnosti pri nadaljnjem razvoju turizma. Na seji,'ki so se je udeležili tudi predstavniki turističnih društev, gospodarske zbornice in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, so ugotovili, da so bile Medvode že v preteklosti turističen kraj. Turistična tradicija na robu glavnega mesta države Slovenije se zdaj nadaljuje in tudi pogojev za turizem ne manjka. Kakšen turizem in kako ga razvijati, pa je danes pogosto odprto vprašanje. Polhograjski Dolomiti, pohodništvo, kmečki turizem, iz-letništvo, jezerski turizem in kampiranje so možnosti, ki bi jih veljalo opredeliti. Vendar pa se ob tem vse preveč še vedno srečujejo in včasih tudi obremenjujejo s komunalnimi problemi. Slednji so sicer zelo pomembni za spodbujanje in hitrejši razvoj turizma, ne smejo pa biti odločilni ali pa celo neke vrste izgovor za premajhne aktivnosti v turizmu. Zato so na razširjeni seji odbora sklenili, da bo strokovna skupina na podlagi predlogov pripravila načrt turističnega razvoja v občini. A. Ž. Onufrija predstavila demografske značilnosti naselij, ki kaže v občini ugodnejšo sliko kot v Sloveniji. Rast prebivalstva je opazen posebej po letu 1950, predvsem zaradi novih stanovanj in preseljevanja v mesta. Samo v mestu Škofja Loka živi 56 odstotkov vsega prebivalstva v občini, gostota prebivalstva je nad slovenskim povprečjem, kar 151 prebivalcev na kvadratni kilometer. Razvoj prebivalstva bo odvisen od naravnega, predvsem pa selitvenega gibanja. Naravni prirastek je v občini pozitiven, selitveni pa je sedaj celo negativen. Po demografskih predvidevanjih naj bi se do leta 2010 število prebivalcev povečalo, do leta 2030 pa začelo padati. Pomembno je, da tu ni všteto selitveno gibanje. Na števi- lo prebivalcev ugodno vpliva tudi gospodarski razvoj občine, kjer ima še vedno glavno besedo industrije, v zadnjem času pa so močno pridobile še storitve. Sem spadata še kmetijstvo, ki prevladuje v hribovitem svetu, in turizem, ki kljub dobri legi, še nima vidnejše vloge. Drugi elementi, ki vplivajo na oblikovanje naselij, so še prometna infrastruktura (dobre prometne povezave so plus za vsako naselje), dostopnost do javnih funkcij (večina funkcij se nahaja v mestu Škofja Loka in upati je, da jih bo v prihodnosti še več), naslednja funkcija je bližina centralnega naselja z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, nato še urejena komunalna infrastruktura, suburba-nizacija (vedno več ljudi se seli izven mest v naselja z manjšo go-stototo poselitve) in še tip stanovanjske gradnje (tu naj bi prevladovale prostostoječe enodružinske stanovanjske gradnje). Iz diplomskega dela se da razbrati, da občinska uprava z pro- jektom večih stanovanjskih con ni ustrelila mimo. Glede na dobre prometne povezave si Škofja Loka lahko obeta nove občane iz Ljubljane in Kranja, ki si bodo domovanje uredili v zasebnih hišah. Prišleki naj bi bili dobro situirani in visoko izobraženi. Po predstavitvi diplome se je razprava vrtela tudi o tem ali prišleke sploh potrebujemo. To pa bo pokazal čas. Boštjan Bogataj Komenda - Medtem ko so ta teden na zborih krajanov v občini Komenda razpravljali o načrtovani gradnji kanalizacije v občini, seje gradnja le-te v Suhadolah že začela. Krajani v Suhadolah so z gradnjo zadovoljni, saj kljub dnevnim zaporam na gradbenih odsekih delo in življenje v kraju nista motena. Zato je prav takšen način gradnje nedvomno tudi velika podpora sedanjim razpravam o izgradnji kanalizacije na območju celotne občine. Na zborih krajanov so se predvsem zavzemali za izgradnjo in financiranje v prihodnjih dveh letih. A. Ž. Priprave na devetletno šolanje Devetletka že letos Na osnovni šoli v Žirovnici bodo začeli z adaptacijo šolskih prostorov, kajti program devetletne šole bodo s 1. razredom uvedli septembra 2002. Adaptacija sanitarnega bloka, spodnjega nadstropja predmetne stopnje in ureditev varne poti v šolo. Francoska delegacija v Kranjski Gori Žirovnica - V osnovno šolo v Žirovnici je v 18 oddelkov vključenih 391 učencev, v dva oddelka podaljšanega bivanja je vpisanih 37 učencev. Potem ko je občina Žirovnica kot eno svojih največjih investicij zgradila ob osnovni šoli nov vrtec, so se tudi v šoli lahko začeli pripravljati na uvedbo devetletnega Šolanja, saj bi s preureditvijo prostorov, kjer je bil prej vrtec, lahko uredili nove učilnice. V kranjskogorski občini se je v okviru uradnega obiska v Sloveniji mudila visoka francoska delegacija generalne direkcije za lokalno samoupravo iz Pariza. Urad za lokalno samoupravo namreč že pet let sodeluje z generalno direkcijo v okviru medsebojnih študijskih izmenjav zaposlenih. Namen tokratnega obiska francoskih gostov je bil, da se seznanijo s problematiko uvajanja pokrajin v Sloveniji, in ena izmed izbranih občin je bila tudi Kranjska Gora. Z zanimanjem so si ogledali novo čistilno napravo Tabre v Gozd Martuljku, ki je bila zgrajena tudi s sredstvi PHARE, in z izvedbo drugih projektov, kot je kolesarska pot in organizacija turizma. V daljšem pogovoru z županom Jožefom Kotnikom je goste predvsem zanimala organiziranost občine, njeno financiranje, vpliv turizma, upravljanje alpskega prostora. Na koncu so obiskali tudi Planico, se ustavili pr" Katr na Dovjem, kjer so si z zanimanjem ogledali obnovljeno kovačnico in v trgovini nakupili nekaj domačih izdelkov. Na sliki od leve: župan Jože Kotnik, dr. Dušan Verbič, Neda Kovačič, Francois Chambon, Claude Girault, Jana Trošt, Remi Dejusi. D.S. Vrtec obiskuje 107 otrok, ki so razporejeni v šest skupin. Prvič so se lahko vpisali otroci prvega starostnega obdobja - od enega do treh let. Teh otrok je 27. Ostali otroci so razporejeni v štiri skupine drugega starostnega obdobja* od katerih sta dve skupini malih šolarjev z obvezno pripravo na šolo. Starši so zelo zadovoljni. Izkazalo se je, da je veliko interesa za vrtec predvsem med tistimi starši, ki imajo majhne otroke. Šola je z novim vrtcem pridobila nove kvalitetne površine v vrtcu, ki že delno rešujejo pomanjkanje prostora za prihodnjo devetletno šolo. Na ta način bodo zagotovili visok bivalni in boljši vsebinski standard otrokom in delavcem v vrtcu. Pri materialnih možnostih za predmetno stopnjo ugotavljajo pomanjkanje prostorov za devetletno osnovno šolo. Prostorsko pomanjkanje se še naprej odraža v šolski knjižnici. Na šoli so bile investicije brez vlaganj v vrtec razmeroma skromne. Veliko je bilo vzdrževalnih del v opremo šolske kuhinje, za pouk fizike so namenili veliko sredstev za nabavo novih učil in izvedli informatizacijo razredne stopnje. Na šoli že imajo idejne osnutke za adaptacijo površin v šoli, ki jih je prej zasedal vrtec. Tako se bodo lahko začeli uresničevati izvedbeni načrti za adaptacijo pred-"»etofe^topnje v skladiu normau- pa bodo začeli z uvajanjem devetletne šole v naslednjem šolskem letu, ko uvedbo devetletke predpisuje tudi zakon. Že v tem letu zato predvidevajo nekaj posodobitev prostorov, predvsem adaptacije sanitarnega bloka pri telovadnici in spodnjega nadstropja predmetne stopnje pouka, in če bo dovolj denarja, tudi ureditev nadstropja. Ne nazadnje bo šola začela z urejanjem zunanjih površin v okviru predvidene varne poti v šolo „ m šcrlw^Xzhod™ "d**fi$£ cclotno 9«# ditev šolskih površin severno in V program devetletne šole s prvim faaedom se bo osnovna šola Žirovnica vključila letos septembra, na predmetni stopnji pouka zahodno od., šolskih objekto.v* Predvidevajo tudi ureditev igrrse za otroke. Darinka Sedej Lesariada v Škofji Loki uspela Prejšnji teden je Srednja lesarska šola iz Škofje Loke organizirala srečanje lesarskih šol iz vse Slovenije, katerega se je udeležilo devet od desetih šol. Škofja Loka - Tekmovanja so potekala na matični lokaciji šole na Trati in v dvorani Poden, in sicer v petih kategorijah: ročni obdelavi lesa, prostoročnem risanju, pomerili so se v vedenju o lastnostih in vrstah lesa ter v odbojki in krosu. Politično neopredeljeni svetniki so protestirali Financiranje klubov svetnikov je nezakonito Urad za lokalno samoupravo in računsko sodišče menita, da je financiranje klubov svetnikov nezakonito, če se denar nakaže stranki. Gre za prikrito financiranje političnih strank. Denar za izobraževanje le na osnovi računov in vsem svetnikom, ne le politično opredeljenim. Jesenice - Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so obravnavali tudi spremembe pravilnika o plačah in nagradah funkcionarjev in članov občinskega sveta. Občinski pravilnik med drugim določa, da občina klubom svetnikov, ki so jih ustanovile stranke mesečno nakazuje sredstva za izobraževanje - poleg že obstoječega financiranja strank po doseženih glasovih na lokalnih volitvah. Politično neopredeljeni svetniki, ki nimajo ustanovljenega kluba svetnikov, pa menijo, da jim prav tako pripadajo sredstva za izobraževanje, vendar jim občinska uprava tako izplačilo vztrajno zavrača in predlaga, naj se pridružijo eni izmed političnih strank ali ustanovijo svoj klub svetnikov. Tem svetnikom se je tako ravnanje zdelo sporno, zato je jeseniška svetnica Milena Koselj - Šmit v imenu politično neopredeljenih svetnikov Urad za lokalno samoupravo zaprosila za mnenje, če je financiranje klubov svetnikov sploh zakonito. Ministrstvo za notranje zadeve, urad za lokalno samoupravo je odgovoril, da zakon o političnih strankah določa način financiranja političnih strank. Članom občinskega sveta pripada del plače oziroma nagrade v višine največ 15 odstotkov plače župana in tudi pravica do povrnitve materialnih stroškov v zvezi z delom. Ta pravica je vezana na posameznega člana, ne pa na klube svetnikov in se ti stroški izplačujejo lahko posameznemu članu, če je na službeni poti, na izobraževanju. Pravilnik ureja ta razmerja, ne pa financiranje klubov svetnikov. Za financiranje klubov svetnikov v predpisih ni pravne osnove in zato urad meni, da gre za obliko financiranja političnih strank. Računsko sodišče je že sprejelo naslednje mnenje v zvezi s financiranjem klubov svetni- kov: "Financiranje stroškov klubov svetnikov na način, da se sredstva kot prenosni izdatek nakažejo politični stranki, je mogoče obravnavati kot prikrito, nedovoljeno obliko financiranja političnih strank. Če se s proračunske postavke sredstva za delovanje klubov svetnikov plačujejo za udeležbo svetnikov na seminarjih, je poraba zakonita." Na seji občinskega sveta se politično neopredeljeni svetniki, ki nimajo niti najmanjšega namena, da bi se pridružili kateri od političnih strank in tudi svojega kluba svetnikov ne bodo ustanavljali, vztrajali, da občinska uprava do naslednje seje pridobi pravno tolmačenje in jim pojasni, zakaj jim je bila odvzeta pravica do teh sredstev, zakaj so jim zavrnili račune za izobraževanje - lani in letos niso dobili nič -, medtem ko klubi svetnikov ta denar iz proračuna vedno dobijo. Darinka Sedej Srečanja se je udeležilo prek 250 bodočih lesarjev in spremljevalcev iz vse Slovenije. Zanimivo je, da so se jim v družabnem delu pridružili tudi njihovi italijanski kolegi. Ravnatelj Srednje lesarske šole Škofja Loka Peter Žagar nam je povedal, da je namen takšnih srečanj predstavljanje tega lepega poklica vsem mladim kot tudi druženje in spoznavanje mladih z različnih koncev Slovenije: "Prav je, da spoznajo svoje morebitne bodoče sodelavce in vedo, da Ljubljančani niso nič drugačni kot mi. Radi pa bi pritegnili še čim več mladih, ki bi radi delali v lesni industriji." Ravno pritegnitev mladih za izobraževanje je največji problem vseh lesarskih šol. Vpis upada, vsako leto za vsaj 15 odstotkov. S prihodnjim šolskim letom bo najbrž ukinjen še oddelek tapetništva na šoli v Škofji Loki, ki gaje sedaj še edini izvajal. "Za našo prihodnost bomo morali poskrbeti predvsem sami, vem pa, da je v našem koncu veliko mladih zainteresiranih za poklic, kakor tudi okoliški obrtniki," je še povedal Žagar. Škofjeloška lesarska šola je zmagala v vseh petih kategorijah in tako prepričljivo osvojila tudi skupno prvo mesto. Boštjan Bogataj Digitalni tisk a Media A rt Studio nternet Praznika Mošenj in Begunj Begunje, Mošnje - V začetku maja praznujeta dve krajevni skupnosti radovljiške občine - Begunje in Mošnje. Krajevni praznik Begunj je 4. maj, ko se spominjajo osvoboditve 632 talcev iz begunjskih zaporov leta 1945. Osrednja slovesnost bo jutri, v soboto, ob 15. uri na graščinskem vrtu v Begunjah, gasilci pa bodo pripravili tudi gasilsko vajo, ki se navezuje na ustno izročilo na dan osvoboditve talcev. Krajani se namreč spomnijo, daje 4. maja 1945 ob 15.05 zagorela domačija na Svetem Petru. Dogodkov ob koncu druge svetovne vojne pa se s krajevnim praznikom spominjajo tudi v Mošnjah. Prvi teden maja 1945 so se prvi vaš-čani začeli vračati iz izgnanstva na svoje domove. Osrednja slovesnost bo jutri, v soboto, ob 17. uri, ki bo še posebej slovesna, saj bodo odprli prizidek h kulturnemu domu. U. P. Na obisku v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah V steklo in okvir, nato v galerijo Kaj je lepšega, kot številna dela, ki nastanejo na likovni delavnici, na kateri so ustvarjali mnogi znani likovni ustvarjalci, kasneje tudi razstaviti. Če je galerija doma, ovir za to tako rekoč ni več. Spodnje Bitnje - V okviru 5. Bi-enala mesta Kranja je bila pred dnevi odprta spremljevalna razstava tudi v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah, kjer sta svoja dela na ogled postavila akademski kipar Stane Jarm in fotograf Igor Pustovrh. Jarm v svojem umetniškem opusu združuje akademsko znanje, domačo tradicijo in gotske značilnosti. V svojem ustvarjanju vedno znova posega po lesu, njegovi liki pa najbolj pogosto predstavljajo človeka iz njegove neposredne okolice in like iz krščanstva. Za fotografije Igorja Pustovrha, ki se prav tako predstavlja v Razstavnem paviljonu Jugovic, je značilno, da z njimi ne želi predstavljati utrinkov časa in prostora, ampak gradi svojo zgodbo, ki se začne v trenutku izbire motiva, se nadaljuje s pritiskom na sprožilec in zaključi s povečavami, izdelanimi s pomočjo skeniranja in tiskanja. Marija in Franc Jugovic Obema ustvarjalcema je na voljo simpatičen galerijski ambient, opremljen z vsem, kar sodi zraven, premakljivo razsvetljavo, dodatnimi panoji... "S steklarstvom se ukvarjamo že od leta 1989, in Jemčevi koloriti v Deva Puri Bled - Pred nedavnim je bilo v Galeriji Deva Puri na Bledu odprtje razstave del akademskega slikarja Gašperja Jemca. Pod naslovom "I am in the mood for love" se predstavlja s platni večjih formatov, s katerimi nas nagovarja tako z izrazitimi koloriti in figuralno abstrakcijo kot z enobarvnimi, na primer modrobelimi impresijami na morje... Slikar mlajše generacije Gašper Jemec, rojen leta 1975 v Kranju, živi in dela v Ljubljani, je diplomiral pri Gustavu Gnamušu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, se izpopolnjeval v Avstriji in ZDA, kjer je nanizal tudi nekaj samostojnih razstav. Prijetno vzdušje na dobro obiskani otvoritvi, popotnico k razstavi je slikarju namenil igralec Gaber Trseglav, je le podatek več v uspešno zastavljenem konceptu te najmlajše gorenjske galerije. Razstava bo odprta do 16. maja, od srede do nedelje med 15. in 19. uro. I.K. —. # DEŽELNA \j \/ TELEVIZIJA ' ■ M«* nekomercialni regionalni program DTV LOKA viden z UHF anteno na 51. Kanalu oddajnika Lubnik as**V. ■ Zakon o javnih glasilih (Uradni list it. 18/94) v 53. členu navaja: "Kanalski operater mora obvezno razširjati nacionalna RTV programe tar nekodirane Lokalne RTV programa, ki so vidni in •lisni na območju njegovega Kabelsko - distribucijskega sistema." ZATO KABELSKI NAROČNIKI ZAHTEVAJTE OD VAŠEGA OPERATERJA KANAL S SIGNALOM DTV LOKA. ko so stranke spraševale, zakaj nimamo tudi okvirjev, smo se po nekaj letih lotili tudi okvirjanja," je povedala Marija Jugovic, ki v podjetju vodi posle. Prve korake k galeriji velja pripisati sodelovanju s Klavdijem Tuttom, ki je bil pred tremi leti tudi pobudnik prve likovne delavnice, ki so jo organizirali pri Jugovicih. Sodelovalo je 21 umetnikov, med njimi številni znani likovniki: Bogdan Čobal, Milan Todič, Stane Jarm, Jožef Vrščaj, Nejč Slapar, Maja Šubic, Janez Hafner, Klementina Golija, Klavdij Tutta... "Avtorji na taki delavnici ustvarijo številna dela in lepo je, če jih kasneje lahko tudi postavijo na ogled. Ker smo v tistem času ravno gradili novo proizvodno halo, smo se odločili, da del nadstropja namenimo razstavnemu prostoru." Odprtje razstavišča je bilo tako maja pred dvema letoma, še isto leto so pripravili tudi drugo delavnico s prav tako ugledno umetniško udeležbo, med drugim so sodelovali Zvest Apollonio, Dare Birsa, Boni Čeh, Vinko Železnikar, Zmago Puhar... Nastala dela na delavnici so bili predstavljena leto kasneje. Na leto pripravijo dve do tri razstave, letos tako že drugič sodelujejo v spremljevalnem pro- gramu Bienala mesta Kranja, gostili so razstavo del nastalih na koloniji na Sinjem vrhu, lansko je- V razstavnem paviljonu trenutno skupaj s kiparjem Stanetom Jarmom razstavlja fotograf Igor Pustovrh. sen je pri njih razstavljal Klavdij Tutta in rotarijanci Slovenije, gostili so slikarja Janeza Hafnerja... Z galerijo tudi stalno sodeluje likovna kritičarka Anamarija Stibilj - Šajn. Kot je povedala Marija, mogoče malo moti njihova lokacija, ki je izven mesta, a kljub temu ne manjka obiskovalcev. Marsikdo si razstavljene umetnine rad pogleda v dneh po odprtju, v miru in tišini. "Upam, da nam bo tudi v bodoče, vsaj kolikor bodo finance dopuščale, uspelo pripraviti dve, tri razstave letno," razmišlja Marija Jugovic in dodaja, da ob pripravah na razstave in odprtjih strne vrste cela družina, tudi mož Franc, hči Tanja, sin Blaž in tako rekoč član družine Miha. Če si pred leti pri Jugovicih nikakor niso predstavljali galerije, pa danes vedo, da ta še kako sodi k njihovi dejavnosti. Sliko "opremiti" s steklom in okvirjem in jo na koncu postaviti na ogled. Igor Kavčič Koncert komornega moškega zbora Lek Zgornji Brnik - V petek zvečer je imel v cerkvi sv. Janeza Krstni-ka na Zgornjem Brniku celovečerni koncert 24-članski Komorni moški pevski zbor Lek pod vodstvom eminentnega in vsestransko priznanega glasbenika in zborovodja Milivoja Surbka, ki letos praznuje že desetletnico umetniškega sodelovanja z zborom. Zbor sodi v sam vrh amaterskih pevskih zborov in žanje uspehe povsod, kjer nastopa. Koncert v zelo akustični cerkvi sv. Janeza Krstnika je izzvenel na visoki umetniški ravni, zbor pa je izvedel 19 skladb domačih in tujih avtorjev. Koncert so začeli s pesmijo Orlanda Di Lassa O che bon eceho, potem pa so poslušalci prisluhnili še skladbam Jacobusa Gallusa,.bratov Ipavec, Kamila Maska, Josipa Kocijančiča in Zorka Prelovca. Drugi del koncerta je bil še bolj razgiban in živahen, z odličnimi nastopi solistov Jožeta Ogrina, Andreja Bernota, Jožeta Zupančiča ter v dodatku programa Jožeta Bohinca, kjer pa sta izstopali skladbi Ribničan, z izvrstnim solistom Jožetom Zupančičem ter Avsenikovo Prelepa Gorenjska v Adamičevi priredbi, ki jo prepevajo v Sloveniji le pevci LEK-a. Ves izkupiček s koncerta so pevci poklonili cerkljanskemu Karitasu. Program je domiselno povezovala Irena Ka-lišnik. Oktet, ki so ga v Leku ustanovili 1978. leta in v katerem so prepevali večinoma zaposleni v LEK-u, je prerasel v komorni zbor, ki si je na številnih celovečernih koncertih doma in tujini, Slapar, Čeh, Tutta... Kranj - Akcija Gorenjskega glasa in 5. Bienala mesta Kranja, v kateri Vi, naši bralci in bralke glasujete za vam najbolj všečnega slikarja oziroma kiparja, ki se predstavlja na letošnjem bienalu oziroma na eni od spremljevalnih razstav, seje prevesila v drugo polovico. Glasujete namreč lahko še do 10. maja, ko bomo akcijo zaključili, izžrebali nagrajence in jih povabili na odprtje razstave akademskega slikarja Rudija Skočirja, kjer bodo nagrade prejeli. Med glasovnicami, ki so doslej prispele v uredništvo, ste največkrat napisali ime kranjskega likovnika Nejča Slaparja, sledijo Boni Čeh, Klavdij Tutta, Metka Krašovec, Gregor Čeferin, Igor Pustovrh... Glasovalni kupon Med razstavljenimi likovnimi deli na 5. Bienalu mesta Kranja in spremljevalnih razstavah so mi najbolj všeč dela, ki jih razstavlja avtor (-ica) Moji podatki (ime, priimek in naslov) Izpolnjen kupon čimprej pošljite na dopisnici na: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Več kuponov - več možnosti za nagrado. na krajših sodelovanjih, na mnogih slavnostih v domačem okolju ali nastopih na radiu in televiziji pridobil sloves zbora, ki ga odlikujejo žametne barve glasov in pevsko gibčna izrazna projekcija. Repertoar zbora je raznovrsten in obsežen, zanimiv tako za občinstvo v Cankarjevem domu, na pevskem taboru ali v cerkvi. Zbor želi tudi v prihodnje ostati med najboljšimi zbori, za to pa je potrebno tako resno in vztrajno delo pod dobrim strokovnim vodstvom ter seveda nenehno preverjanje kakovosti na samostojnih in skupnih koncertih in na pevskih revijah, na katerih je mogoče prisluhniti tudi dosežkom drugih zborov. Janez Kuhar Nove knjige Čarodej kot napoved prihodnosti Ljubljana - Pri založbi Karantanija sta pred nedavnim izšli novi knjigi namenjeni otrokom in mladini. Živali okoli našega doma bodo zanimale bralce začetnike, Čarodej pa zrele najstnike, srednješolce. Roman Čarodej je prvenec mlade angleške avtorice Rhiannon Lassiter, ki je prve vrstice začela pisati že pri 17 letih. Tokratna izdaja, roman je izvrstno prevedel Dušan Rebolj, je sicer prvi del trilogije, ki je bila v Angliji deležna odličnih kritik. Kaj so čarodeji? Otroci z genom, ki jim omogoča dostop do vseh računalniških sistemov. Jasno, da s tem postanejo državni sovražniki številka ena in jih je treba uničiti še preden odrastejo. Poleg zanimive zgodbe roman odlikuje imeniten pripovedni slog, ki zna pričarati vzdušje napetosti, tako rekoč prave filmske akcije. Romanje znanstvenofantastična zgodba, ki s kančkom domišljije mogoče celo napoveduje našo prihodnost (upajmo, da bo drugačna). Prevajalec je spretno uporabil sleng in prav tako znal "udomačiti" sodobne tehnološke izraze. Knjiga še zdaleč ni čarov-niška romantika tipa Harry Potter, ampak je resna vizija grajena na podlagi znanstvenih dognanj. Je to, da se je v tem času (knjiga je v izvirniku izšla leta 1998) zgodil 11. september in je terorizem postal svetovna tema št. 1, le naključje ali pa so krivi geni? Druga knjiga Živali okoli našega doma, avtorice Marjete Zoreč je tretja knjiga iz nove zbirke Ali veš?. Namenjena je predvsem mladim bralcem, radovednežem, ki na enostaven, a dopadljiv način želijo izvedeti čimveč od določeni temi. Tokrat so to živali, ki jih srečujemo okrog našega doma. Avtorica si je pri tem izbrala zanimiv koncept, saj bralcu najprej ponudi kratko zgodbico, anekdoto, nato pa doda nekaj najzanimivejših informacij o posamezni živali, kar žanrsko deluje kot leposlovje in hkrati priročnik. V pripravi so naslednje knjige iz te zbirke in sicer na temo poklicev, slovenskih krajev... I. K. Sveže v kinu Človek pajek prilezel iz stripa Kranj - V kinematografih Kina Kranj te dni svoje mreže v filmu plete "Človek pajek". Spider Man je še en stripovski junak, ki je postal filmski evergreen. Lik Spider Mana je pred skoraj štiridesetimi leti ustvaril Stan Lee in je eden najpomembnejših med izdajami Marvelovih Comicsov. Milijonske naklade so obšle svet, najzgodnejše izdaje pa so menda taka redkost, da so navdušeni zbiralci zanje pripravljeni odšteti tudi po 25.000 dolarjev. Jasno je, da med njegove ljubitelje sodi tudi režiser filma Spider Man Sam Kaimi. Prav zato ga je želel oživiti na filmskem platnu, kar nekaj let pa je trajalo, preden so se v Columbia Pictures odločili za zahteven (finančno bogat) filmski projekt. Zgodbo o dečku, ki spozna, kaj pomeni postati odgovoren mlad mož, kar za seboj potegne veliko akcije in neverjetnih pustolovščin, dopolnjuje dobra igralska ekipa s Tobevcm Maguirom, Kirstenom Dunstom, VVille-mom Dafoeom in drugimi... Menda tudi ljubitelji stripa in še posebej Spider Mana ne bodo razočarani. I.K. GORENJKA - GORENJEC MESECA APRILA 2002 Hokej in tradicija MARCEL RODMAN ALOJZ POKLUKAR Že DEVETO leto vsak mesec v veliki gorenjski akciji popularnosti izbiramo GORENJ KO ali GORENJCA meseca. V akciji sodelujejo in glasujejo bralke in bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti, naš elektronski naslov je: info@g-glas.si. Danes je prvi petek v maju in začenjamo prvi krog letošnjega četrtega celomesečnega izbora GORENJKE/GORENJCA meseca APRILA 2002. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo", vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto glasovanje pa je z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO /GORENJCA MESECA in jo pošljete naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. Pri prešteva nju glasovnic dosledno upoštevamo pravilo: ena dopisnica - en glas, zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen ipd.. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. V četrtem glasovalnem krogu za GORENJKO/GORENJCA MESECA MARCA 2002 smo prejeli 1007 (v prvem 118, v drugem 194, v tretjem 324) glasovnic. ANJI BURNIK ste namenili 66 glasov v prvem, 91 v drugem krogu, 241 v tretjem in 174 v četrtem, MARKU ZEMUIČU 52 glasov v prvem glasovalnem tednu, 103 v drugem, 83 v tretjem krogu in kar 833 v četrtem. Po vašem izboru je tako MARKO ZEMUIČ Gorenjec meseca marca 2002. Kratki predstavitvi dveh Gorenjcev, ki sta aprila opozorila nase: MARCEL RODMAN (20 let) iz Rodin pri Žirovnici je začel igrati hokej še preden je začel hoditi v šolo. Igral je že za vse slovenske reprezentance, za člansko pa prvič aprila lani v Ljubljani v skupini B. Je najmlajši reprezentant. Tri leta je bil v Kanadi in bil je izbran v najmočnejšo hokejsko ligo na svetu NHL. Lani jeseni se je vrnil in igral za Jesenice. Je prvi Slovenec, ki je na elitnem svetovnem hokejskem prvenstvu skupine A dosegel gol proti Rusiji in potem tudi proti Švedski in Avstriji. ALOJZ POKLUKAR iz Gorg pri Bledu je predsednik krajevne skupnosti Gorje v občini Bled. Kot prizadeven, odločen in vztrajen predsednik sveta krajevne skupnosti Gorje je poznan, da kadar je treba, nima dlake na jeziku. Tako so pod njegovim predsed-nikovanjem konec aprila v Gorjah že enajstič zapored skupaj z Gorenjskim glasom pripravili tradicionalni in zelo uspešni Jurjev semenj z različnimi prireditvami. V največji in priljubljeni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA, ki ga po novem najdete v TC DO-LNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka je nespremenjena: 04/23-43-070; Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik -Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v Termah Snovik, prvih gorenjskih toplicah, se lahko osvežite in uživate v zdravilni vodi, v Arboretumu pa si boste lahko ogledali lepote enega najlepših arboretumov v Evropi. Tudi tokrat smo izmed vseh glasujoči h izžrebali deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena IRENA NOVAK, Prebačevo 13, 4000 Kranj. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Rezka Čebulj, Rodine 60, Žirovnica; Lojz Tršan, Valburga 42/A, Smlednik in Urška Šmit, Hraše 9, Lesce. Tri vstopnice za obisk Arboretuma v Volčjem Potoku dobijo: Marija Zupan, Partizanska 26, Bled; Urška Frelih, Žabnica 77, Žabnica in Barbara Zihcrl, Sv. Duh 15, Škofja Loka. Tri vstopnice pa čakajo pri blagajni Term v Snoviku naslednje: David Čehajič, Ul. H. Verdnika 9, Jesenice; Petra Oblak, Frankovo nasleje 68, Škofja Loka in Jure Florjančič, Britof 214, Kranj. Čestitke najstarejšemu občanu Prejšnjo soboto je praznoval 94. rojstni dan Feliks Šubic iz naselja Gobovce. Voščil mu je tudi župan občine Naklo Ivan Štular. Gobovce - V vasi na zahodnem robu občine Naklo živi najstarejši moški prebivalec. Leta mu ne dopuščajo več, da bi pletel košare, kar se je naučil že v mladosti. Do bližnjega gozda se vseeno rad sprehodi, čeprav tam ne nabira šibja. Največ časa prebije v krogu družine, ki se je zbrala tudi za praznovanje. dil sin Tone in dve leti zatem še hči Marija. Družina je živela v Ljubnem, čeprav so takrat že zgradili svojo hišo v Gobovcah. Tam je sprva stanoval le Feliks, ki Najstarejšemu moškemu v občini Naklo je čestital tudi župan Ivan Štular. Pred dvema letoma sta z ženo praznovala zlato poroko. Tedaj sta pripovedovala, kje in kako sta se spoznala. Feliks, ki je bil doma iz Volake v Poljanski dolini, je delal kot gozdni delavec v Jelendolu. Večkrat je prišel v hišo družine Cvenkel v Ljubnem, kjer so imeli poleg kmetije, mesarije in gostilne trgovino z lesom. Tja je iz Ne-milj prišla služit Tončka, ki seje znala sukati pri delu. Seveda je bila Feliksu všeč tudi na pogled. Ogovoril jo je, postala sta prijatelja in po dveh letih druženja sta se poročila. Leta 1951 se jima je ro- je zamenjal službo pri jeseniški komunali za delo na železniški postaji Podnart. V šestdesetih letih so se v hišo preselili vsi. S staršema še vedno prebiva Tone, ki se po službi ukvarja z vzgojo rib v jezercu na robu gozda. Marija živi na Bledu z družino; ima sina Gregorja in hči Andrejo, kije že poročena. "Najbolj smo bili veseli, ko seje pred približno letom rodil njen sin Zan. Je živahen fant, ki je hitro shodil. Kadar pridejo na obisk, rada popazim nanj. Sicer pa moram biti bolj pozorna, kaj počne Feliks. Zelo rad se sprehaja okrog hiše. Kam dalj ga sedaj ne pustimo samega. Še nekaj let nazaj je odhajal v gozd po šibje, da je potem pletel košare," je povedala 84-letna Tončka, ki je tokrat imela v hiši več gostov. Za 94. rojstni dan so dopoldan prišli voščit Feliksu sinovi prijatelji iz Podbrezij. Komaj smo končali naš kratek pogovor, so čez prag stopili župan občine Naklo Ivan Štular s soprogo Slavko in občinski svetnik iz Podbrezij San-di Pavlin. Prinesli so darilo za slavljenca in zaželeli, da bi jih prihodnje leto spet sprejel. Domači so se zbrali na praznovanju popoldan. Stojan Saje Šenčurski lovci v akciji Teden Indijske Vede Kranj - Zveza za transcendentalno meditacijo Slovenije pripravlja med 6. in 11. majem v gradu Khislstein predavanja o starem indijskem znanju za praktično doseganje idealnih vrednot za življenje v skladu z Naravnim zakonom. Med drugim pripravljajo tudi predstavitev jogijskega letenja. Teden Vede bo poleg Kranja istočasno potekal tudi v Ljubljani, Mariboru ter Novem Mestu in bo sklenjen v šest zaporednih večerov, ki ga bodo udeležencem približali predavatelji iz Slovenije, Avstrije in Italije. Predavanja bodo govorila o tehniki transcendentalne meditacije, naravni medicini Mahariši Ajur - vedi, arhitekturi in glasbi, ki posnemata vzorce narave, celostnem, na zavesti temelječem pristopu k izobraževanju in o zanimivem TM-sidhi programu s predstavitvijo jogi-jskega letenja, ki verjetno zbuja največjo radovednost. V Kranju bo prireditev slovesno odprl župan Mohor Bogataj, predavanja pa bodo vsak dan v Modri dvorani gradu Khislstein ob 19. uri, le v torek ob 17. Katja Dolenc Podpora trem direktorjem - ravnateljem Škofja Loka - Za četrtkovo sejo škofjeloškega občinskega sveta se je nabralo kar precej kadrovskih zadev, pri katerih pa v zadnjem času, za razliko od ostalih tem, ni posebnih nesoglasij. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja očitno dobro opravlja svoje (tudi usklajevalno) delo in podobno, kot je soglasno predlagala kadrovske rešitve, jih je občinski svet tudi potrdil. Tako so imenovali predstavnike občine v svet Zavoda za šport Škofja Loka, člane občinskega odbora za stanovanjsko gospodarstvo, predlagali in sprejeli pa so tudi tri pozitivna mnenja k imenovanjem vodilnih v nekaterih zavodih: Zlatku Košiču, za ravnatelja Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka, Petri Rozman za direktorico Ljudske univerze Škofja Loka in Borisu Koprivnikarju za direktorja Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka. Š. Ž. Šenčur - Vsako leto se člani lovske družine Šenčur spomladi odločijo za čistilno akcijo v svojem lovskem okolišu. Tudi letos so se prejšnjo soboto* kljub slabemu vremenu lotili navlake in smeti ter različnih odpadkov na 1.800 hektarih lovišča v kranjski in šenčurski občini. 37 premočenih lovcev je po končani akciji ugotovilo, da so zbrali prek 50 kubičnih metrov smeti in odpadkov in med njimi tudi tri avtomobilske školjke. Ugotovili so tudi, da se odlaganje smeti in odpadkov v primerjavi s prejšnjimi leti vsaj na njihovem področju ni prav nič zmanjšalo. Kar zadeva okolje in gozdove, smo torej še vedno takšni, kot smo bili nekdaj. A. Ž. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Aleš Ušeničnik, odlični profesor bogoslovja Ušeničnik je nastopil službo profesorja v ljubljanskem bogoslovju leta 1897. Nasledil je selškega rojaka dr. Janeza Ev. Kreka, ko je bil ta izvoljen za poslanca v državnem zboru na Dunaju. Predaval je več predmetov, najprej osnovno bogoslovje in filozofijo, od 1900 še dogmatiko in sociologijo. Za zgled sije vzel svojega rimskega profesorja Billota, a prekosil ga najbrž ni. Oče Billot je bil namreč tudi odličen pridigar, Ušeničnik ne. Bil je odličen profesor teologije in filozofije, pridigar pa sploh ni bil; "pravijo, da se mu je v ljubljanski stolnici, ko je nastopil kot vikar na prižnici, že prvič ustavilo. (Morda je tudi to deloma vplivalo, da je tako odločno že vna- prej odklonil, ko je bil predlagan za Jegličevega naslednika in škofa pomočnika na ljubljanskem škofijskem sedežu. Pravijo, da se je zlasti prelat Andrej Kalan potegoval za to, da bi A. Ušeničnik postal ljubljanski škof.) Tudi ni menda sploh nič več pridigal, razen tisto leto po prihodu iz Rima kot stolni vikar". Tako dr. Anton Strle v spisu Ob stoletnici rojstva doktorja Aleša Ušeničnika (Bogoslovni vestni k 1968), iz katerega zajemamo tudi v tem pisanju. Dogmatiko je Ušeničnik vse do srede tridesetih let predaval kar v latinščini! Za podlago mu je služil učbenik, ki ga je napisal takrat sloveči Tanquerey. "A se ga ni niti daleč suženjsko držal, čeprav tudi ni nikdar izgubljal časa z neplo-dovitim kritiziranjem njegovemu mnenju nasprotujočih mnenj ali z ustavljanjem pri kakih življenjsko in miselno praznih kontroverzah, kakor se rado zgodi pri profesorjih, ki hočejo biti 'važni'. Imel je knjigo odprto pred seboj in kake zapiske na majhnih li- Nova cerkev sv. Martina v Ušeničnikovih Poljanah, zgrajena 1970 stičih; a govoril je prosto, le da je sem ter tja kaj pogledal v knjigo. Po tedanjem običaju je govoril skoraj vse v latinščini, in to brez slehernih govorniških ambicij; a je vendar bilo vse tako jasno in prepričljivo, čeprav nikoli ne plitvo. In vsaka ura predavanj je bila takšna, da se je slušateljem odprl nov svet in da se sploh ni bilo mogoče dolgočasiti; pa naj je bila snov še tako spekulativne narave in zapletena. Ob začetku ure je Ušeničnik redno govoril čisto tiho in zelo mirno, a je ravno s tem pritegnil pozornost vsakogar -pravzaprav ne nase, marveč na vprašanje, za katero je šlo. Nato je polagoma prešel v močnejše in Živahnejše govorjenje; stvar, katero je razgrnil pred slušatelji, je dobivala vedno bolj jasne obrise... Ušeničnik je znal snov podajati in razvijati tako logično in pregledno, mnogokrat kar z oprijemljivo plastičnostjo, da so slušatelji mnogokrat kar strmeli in se čudili, da je ure že konec. " Dr. Strle nadalje poroča, da je imel med predavanjem "oči navadno napol zaprte in je bil zagledan nekako vase, bolje rečeno v tisto, o čemer je govoril: kakor da bi to dobesedno gledal nekje v samem sebi, nekje v drugem svetu, in kakor da bi bil prevzet od tiste stvari, da se čuti prisiljenega slušateljem, ki se nahajajo v običajnem svetu z vso zainteresiranostjo in živostjo pripovedovati o tistem, kar sam vidi: če je pa govoril o Bogu, je kar nekako trepetal od tega, kar mora, kakor je za sv. Avguštinom rad poudarjal, človek čutiti vpričo Boga: 'Inhorresco et inardesco, svet strah me obdaja, obenem se mi vnema v srcu ljubezen.' Njegovi nekdanji slušatelji dogmatike vedo povedati, da je s posebno toploto in ljubeznijo predaval o milosti, z izredno temeljitostjo, jasnostjo in obenem globino pa nauk o veri". Temperamentna njegova predavanja niso bila. Nekaterim se je zdel nekako brezoseben, "zagledan le v stvar, o kateri je govoril, tako da se je kdaj zdelo, da je docela pozabil na ljudi pred seboj, kakor da je 'neživljenjski'. Nekaj takega smo mogli opaziti tudi pozneje pri filozofiji", pripominja Strle. Mnogi od njegovih nekdanjih slušateljev pa ga v svojih spominih in pripovedovanjih niso mogli pozabiti. "Aleš je samo eden!" Ali: Čez Aleša ga ni!" In še: "Užitek ga je bilo poslušati! Kakšna jasnost in hkrati kakšna globina in toplota!" PETEK, 3. MAJA 2002 6.15 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 50 in en svet, dok. oddaja 9.05 Prgišče priljubljenih pravic 9.25 Zaplešimo, francoska dok. nanizanka 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Otroci na ladji Luna, švedska nadaljevanka 10.50 Dosežki 11.10 Zvok 11.40 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor 12.05 Ženska, brazilska nadaljevana 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Dobro jutro 15.05 Kidričevo - nesrečni (k)raj zvezdnega imena, dok. oddaja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Mladi virtuozi 17.05 Mali Karim, francoska dok. oddaja 18.00 Marko, mavrična risbica, risana nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt..., domača nanaizanka 20.45 Odmev, angleška nadaljevanka 21.35 CikCak 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Polnočni klub 23.30 Mali Karim, ponovitev 0.25 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 0.55 Saint Trapez, francoska nadaljevanka 1.45 Muke po Mateju, hrvaški film 3.20 Ansambel Concordia - Glasbeni sen 4.35 Finalni turnir Evrolige v košarki -polfinale 5.45 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 6.55 Nagrade stila, ponovitev 7.35 Teletekst TV Slovenija 8.00 Video-strani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.20 TV Prodaja 14.50 Znanost našega časa, ameriška dok. serija 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Saint Trapez, francoska nadaljevanka 17.45 Šport 22.15 South park, ameriška risana serija 22.35 Iz 6lovenskih jazz klubov 23.20 Odrešitev, ameriški film 1.05 Vtdeospotnice KANAL A 10.45 Bevertv Hills, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.30 TV prodaja 12.00 Pop-stars, ponovitev 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.15 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverlv Hills, ameriška nanizanka 17.30 Ned in Stacy, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.00 Pop-stars, najboljši tega tedna 19.10 Meteor, vreme 19.15 Sov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 20.55 Angel, ameriška nanizanka 21.50 Smrtonosni ponočnjaki, ameriški film 23.30 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev 0.15 Rdeče petke, erotična serija POP TV 7.15 Mamica na prodaj, mladinski film 8.40 TV Prodaja 9.10 JAG, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Močno me objemi, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuelske nadaljevanke 11.50 Esmeralda, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 Lepo je biti milijonar, kviz 14.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Jezdeci senc, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Sladka pesem ljubezni, ameriški film 21.45 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev renjska TV poročila 1770 22.00 Petek za sobotni zametek, HHokej Hokej Hokej, 3., 4., 5. del 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1770 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.10 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.10 Dbest 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe, ponovitev 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 4. skupščina združenja slovenskih občin 9.20 Šesta predstava, oddaja o avtomobilizmu 9.45 Zanimivosti 10.05 Deželni magazin: Občina Šenčur 10.35 Video strani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela-večerni program 18.10 D'best 51 - izbor najboljših glasbenih spotov iz oddaj minulega tedna 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.10 Local herdes, angleški dokumentarec, angleški dokumentarec 19.35 Glasbena paleta 20.00 Kamera med vami 20.10 Vkop Stuio 1 v živo: Dežela, prebujaš se! - kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek, telefon: 04/513-47-70 21.40 Špas špas teatra: Seks, laži & štrudl 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45,18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava progama 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Vldeo-spoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Festival klasičnih zgodb 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Mladinski program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.25 Angel s stolpa, nemški film 14.55 Poročila 15.00 Izobraževalni program 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Pustolovščina na Hrvaškem, nanizanka 19.00 Kviz 19.15 Male skrivnosti 19.30 Dnevnik 20.05 Pečat preteklosti, ameriški film 22.15 Glamur Cafe 23.20 Odmevi dneva 23.40 Šport danes 23.50 Ameriški žigolo, ameriška drama 1.45 Nočni program AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 7.30 Rožnati panter 7.55 Korak za korakom 8.15 Čarovnica Sabrina 8.40 Čarovnice 9.25 Herkul 10.05 MA 2412 10.30 MA 2412 10.55 Komisar Rex 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkul 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 VVill in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.15 Ukrepi iz obupa, ameriški film 22.55 Bombe v Seattlu, ameriški film 0.30 Divja orhideja 2, ameriški film 2.10 Most pri Remangu, ameriški film 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.30 Družinska TV prodaja 10.00 Ježek Show 11.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 12.00 Videalisti 12.40 Gradnja, ponovitev 13.10 TV Prodaja 14.00 Družinska TV prodaja 14.30 Inline hokej, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje 2JJJ Štiri tačke 17.00 Spoznajmo jih... 18.00 Naj N - nogometni studio 18.50 Pokemoni, risana serija 19.20 Videalisti 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglas-bena oddaja 21.30 In palača ustavi mesto..., dok. film, ameriški film 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Reporter X 0.00 Videostrani .. 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.25 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 177019.15 Gorenjski obzornik, 102 19.30 Najboljši športniki Kranja, posnetek 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV mix z Matejo in gosti 21.00 Gorenjske grče - Lajnar kranjski 21.40 GTV priporoča III 21.45 Go- 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Razstava dinozavrov 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Ekološko vrtnarjenje - IV. radijska mreža 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax - gostje v studiu 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Oddaja - Mobitel 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. AVSTRIJA 2 3.10 Evro Avstrija 3.35 Dežela in ljudje 4.05 Vera 4.55 Dobrodošla, Avstrija 6.30 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Tri dame iz žara 10.15 V Pratru spet cvetijo drevesa, avstralski film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Prijateljici 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Dosjeji XY... nerešeni primeri 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Detektivka Lea Sommer 0.00 Čas v sliki 0.30 Dosjeji XY 0.40 Bundesli-ga 0.55 SP v hokeju na ledu skupine A 1.25 Veronikine skušnjave 1.45 Prizorišče 2.30 Modern Times 3.05 Show Barbare Karlich, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE SOBOTA, 4. MAJA 2002 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek: Sam svoj zdravnik 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: dr. Petek: Sam svoj zdravnik 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cik-cak-OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19-.15 . Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.30 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Dr. Petek, ponovitev 5.40 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes, vreme, ceste, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.30 Napoved programa 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj -dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 18.00 Gorenje meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Iz tujega tiska 16.00 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtncie, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozail dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Zgodbe iz školjke: Luna 8.45 Vesela hišica, lutkovna igrica 9.05 Otroci na ladji Luna, švedska nadaljevanka 9.35 Otroci na ladji Luna, švedska nadaljevanka 10.05 Sprehodi v naravo 10.20 Klic divjine, kanadka nanizanka 11.05 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka 11.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 13.55 Mirni človek, ameriški film 16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Zapuščina divjine, angleško doku- mentrna serija 18.10 Svet Petra Zajca in prijateljev, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Orion 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper - Capodistria 21.55 Tvegana znanost, ameriška dok. serija 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Oz, ameriška nadaljevanka 23.55 Neizprosno, ameriški film 1.30 Zapuščina divjine, ponovitev angleške dok. serije 1.55 Slovenski magazin, ponovitev 2.25 Čudežna ladja, angleški film 4.15 SP v hokeju na ledu skupine A, posnetek 5.45 TV Poper, ponovitev ■ 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 9.45 TV Prodaja 10.10 Žene in hčere, angleška nadaljevanka 11.10 Čigava je svinja?, kratki igrani film za otroke 11.25 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 11.50 Jasno in glasno 12.40 TV prodaja 13.10 Iz roda v rod gre moja pot; AFS France Marolt 15.00 Miran Zupančič: Radio.doc, tv film 16.25 Evrogol 17.25 Ljubljana: Plavanje, mednarodni miting Ilirije, prenos 18.55 SP v hokeju na ledu skupine A, prenos 21.15 Slepa Vera, ameriški film 23.00 Žene in hčere, angleška nadaljevanka 23.50 Sobotna noč 1.50 Videospotnice, ponovitev 10.00 TV prodaja 10-30 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 11.20 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.10 Obala ljubezni, nadaljvanka 13.00 Obala ljubezni, nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.40 Prijateljska nogometna tekma - JAR : Ekvador 16.30 Mat-lock, ameriška nanizanka 17.20 Simpatije, ameriška nanizanka 18.10 Felicitv, ameriška nanizanka 19.00 Popstars, najboljši tega tedna 19.05 Teksaški rangerji, dok. oddaja 20.00 Nogometna arena 21.00 Končna igra, nemški film 22.45 Helikopterska enota, nemška nanizanka 23.45 Legende nogometa, dok. serija 0.15 Mokre in divje, erotična oddaja 8.15 TV prodaja 8.45 Oliver Twist, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.25 Princesa Sissi, risana nanizanka 9.50 Dragon Bali, risana serija 10.15 Jezdeci senc, risana serija 10.40 Jekleni Max, risana serija 11.05 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Godzila, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.30 Moja boš!, ameriška nanizanka 14.00 Preverjeno, ponovitev 14.45 TV Dober dan, ponovitev nanizanke 15.45 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.40 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Sophijino srce, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Smrtonosno orožje, ameriški film 23.10 Vražja dekleta, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.00 Action Man, risani film 10.00 Biblijske zgodbe, risani film 11.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali 11.30 Motor Show Re-port 12.00 Inline hokej, ponovitev 12.30 Za vas in mesto, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.10 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.00 Knjiga 15.30 Videalisti 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Popotovanje z Janinom 17.30 Državno prvenstvo v rafting 18.00 Naš vrt 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Videalisti 20.00 Ekskluzivni magazin 20.30 Mondenost, ameriška komedija 22.30 Koncert 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.03 Cerkveni mešani pevski zbor Spodnji Brnik (Produkcija: Tone Mlaker) 19.00 Projekt rekonstrukcije Jezerske ceste - Primskovo Kranj 20.15 Igra Sen kresne noči na gradu Kamen 20.40 Cerkev Marije Vnebovzete na Primskovme, biser Baroka v Kranju 21.00 Koncert Helene Blagne (Produkcija. TV Primorka) 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 TV promo spot: Moja dežela 22.15 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin, ponovitev 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz "\ **V 'M Itt'ial .OJO« V • 7.45 TV Koledar 7f 55 Poročila 8.00 Otroški program 11.10 Felicitv, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Glasbeno-dok. oddaja 13.00 Prizma 14.00 Korenine 14.35 Oprah 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.40 Odprave v kraljestvo živali, dok. serija 17.35 Film 19.05 Biblija 19.30 Dnevnik 20.05 Naši in vaši, humoristična nanizanka 20.45 Najboljša obramba, ameriški film 22.20 Poročila 22.55 Rane preteklosti, miniserija 1.25 Nočni program AVSTRIJA 1 4.05 Zgodba o Ellen Hart Pena, ameriški film 5.30 VVill in Grace 5.55 Otroški program 7.55 Prometni klub 8.25 Ena, dva ali tri, kviz 9.00 Tom Turbo 9.25 Skippv 9.50 Confetti poročila 10.00 Tabaluga 10.25 Confetti Tivi - vrhunci 11.10 Disnevjev festival 12.05 Drew Carev 12.30 povsem mimo, povsem življenjsko 13.10 Življenje in jaz 13.35 Simpsonovi 13.55 Dvojčici 14.20 Q3 Austria top 40, glasbena lestvica 15.10 Nimaš pojma 15.40 Roswell 16.25 Raztresena Ally 17.10Sabrina - Najstniška čarovnica 17.30 Streetlive 18.00 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon Evrov 21.10 Devet mesecev, ameriški film 22.50 Nadomestni morilec, ameriški film 0.10 Živeti in umreti v Los Angelesu, ameriški film 2.00 Ukrepi iz obupa, ameriški film 3.35 Q3 Austria Top 40 4.25 Rosvvell, ponovitev AVSTRIJA 2 4.10 Detektivka Lea Sommer 5.00 Dobrodošla, Avstrija 6.25 Videostrani 7.00 ■Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Platinasta banda, ameriški film 11.15 Prvenstvo v skokih čez plot, ameriška komedija 12.55 Pogledi od strani 13.00 Čas v sliki 13.10 Biser iz Tokava, avstrijska komedija 14.45 Ena a na Bavarskem, nemška komedija 16.10 Slikanica Avstrije 16.25 Aple- Donava-Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra 21.45 Čas v sliki 21.55 Sim-pl 23.15 Čas v sliki 23.20 Johhnv Kitara, ameriški film 1.05 Pogledi od strani 1.10 Alpe- Donava-Jadran 1.40 Ozri se po deželi 2.15 Ljudski odvetnik 2.50 Prvenstvo v skokih čez plot, ponovitev filma 4.35 Priča obtožbe, ponovitev ameriške kriminalke 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 BBC - Oddaja o kraljici materi 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: gostja Gordana Šmit - predstavljamo knjigo Igrajmo se 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včerja, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.50 Pregled tiska 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri, šport 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 17.30 Minute za zdravje 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Od sobote do sobote 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Črna kronika 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. Pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za denas in jutri 23.00 Nočni glasbeni program ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1770 19.15 Turistična borza v Berlinu 19.55 GTV priporoča II 20.00 Blondinci med seboj, 1. oddaja 21.00 Film, Rok Cvetkov, kaskader 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1770 22.00 Vroča kolesa, 76. oddaja 22.30 Hokej, hokej, 5. oddaja 23.00 Predstavljamo vam KS Mošnje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1770 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 ur TTX SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska OGLA9^HM0PrO41 682 146 http://iadio@oos8.siol.com Mahkovec Š&D, d n o , Valvasorjev trg 3. Litija NEDELJA, 5. MAJA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živžav: Telebajski; Ferdy; Biser-gora, otroška oddaja 9.55 Podpornica, evangeličanska dobrodelna prireditev 11.00 Pravljične živali, angleška dokumentarna oddaja 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Daleč je smrt..., domača nanizanka 14.00 Tistega lepega popoldneva 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.55 Vsakdanjik in praznik 18.00 Slovenija na belanci, dok. serija 18.30 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.40 Večerni gost 22.35 Poročila, Šport, Vreme 23.05 Odkrivamo znanost, serija 23.40 V gori raste zelen bor, hrvaški film 1.05 Slovenija na belanci, dok. serija, ponovitev 1.30 South park, ameriška risana serija 1.50 Umori, ameriška nanaizanka 2.35 Vsakdanjik in praznik 4.15 Finalni turnir Evrolige v košarki, finale - posnetek 7.30 Teletekst TV Slovenija 7.50 TV Prodaja 8.20 Rad imam Lucv, ameriška čb nanizanka 8.45 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 9.30 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 10.10 TV Prodaja 10.45 Šport 13.20 Kapo dol, oddaja o nogometu 13.50 Jerez: Motociklizem za VN Španije do 500 ccm, prenos 16.20 Maribor: DP v nogometu: Maribor Pivovarna Laško - Primorje, prenos 18.30 Saj so nori, športni film19.15 Videospotnice 20.00 Homo turisticus 20.25 Bologna: Finalni turnir Evrolige v košarki, finale, prenos 22.30 Finale slovenskega pokala v košarki (ž), reportaža iz Škofje Loke 22.40 SP v hokeju na ledu skupine A, posnetekO.10 Umori, ameriška nanizanka 0.55 Videospotnice, ponovitev KANAL A 9.40 TV Prodaja 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.20 Nogometna arena, ponovitev 15.20 Zgodovina nogometa, ponovitev 16.20 Železniške nesreče, dok. oddaja 17.15 Adijo pamet, ameriška nanizanka 18.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 19.00 Popstars, najboljši tega tedna 19.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.00 Jumanji, ameriški film 21.55 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 22.45 Znotraj klana: Obrazi sovraštva, dok. oddaja 23.45 Dannvjeve zvezde, ponovitev 8.15 TV Prodaja 8.45 Oliver Tvvist, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.25 Princesa Sissi, risana serija 9.50 Dragon Bali, risana serija 10.15 Jezdeci senc, risana serija 10.40 Jekleni Max, risana serija 11.05 Dogodivščine jackieja Chana, risana serija 11.30 Godzila, angleška nanizanka 12.00 Šolska košarkarska liga, liga 12.55 Majhne skrivnosti, ponovitev 13.00 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.30 Moja boš!, ameriška nanizanka 14.00 Hrana za dušo, ameriški film 16.00 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.50 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.50 Skrivna priča, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz 21.30 Športna scena 22.25 Usodno spoznanje, ameriški film 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 8.30 TV prodaja 9.00 risani film 10.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 11.00 Biblijske zgodbe, risani film 12.00 V sedlu 12.30 Za vas in mesto 13.00 SQ Jam 14.00 Čestitke iz domače skrinje 15.00 Italijanska nogometna liga 17.00 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.00 Štiri tačke 18.30 Raketa pod kozolcem 20.00 Naj N - nogometni studio 20.30 Italijanska nogometna liga 22.30 Automobille 23.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 0.00 Knjiga, ponovitev 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila 1770 9.30 Predstavljamo vam KSMošnje 10.15 Koncert kranjske pihalne godbe 11.15 Pogovor z B. Bregantom 12.00 Peu-geotova avantura 12.15 S.E.M., oddaja R. Klariča 12.45 Posnetek košarkarske tekme 14.00 24 ur infokanal 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1770 19.15 Najboljši športniki Kranja 19.40 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo 21.00 Gorenjske grče, Lajnar Kranjski 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1770 22.00 Petek za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1770 00.00 GTV jutri, Obiščite Teletekst SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ZARADI REDNEGA LETNEGA REMONTA ELEKTRA GORENJSKE DOPOLDNE NI SPOREDA! 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Ženska rokometna tekma RK Olimpija proti RK Jelovica Škofja Loka, posnetki iz športne dvorane Poden 19.52 Glasbena paleta 20.00 Otvoritev Mercator centra v Kranju 20.40 Domače viže: Ansambel Zarja 20.55 Tržiška punca - nar-odnozabavni spot ansambla Mirko Šlibar in prijatelji 21.00 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Muzej starodobnikov na Vranskem 21.30 Kranjski bienale 2002 21.55 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.55 TV koledar 8.05 Poročila 8.10 Cirkuška zveza, mladinski film 9.40 Pleme 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.50 Luka, hrvaška drama 16.50 Stoj ali zgrešim, češka komedija 18.25 Sternber-govi, nemška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Kdo bo milijonar? 21.15 Jedijeva vrnitev, ameriški film 23.30 Poročila 23.45 Dvojna vloga, češki film 1.20 V nedeljo ob dveh 2.20 Stembergovi 3.10 Neukroćena Afrika, ponovitev 8.00 Panorame 9.00 Biblija 9.15 Usode, dok. film 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša, prenos 11.55 Pustolovščine Arsena Lupina, francoska kriminalka 13.45 Rane preteklosti, miniserija 16.20 Xena, nanizanka 17.05 Morje 17.35 Neukroćena Afrika, dok. oddaja 18.00 Opera Box 18.30 Povabilo 19.05 Animanijaki 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.40 TV razstava 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev 20.10 Koncert "Za karto več" 21.15 Poročila 21.20 Dok. film 22.10 Triler AVSTRIJA 1 5.10 Raztresena Allv 6.00 Otroški program 7.15 Disnevjev festival 8.35 Poročila za otroke 8.50 Ena, dva ali tri, kviz 9.20 Tom in Jerry 9.25 Risanka 11.05 Nonstop neumnosti 11.30 Športni pregled 12.00 Motošport, magazin 12.30 Manekenka 2: Čarovnija se nadaljuje, ameriška komedija 14.00 Jack, ameriška komedija 15.45 Nogomet - 1. avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Afera Thomasa Crovvna, ameriški film 22.05 Columbo: Orožje zla, ameriški film 23.40 Zmeda na nebu, ameriška srhljivka 1.05 Sledi nasilja, ameriški film 2.35 Divja orhideja 2, ameriška drama 4.15 Zmeda na nebu, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.25 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Po dolgem in počez 9.30 Pravoslavna maša 10.15 Charles Hard Tovvnes, dok. film 10.35 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.10 Univerzium 14.55 Policijska inšpekcija 15.20 Pomembne so počitnice, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.59 Predsedniške volitve v Franciji 20.15 Divji cesar, nemški film 21.45 Čas v sliki 22.05 Kar zadeva 23.15 Čas v sliki 23.25 Mozartov koncert za klarinet 0.20 Teden kulture 0.50 Živeti lepše 1.40 Pogledi od strani 2.00 Univerzum 2.45 Podoba Avstrije 3.10 Dober dan, Hrvati SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Motroci, oddaja o avtomobilizmu 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.15 Glasbena gostja: Vesela Vesna 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Napoved programa 8.00 Dogodki danes - jutri -vreme - ceste 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 9.05 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavji levji car 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 6. MAJA 2002 'G Mm TeU 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8OO0 Novo Mesto 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.10 Iz popotne torbe 9.30 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka 9.45 Risanka 9.50 Pravljične živali, angleška dok. serija 10.15 Mali Karim, francoska dok. serija 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Zapuščina davnine, angleška dok. serija 11.55 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 12.25 Parada plesa 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja vedno najde pot 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček: Vlak 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Opus 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Volja vedno najde pot, ponovitev 0.15 Opus, ponovitev 0.40 Svetovni izzivi, ponovitev 1.10 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 1.35 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 2.30 Parada plesa, ponovitev 2.50 Homo turisticus, ponovitev 3.10 Studio City, ponovitev 4.05 Končnica, ponovitev 5.20 Šport od A do Ž: Atletika, dok. film 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 11.45 TV Prodaja 12.15 Tistega lepega popoldneva 14.15 Sobotna noč 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 17.45 Poštar, kratki igrani film za otroke 18.00 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospostnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Znanost našega časa, ameriška dok. serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev 10.45 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.45 TV Prodaja 14.15 Obala ljubezni, ameriška nanizanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.50 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 17.30 Ned in Stacey, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Roseanne, ameriška nanizanka 18.30 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.00 Popstars, najboljši tega tedna 19.10 Meteor, vreme 19.15 Sov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Babe, ameriški film 21.50 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Ti in jaz, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.10 Rdeče petke, erotična serija 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jezdeci senc, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Providance, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 Tv prodaja 8.30 Risani film 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videslisti 12.30 Pokemoni, risani film 13.00 TV prodaja 14.00 Wai Lana joga 14.30 Automobille, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje 16.30 Mondenost, ameriška komedija 18.30 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 To je Bush, ameriška nanizanka 20.30 Reklamni predah 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naj N - nogometni studio 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 Videostrani roča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1771 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno v regiji 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Koncert Tanje Zaje - Zupan, marec 2002 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1771 22.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 22.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 22.35 Turistična borza v Berlinu 23.20 Zeleni vodnik, hortenzije 23.45 Gorenjska TV poročila 1771 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela -jutranji program 8.03 Razstava fosilov 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Veselo v pomlad: Visoko, I. del, posnetek 9.55 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Igra: Sen Kresne noči (Produkcija: Tone Mlaker) 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.05 Za kulisami: Gojmir Lešnjak (Produkcija: TV Primorka) 19.50 Glasbena paleta 20.00 Kamera med nami 20.10 Občina Naklo - predstavitvena oddaja 21.20 Otvoritev Mercator centra v Kranju 21.30 Špas špas teatra: Ste-vardese pristajajo 21.51 Deželne novice - in-foramtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz.l pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - Kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestro-ve in Čijeve skrivnosti 9.55 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.35 Pozabljena ljubezen, ameriški film 14.55 Risanka 15.00 Poročila 15.05 Dnevni NLP 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vskdan 18.30 SOS 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Sence na reki, dok. film 20.40 Latinica 22.30 Odmevi dneva 22.35 Današnji šport 22.50 Grda in pokvarjena prevaranta, ameriški film 0.35 Nočni program AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.45 Življenje in jaz 8.10 Divji bratje s šarmom 8.30 Korak za korakom 8.55 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.15 Herkules 10.00 Jack, ponovitev ameriškega filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultui-ra 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Za ljubezen ali denar, ameriški film 21.50 Orli pravice, ameriška kriminalka 23.40 Zadeva Thomasa Crovvna, ameriška kriminalka 1.20 Mortal Kombat 2.05 Sledi nasilja, ameriški film 3.35 Azzuro, ponovitev filma AVSTRIJA 2 3.40 Dober dan, Koroška 4.10 Domovina, tuja domovina 4.40 Kar zadeva 6.00 Vide-ostani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Tri dame 10.15 Biser iz Tokaya, ponovitev komedije 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.15 Julija, nanizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Azzuro, ameriški film 1.55 Pogledi od strani 2.00 Srečanje: Kultura 3.30 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Miseldneva - citat 8.20 Oziromao se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva:Teden vede v Kranju - gost v studiu Rajko Jerama 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec: O ribah 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Evrofon (oddaja v živo) 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črana kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša... Vesna in Vlasta z Jankom 19.40 Oglasi ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV pripo- 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes - jutri, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika '8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Ozrimo se po ljudeh 10.00 Evrofon v živo 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrnti-ki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.00 Radio jutri 19.30 Glaseni program RA Sora do polniči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 18.00 Z Marijem Galuničerh 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Narovoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30- Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 7. MAJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenije 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.25 Risanka 9.30 Radovedni taček: Vlak 9.40 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 10.05 Ko je pomlad - lučka, otroška nanizanka 10.40 Volja vedno najde pot 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Večerni gost 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 16.50 Vojna in civilizacija, ameriška dok. serija 17.45 Šiv v času, francoska dok. nadaljevanka 18.05 Zlatko Zakladko 18.20 Knjiga mene briga 18.35 Skrivnosti 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Artuikulacija spomina 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Ruska nevesta, angleška drama 0.30 Knjiga brez mene, ponovitev 0.55 Vojna in civilizacija, ameriška dok. serija, ponovitev 1.45 Šiv v času, ponovitev 2.00 Artikulacija spomina, ponovitev 2.50 Aktualno, ponovitev 3.10 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 3.45 Saint tropez, francoska nadaljevanka 4.35 Ruska nevesta, angleška drama, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.20 TV Prodaja 13.50 Studio City 14.50 Končnica 15.55 SP v hokeju na ledu skupine A, prenos 18.15 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 19.10 Videospotnice 19.55 SP v hokeju na ledu, četr-tfinale, prenos 22.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 22.45 Vendomski trg, francoski trg 0.40 Talec, slovenski kratki film 0.45 Oglas, slovenski kratki film 1.00 Videospotnice, ponovitev lesa, Liqui Molly 77. oddaja 22.30 Novice za gluhe - april, 2002 23.30 Dunajska me-stan četrt - film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1772 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.03 Veselo v pomlad: Visoko - II. del, posnetek 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 4. kolesarska dirka za veliko nagrado Šenčurja 2002 9.50 Deželni magazin: Škofja Loka 10.20 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 D'best 51 -kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.10 Mednarodni slalom na divjih vodah Soča 2002 (Produkcija: TV Primorka) 19.40 Glasbena paleta 19.55 Kamera med vami 20.00 30. seja občinskega sveta občine Vodice 20.15 Spomladanski kmetijski Gorenjski sejem v Hrastjah pri Kranju 20.30 Dežela, prebujaš se! - posnetek kontaktne, razvedrilne, zabavno glasbene oddaje iz Hotela Transturist v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 22.05 Deželne novice - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.20 Lahko noč ... Videostrnai z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45,18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani 10.45 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.15 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 17.30 Ned in Stacey, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Roseanne, ameriška nanizanka 18.30 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.00 Popstars, najboljši tega tedna 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Highlander 2, ameriški film 22.00 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Ti in jaz, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.15 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, slovenska nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jezdeci senc, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, ameriška nadaljevanka 16.25 Majhne skrivnosti 16.30 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Reševanje Jessice McClare, ameriški film 22.30 JAG, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risani film 9.00 Videostrani 9.15 Avtodrom, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videalisti 12.30 Pokemoni 13.00 TV prodaja 14.00Wai Lana joga 14.30 Ekskluzivni magazin 15.00 Iz domače skrinje, kon-tKSOT1 1615 Družinska TV prodaja 16.30 Alfi Nipič Shovv, ponovitev 17.30 Popotovanja z Janinom 18.30 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risana serija 19.20 Videalisti 20.00 KickBoxer V, ameriški film 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1772 19.15 Kmetijski sejem v Berlinu 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vam KS Mošnje 21.00 Dalmacija, film J. Koselja 21.35 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1772 22.00 Vroča ko- IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Iz zakladnice hrvaških muzejev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.25 Najmočnejši človek nasvetu, ameriški film 14.55 Poročila 15.00 Dnevnik NLP.dok. serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Oddaja kulturnega uredništva 20.50 Forum 22.00 Moderato Cantabile 22.50 Odmevi dneva 23.10 Današnji šport 23.25 Skrivnostna Hrvaška, dok. serija 23.55 Starševstvo, ameriška komedija 1.55 Nočni program AVSTRIJA 1 5.00 Sedma nebesa 5.45 Otroški program 7.40 Rožnati panter 8.00 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.25 Orli pravice, ameriška kriminalka 10.15Za ljuzene ali denar, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 21.05 Vprašanje časti, nemški film 22.40 Seks v mestu 23.15 Zgodba Dorothy Dandridge, ameriška drama 1.05 Otrok nekoga drugega, ameriški film 2.35 Intimna priznanja AVSTRIJA 2 5.10 Prijateljice 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Tri dame 10.20 Ena A na Bavarskem, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Ve-ronikine skušnjave 0.50 Tema 1.40 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 2.40 Pogled od strani 2.45 Univerzium 3.30 Po dolgem in požez 4.25 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izbublje-ne živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Odkrito 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem: Bio zaščita pred rastlinskimi škodljivci in boleznimi na sadnem drevju 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.20 Zaposlovanje 11.30 Kaj danes za kosilo 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesme tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izbubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Kresovanje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Ri-naldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včerja, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vreleci zdravja in lepote 12.00 BBC-novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.30 Kulturni paberki 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.30 Radio jutri - glasbeni program RA Sora do polnoči SREDA, 8. MAJA 2002 KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program 6.10 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.35 10.00 10.15 10.30 10.35 10.50 11.45 12.05 13.00 13.15 15.00 15.55 16.30 16.40 16.55 17.50 18.35 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 22.00 22.55 0.30 1.20 1.50 4.00 Teletekst TV Slovenija Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dober dan, Koroška Trojčice, risana nanizanka Grdi raček Tine, risana nanizanka Zlatko Zakladko Knjiga brez mene Skrivnosti Šiv v času Vojna civilizacija, ameriška dok. serija Cik cak Artikulacija spomina Poročila, Šport, Vreme Dobro jutro Aktualno Mostovi Poročila, šport, vreme Vaš tolar Gospodarji puščave, angleška poljudnoznastvena serija Male sive celice, kviz Risanka Novice Vaš kraj Vreme TV Dnevnik, Šport, Vreme Sedmi pečat: Popoln umor, ameriški film Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme Terminal Gospodarji puščave, angleška poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka V nebesa bom šel, ker je to pekel, francoski film Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.45 TV prodaja 15.15 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 15.55 Homo turisticus 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.55 Kidričevo: 2. tekma finala slovenskega pokala v nogometu, Aluminij - HIT Gorica, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Športna sreda: finale pokala UEFA v nogometu, prenos 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža23.30 Prvi val, kanadska nanizanka 0.15 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.45 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zgodbe, v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.45 TV Prodaja 14.15 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 17.30 Ned in Stacy, ameriška nanizanka 18.00 Roseanne, ameriška nanizanka 18.30 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.00 Popstars, najboljši tega tedna 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Ekstra magazin 21.40 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Ti in jaz, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jezdeci senc, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, ameriška nadaljevanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Kam je izginila Vonnie?, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risani film 9.00 Videostrani 9.15 DP v raftingu 9.45 Družinska TV Prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Videalisti 12.30 Pokemoni 13.00 DP v raftingu 13.30 Tv prodaja 14.00 Wai Lana joga 14.30 Štiri tačke 15.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.30 Kickboxer 5, ponovitev filma 18.30 Gradnja, ponovitev 18.50 Pokemoni, risana serija 19.20 Videalisti 20.00 Policist s petelinjega grebena, jugoslovanska nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1773 19.15 Iz olimpijskih krogov 19.20 Rok Cvetkov - kaskader 19.55 GTV priporoča II 20.00 Gost, župan: Boris J. Bregant 21.00 Znani, neznani obrazi 21.30 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1773 22.00 Predstavljamo vam KS Mošnje 22.40 Blon-dinci med seboj 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1773 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.05 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Deželni magazin: Občina Šenčur, pogovor z županom Francem Ker-nom o pomembnih dosežkih v občini Šenčur ob 7. občinskem prazniku 9.40 Kamera med vami 10.00 Dežela, prebujaš se! - posnetek kontaktne, razvedrilne, zabavno glasbene oddaje iz Hotela Transturist v Škofji Loki z glasbeniki popularne in narodnozabavne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 10.30 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.10 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.05 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Leteči Kranjci 19.30 Glasbena paleta 19.45 Kamera med vami 20.10 Skupščina Območne obrtne zbornice Škofja Loka 20.30 Razstava malih živlai v Kranju (Produkcija. TOne Mlaker) 21.00 Sredino središče: Onkologija, gost doc. dr. Peter Fras, direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, moderatorka Nadja Strajnar, ponovitev 21.45 30. seja občinskega sveta občine Vodice 22.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.20 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani ka 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misle dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Tempeature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled danšnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama radia Kranj 20.00 Posebna ... z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Iz zakladnice hrvaških muzejev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 Koledar 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.30 Nadomestilo za očeta, ameriški film 14.55 Poročila 15.00 Dok. serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Dobri duh močvirja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Globalna vas 20.40 Pol ure kulture 21.10 Trenutek spoznanja 21.45 TV intervju 22.40 Odmevi dneva 23.00 Današnji šport 23.10 Evropski magazin 23.40 Varuška, ameriški film 1.35 Nočni program AVSTRIJA 1 3.00 Zadeva Thomas Crovvn, ponovitev filma 4.45 Sedma nebesa 5.40 Otroški program 7.35 Rožnati panter 8.00 Korak za korakom 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.45 Čarovnice 9.30 Herkules 10.10 Co-lumbo: orožje zla, ameriška kriminalka 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 23.05 Zadnja bitka, ameriški film 1.15 Vprašanje časti, ponovitev film 2.45 Prekletstvo zmajeve kraljice, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Jedi z zgodovino 9.30 Jaz o sebi 10.20 Pomembne So počitnice, ponovitev filma 12.00 Posebna praznična dopoldanska oddaja 12.05 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Šport 20.15 Klinika pod palmami, avstrijski film, 1 /3 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Hotel pri mami - Mama na begu, nemška komedija 0.00 Čas v sliki 0.30 Apropos 1.00 Na prizorišču 1.30 Oddaja Barbare Karlich 2.30 Pogledi od strani 2.35 Platinasta banda, ameriški film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan , pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med, 8:15 Obvestila 8:30 novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40OGLASI 12:00 BBC-novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: Glas ljudstva 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Motorci- ponovitev 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.00 Pot k svetlobi in zdravju - Anton Hladnik s sodelavci 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Zlata kočija -formula ena (ponovitev) 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes - jutri, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.30 Povej naglas 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Beseda opozicije 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča In komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo svetuje 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program GORENJSKI GLAS • 10. STRAN_SPOREDI / infO@g-glaS.Si _ Petek, 3. maja 2002 ČETRTEK, 9. MAJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Male sive celice 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mario, nedeljski večer v živo 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Videostrani 13.20 Dobro jutro 15.05 Velika človeška stvar 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki, ponovitev 17.20 Resnična resničnost 17.50 Na liniji, oddaja za mlade 18.25 Zaplešimo, francoska dok. oddaja 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Alica, evropski magazin 23.25 Režiserji, ameriški dok. oddaja 0.30 Resnična resničnost, ponovitev 1.00 Osmi dan, ponovitev 1.30 Tednik, ponovitev 2.25 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 3.15 Zunaj življenja, francoski film 5.05 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.05 TV prodaja 13.35 Polnočni klub 15.20 Opus 15.55 SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos 18.15 Saint tropez, francoska nadaljevanka 19.10 Videospotnice 19.55 SP v hokeju na ledu skupine A, prenos polfinala 22.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 22.45 Novinka, nanaizanka 23.35 Poseben pogled: llluminata, ameriški film 1.20 Videospotnice 10.45 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 11.30 TV prodaja 12.00 Jack in Jill, ameriška nadaljevanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.40 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.30 Ned in Stacev, ameriška nanizanka 18.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Popstars 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Columbo: Nevarne misli, ameriški film 21.20 Pa me ustreli, ameriška humoristična nanizanka 21.50 Ti in jaz, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 23.40 Roseanne, ameriška nanizanka, ponovitev 0.10 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, kviz 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.35 Jezdeci senc, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, ameriška nadaljevanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, ameriška nanizanka 20.30 Romantični film: Simpatični prevaranti, ameriški film 22.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 23.20 JAG, ameriška nanizanka 0.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.40 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 risani film 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 9.30 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 12.00 Videalisti 12.30 Pokemoni 13.00 TV Prodaja 14.00 Wai Lana joga 14.30 Sijaj 15.00 Iz domače skrinje 16.15 Raketa pod kozolcem 18.00 SQ Jam 18.50 Pokemoni, risana serija 19.20 Videalisti 20.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 21.00 TV razglednica - Novo mesto 21.30 Gradnja, strokovna oddaja 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1774 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Iz olimpijskih krogov 19.25 Martin Stel od Caorla do Umaga 19.55 GTV priporoča II 20.00 Skrbimo za zdravje, gost, dr. Rok Cesar 20.40 Ob 9. maju - posnetek koncerta partizanskega pevskega zbora 21.40 GTV priporoča III 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič 23.00 Nikoli več... S srečanja v Begunjah 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1774 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.10 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe, ponovitev 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Sredino središče: 7. občinski praznik občine Šenčur 2002 10.10 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Muzej starodobnikov na Vranskem 10.40 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 D'best 51 - kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.10 Pop ročk svet 20.00 Kamera med vami 20.10 Retroperspektiva filmov ob 25-letnici Dup-Ijanskih kinoamaterjev: Uporni sinivo, igrani film (1977) in Finfranje, dokumentarni film (1998) 21.00 Šesta prestava, oddaja o avtomobilizmu 21.30 Zanimivosti: Geosonda, zemljina toplota za ogrevanje in hlajenje 21.51 Deželne novice - inforamtivni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.20 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV Koledar 9.40 Iz zakladnice hrvaških muzejev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.25 Nazaj k morju, nemški film 15.00 Poročila 15.05 Dok. serija 15.30 Dok. film 16.00 Sedem vrhov 16.30 Delo človeških rok 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Alpe.-Donava-Jadran 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Prostor pod strelnim ognjem 21.00 Željka Ogresta 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.15 Znanost 0.20 Kroja-čica, angleška drama 1.50 Naša sodnica 2.35 Svet mode 3.00 Na zdravje 4.10 Amerika, življenje narave 4.50 Nazaj k morju, ponovitev filma AVSTRIJA 1 4.10 Fraust 5.15 Čarovnice 6.00 Otroški program 8.10 Rožnati panter 8.35 Mali dinozaver 8.45 Princ in beraček 9.30 Odbojka 10.00 Zbadanje s strani, nemška komedija 11.25 Prsa ali stegno, francoska komedija 13.05 Imenovali so ga komar, komedija 14.40 Moj očka vas vse pretepe, ameriški film 16.10 Novo v kinu 16.15 Nogomet 18.30 Formula 1: pred dirko za VN Avstrije 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 19.54 Šport20.00 Pogled s strani 20.15 Deep Impact, ameriški film 22.10 Amade-us, glasbene nagrade 23.35 Novo v kinu 23.40 Nogomet 0.20 Temni angel, ameriški film 1.45 Deep Impact, ponovitev filma AVSTRIJA 2 4.20 Dobrodošla, Avstrija 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 La Traviata, opera 11.10 Operna dok. reportaža 12.00 Posebna praznična oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Univerzum 14.00 Visoke smreke, avstrijski film 15.35 Chartvjeva teta, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Četrt dobrot 17.30 Pozdravljeni, kako ste? 18.00 Donavski samostan 19.00 Zvezna dežela danes 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Bolnišnica pod palmami, avstrijski film 2/3 23.10 Umetniki življenja 0.05 Prepameten za ljubezen, ameriška komedija 1.50 Zbadanje s strani, ponovitev filma 3.15 Pogledi od strani 3.20 Visoke smreke, ponovitev avstrijskega filma SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KOROŠKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misle dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek-12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na RK 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.50 Epp 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan , pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Ugankarske minute 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno: Aqua Larix 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Gibljive slike 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16:50 Cik-Cak OOZ Jesenice 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Aria-ni 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes - jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri - vreme - ceste 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandra-nje s harmoniko 20.00 Radio jutri - glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 3. maja CENTER amer. akcij. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 17. uri, amer. akcij, spekt. KRALJ ŠKORPIJONOV ob 18. in 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. srhlj. VSILJIVCI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 18. uri, rom. drama ČUDOVITI UM ob 20. uri ŽIRI amer. akcij. trii. VOHUNSKE SPLETKE ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. film ET. VESOUĆEK ob 18. uri, amer. gro-zlj. VSILJIVCI ob 20. uri Sobota, 4. maja CENTER amer. akcij. znan. fant. film SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ franc. kom. ASTERIX IN OBEUX: MISIJA KLEOPATRA ob 16. in 18. uri, amer. akcij, spekt. KRALJ ŠKORPIJONOV ob 20. in 22. uri DOVJE vojna drama ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama LADIJSKE NOVICE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. mlad. film ET. VESOLČEK ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. film E. T. VESOUČEK ob 18. uri, amer. grozlj. VSILJIVCI ob 20. uri Nedelja, 5. maja LETA ZGORAJ BREZ ob 18. uri, amer. akcij, spekt. KRALJ ŠKORPIJONOV ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. srhlj. VSILJIVCI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 18. uri, rom. drama ČUDOVITI UM ob 20. uri ŽIRI amer. mlad. film ET. VESOLČEK ob 18. uri, amer. akcij. trii. VOHUNSKE SPLETKE ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. film E.T. VESOUČEK ob 18. uri, amer. grozlj. VSILJIVCI ob 20.uri Ponedeljek, 6. maja_ CENTER amer. akcij. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 17. uri, amer. akcij, spekt. KRALJ ŠKORPIJONOV ob 19. in 21. uri Torek, 7. maja_ CENTER amer. akcij. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ ob 17. uri, amer. akcij, spekt. KRAU ŠKORPIJONOV ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA akcij. trii. CIVILNA ŽRTEV ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE rom. drama trii. ANGELSKE OČI ob 20. uri Sreda. 8. maja_ CENTER amer. akcij. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama LADIJSKE NOVICE ob 20. uri CENTER amer. akcij. znan. fant. trii. SPIDER-MAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ fan. kom. ASTERIX IN OBELIX: MISIJA KLEOPATRA ob 16. uri, rom. kom. DEK- Četrtek, 9. maia ŠKOFJA LOKA rom. drama ANGELSKE OČI ob 20. KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Provansalska juha življenja, postrvi z zelenjavo, radičeva ali kakšna druga solata. Sladica za nedeljsko popoldne: zavitek z rabarbaro Vedno znova se vračamo k receptom starih zeliščarjev in njihovi preprosti zdravi prehrani. Provansalska juha življenja nas bo osvežila in pozdravila marsikatero težavo. Na zelenjavi pečene postrvi so lahka, celo die-tična hrana. Kaj pa rabarbara? S svojim posebnim kiselkastim okusom in svežino bo popestrila nedeljsko popoldne. Vse skupaj pa bo malce lažji obrok. Provansalska juha življenja 1,5 litra vode, sol, 3 do 7 strokov česna, nekaj poprovih zrn , sveža ali posušena zelišča, kot so lo- vorov list, žajbelj, rožmarin in timijan, 3 žlice olivnega olja, šopek drobnjaka V vrelo vodo vržemo na debelo zrezane stroke česna, po okusu, ter nekaj zrn popra, in prevjemo. Sveža zelišča drobno sesekljamo in popražimo na olivnem olju, dokler ne zadišijo. (Če imamo suha zelišča, jih cela vremo v vodi, olivno olje pa le prilijemo.) Nato poberemo iz juhe česnove stroke in vanjo zlijemo pražena zelišča z oljem ter kuhamo 5 minut. Juho precedimo in zakuhamo vanjo poljubno zakuho, morda domače rezance, ribano kašo ali podobno, sloviti zeliščar M. Sladica za nedeljsko popoldne Zavitek z rabarbaro Iz 2 dl mlačne vode, malo soli in 3 do 4 žlic olja ter mehke moke pripravimo vlečeno testo, ki ga dobro obdelamo in pustimo v zaprti posodi počivati vsaj eno uro. Nadev: 12 dag surovega masla, 10 dag drobtin, 1 kg rabarbare, cimet 10 do 20 dag sladkorja, 5 dag rozin, sladkorna moka za posipanje, 3 dag surovega masla za premaz Testo na pomokanem prtu zvaljamo, premažemo z oljem in razvlečemo čez celo mizo, da je čisto tanko. Najprej ga potresemo z na maslu prepraženimi drobti-nami, potem pa z olupljeno in na 1 cm dolge koščke zrezano rabarbaro. Rabarbaro potresemo s sladkorjem, s cimetom in z v rumu namočenimi rozinami. Testo z nadevom tesno zvijemo v zvitek, položimo na namaščen pekač in po vrhu premažemo s stopljenim surovim maslom ali preprosto na testo porazdelimo koščke masla. Pečemo ga približno 40 do 50 minut pri 180 do 200 stopinjah C. Pečen zavitek še vroč potresemo s sladkorjem, ponudimo pa ohlajenega. lJ®^!® QDfew o siomm ° cofe 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 Messegue pa je priporočal to zeliščno juho bolj redko in jo je zakuhal samo z \ jajcem, in sicer tako, da je beljak stepel v vrelo juho, rumenjak pa je zmešal z žlico jabolčnega kisa in s tem pripravil zelo okusno redko kremno juho. Juho na krožnikih posujemo še s svežim drobno sesekljanim drob nj ako m. Postrvi z zelenjavo 4 postrvi (ena na osebo), limonin sok, 10 dag mlade čebule, 50 dag mladih krompirjev, 15 dag gob ali šampinjonov, sol, poper, koprc, olje, 4 žlice smetane Postrvi dobro očistimo, operemo in obrišemo, nato pa jih zunaj in znotraj pokapljamo z limoninim sokom. Krompirje izberimo drobne, očistimo jih in operemo. Očistimo tudi gobe oz. jih odtaja-mo, če uporabljamo zamrznjene. Ognjevarno posodo za peko v pečici, lončeno ali iz jenskega stekla, namastimo in najprej damo vanjo krompirje, čebulice in gobe. Prelijemo jih z oljem in popopramo ter premešamo s smetano. Ribe osolimo, zložimo na čebulice, gobe in krompir ter zalijemo z malo olja. Vse posujemo z drobno sesekljanim koprom in pečemo približno pol ure v pečici na 220 do 225 stopinjah C. Tako pripravljene ribe ponudimo s poljubno zeleno solato. Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Tudi študentje invalidi in študentske družine že več let prosijo za boljše pogoje za življenje in študij Če ne "težimo", ne gre na bolje Luka Nosan je eden od študentov invalidov, ki sta mu pomoč staršev in poseben invalidski dodatek omogočila študij. Študenta Esmeralda in Tomi Canjuga pa sta se ob prvem rojstvu srečala s številnimi težavami, predvsem finančnimi. Kljub težkim pogojem za življenje število študentskih družin narašča. Luka Nosan iz Kranja ima diagnozo paraplegik in stanuje v spodnjem delu posebej prirejenega bloka v študentskem naselju Rožna dolina v Ljubljani. V sobi ima majhno kuhinjo, kopalnico in dve postelji. Luka je sam, a v mnogih primerih invalidi potrebujejo pomoč drugih. Največji problem v začetku študija v Ljubljani je bil prevoz do fakultete in nazaj, vendar so za to kmalu poskrbeli. Društvo študentov invalidov je dobilo kombi, ki je rešil ta problem. Danes imajo dva, zaradi tega je število invalidnih študentov v zadnjem obdobju naraslo. Luka ima do računalniške fakultete zelo blizu, zato jo najraje mahne "peš", če je vreme lepo. Na poti se sreča z manjšimi ovirami, ki invalidu onemogočajo tekoče gibanje. Kjer so urejene kolesarske steze, ni problema, robniki so pa prav zoprno visoki. Študentje invalidi se v zadnjem času zelo prizadevajo, da bi si uredili status, s katerim so povezani tudi stroški bivanja in studiranja. Nekateri potrebujejo spremljevalca, katerega je potrebno plačevati. Zanj mora plačati tudi drugo posteljo v sobi, ki je urejena za eno osebo in se plačuje 15.000 tolarjev mesečno. Sedaj še velja pogoj, da mora biti spremljevalec študent, a za mnoge je delo zelo naporno, saj gre za celodnevno delo, ki zahteva celega človeka s strokovnim znanjem. Nekateri invalidi imajo včasih tudi zdravstvene težave, ki jih lahko ublaži le človek z medicinskim znanjem in nego. Skupni stroški za študenta invalida so zato visoki. Največkrat se med seboj dogovorijo za nekakšno simbiozo. Študentje ■ brez sobe dobijo v zameno za nego invalida posteljo. Finančno stanje si skušajo olajšati na razne načine. Luka je ob tem pojasnil: "Predvsem bi radi, da bi se nam status uredi tako, da študentom invalidom avtomatično pripadala štipendija. Imel sem jo le prvo leto, saj je bil cenzus zelo nizek in sem kmalu "padel ven". Pritožil sem se in omenil, da sem na vozičku in jo dobil. To je bila navadna štipendija iz združenih sredstev in je znašala 20.000 tolarjev mesečno. Naslednje leto pa ne več, kljub temu, da mama dela v Savi, oče pa v skladiščih v Živilih." Na srečo prejema od Centra za socialno delo dodatek za pomoč in postrežbo invalidov v znesku 50.000 tolarjev, a če ne bi imel tega, ne bi imel nič. Brez pomoči staršev ne bi šlo. Nekateri študenti prejemajo poleg dodatka tudi štipendijo iz združenih sredstev in jim le uspe preživeti skozi mesec. Društvo je za pomoč pro- silo tudi študentske servise, ki zanj skušajo najti primerno delo. Luka upa, da bo dobil delo s področja računalništva, ki bi dopolnilo študij. Študentje invalidi si želijo, da bi se finančna pomoč uredila za vse enako in bi bila pravno zaščitena. Kljub temu se za študij odloča vedno več invalidov in prav to vnemo bi država morala podpreti. "Saj gre počasi na bolje," pravi Luka in doda: "le "težiti" moramo." Blišč in beda študentske družine Esmeralda, doma iz Kovorja pri Tržiču, in Tomi Canjuga z Jesenic imata danes štiriletnega Amadeja in dobro leto starega Eneja. Skupaj z ostalimi študentskimi družinami živijo v študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani. Esmeralda končuje teologijo, Tomi, ki je na civilnem služenju v Ilirski Bistrici, je študij teologije že zaključil, končuje pa še Fakulteto za elektrotehniko. Ko sta dobila Amadeja, sta po dveh mesecih prišla v študenski dom. Življenje je postalo naporno inje zahtevalo številna odrekanja, studiranje pozno v noč in tudi po dve zaposlitvi naenkrat. Pojasnila sta: "Če imata status oba študenta, živi družinica v dvosobnem apartmaju, ki stane 18.000 tolarjev. Ko mami ali očetu preteče status študenta, ki je veljaven za študentske domove, se mamica preseli v trojčka, namenjen mamici, ki je sama z otrokom." Ko sta delala izpite, sta včasih za pomoč prosila starše, ki so popazili na otroke. Imela sta zelo naporen tempo, saj sta delala tri fakultete in še nočno službo. Ko je bilo potrebno, sta za denarno pomoč poprosila tudi starše, drugače pa sta se želela preživljati sama. Težave so bile tudi pri študiju, zato sta se oba odločila za ponovni vpis, da sta lažje opravi- Tomi, Enej, Amadej in Esmeralda. la vse obveznosti. V začetku so bile največji problem seveda finance. Znajti sta se morala sama. Oba sta dobivala štipendijo in otroški dodatek za oba otroka, vendar sta pri uveljavljanju pravice imela vsako leto težave ker sta poročena, a ne živita v skupnem gospodinjstvu na začasnem naslovu in sta brez denarnega dohodka, stalno bivališče pa imata še vedno pri starših. Dokazovati sta morala, da ne živita v skupnem gospodinjstvu in da je Tomi med mirovanjem statusa le na obisku in prijavljen doma. "Če si spadal pod starše, nisi dobil nič, če pa pod svojo družino, pa, ker ni nič prihodka. Enostavno se je bilo potrebno kregati," razlaga Tomi. Bila je vrsta birokratskih ovir s strani uradnih oseb, za katere še ni prave zakonske ureditve. Prav zaradi takšnih težav želijo študentske družine sedaj zakon- sko urediti svoj položaj in prve rešitve se s strani ministrstva že kažejo. Uredil naj bi se tudi otroški dodatek za mamo študentko, ki ji po starših pripada do 26 leta. Sta- novalci študentskih domov so v znesku 6 miljonov tolarjev subvencionirali tretjo posteljo za otroka. Pred dvemi leti je bil ustanovljen tudi sklad za študentske družine in nosečnice v stiski, ki še vedno nudi enkratno denarno pomoč. Po novem bodo družine po zakonu dobivale ali denarni ali pa otroški dodatek. Ker spadajo v prvi plačilni razred, imajo vrtce zastonj, plačajo le minimalno razliko. Esmeralda ima štipendijo, Tomi pa od vojske nadomestilo. Tomi o življenju študentske družine danes meni: "Neka družina, ki dobi prostor v domu in zraven še malo zasluži, lahko lepo preživi. Vrtec imaš zastonj, štipendijo dobiš, nekaj zaslužiš preko študenta, otroški dodatek je, boni za prehrano. S študentskimi družinami je blišč in beda. Študent si, nobenega luksuza si ne moreš privoščiti, prav tako stanovanja ne, po drugi strani pa živiš v Rožni dolini, ki je za študente "meka", vrtec je blizu, pet minut je do centra, ob bloku je parkirišče in travnik z igrali, družba je prijetna, otroci se igrajo skupaj. Klub ima organizirane aktivnosti in igre za starše in otroke. Ko pa izgubiš te ugodnosti, je hud udarec." Esmeralda upa, da bo vpisala redni podiplomski študij, saj bo tako obdržali status in s tem sobo. Katja Dolenc Delavnice in pravljični kotički Luka Nosan v svoji kuhinji. Kranj - Center za socialno delo iz Kranja poleg svojega rednega dela vsako leto organizira tudi brezplačne delavnice za otroke. Čez poletje otrokom popestrijo počitnice, prek leta pa so dobrodošla poživitev njihovega prostega časa. Pravkar so končali serijo delavnic, ki so se začele novembra lani. Vodi jih socialna delavka Draga Renko s sodelavkami (desna roka je Tatjana Gričar), potekajo pa ob pomoči sponzorjev. Tako jim je Gorenjski muzej vse leto brezplačno nudil prostore, za novo leto so gostovali tudi v restavraciji Cukrarna. Med sponzorji, ki so podprli ure pravljic, omenjajo slaščičarne Čebelica, Lincer in Supeks ter Pekarno Ogrex, fotografije za spominski album so jim razvili Foto GM, Foto Kosi, Foto Bobnar, Foto Prim in Foto Poredoš Globus. Cvetličarna Aura pa je naredila lep šopek, ki so ga na zaključni prireditvi podarili plesalki jazz baleta, ki jim je poživila zadnje srečanje v začetku aprila. Kot povesta Draga Renko in Tatjana Gričar, je k uram pravljic prihajalo okoli 30 otrok, delavnic, kjer so risali in tudi drugače likovno ustvarjali, pa 17. Med njimi so bili tudi otroci s posebnimi potrebami, kar je najboljši način integracije. Ta čas se pripravljajo na poletne delavnice z otroki s posebnimi potrebami. Prostore in pomoč jim nudijo v razvojnem vrtcu, trenutno pa jih najbolj skrbi, kako bo z javnimi delavci, ki pomagajo pri teh prireditvah. Na sliki: Na zaključni prireditvi je zaplesala plesalka jazz baleta, dekle s posebnimi potrebami, otroci pa so izdelovali tudi vetrnice. D.Ž. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Piše Milena Miklavčič Usode Pride čas, ko se umirimo Toda Damjan se je zmotil. Bil je prepričan, da bodo tako kot on čutili tudi njegovi najbližji. Solze sem imel v očeh, ko sem pristal v Trstu, vse meje bolelo od sreče, saj sem bil po treh ali štirih <>Tu»rViČ- V bliiini doma- Kar mislil sem' (la /V duh , kije razsvetlil mene, vplival na ves svet, he- hehel Ko sem pozvonil pri bivši ženi, resnično srečen, da jo bom spet videl, mi odpre vrata nek čuden tip in me začudeno pogleduje od nog do glave. Potem se pojavi ona in njen hladni pogled me sploh še m postavil na realna tla. Kaj pa hočeš, se osorno obregne in me niti v stanovanje ne spusti. Ja, nazaj sem prišel, rad vas imam, želim biti nekaj časa z vami vsemi, ji odgovorim goreče in iz srca. Izgini tja, od koder si prišel, še zaslišim, potem pa mi zaloputne vrata pred nosom. Bilo mi je, kot bi me z vodo polili. Bil sem tako trapasto naiven, sploh ne vem, kaj sem mislil! Za mene je bilo tako, kot da se je moj^ odhod od doma zgodil šele včeraj, tako sem razmišljal. Sploh si nisem hotel priznati, da je mini- lo že več kot dvajset let, kar sem odšel in jo pustil na cedilu. Usedel sem se v avto in se odpeljal do tašče, kjer je živela hčerka. Tam sem ga šele polomil, saj sem jo hotel kar objeti, ko se je pojavila na vratih. Ona me pa niti poznala ni več..." Usedel se je na stopnice in vse, kar je načrtoval in gradil v zadnjih mesecih, se je sesulo v prah. Še zmeraj ni niti za hip pomislil, da je on tisti krivec, ki je na nek način uničil dvoje življenj in poleg tega hčerko opeharil za očetovsko ljubezen. Ker se ni umaknil, ga je hčerka končno le povabila notri. Bila je sama doma in videlo se ji je, da se ob tujcu, ki naj bi bil njen oče, ne počuti dobro. "To sem takoj opazil in sem ji rekel, da ji ne bom naredil nič hudega. Ona ni nič rekla, samo vprašala me je, če bom kavo pa če sem kaj lačen. Sedel sem tam kot tujec in sploh nisem vedel, kaj naj jo vprašam. Potem ko je tudi sama prisedla, mi je poočita-la, zakaj se ji nisem nikoli javil ali pa ji poslal kakšen tolar za študij. Še žival ne zapusti svojih mladičev, tako kot si ti naredil, je bila ostra. Nisem se hotel prepirati z njo, ker sem imel še zmeraj občutek, da mi dela krivico. Da zaradi svoje mladosti preprosto ne more razumeti mojega nemirnega duha. Sedel sem tam in vse njene besede so letele mimo mojih ušes. Sam sebi pa sem se vedno bolj smilil, ker sem imel občutek, da me nihče ne mara. Oh, kakšen tepec sem bil!" Vendar hčerka le ni bila tako brez srca, kot je kazalo na začetku. Ko je videla, da oče nima kam iti, mu je dovolila, da lahko ostane pri njej, če hoče. "Čez kakšen dan, ki sva ga preživela skupaj v klepetu, sem jo le vprašal, če me ima kaj rada, če kaj čuti do mene. Še danes jo vidim pred seboj, kako me je gledala in ocenjevala. Potem pa so se ji zasolzile oči in mi je rekla. Veš oče, že ves čas se trudim, da bi te vzljubila, toda ne morem te. Preveč hudega je povezano s teboj. Njene besede so mi segle do srca in me zelo prizadele. Sploh nisem vedel, kaj naj odgovorim. Potem naj grem, sem jo vprašal. Odkimala je in mi dovolila, da sem lahko pri njej, dokler hočem. Samo ne pričakuj od mene, da te bom imela rada. Bil sem tak tepec, da sem še zmeraj mislil, da je krivična do mene. Prinesel sem ji veliko daril, tudi zlatnine, pa sem mislil, da se jim bom s to nič-vrednostjo lahko odkupil za vsa leta, ko se nisem zmenil zanjo." Damjana je kmalu zamikalo, da jo je mahnil po svoje. Izginil je za dan ali dva in se spet vrnil domov, ne da bi povedal, kje je hodil. Ko ga nekoč ni bilo ves teden, je kar nekaj časa trajalo, da mu je hči prišla odpret vrata. Mislila sem, da si spet šel, mu je rekla. Tedaj se je Damjan šele začel zavedati, da "normalni" ljudje povedo, kam gredo in kdaj pridejo. "Celo življenje sem bil svoboden in vsaka odvisnost je bila tuja mojemu počutju in značaju. Zelo težko sem hčerki obljubil, da se bom, vsaj tedaj, ko bom pri njej, obnašal drugače. Ko sem se odpravljal v Francijo, kamor sem šel urejat nekatere zadeve za prijatelja patra z Madagaskarja, sem hčerko povabil, naj gre z menoj. " To so bili eni najlepših trenutkov v Damjanovem Življenju. Oba sta se razživela in že na letalu, ko sta se pogovarjala o življenju in smrti, ugotovila, da imata veliko skupnega. Damjan je tedaj prvič slišal hčerkin iskreni smeh. V trenutku "slabosti" mu je povedala, kako je trpela, ker se je tudi mama občasno "maščevala " nad njo zaradi Damjana. Izvedel je, kako hudo je bilo takrat, ko je bila bivša žena v drugo noseča, on pa je spet izginil po svojih poteh. Hčerka se mu je odprla in pred njegovimi očmi se je naslikalo njeno samotno otroštvo, ko je bila večkrat kot ne, tarča maminih živčnih izbruhov. Še sreča, da jo je v svoje zavetje potem vzela stara mama, ki je zaslutila, da nedolžen otrok trpi. "Nikoli ne bom pozabil tistega prizora. Letalo je zašlo v nevihtni oblak, premetavalo nas je, hči pa se je, prvič od kar sva bila skupaj, naslonila name, se me oklenila in zajokala. V meni se je nekaj premaknilo in začel sem se zavedati, da mogoče tudi jaz nisem prav ravnal,, ko sem poslušal le svoje želje, nisem se pa oziral na svoje bližnje. Ali lahko oprostiš staremu možu, sem jo prosil in ona je samo prikimala. Tedaj sem se zaklel, da bom zaradi nje spremenil svoje življenje, da je ne smem še enkrat prizadeti." GORENJSKI GLAS -12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 3. maja 2002 Naslednji teden se bodo kolesarji pomerili na dirki "Po Sloveniji" Slovenski "tour" tudi na Gorenjskem Letošnja kolesarska dirka "Po Sloveniji" bo svoj vrhunec doživela v predzadnji etapi z vzponom na Vršič in ciljem v Kranju. HOKEJ Kranj - Kljub temu da so imeli novomeški organizatorji i/, kluba Krka Telekom ob pripravi letošnje kolesarske dirke "Po Sloveniji" kar nekaj težav, pa jih je s pomočjo ostalih klubov in s pomočjo novega tehničnega direktorja dirke Franca Hvastija, uspelo premagati in letošnja dirka je že pred vrati. Začela se bo namreč ta torek, 7. maja, s startom v Čatežu, končala pa se bo šest dni kasneje v Novem mestu. Vmes bodo kolesarji vrteli pedala na kar 1019 kilometrov KOLESARSTVO dolgi trasi, katere del bo potekal tudi po Gorenjskem. "Letošnja dirka je sestavljena iz sedmih etap. Med pomembnejšimi etapami bo vožnja na krono-meter na štirinajstkilometrski progi na Ptuju, ki sem si jo v začetku tedna tudi ogledal in je za to tekmovanje zelo primerna. Zagotovo bo zelo selektivna etapa tudi peta etapa s ciljem v Ajdovščini, najbolj zanimiva pa bo zagotovo predzadnja etapa med Novo Gorico, Vršičem in Kranjem. Prav Miha Švab najboljši Po Toskani Kranj - Konec prejšnjega tedna so se kolesarji kranjske Save udeležili ene najmočnejših etapnih preizkušenj za starejše mladince v Evropi, dirke Po Toskani. Na dirki se je izkazal Miha Švab, eden naših najperspektivnejših mladih kolesarjev, ki je slavil skupno zmago. Miha si je rumeno majico priboril po gorski etapi in jo obdržal do konca, s čimer je dokazal, da po lanskih domačih in mednarodnih uspehih, tudi letos ne popušča. Kot je povedal njegov trener Miran Kavaš, je to lep rezultat ekipe Save in mladega Mihe Švaba, očitno enega od domačih naslednikov Tadeja Valjavca, ki je Po Toskani zmagal pred osmimi leti. V.S. Miha Švab Franc Hvasti je tehnični direktor letošnje dirke "Po Sloveniji". vzpon na Vršič daje dirki posebno mikavnost, čeprav bo tudi nadaljevanje poti do cilja v Kranja zagotovo še odločalo o končnem zmagovalcu," pred dirko pravi tehnični direktor Franc Hvasti. Sicer pa se je za nastop na slovenskem "touru" prijavilo dvajset domačih in tujih ekip, med njimi najbolj zveneče ime nosi ekipa Spidersom še naslov pokalnih zmagovalcev Škofjeločani so si na finalnem pokalnem turnirju v Žireh zagotovili še tretjo letošnjo lovoriko v hokeju v dvorani. Žiri - S turnirjem v dvorani osnovne šole v Žireh se je minulo soboto končala letošnja sezona v hokeju v dvorani pri nas. Za naslov pokalnih prvakov Slovenije se je borilo osem ekip: TVD Partizan Borovnica, Legionarji, ŠD Marmor Hotavlje, Loški škofje, Spidersi Škofja Loka, Insport Esta Žiri, ŠD Zelenci Kranjska gora in FBK Jesenice. Ob zanimivih in izenačenih bojih, ki so navdušili gledalce na tribunah, so na koncu imeli največ sreče in znanja letošnji državni prvaki in prvaki mednarodne lige, ekipa Spidersov iz Škofje Loke, ki je v velikem finalu za prvo mesto po "zlatem golu" Janeza Ju-govica 4:3 premagala ekipo FBK Jesenice. Za ekipo Spidersov so v tej sezoni igrali: Martin Bogataj, Igor Bertoncelj, Matej Debeljak, Andrej Eržen, Sebastjan Eržen, Dejan Frelih, Janez Jugovic, Dušan Kalan, Niko Kalan, Sašo Kovač, Gašper Krajnik, Ožbej Križnar, Blaž Kržiš-nik, Franci Miklavčič, Iztok Miklavčič, Gorazd Tome in Aleš /oi man. HOKEJ NA ROLERJIH Ekipa škofjeloških "pajkov" si je po naslovih mednarodnih in državnih prvakov priborila še naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije. Kljub porazu v finalu tudi Jeseničani niso bili razočarani, saj so letos prvič nastopali na državnem prvenstvu in v pokalu in se že takoj borili za vrh. Tretje mesto je po - prav tako tesni zmagi nad ekipo Insport Esta Žiri - osvojila ekipa ŠD Zelenci Kranjska gora. Za najboljšega vratarja turnirja so izbrali odličnega Mateja Dež preprečil normalno tekmovanje Kranj - Letošnje državno prvenstvo v hokeju na rolerjih je do sedaj potekalo v skladu z muhastim aprilskim vremenom. Tako je v zadnjih dveh vikendih odpadlo kar nekaj tekem, večino pa je hokejiste na rolerjih reševalo pokrito igrišče v Lukovici. Tako je nekaj ekip vendarle odigralo par tekem, med njimi so ekipa Kluba študentov Kranj premag; ila RCU Lukovica 5:0 in Č rne vrane 2:4. Črne vrane so premagale Trim tim Žirovnico z rezultatom 16:2, Horjul Dinamiti pa prav lako Trim tim Žirovnico 17:1. Ekipa Mission Asa Naklo je bila kar 2:15 boljša od Piščaneccv Postojna in 1:8 od ekipe Horjul Dinamitov, ekipa Jesenice mladi pa je v 2. ligi 4:19 premagala Flcx klub Postojna in 5:4 ekipo Spar. Nekatere ekipe zaradi slabega vremena sploh še niso začele z letošnjimi nastopi, organizatorji pa upajo, da bo več sreče z vremenom v naslednjih tednih. Tako bosta ta konec tedna turnirja v Celju in Dolenjskih toplicah, nasfednji konec tedna pa v Renčah in na Jesenicah. V.S. Žmuca iz ekipe FBK Jesenice, za najboljšega igralca pa Primoža Berdena iz ekipe SD Zelenci Kranjska gora. Vilma Stanovnik BALINANJE_ Na Primskovem slavila Planina Primskovo - Balinarski klub Primskovo iz Kranja je minulo soboto pripravil tradicionalni turnir trojk, na katerem je nastopilo 16 gorenjskih ekip. Največji pokal in steklenico šampanjca je na koncu prejela ekipa Planine, ki je v tekmi za 1. mesto zlahka odpravila TELE-TV Rogovilo (13:1). Z identičnim rezultatom sta se v tekmi za tretje mesto razšli tudi ekipi Jesenic in Centra Kranj (13:1). S.Š. italijanskega Mapeia. V konkurenci šestih domačih klubskih ekip bodo vozili kolesarji našega edinega profesionalnega moštva Perutnine Ptuj - Krke Telekom, poleg njih pa še amaterskih ekip Radenske Roga, HIT Casinoja, Perutnine, Krke Telekoma in seveda kranjske Save. "Zadnjo selekcijo v domači ekipi Save bo trener Marko Polanc naredil konec tega tedna, zagotovo pa v moštvu Save ne bodo manjkali Hrvoje Miholjevič, Martin Čotar, Matej Stare, Marko Že-pič, Uroš Šilar in eden od mladih - Domen Blažek, Rok Jerše ali Anton Meglic. Ta ekipa je dobra in zagotovo bo njihov cilj uvrstitev vsaj katerega od kolesarjev med prvo deseterico, " pravi direktor kranjskega kluba Franc Hvasti, kije k sodelovanju pri pripravi dirki pritegnil domačo Mestno občino Kranj, Zavod za šport Kranj in kranjski Merkur. Vsi skupaj ljubitelje kolesarstva na Gorenjskem že danes vabijo, da si ogledajo zlasti sobotno etapo, ki bo potekala po Gorenjskem, cilj pa bo okoli 16. ure v Kranju. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki BOKS_ Kranjčani odlični Kranj - Konec tedna so v Ljubljani potekali finalni boji posameznikov za naslov državnih boksarskih prvakov. Kranjski boksarski klub so zastopali trije boksarji v kategoriji kadetov, ki so domov prinesli zlate kolajne. V kategoriji do 51 kilogramov je prvak postal Alen Kušlakovič, v kategoriji do 69 kilogramov Boris Maka-rič, v kategoriji do 77 kilogramov pa Igor Makarič. Žal naslova najboljšega mladinca v državi ni mogel braniti odličen kranjski boksar Erduan Braimi, saj se je dan pred prvenstvom poškodoval pri padcu z motorjem. Kot je ob zadnjem uspehu svojih varovancev povedal trener kranjskih boksarjev Dušan Ča-vič, pa je razveseljivo, da sta Mestna občina Kranj in Zavod za šport Kranj z denarjem pomagala Borisu Makariču, da se bo tako lahko te dni na Madžarskem udeležil svetovnega kadetskega prvenstva v boksu, kamor se je uvrstil z odličnimi mednarodnimi rezultati v zadnji sezoni. V.S. MOTOKROS frekveraiaGORENCA retic Tomaž Jemc nepremagljiv Idrija - Minuli konec tedna so v Idriji pripravili 2. Rally Idrija. Uvodna dirka letošnjega državnega prvenstva je bila izredno zahtevna, saj jih je bilo od 53^posadk na koncu uvrščenih le 22. Že v soboto je vodstvo v razredu special prevzel Tomaž Jemc s sovozni-kom Matjažem Korošakom in s ford eseortom WRC in ga tudi v nedeljo ni izpustil izpustil iz rok. V novoustanovljenem pokalu yugo, ki se gaje udeležilo 17 posadk, pa sta na koncu zmagala Darko Lampe in Samo Kerlatcc (Racing Idrija), pred Boštjanom Lograjem in Miho Zupanom iz ekipe Bencin Adrenalin Racing Team iz Železnikov. Poleg 2. mesta v yugo pokalu sta osvojila tudi 3. mesto v diviziji 1 in deveto v skupni razvrstitvi. V mobi pokalu sta zmagala Rok Turk in Andrej Jurjavič z VW polo 1.4 MPI (Racing Idrija). S.V. Naši v boju za obstanek med elito Kranj - Našim hokejistom se minulo sredo ni izšlo po načrtih, saj so na svetovnem prvenstvu elitne skupine v hokeju na ledu na Švedskem doživeli še tretji poraz. Potem ko so pričakovano izgubili z ekipo Rusije in Švedsko, so morali v torek priznati še premoč Avstrije. Severni sosedje so sicer povedli 1:0, a so naši hokejisti izenačili, povedli in še v zadnji tretjini vodili 1:3. Pred koncem pa jim je zmanjkalo moči in Avstrijci so slavili 5:3. Za Slovenijo so gole dosegli: Tomaž Razingar, Marcel Rodman in Peter Rožič. Naše hokejiste sedaj v tolažilni skupini čaka boj za obstanek. Včeraj so igrali z Japonci, danes ob 16. uri se bodo pomerili s Poljaki, v nedeljo ob 11. uri pa še z ekipo Italije. Ker Japonci ne izpadejo iz elitne skupine, bo v družbi šestnajstih najboljših ekip na svetu ostala le najboljša od preostalih treh reprezentanc. V.S. ROKOMET_ Pokal Slovenije v Škofji Loki Škofja Loka - Konec tedna čaka moške ekipa v 1. A državni rokometni ligi zadnji krog, ekipa Terma Škofje Loke pa bo gostovala pri Sevnici. V l.B ligi bo ekipa Chia gostoval pri Mokercu. V dvorani Poden v Škofji Loki pa se bo jutri, v soboto, začel zaključni turnir Pokala Slovenije za ženske. Ob 17. uri bo tekma med ekipama Krim E. N. Roberts in M. Degro Malizia Piran, ob 19. uri pa se bosta pomerili domača ekipa Jelovice in Olimpija. Poraženi ekipi bosta nato v nedeljo ob 16. uri igrali za 3. mesto, zmagovalni pa ob 18. uri za 1. mesto. Po ženskah se bodo naslednji konec tedna v dvorani na Podnu za Pokal Slovenije pomerili še moški. V soboto, 11. maja, bo ob 17.15 uri tekma med ekipama Mobitela Prulc 67 in Preventom, ob 19.30 uri pa med Termom in Pivovarno Laško. V nedeljo, 12. maja, bo ob 15. uri tekma za tretje mesto, ob 17.15 uri pa še finalna tekma za naslov pokalnega zmagovalca Slovenije za sezono 2001/2002. V.S. NAMIZNI TENIS_ Prvenstvo za rekreativce in veterane Jesenice - Jeseniški namiznoteniški delavci so prejšnjo soboto pripravili prvenstvo Slovenije za rekreativce in veterane v igri z belo žogico. Tekmovanje so po triletni prekinitvi spet namenili posvetilu na njihovega bivšega predsednika, zato so ga poimenovali tudi z 10. memorialom Alojza Štrumbla. Ob dobri organizaciji je turnir potekal na 13 mizah v zelo lepi novi telovadnici osnovne šole Prežihovega Vo-ranca, udeležilo pa se ga je 64 igralcev in žal samo pet predstavnic ženskega spola. Najvidnejše uvrstitve gorenjskih igralcev so dosegli le Kranjčani, ostali pa so bili nekoliko manj uspešni. V najmlajši kategoriji moških do 40 let je naslov odšel v Zalog, osvojil pa gaje Šemrov Uroš. Med nekoliko starejšimi (40 do 50 let) je bil najboljši obrambni igralec Vizjak (Rakek) pred Filipas Marinom (Piran), Tičarjem (Lj.) in Tonetom Špringerjem (Novo mesto). Prvo kranjsko zmago in naslov državnega prvaka je v kategoriji 50 do 60 let osvojil Pogačar Jože, ki je letošnjo dobro formo pred dnevi kronal že s skupnim prvim mestom na slovenski jakostni lestvici. V finalu je premagal Šemrov Mira (Zalog), na naslednjih dveh mestih pa sta pristala Vitanc Marjan (Gomilsko) in Korenjak Tone (Kranj). Naslednji Kranjčan, ki je postal državni prvak (60 do 65 let), je bil Betz Stane, boljši v finalnem dvoboju s Hafner Jožetom, malo pa sta zaostala Jug Julij (N. Gorica) in Juvanc (Lj.). V kategoriji 65 do 70 let je zmaga odšla v Novo Gorico, saj je bil Kosovel Boris boljši od Pogačnik Staneta (Kranj), Svoljšak Ivkota (Šk. Loka) in Bratuž Jožena (N. Gorica). Tudi Petrovič Lado (Kranj) je osvojitvi prvega mesta na jakostni lestvici dodal naslov prvaka Slovenije, na naslednja mesta pa so se uvrstili Terkaj Janez (Lj.), Mikeln Miro (Brestanica) in Veličkovič (Zalog). Pri ženskah do 40 let je naslov osvojila Žerovnik Tina (Kranj, sledili pa staji Dolar Irena (Žirovnica) in Gerdina Mateja (Borovnica). Med starejšimi igralkami (nad 40 let) je zmagala Kastelic Zina, druga pa je bila Mesec Ivana (obe Ljubljana). Gorenjci so osvojili še nekaj vidnejših uvrstitev v dvojicah. Tako sta Pogačar Jože in Šemrov Miro obstala na zadnji stopnički pred zmago (50 do 60 let), Brenk Vinko (Kranj) in Korenjak Tone pa sta bila tretja do četrta. Tudi Betz Stane v paru s Hafnerjem ni zmagal v finalu (60 do 65 let), Pretnar Vinko (Kranj) pa je bil z Munihom tretji do četrti. Še ena gorenjska dvojica (nad 65 let), ki je morala v finalu priznati premoč nasprotnikoma, je bila Petrovič Lado - Svoljšak Ivko, Pogačnik Stane pa je bil s Hafnerjem takoj za njima. Žerovnik Tina je z Gerdinovo osvojila še drugi naslov najboljše v državi (do 40 let), medtem ko med starejšimi ženskimi pari Gorenjci niso imeli zastopnika. V enotni kategoriji mešanih dvojic sta tretje do četrto mesto osvojila Kokelj Borut (Radovljica) in Dolar Irena. A.P. Vabila, prireditve Jeseniška rekreacijska tekmovanja - Zavod za šport Jesenice je v sodelovanju s Športno zvezo Jesenice organizator tekmovanj v malem nogometu, odbojki in košarki. Rok za prijavo je 8. maj, prijave pa pošiljajte po pošti ali telefaxu na Zavod za šport Jesenice, Ledarska 4, fax: 5863 365. Dodatne informacije dobite po telefonu 5863 364. Šolski kros v Šmartnu pri Litiji - Pri osnovni šoli Šmartno pri Litiji se bo v soboto, 11. maja, ob 10.30 uri začel 17. Dnevnikov ekipni šolski kros. Tekmovanje je namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem. Prijave do 6. maja sprejemajo na Zavodu za šport Slovenije, Celovška 25, Ljubljana, po faxu: 01 432 62 18 ali e -mailu: kros@spic.tv. Lokostrelski turnir v Škofji Loki - ŠD Partizan in Lokostrelska sekcija Škofja Loka bosta 18. maja organizatorja lokostrelskega turnirja v disciplini arrovvhead 12 + 12 v enem krogu. Turnir, ki je prijavljeni pri FITI, bo potekal v bivši vojašnici v Škofji Loki, zanj pa se je moč prijaviti do četrtka, 16. maja, na naslov: Vlado Justin, Frankovo nas. 177, 4221 Škofja Loka ali po elektronski pošti: robert@krajnik.si. Turnir trojk v Lancovem - SD Lancovo bo jutri, v soboto, organizator turnirja trojk v košarki. Turnir bo potekal na igrišču pri Zadružnem domu, začel pa se bo ob K), uri. Nogometni spored - V zadnjem, 33. kolu v prvi nogometni ligi Si.mobil se bo ekipa Živil Triglava v boju za obstanek na domačem igrišču v Kranju jutri, v soboto, ob 16.30 uri pomerila z ekipo Mure. Ekipa Domžal bo gostovala pri Rudarju. V 3.SNL - center bosta danes, v petek, ob 19.30 uri v Šenčurju igrali ekipi Šenčur Protect GL in Zarice, Ekipa Slaščičarne Šmon bo jutri gostovala pri Factorju, Kamnik pri Rudarju Trbovlje, Britof pa bo jutri ob 16.30 uri gostil ekipo Vrhnike Blagomix. V 1. slovenski kadetski in mladinski ligi ekipi Triglava 2000 jutri gostujeta pri ekipah Tepih Knez Publikuma v Celju. V.S. Začarani svet drog Zasvojenci imajo največkrat problem s svojim prostim časom, nimajo delovnih navad, so brezposelni. Kranj - Za Center za odvisnosti Kranj na Planini in Center za preprečevanje in zdravljenji' odvisnosti od nedovoljenih drog Gorenjske na Zlatem Polju je marsikateri odvisnik vsaj slišal, če se že ni z njim kar osebno spoznal. Imata svoje programe, svoj način dela. Enkrat sta bolj, drugič manj uspešna. Nina Jerman, diplomirana socialna delavka, je v Centru za odvisnosti začela je kot prostovoljka. "Da bi se prav zavestno odločila za delo z odvisniki, se nisem. Tako je naneslo, potem pa me je stvar začela zanimati." Njena naloga je predvsem preventivno delo. "Nekateri pridejo iz komune, drugi so na metado-nu. Spremljala sem deklico, ki je hodila na individualno terapijo, vendar je potem kar naenkrat ni bilo več. Vendar kljub temu ve, da lahko pride in poskusi znova. Kar se pa tiče komun.... Komune so različne. Nekatere dovolijo stike s starši, druge ne. V Milanu ima "Help", na primer, zelo ostra pravila." Nekatera delovna področja si v Centru deli s sodelavko Vesno Nikolič, ki je tudi pedagoginja. "Moje specifično področje so individualna spremljanju posameznega odvisnika," razlaga Nina. Vesna prihaja iz. Domžal. Tudi zanjo velja, da je "nekako naneslo", da se je znašla v svetu odvisnikov. Na pravi strani, seveda. "Predvsem sem želela pomagati," pove Vesna, ki meni, da je v Kranju smiselno delati. "Ukvarjam se bolj z izobraževanjem. Večina zasvojencev je brez formalne izobrazbe. Kasneje jim je treba pomagati pri iskanju zaposlitve. Trenutno imamo v skupini fanta, ki je dokončal srednjo gradbeno šolo in sedaj razmišlja o nadaljevanju. Cen- hkrati pa tudi sam spoznavaš njihov pogled na to problematiko, razmišljanja, prepričanja, denimo, tudi takšno, da marihuana zdravi astmo." Terapevti iz Centra za odvisnosti - od leve: Nina Jerman, Vesna Nikolič, Mile Hodnik ter pomaga pri financiranju izobraževanja, pomagamo z inš-trukcijami in, kar je zelo pomembno, dajemo prostor in čas, da se sploh lahko učijo, ker se nekateri doma ne morejo." V Centru se terapevti najpogosteje srečujejo z zasvojenci, ki imajo problem s svojim prostim časom, nimajo delovnih navad, so brezposelni. "Zato jih vključujemo v različna dela, spodbujamo ustvarjalnost," razlaga Nina, ki že nekaj časa skupaj z zunanjo sodelavko vodi tudi preventivne delavnice v osnovnih šolah, želi pa, da bi ta oblika preventive čimprej našla prostor tudi v srednjih šolah. "Otroke je potrebno seznaniti z nevarnostmi in s posledicami, ki jih prinašajo droge, Mile Hodnik, socialni delavec in vodja Centra za odvisnosti, pravi, da so zaposlenim v centru dragocena pomoč laični in izkustveni terapevti in da zasvojencev nikoli ne silijo v programe, vključevanje je povsem prostovoljno. "Obstajajo različne poti: lahko so to starši, zasvojenci ali šola, ki se oglasijo v centru. Veliko zasvojenih pride k nam samo zato, da si olajšajo dušo. Nekateri mislijo resno. Drugi pridejo, ker imajo kup sodnih postopkov in mislijo, da jim bo prizaneseno, če se bodo vključili v program zdravljenja. Žal postopki ne zastarajo. Ker imam izkušnje s področja zaporništva lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo tako z zapori kot tudi s sodiščem." Osnovna dejavnost centra je seveda delo z zasvojenci in njihovimi družinami, ki morajo pri zdravljenju sodelovati. Ne pride namreč zasvojenec kar v center in je že ozdravljen. Pa tudi za skupinski program ni takoj pripravljen. Center omogoča individualne pogovore, svetovanja po telefonu, pripravo odvisnikov za vključevanje v t.i. visokopražne programe, organizira že omenjene preventivne delavnice, katerih glavna naloga je, da bi mladostniki začeli razvijati pozitivno vrednotenje o samem sebi. V Kranju pa je tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog za Gorenjsko. Prostor ima v zdravstvenem domu, odprt je vsak dan, njegovo glavno poslanstvo pa je razdeljevanje metadona. Dejavnost te vrste je še v Tržiču in na Jesenicah. Z metadonom oskrbuje tudi zapornike v Radovljici. "Pri nas obravnavamo zasvojne od nedovoljnih drog, kot so kokain, heroin, amfetamini in podobno. Alkohol in kajenje sta sicer tudi odvisnosti, vendar nista v naši domeni," pravi Nataša Kern, splošna zdravnica za zdravljenje odvisnosti. Delo temelji na sodelovanju splošnega zdravnika, psihiatra, kliničnega psihologa in medicinske sestre. Sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo. "Zasvojenec pride k nam prostovoljno, imeti pa mora urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Zaželeno je sodelovanje staršev, razen pri mladoletnikih, kjer starši oziroma skrbniki morajo sodelovati. Povprečna starost zasvojencev je 25 let in je nižja kot v pretek- Prohibicija konoplje - da ali ne? Ob veliki akciji Študentske organizacije univerze v Ljubljani Prohibicija slepi! je bila prva okrogla miza na temo dekriminalizacije konoplje. Med uradnimi govorniki trenutno le tisti, ki jo podpirajo, nasprotnih argumentov ni bilo. Govorniki prve okrogle mize so večinoma podprli akcijo študentov in dekriminalizacijo konoplje, vendar se zavedajo, da bo potrebno storiti še vrsto korakov da bo prišlo do pogovorov v parlamentu in spremembe zakoreninjene negativne miselnosti o konoplji. Go-. vorniki mag. Gorazd Drevenšek z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete, politolog in višji svetovalec z Urada za droge Matej Košir, dekan Fakultete za družbene vede dr. Igor Lukšič in predstavnik nevladne organizacije Konoplja ORG Urban Pirkmajer so ponovno poudarili pozitivne lastnosti industrijske konoplje, ki se že uporablja v zahodnih deželah. Po mnenju dr. Lukšiča bi gojenje industrijske konoplje v industrijske, tekstilne in prehrambne namene začelo odlično reševati tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija na primer nima bombaža in plantaže konoplje bi odlično zamenjale manjkajoči člen v tekstilni industriji, ki gaje potrebno uvažati. Odprla bi se delovna mesta, nezaposlenost zmanjšala in Slovenija bi lahko začela izvažati odlične tekstilne produkte. Ob tem naj spomnimo na prve poizkuse slovenskih kmetov pred leti, ko so že gojili nasade industrijske konoplje, a jih je bilo zaradi neurejenega pravilnika potrebno uničiti. Na cestah le registrirani mopedi Kranj - V bazi AMZS v Kranju je bila v torek kar precejšnja gneča. Ud 1. maja naprej namreč motorna vozila z dvema ali tremi kolesi, katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 kub. centimetrov in ki na ravni cesti razvijejo hitrosti od 25 do največ 50 kilometrov na uro, brez nalepk o tehnični brezhibnosti in registrskih tablic ne smejo več na ceste. Samo do 1. maja je bil tudi čas za registracijo tistih mopedov, ki vseh sicer zahtevanih dokazil o izvoru in lastništvu niso več imeli. H. J., foto: Gorazd Kavčič Poudariti je namreč treba, da je potrebno ločiti med industrijsko konopljo, ki jo v zahodnem svetu že gojijo in ne sme presegati 0,3% vsebnosti THC - spornih psihoak-tivnih snovi - in indijsko konopljo, ki se navadno uporablja za "jointe" in vsebuje do 20 odstotkov THC. Problem praktičnega nadzora je namreč v tem, da sta si izredno podobni in ju je na pogled težko ločiti, njuno razliko pa pokaže šele kemijska analiza. To predstavlja za policijo kot nadzorni organ pri gojenju težavo, ki pa bi se po mnenju zagovornikov gojenja industrijske konoplje dala odpraviti s podrobnejšo kemijsko analizo večjega števila naključnih vzorcev konoplje. Industrijska konoplja predstavlja po zbranih podatkih in že starih KRIMINAL "Torbičar" spet na delu Kranj - O drznem tatu na kolesu, ki je starejši peški okradel prejšnjo nedeljo, smo že poročali. Zadnji konec tedna pa je bil "torbičar" očitno spet na delu. V petek okrog pol enajstih zvečer se je neznanec s kolesom pripeljal za 40-letno Kranjčanko K. C. in ji iz rok iztrgal torbico. V njej so bili njeni osebni dokumenti, denarnica s 5000 tolarji in telefon. "Torbičar" na kolesu je dejanje ponovil tri četrt ure kasneje, ko je za približno 25 tisočakov okradel 17-letno J. M. iz Kranja. V nedeljo dopoldne pa je bila nova žrtev L. K., ki je šla peš po Glavnem trgu v mestu. S krajo torbice jo je oškodoval za približno deset tisočakov. praktičnih izkušnjah v svetu industrijsko rastlino s številnimi možnostmi, ki bi rešile marsikatero gospodarstvo, predvsem pa je ekološko čista, je še poudaril dr. Lukšič, a tu je še konoplja za osebno uživanje, ki pa ob kajenju na človeka vselej nekako deluje, podobno kot alkohol, kava ali tobak. To predstavlja najbolj sporno temo in bo potrebovala še obilo diskusij, raziskovanj in iskanja možnih zakonskih rešitev. Mag. Drevenšek, ki se ukvarja tudi z zasvojenostmi, je poudaril, da zasvojenost s konopljo ne pelje nujno v uporabo "trših" drog in da se je človek brez težav lahko odvadi v enem tednu. Zasvojenosti pa imajo zadaj navadno povsem drug vzrok. Katja Dolenc Naročil in dobil, le plačal ne Kranj - Policisti so napovedali kazensko ovadbo 24-letnemu podjetniku z Jesenic, ki naj bi zagrešil poslovno goljufijo. Lanskega novembra je pri Interevropi naročil prevoz blaga in za zavarovanje plačila predložil menico, čeprav na računu, kot so kasneje ugotovili policisti, ni imel denarja. Interevropi dolguje 415.069 tolarjev. lih letih, kar je najverjetneje posledica boljšega osveščanja ljudi. V kranjski ambulanti je 80 odstotko moških zasvojencev, vendar narašča tudi odstotek žensk." Delo zdravnika se zelo razlikuje od dela socialnega delavca, programsko in pristopno: "Na uvodnem srečanju se pač z zasvojenim pogovorimo. Potem naredimo somatski, telesni pregled, ga napotimo na laboratorijske preiskave, anonimno testiramo za hepatitis in virus HIV. Sez- Dr. Nataša Kern NEZGODE Trk v Hotemažah Hotemaže - V torek popoldne sta se na cesti v Hotemažah pri Preddvoru zapletla v prometno nezgodo voznik audija poljske registracije in voznik Sloginega tovornjaka. Huje ranjenih k sreči ni bilo, škode pa je kar nekaj. Foto: Gorazd Kavčič nanimo ga z infekcijami, ga napotimo k infektologu in cepimo proti hepatitisu B. Ce se z bolnikom odločimo za zdravljenje, je treba odmerke metadonu prilagoditi vsakemu posebej." V zdravstveni program je na Gorenjskem v povprečju vključenih okrog sto bolnikov. "Približno 80 v Kranju in deset na Jesenicah.", pravi dr. Nataša Kern, ki dela v centru že tretje leto. Zanimiv pogled na zdravljenje odvisnosti nam je dal tudi nekdanji zasvojenec, Blejec Gašper Benedik, ki govori iz lastnih izkušenj. "Menim, da je vsak program za nekaj dober. Užival sem vse, razen metadona. Lahko bi rekel, da se njegov namen ne sklada z dejansko uporabo. Večina zasvojencev ima zdrav-Ijenje za izgovor in jim meta-don pomeni samo brezplačen dodatek. Sem pa odločno proti legalizaciji marihuane, ker zadeva ni tako preprosta, kot izgleda na prvi pogled." Z legalizacijo marihuana se ne strinja tudi nobeden od naših sogovornikov iz obeh centrov. Mile Hodnik je prepričan, da družba za tak dolgotrajen proces še ni pripravljena, zrela. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič, Tina Doki Pobeglega motorista dobili Bohinj - Voznika, ki je 28. aprila zvečer v Ribčevem Lazu trčil v pešca in potem pobegnil, so policisti dobili. Gre za 44-letnega domačina G. R., ki je vozil neregistriran 750-kubični motor ya-maha XTZ. Sledi mu kazenska ovadba. Pozabljeno olje na štedilniku Jesenice - V torek je Jeseničan-ka S. Š. pripravljala kosilo. Na plinski štedilnik je pristavila ponev z oljem in odšla v otroško sobo, kjer je z otrokom pospravljala. Ko se je vrnila v kuhinjo, se je pregreto olje že vnelo, ogenj se je polotil nape in omaric. S. Š. je šla na hodnik izklopit elektriko, njeno vpitje na pomoč pa je slišal sosed B. I., ki je z ročnim aparatom požar hitro pogasil. Škode je za najmanj sto tisočakov. Gorivo na ogenj, več opečenih Kres v Tržiču dva hudo in dva lažje opekel. Tržič - Za mlade tržiške kreso-valce seje torkov večer slabo iztekel. Zgodilo seje potem, ko sta se Š. G. in J. M. okrog desetih pridružila skupini osmih otrok in mladoletnikov. Ti so kakšnih petdeset metrov od kresa pripravili improvizirana sedišča in zakurili ogenj. Ker drva niso hotela goreti, je Š. G. prinesel plastenko, v kateri je bilo kakšne pol litra mešanice kurilnega olja in bencina. Gorivo je prilival na ogenj, pri čemer so se nenadoma vneli bencinski hlapi v plastenki. Močan plamen je švig- Vlom v stanovanje in podjetje Jesenice - S petka na soboto je nekdo vlomil v eno od jeseniških stanovanj in odnesel mobilna telefona motorola 520 in eriesson T295. Zatem je stopil še v poslovni prostor podjetja Gratim, kjer je "našel" nekaj denarja, mobilni telefon eriesson, moško ročno uro seiko, žensko uro schvvartz, tri ženske ure neznane znamke, stekleno skrinjico z rožo in več zlatih prstanov, uhanov, verižico. Škodo cenijo na približno pol milijona tolarjev. H. J. nil proti Š. G. in mu plastenko iztrgal iz rok. Nasproti Š. G. so sedeli osemletni Ž. R., šestnajstletna J. R. in leto mlajša M. M. Njihova oblačila so se v hipu vnela. Š. G. jc poskušal pomagati J. R.. Spravil jo je na tla, legel nanjo, da bi s svojim telesom zadušil ogenj ter z nje strgal oblačila. U. R. je s pomočjo J. M. strgal oblačila z Ž. R. ter ga polil z vodo, J. M. pa je goreča oblačila strgal tudi z M. M.. Po pogašenem ognju je J. M. odpeljal domov Ž. R., U. R. in J. R.. Starši so otroke odpeljali v tržiški zdravstveni dom, od koder so jih nato reševalci prepreljali na ur-genco v klinični center. Ž. R. in J. R. sta huje opečena, U. R. in Š. G. pa lažje. Š. G., osumljenega storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, bodo policisti kazensko ovadili. H. J. www.gorenjskaonline.com GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ••••••• ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Petek, 3. maja 2002 Ozadje novinarskega razkrivanja aktualne ameriške Televizije - od VVashingtona do Las Vegasa V kraljestvu milijonov Vine Bešter, pred dobrim desetletjem novinar Gorenjskega glasa, sedaj namestnik direktorja informativnega programa POP TV, je posebej za naše bralce strnil vtise z enomesečnega študijskega potovanja po ZDA, od koder se je pravkar vrnil. "Sledite denarju!" je krilatica, s katero se onstran luže srečajo že novinarski začetniki. Pot mogočnih "zelencev" namreč razkrije vse: tako prave akterje kot prava ozadja. Zgodbe dobijo na moči, mediji na odmevnosti. Se posebej Televizija, ki še vedno kraljuje na vrhu pomembnosti. "Brez ekrana me preprosti ni", mi je v kratkem neformalnem pogovoru v VVashingtonu zatrdil eden vidnejših ameriških senatorjev, ki sicer ceni radio in še posebej časopise. Denar, bolje milijoni, pa kraljujejo (udi znotraj samih Televizij. Voditelji najprestižnejših oddaj "velike trojice" (NBC, ABC, CBS) so praktično hollvvvoodski zvezdniki. Zgolj za primer: David Letterman s svojo večerno pogovorno oddajo po novi, še sveži pogodbi dobi letno več kot 30 mili- štirje iz Evrope, vsi drugi iz. Afrike. Ena najbolj znanih stavb na svetu je po "nine - eleven", kot Američani kratko označujejo teroristične napade lanskega 11. septembra, praktično utrdba. Če so bili predtem turistični ogledi notranjih prostorov Bele hiše nekaj "Ground Zero" - mesto, kjer sta stala dvojčka VVTC. jonov dolarjev. Njegov ta hip najbolj vroč kolega je Tom Brokavv (NBC), ki vodi najbolj gledan informativni program. Čez nekaj tednov mu poteče pogodba; po kateri je letno dobival 7 mflijSno^ dolarjev. "Policija je preverila vaše akre-ditacijc in vse je v redu. Lahko vstopite znotraj ograde in greste na tiskovno konferenco glasnika ameriškega predsednika," nam je po slabi uri čakanja pred Belo hišo konec preteklega meseca v VVashingtonu povedala predstavnica zunanjega ministrstva, ki je imelo roko nad organizacijo našega enomesečnega študijskega potovanja po ZDA. V skupini smo bili televizijci iz 24 držav, od tega povsem normalnega - tako kot obiski številnih okoliških vrhunskih muzejev - danes temu ni tako. "Ogledi so do nadaljnjega odpovedani," je vsebina skopega obve-'""Stila na informativni tabli, namenjeni turistom, ki sicer dnevno še vedno množično oblegajo trg La-favette pred Belo hišo in iščejo najboljši kot za spominsko fotografijo. Posebni varnostni ukrepi veljajo tudi za novinarje. V nekoliko boljšem položaju so tisti s stalno akreditacijo, vse druge pa čaka kopica vprašanj, in če ni zelene luči iz tiskovnega središča Bele hiše, ti tudi mednarodna novinarska izkaznica seveda prav nič ne koristi. "Kolikor sedaj pretiravajo, MEET THE PRESS Tu, Miza in kamera, kjer je nastal pojem tiskovna konferenca. Slovita 5. avenija v New Vorku. Povsem na levi strani prestižni Tifannv. so bili pred napadom premalo pozorni," nam na poti do prostora za tiskovne konference, že znotraj varovanega območja Bele hiše o delu policije kratko navrže kolega z ene od ameriških televizij. Tiskovna konferenca v Beli hiši? Profesionalno gledano na prvi pogled sila podobna političnim "tiskovkam" drugod po svetu. A vseeno z nekoliko razlike, vsaj če primerjamo s Slovenijo. Čas začetka in trajanja konference je natančno določen in se ga vsi dosledno držijo. Oseba za govorniškim pultom - v našem primeru tiskovni predstavnik predsednika Georga VV. Busha - odgovarja na vsa postavljena novinarska vprašanja. Čeprav niso vezana na osrednjo, vnaprej napovedano temo konference. Čeprav imajo v sorazmerno majhnem prostoru novinarji tako TV, kot radia in časopisov potrebne pogoje za delo, ki jih narekuje narava njihovega medija. Televizijci tako naprimer nimajo težav z osvetlitvijo, ozadjem govornika in kvaliteto tona, kot je to velikokrat praksa na tiskovnih konferencah v Sloveniji. Novinarji postavljajo konkretna in jasna vprašanja, pri nas pa se včasih samo gledamo, kdo bo kaj vprašal. "Za naše gledalce je pomembno, da jim lahko povemo, da gre za odgovor na naše vprašanje," mi po koncu razlaga kolegica s CNN, televizijske postaje, ki v ZDA še zdaleč ne dosega takšne gledanosti, kot si mogoče marsikdo misli, ko zasleduje "evropski" program CNN. Tistega, ki je viden tudi v Sloveniji. "Tukaj pač tekmujemo vsako minuto," še doda CNN-ova posebna poročevalka iz Bele hiše, ko se že pripravlja na neposreden vklop v njihov TV program s kratkim poročilom o pravkar slišanem. Posebno varovanje Bele hiše Še v nečem je Bela hiša za tele-vizijce drugačna. Največje, stalno akreditirane hiše imajo namreč na zelenici zahodnega krila palače ameriškega predsednika 24 ur na dan postavljeno svojo opremo -kamere, luči (urejeno tudi za primer dežja!). In vse, kar je potrebno, je le vklop elektrike in novinar pred kamero. In že so neposredno v programu. Ob Beli hiši je imela naša skupina možnost prisostvovati tudi tiskovnim konferencam v nekaterih ostalih najpomembnejših ameriških stavbah - obrambnem ministrstvu, kongresu. "Oprostite, ampak najprej varnost!" so bili sicer prijazni, a neizprosni varnostniki tudi na zunanjem ministrstvu. Zgodba, ki se nam je kot rdeča nit ponavljala skozi celotno potovanje. "Dokument s sliko prosim," glas varnostnice, potem ko so nas pred glavnim vhodom z detektor- kdove kolikokrat - šli mimo detektorjev kovin. Resnici na ljubo pa velja zapisati, da nismo doživeli niti ene res neprijetne tovrstne izkušnje. Policisti so nam vedno jasno dali vedeti, da opravljajo le svoj posel. In ko sem že pri možeh v modrem. Slovencem so skozi televizijsko serijo NYPD blue tačas verjetno najbolj poznani tisti v "velikem jabolku", kot pravijo New Yorku. Res so nekaj posebnega. Ne samo, da jim je mesto ob gasilcih na različnih mestih izobesilo napise, s katerimi se jim zahvaljujejo za njihovo delo ob 11. septembru, tudi trgovine s spominki so vse v modrem. Če je namreč včasih veljalo, da si lahko posamezne kose (turistom namenjene) uniforme kupil le v specializirani policijski trgovini, to danes lahko storiš praktično na vsakem vogalu. In verjetno je bolj malo turistov, ki domov otrokom za spomin ne odnesejo majice (okrog 15 dolarjev) ali vsaj modre kape s policijskim logotipom. Televizorje v smeti! Iz New Yorka se sicer menda domov še vedno mora prinesti kakšno čudo fotografske ali snemalne tehnike. Cene so v primerjavi z našimi resnično bistveno nižje. Za primerjavo: digitalno kamero, ki stane v Sloveniji dobrih 400 tisočakov, lahko v New Yorku dobite že za 800 dolarjev, kar je več kot polovico ceneje! Tehnika pa je tudi področje, ki je bilo za nas profesionalno on- Jutranji studio najbolj gledane TV v ZDA. lil ■■■■■■■■■ ■Hi Bela hiša, rezidenca ameriških predsednikov po 11. septembru močno zastražena. Srce Manhattna - Broadvvav s svojimi muzikli. jem kovin že podrobno pregledali policisti. Sledi vprašanje, s kakšnim namenom sem v stavbi in kdo od ministrstva ima "nad nami roko". Ko uniformirana gospa preveri tudi to, poda preko varovanega pulta akreditacijsko oznako "novinar obiskovalec" in pove, da grem lahko do tiskovnega središča le v spremstvu njihovega uslužbenca (varnostnika v civilu). Še prej pa, še enkrat skozi detektor kovin, podroben pregled osebne torbe... Če se spominjam prvih dni potovanja, smo prav vsi v skupini zmigovali z rameni, češ pretiravanje, potem pa smo se na te varnostne ukrepe nekako privadili. Varnostniki so kar naprej, kljub naši vnaprejšnji uradni najavi, pregledovali dokumente, torbe in iskali razloge za piske, ko smo - VVatergate, stavba, ki je skozi raziskovanje novinarjev VVashington posta odnesla predsednika Nixona. stran luže še posebej zanimivo. V mesecu dni smo uspeli videti celo vrsto različnih televizijskih postaj - od največjih do malih, lokalnih. Ob tem moramo vedeti, da ima tam lokalna, mestna Televizija lahko tudi toliko gledalcev, kot ima Slovenija prebivalcev. Ameriška televizija sicer nezadržno drvi v digitalizacijo. "Javnim televizijam visi za vratom zakonodaja, po kateri morajo svoje predvajanje do leta 2006 v celoti prenesti na digitalno tehniko," nam je v VVashingtonu razlagal predstavnik zveznega urada za komunikacije. Druga plat zgodbe, ki smo jo izvedeli od kolegov na televizijah, pa pravi, da danes praktično še nikomur ni jasno, kako bo to moč uresničiti v tako kratkem času. Digitalni televizorji so še predragi, po domovih so Vrhovna sodna avtoriteta v ZDA Vrhovno sodišče nasproti Capitola. še vedno prej i/jema kot pravilo. Čeprav smo ob koncu našega potovanja, v Las Vegasu, na vse-ameriški razstavi televizijske tehnike videli izključno ploščate televizorje. Velike škatle sodeč po videnem v Vegasu (zbrani so bili zadnji svetovni tehnični T V dosežki) nezadržno odhajajo v zgodovino. "Danes je mogoče ozek ploščati TV sprejemnik z izredno kvalitetno sliko za marsikoga res še predmet iz izložbe, a bo kmalu drugače," mi je na njihovem razstavnem prostoru zatrjeval drugi človek enega največjih svetovnih proizvajalcev televizorjev. Svojo trditev je ponovil tudi potem, ko sem mu omenil, da "spodoben" ploščat televizor pri nas še vedno stane krepko preko milijona tolarjev. Kar je seveda za povprečnega Slovenca zgolj sanjska vsota, ki bi jo lahko odštel za ta kos tehnike. Pa potem tam nekaj let, še ena ali dve postaji vmes in šele potem, ko bom imela že veliko izkušenj, poskus iskanja službe pri "velikih" v New Yorku," mi je razlagala ena od tamkajšnjih novinark, ki, mimogrede, za Slovenijo, kot večina naših ameriških sogovornikov, še ni slišala. Mogoče izključno v povezavi z bivšo Jugoslavijo oziroma vojne na tem območju. Kariera ameriškega novinarja nujno vodi skozi delo na lokalnih medijih, kjer se naučijo osnovnih profesionalnih veščin. "Vemo, da smo valilnica kadrov za večje Televizije, ampak piramida uspeha je pri nas pač takšna," prostodušno priznava pomočnik direktorice ene od lokalnih Televizij v San Antoniu (Texas), "še vedno se najdejo tudi takšni, ki niso nujno najslabši, ki svojo kariero iščejo v lokalnih medijih." In zanimivo. TV tehnika nezadržno koraka v digitalizacijo. Tiskovni predstavnik predsednika Busha pred dopisniki iz Bele hiše. Kriminal dviga gledanost Pa tehnično, vsaj manjše ameriške TV postaje, v primerjavi s Slovenijo niso tako zelo superiorne, občutno pred nami, so pa bistvene razlike v organizaciji delovanja uredništev. Resda gre za tradicijo, povsem drugačne razmere glede na število gledalcev in kapital, ki vlada na tem trgu, a kljub vsemu. V uredništvih je zelo jasno vzpostavljena hierarhija. "Novinec je pri nas novinec in ga tako obravnavamo kar nekaj časa. Tudi njegove novinarske zadolžitve so temu primerne," mj je razlagal urednik ene večjih lokalnih TV Postaj v Charlotti (Severna Karo-hna), kjer sem dva dneva preživel ' njihovimi novinarji. Ti vedo, da v njihovi profesionalni karieri ne morejo bistveno preskakovati. 'Imam univerzitetno diplomo, tukaj sem dobra tri leta, če bom sprejeta, se jeseni selim na konkurenčno postajo, ki je večja od nas. Kjerkoli prelistaš lokalni tisk, praktično povsod najdeš oglase, v katerih ponujajo novinarske službe. "Na največjih Televizijah so resda izkušeni ljudje, takšni, kakršnim gledalci zaupajo, res pa je tudi, da je tam vse več lahkotnej-ših tem in vse manj pravega novinarstva," je prepričan priznani profesor na filmsko - televizijski katedri Newyorške univerze, na kateri je, povedano mimogrede, denimo diplomiral priznani režiser Oliver Stone. Podobno oceno smo slišali tudi od njegovih univerzitetnih kolegov v drugih mestih, ki smo jih obiskali. In ti so to dokazovali s primerom. Med kabelskimi Televizijami je najbolj v vzponu Fox TV, program z izrazito lahkotnej-šo vsebino in poudarkom na kriminalu in vremenskih informacijah. "Televizijske novice so vse krajše, vse se vedno bolj poenostavlja," o trenutnih trendih ame- riške Televizije govori eden od profesorjev Teksaške univerze in dodaja: "Američane tudi po 11. septembru predvsem zanima domača dežela, notranja politika in ne svet. Vprid tega podatek, ima samo 10 odstotkov članov ameriškega senata potne liste!" Poklice ubijajo, mar ne? Mediji se spreminjajo naprej. Ravno v času mojega potovanja po ZDA je denimo sicer konzervativni "učbenik ekonomistov" časnik VVall Street Journal izšel z barvno naslovnico. Iščejo se novi izzivi. Denimo ena od špansko govorečih (znanje španščine je v ZDA po besedah naših sogovornikov vse bolj pomembno) televizij v južnem delu Texasa uvaja tako imenovano civilno novinarstvo. Posameznim mnenjskim voditeljem v soseskah so razdelili inter-netno povezavo s kamero, tako da se lahko kot "dopisniki" ob konkretnih lokalnih problemih javljajo neposredno v program. Vse bolj je na pohodu internet. Če gre verjeti uradnim podatkom, ima kar 94 odstotkov vseh šol v ZDA povezavo na internet in kar 86 odstotkov učiteljev uči s pomočjo interneta. Praktično ni medija, ki nima resne lastne internetne strani. "Zaenkrat v tem še ni zaslužkov, vendar bodo zanesljivo prišli," je denimo prepričan eden od urednikov enega od internetnih časopisov v New Yorku. Ta "prestolnica vseh prestolnic" ima tudi nekaj močno prepričanih televizijcev, ki menijo, da bo šel razvoj televizije v smer "fotožur-nalizma". Kar pomeni nič več samostojnih snemalcev, asistentov, tonskih tehnikov, montažerjev, etc. (kopica televizijskih poklicev), ampak zgolj ena oseba, ki bo vse to opravila sama. Novinar, ki bo vedno in povsod s seboj nosil majhno digitalno kamero, sam posnel ves material, ga na računalniku pregledal, uredil in zmon-tiral za objavo na televiziji ter ponovno preko računalnika poslal naravnost v režijo informativnega programa. Za resno proučevanje te smeri nadaljnjega razvoja so se po podatkih, ki so nam jih predstavili v New Yorku na primer pred kratkim odločili tudi v Evropi, na londonskem BBC-ju. Ameriška značilnost / če jo na primer primerjavo s Slovenijo / je tudi več vrst povsem specializiranih televizij. Na primer verska televizija. V Severni Karolini (jug Amerike je sicer zelo veren) sem imel priložnost obiskati eno takšnih televizij. "Delujemo skozi kabelski sistem, imamo dober milijon naročnikov in naš lastnik je ob koncu leta, ko prešteva zaslužek zadovoljen," mi je razlagal direktor televizije, potem ko mi je razkazal novo poslovno stavbo, preurejene studie in drago tehniko. Njihov program? Strogo cerkvenih obredov pravzaprav zelo malo, prednjačili so otroški in mladinski zabavni programi, pa lahkotnejši glasbeno-zabavni programi za odrasle. Milijonarji na delu Posebnost je seveda tudi izjemna konkurenca, pestra televizijska ponudba - mnoštvo kanalov. "Sredi New Yorka na Manhatlanu na ne oddaje v preteklih dneh. Na primer: trenutno najbolj gledane serije so ER (NBC), CSI (CBS) in Friens (NBC), v informativnih programih je televizijski velikan NBC za malenkost pred družbo ABC, med večernimi pogovornimi šovi je Leno za malenkost pred Lettermanom. Slednjega sem uspel videti na delu. Zvezdnik je "v službi" /snemanju/ pozno popoldne, ko se v Teatru Sullivan na Broadwayu (New York) snema njegova oddaja. Tisto, kar mi je bilo dano videti s sedeža in delčka ozadja organizacije oddaje, je seveda jasen odgovor na vrtoglave zneske, ki se skozi reklame vrtijo ob tem projektu. Visoko profesionalna sestava ekipe, ki izza televizijskih kamer pripravlja šov. Rdeča nit obiska v ZDA je bila skozi pogovore z našimi sogovorniki po TV postajah in Univerzah tudi ameriška politika in njen vpliv na medije. Še posebej ob Dokument? Sezujte čevlje prosim! Moje spoznavanje aktualne televizijske Amerike je vključevalo tudi vrsto družabnih dogodkov. V VVashingtonu seveda ne gre brez tega, da ne bi vsaj dan ali dva preživel v tamkajšnjih muzejih, ki so lepo razporejeni okrog Bele hiše. Pa naj gre najprej za zgodovino (kjer je ob ostalem trenutno izjemno privlačna razstava o ameriških predsednikih), umetnost z neštetimi platni imen svetovne zgodovine ali vesolje, kjer se sprehajate med raketami, moduli in avtentično tehniko, ki je spoznavala luno. Vsi vstopi v muzeje so posebej varovani s policijo in spet ne moreš mimo detektorjev kovin, pregledovanja torbic. Tega pa na primer ni na znamenitem pokopališču Arlington, kjer, kot je znano, ob umorjenem predsedniku Ken- Rockeffelerjeva stolpnica z drsališčem pred vhodom, kjer visi tudi slovenska zastava. primer imate lahko doma v roki daljinec, preko katerega krmilite več kot 130 različnih programov," razlaga član uprave družbe, ki je širom po Združenih državah poznana po merjenju gledanosti. Ra-tingi in deleži gledalcev na posameznih programih so preko luže poglavje zase. Če v Sloveniji nekateri še vedno niso povsem prepričani, kaj bi z njimi, televizij-cem v Ameriki te številke predstavljajo vse. Že v dnevnem časopisju in to ne zgolj v lahkotnejšem (sicer najbolj branem) dnevniku USA Today lahko tekoče prebirate, kako gledane so bile posamez- Avtor zapisa na tiskovni konferenci znotraj Bele hiše. Astronavtska obleka, ki je bila na Luni, razstavljena v VVashington-skem muzeju. njihovem razvpitem prvem amandmaju, ki jim posebej zagotavlja svobodo medijev. Kar smo uspeli izvedeti, je podobno našim razmeram: politiki poskušajo na vsa mogoča vrata priti do svojih sekund na ekranu, v ZDA mogoče še bolj, ker je TV veliko močnejša. Vojna proti terorizmu, kot jo poimenujejo, je še vedno močno prisotna v vseh nacionalnih programih, pri poročanju o posameznih mednarodnih temah pa je moč opaziti razlike. Na primer izraelsko-palestinska vojna. Na čase, kot smo se strinjali v naši skupini, izrazito pristransko poročanje (na strani Izraela) o dogodkih na tem delu sveta. S kolegi iz skupine (Etiopija, Pakistan, Gana) na eni najbolj gledanih TV v Severni Karolini. nedvju počiva več tisoč vojakov in častnikov in odkoder je lep razgled na tisti del Pentagona, kamor je lanskega septembra treščilo letalo. Družabni dogodki v New Yorku bi, kar seveda dobro vedo vsi tisti, ki so tam že bili, potrebovali svoj zapis. Že zgolj Metropolitanski muzej umetnosti, za mnoge naj-prestižnejša tovrstna institucija na svetu, pa Broadway z muzikli in okoliškimi glasbeni klubi oziroma Manhattan predstavljajo mnoštvo neprespanih noči. Kje je še vse ostalo, na primer knjigarne, kjer te nihče ne gleda grdo, če listaš dnevni tisk ali preprosto sede na tleh bereš knjige v petkih pozno v noč... Pa nesrečni del, kjer sta še pred meseci stala dvojčka WTC-ja, danes pa je tam še vedno gmota porušenega betona zavarovanega s policijo in nema množica ljudi. Za konec, ki pravzaprav nima konca, saj Amerika nikakor ni enoznačna, ampak, kot smo se uspeli prepričati tudi v tem popotovanju sila raznolika. Od Vzhodne Obale (VVashington, New York, Charlotte,...) proti jugu -Nashville, New Orleans, Atlanta, San Antonio, Houston, preko Las Vegasa do San Francisca na Zahodni obali. In letališča? Kar naprej smo bili na njih. In kar naprej so nas sezu-vali, nam tipali prtljago in spraševali, kdo nam je pakiral kovčke. A po nesrečnem lanskem septembru je, z novinarsko izkaznico ali brez nje, tudi to Amerika. Vine Bešter GORENJSKI GLAS «16. STRAN ZDRAVJE, REPORTAŽA / info@g-glas.si Petek, 3. maja 2002 Vsak klop ni okužen in nevaren V Sloveniji za posledicami klopnega ugriza vsako leto zboli okoli 3000 oseb. Bolezni, ki jih prenaša klop, lahko v najhujših primerih povzročijo invalidnost in celo smrt. » Cepljenje je še vedno najboljša zaščita. Kranj - "Počitniška hišica na gozdnem obronku sameva, ker se lastnica boji klopov in noče tja na oddih. Nekateri nočejo več v gozd po borovnice. Takšen pretiran strah je odveč. Navadimo se živeti s klopom! Kakor je napačno omalovaževanje klopa, tako je neutemeljen tudi pretiran strah," je v knjigi z naslovom Srečanje s klopi (nevarnosti, zaščita in ukrepi) zapisal njen avtor Silvo Kristan. V drugi polovici osemdesetih let se je tudi pri nas pojavila borelio-za, ki velja za nevarnejšo od klopnega meningoencefalitisa, in povečal seje strah med ljudmi, zaradi katerega so se nekateri zatekli v skrajnost in se odpovedali sprehodom v gozd. Vendar je, kot pravi Kristan v svoji knjigi, pretiran strah odveč, klop pa je za človeka najbolj nevaren tedaj, če o njem nič ne ve. Z znanjem o klopu in ustreznim ravnanjem se lahko pred njim uspešno zaščitimo ali še pravi čas poiščemo zdravnika ter preprečimo hujše bolezenske zaplete. Zdravniki, ki se ukvarjajo s posledicami klopovega ugriza, ugotavljajo, da je med obolelimi največ nepoučenih. S klopom se vsako leto sreča na tisoče ljudi, zboli pa jih okoli tri tisoč, kajti vsak klop še ni okužen in nevaren našemu zdravju. Veliko ljudi je prepričanih, da klop ni nevaren, če ga odstranimo s kože v manj kot 48 urah, kar ne drži, saj so za klopnim meningoencefalitisom zboleli tudi tisti, ki so ga odstranili v manj kot šestih urah. Za svoj razvoj klop potrebuje toplokrvnega gostitelja, odrasli klopi za gostitelja izbirajo večinoma velike živali in človeka. Prija jim S statini nad srčni infarkt Ljubljana • Britanski raziskovalci so končali največjo svetovno raziskavo o zniževanju ravni holesterola in ugotovili, da je približno tretjino vseh srčnih infarktov in možganskih kapi pri ljudeh s tveganjem za žilne bolezni mogoče preprečiti z zdravljenjem s statini, zdravili za znižanje ravni holesterola v krvi. Glavni raziskovalec profesor Rory Collins je na ljubljanski predstavitvi raziskave dejal, da tovrstno zdravljenje zaščiti veliko širši krog ljudi, kot so mislili do sedaj, ter preprečuje tako možgansko kap kot tudi srčni infarkt. V raziskavi Heart Protection Study (HPS) je sodelovalo 20.000 prostovoljcev, starih od 40 do 80 let, pri katerih je bila prisotna ogroženost s koronarno boleznijo. Dnevno so dobivali 40 mg simvastatina, zdravila za znižanje ravni holesterola, zdravljenje in spremljanje prostovoljcev je trajalo 5 let in pol, raziskava pa je sta- la 32 milijonov ameriških dolarjev. Zdravljenje s statini je poleg zmanjšanja tveganja za možgansko kap in srčni infarkt zmanjšalo tudi potrebo po kirurških posegih na arterijah, angioplastiki in amputacijah. Približno petletno zdravljenje s statini prepreči srčni infarkt in možgansko kap pri 100 od 1000 bolnikih, ki so preboleli srčni infarkt, pri 80 bolnikih od 1000, ki so preboleli angino pek-toris, pri 70 bolnikih od 1000 po preboleli možganski kapi, bolezni žil na nogah in bolnikih s sladkorno boleznijo. Raziskava je dokazala tudi varnost zdravljenja s simvastatinom in ovrgla pomisleke o nezaželenih učinkih zniževanja ravni holesterola na nežilne vzroke smrti, na raka ali na kap zaradi krvavitve. "Lipolitično zdravljenje s statini zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ne le pri ljudeh, ki imajo koronarno bolezen, ampak tudi pri tistih s sladkorno boleznijo in zoženjem arterij v nogah ter pri osebah po možganski kapi. Če bi se zdaj po svetu začelo zdraviti s statutom 10 milijonov ljudi, bi to rešilo okrog 50.000 življenj letno oziroma 1000 življenj tedensko. Ugotovitve o aspirinu so spremenile klinično prakso in pričakujemo, da bo učinek ugotovitev raziskave HPS enak. Statini pravzaprav so novi aspirini," je pojasnil profesor Collins. R. Š. toplejše in vlažnejše vreme, zato se pojavljajo od aprila do oktobra, najbolj dejavni pa so od junija do konca avgusta. Klopi so pogostejši v vlažnih listnatih gozdovih, na iglavcih se v glavnem ne zadržujejo. Največ klopov je do višine 800 metrov, nad 1500 jih praviloma ni. Sam klopov ugriz ni nevaren, nevaren je le tedaj, kadar je klop okužen. Klopa lahko dobimo z neposrednim dotikanjem odpadlega listja, trave, praproti in podrasti. Prenaša tri infekcijske bolezni: klopni meningocncefalitis, lymsko boreliozo in erlichiozo. Največ je bolnikov z boreliozo. Pri klopnem meningoencefaliti-su pride do vnetja možganske opne in možganov. Prvi znaki so podobni gripi: slabo počutje, utrujenost, slabost, povišana temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne motnje. Potem lahko nastopi izboljšanje, ki včasih traja več tednov, v drugi stopnji pa so znaki podobni meningitisu. Prav je, da se že pri prvih težavah odločimo za obisk zdravnika, saj odlašanje otežuje poznejše zdravljenje. Za lymsko boreliozo, ki je pogostejša in nevarnejša od klopnega meningoencefalitisa, je značilna rdečkasta lisa, ki se pojavi okrog mesta klopovega vboda. In- kubacijska doba je od 2 do 32 dni, rdečina pa se pojavi od 2 do 10 dni po klopovem ugrizu. Če ob pojavu rdečine poiščemo pomoč, je zdravljenje z antibiotiki večinoma uspešno, vendar se rdečina ne pojavi vedno. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride do resnejših okvar ali celo invalidnosti. Pred naštetimi infekcijskimi težavami se lahko preventivno zavarujemo s pršili, oblačili, po prihodu domov pa skrbno preglejmo telo in se po možnosti stuširajmo. Še vedno je najučinkovitejša zaščita pred klo-pim meningoencefalitisom cepljenje, za borelio pa cepiva na žalost še ni. Za tri- do petletno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva v enem letu. Zdravniki ga še posebej priporočajo osebam, ki so zaradi poklica izpostavljeni okužbi, in tistim, ki pogosto hodijo v naravo. Renata Škrjanc Zdravju prijaznejša kontracepcija Ljubljana - Kontracepcijsko tableto lahko štejemo med revolucionarna odkritja,, saj ženskam v rodnem obdobju omogoča učinkovitejše uravnavanje rojstev in je v Evropi med najpogostejšimi in najbolj priljubljenimi metodami zaščite. Znanstveniki se že dalj časa ukvarjajo tudi z razvojem učinkovite kontracepcije za moške, vendar je na trgu v kratkem še ni pričakovati. V Sloveniji le okoli 20 odstotkov žensk v rodnem obdobju uporablja kontracepcijo. Za večino je hormonska tableta tudi najenostavnejši način zaščite in uravnavanja rojstev. Ženske jo v glavnem dobro prenašajo, lahko pa tablete povzročajo glavobol, slabost, slabše počutje, v nekaterih primerih celo neprijetno napetost v dojkah in nihanje telesne teže. Far- macevtska industrija tableto nenehno izboljšuje, veča njeno učinkovitost in zmanjšuje neprijetne stranske učinke. Dobro leto je na zahodnem tržišču nova vrsta kontracepcije yasmin, ki vsebuje hormon drospirenon. Učinkovito zmanjšuje zadrževanje vode v telesu, po najnovejših študijah naj bi celo vplivala na zniževanje telesne teže. Hormonska terapija z novo generacijo progestagena je učinkovita tudi pri zmanjševanju stranskih učinkov npr. povišanega krvnega tlaka, ugodno vpliva na boleče menstruacije, preprečuje nastanek raka jajčnikov in maternice ter tumorjev dojk. Tabletka yasmin je v Sloveniji že registrirana, v lekarnah pa naj bi bila na voljo prihodnje leto. Nova tableta je zaradi naštetega zelo uspešna in učinkovita med obstoječimi kontracepcijskimi tabletami, poleg njene osnovne funkcije - zaščite pred nezaželeno nosečnostjo - pa naj bi koristila zdravju žensk in vplivala na njihovo dobro počutje. R. Š. Pri Šimnovčevih v Plavškem Rovtu Narcise le tam, kjer se pozno kosi Maj je mesec narcis in na Golici jih je bilo do leta 1960 vse belo, od tedaj izginjajo. Pri Šimnovčevih v Plavškem Rovtu pravijo, da obstanejo le tam, kjer se pozno kosi. Vsi Šimnovčevi otroci znajo žeti, nositi rjuhe sena na glavi... V Plavškem Rovtu nad Jesenicami so bili vsaj pred štiristo leti -tako pripovedujejo najstarejši - tri kmetije, katerih lastniki so prišli iz Tirol. Martine, Štefan in Šimnovc se je reklo, priimek lastnika ene izmed najstarejših pa je bil Clinar. Leta 1700 so se pisali, tako je zaslediti, njihovi priimki še s Clinjar in šele leta potem so postali - Klinarji. P'Šimnovc danes gospodarita Tilka in Štefan Klinar. Tilka je prišla z Blejske Dobrave in se tako zelo vživela v Plavške Rovte, saj se počuti, kot bi se tu rodila in preživljala svojo mladost. Tilka je vsem kmetom v zgornjesavski dolini dobro znana, saj je kot inženirka živinoreje zaposlena kot vedno prijazna in strokovna terenska kmetijska svetovalka pri Kmetijskem zavodu v Kranju. Poleg tega je Tilka še svetnica občinskega sveta Jesenice, kjer se vedno zavzeto zavzema le za kmete in reševanje kmetijske problematike. Otroci znajo nositi rjuhe na glavi Šimnovceva gospodarja imata štiri otroke: Klemena, 21-letnega študenta geografije, gimnazijko Petro, staro osemnajst let, Luka, ki hodi v šesti razred, in Polono, ki obiskuje 2. razred osnovne šole Toneta Čufarja na Jesenicah. Vsi so zelo pridni, doma in v šoli. Tilka jih je vzgojila tako, da čutijo veliko pripadnost kmetiji: vsi zna- jo nositi rjuhe sena na glavi, otroci po tedenskem razporedu pomagajo v hlevu... Včasih je bila furmanska kmetija, stara kovačnica še stoji. Mali Luka zna sam narediti žebelj... Klinarjeva sta otrokom na prijeten način približala kmetijo - vsi so od malih nog povezani z gospodarjenjem, urni so in na noben način razvajeni. Zdaj otroke vozi v šolo kombi, a prej, ko šolskega kombija še ni bilo, starejša Klinarjeva večkrat sploh nista čakala na prevoz in sta jo do šole ali nazaj ubrala kar peš. Le kdo bi čakal tisti avtobus, ko pa si ena-dve-tri v dolini? Omeniti moramo še nepogrešljivo mamo, ki gospodinji in zelo rada plete. Vsi so oblečeni v doma spletene jope, puloverje in tople nogavice iz domače volne. Tilka pravi, da je v Plavškem Rovtu zelo lepo, ker v vasi prevladuje generacija srednjih let, ki se zelo lepo razume. Družijo se ob praznikih, za pusta so se oblekli v nore krave in v blejski Astoriji pobrali prvo nagrado, pri Jožovcu v Begunjah pa drugo. Zimsko spravilo sena v visokogorju. Kje so dobri pastirji? A to so le prijazni utrinki, vsakdanje življenje je trdo in polno dela. Zdaj, ko so pri Klinarjevih dobili vrnjeno planino Kočno, ki jo imajo v solastništvu, imajo 63 hektarov, 15 hektarov imajo planine in 5 hektarov na Golici. Zanimivost: mala špica na Golici se imenuje Šimnovceva. V hlevu je 25 glav goveje živine, imajo 40 ovac, ki se pasejo na Golici, krave pa na Kočni. Povsod v Karavankah, na vseh planinah imajo pastirja in kmetje z njimi več ali manj srečno oziroma nesrečno roko. Kmetje iz Plavškega Rovta imajo pri izbiri pastirja bolj nesrečno roko, saj je lani obstal v pastirski koči in pri pastirskem poslu šele tretji pastir, ki so ga izbrali. Upajo, da bo letos bolje. Še pred dvanajstimi leti so pri Šimnovčevih z volom vozili in bili od volov življenjsko odvisni. Nato je občina uredila pristopne poti in zdaj lahko vozijo s traktorjem, a še vedno jim ostane vsaj 20 odstotkov zemlje, ki jo morajo obdelati na roke. Tilka pravi, da še nikjer ni videla, da bi tako kot v Plavškem Rovtu posekali nekaj velikih vej in na vejah vozili seno. Osemnajst let je od tega, ko so zravnali tudi pet hektarov, ki jih lahko zdaj s stroji obdelajo. Prej -s koso. Pi primorje gradbinec gip tel.: 271 10 00; fax: 271 10 15 Odločite se za kakovost. NO Tilka in Štefan z najmlajšima otrokoma, Lukom in Polono. Narcise izginjajo Gorsko - višinska kmetija leži na 850 metrov nadmorske višine, sejejo žito in na roke žanjejo. Vsi otroci pri Šimnovčevih znajo žeti, jeseni vse "potrebijo". Tilka pra- Štefan Klinar na njivi. vi, da tako delajo vsi v Plavškem Rovtu in da nikjer ni hribovska zemlja tako dobro obdelana. Podrli so stari mlin, imajo še žago na vodni pogon. Mleko predelajo doma, Štefan ima znani matični trop jezersko - solčavske pasme. Kmetija je ne nazadnje bio kmetija in v hlevu so bile potrebne nekatere ureditve, da so zadostili predpisom. Ne pri Šimnovčevih in ne drugje se ne gnoji s škodljivimi umetnimi gnojili. In narcise - ključavnice po domače? "Mnogo je obiskovalcev, ki jih veliko pohodijo ali pa kar parkirajo svoje avtomobile na travnikih z narcisami," pravi Štefan. "Na splošno jih je res manj, obstanejo le tam, kjer se pozno kosi in ročno obdeluje. Tam, kjer jih popase-jo ovce, čez leta izginejo. Če bo občina res zaščitila narcise, upamo, da jih bo na ustrezen način." Darinka Sedej Višja inflacija, manjša N* ****** gospodarska rast Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj v pomladanski napovedi predvideva višjo inflacijo in manjšo gospodarsko rast. Ljubljana - Urad za makroekonomske odnose in razvoj (UMAR) pri ministrstvu za gospodarstvo meri in napoveduje gospodarska gibanja dvakrat na leto. Pretekli teden so predstavili svojo pomladansko oceno, po kateri, v primerjavi z jesensko, napovedujejo 3,3-odstotno gospodarsko rast in 6,9-odstotno letno inflacijo. To pomeni, da je oceno gospodarske rasti znižal za tretjino odstotka, oceno inflacije pa dvignil za pol odstotka. Direktor Urada za makroekonomske odnose in razvoj Janez Šušteršič in njegov pomočnik Boštjan Vasle sta v četrtek sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila pomladansko poročilo urada, ki gospodarska gibanja meri, spremlja in analizira seveda vse leto, dvakrat na leto pa izda tudi svoje ocene. Že za lansko leto, ko je ta urad v letu 2001 napovedoval 3,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda, so podatki državnega statističnega urada pokazali, da je bila ta ocena previsoka, saj je bila dosežena rast le 3 odstotke. To je verjetno tudi vplivalo, da so znižali letošnjo oceno iz jesenskih 3,6 odstotka na 3,3 odstotka. Povedali so, da takšno rast utemeljujejo z sedaj že zelo opaznim oživljanje gospodarske dejavnosti v svetu, kazalci se preusmerjajo h konjukturi, tudi v tujih podobnih inštitutih postajajo optimistični. Takšna napoved je tudi bližje napovedim Evropske unije. Če so ta gibanja v svetu vzpodbudna za slovensko gospodarstvo, ki je preko izvoza vključeno v to, pa analitike preseneča gibanje domače porabe, ki kljub večjim dohodkom prebivalstva narašča počasneje. Opazno je namreč povečano varčevanje prebivalstva, skupaj z manjšo investicijsko porabo pa to vpliva na gospodarsko rast. Za leto 2002 tako pričakujejo 2,7-odstotno realno rast domače potrošnje in 2,9-odstotno rast investicij. Manjša domača poraba in investicije utegnejo zmanjšati tudi uvoz, zato se pričakuje približno izravnana plačilna bilanca. Uvoz naj bi rasel po stopnji 3,8 odstotka, izvoz pa po stopnji 4,7 odstotka. Prav pri ocenah zunanjetrgovinskih gibanj je pri lanskih ocenah urada prišlo do največjih presenečenj, saj je bil za gospodarsko rast izrazito zaslužen porast izvoza ob skoraj ničelni rasti uvoza, negativen vpliv pa so imele naložbe v osnovna sredstva in spremembe v zalogah, česar niso predvideli. Za leto 2003 zopet predvidevajo uravnoteženo gospodarsko rast preko 4 odstotkov. V pomladanski napovedi urad predvideva 2,5-odstotno realno rast plač, umirjeno rast zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti. Drugačna je zgodba z inflacijo. V Uradu za makroekonomske odnose in razvoj ugotavljajo - pri tem kaže poudariti, da v ponedeljek objavljeni katastrofalni podatek o 1,4-odstotni inflaciji v aprilu še ni bil znan - da že inflacija v prvem četrtletju dosegla tako visoko stopnjo, da ni mogoče več pričakovati inflacije, ki so jo napovedali v jeseni. V uradu sicer pričakujejo občutno zmanjševanje mesečnih stopenj rasti cen, vendar so na osnovi trimesečnih gibanj popravili oceno iz 6,4 na 6,9 odstotka letne rasti. Višjo rast cen so po prepričanju vodilnih v uradu povzročila višja stopnja davka na dodano vrednost, višje trošarine pri alkoholu in tobaku, velika rast cen komunalnih storitev, povišanje cen telekomunikacijskih storitev, verjetno pa največ rast cen naftnih derivatov. Če je bila sprememba stopnje davka in trošarin enkratna, obljublja se tudi večja kontrola nadzorovanih cen, vključno s cenami telekomunikacijskih storitev, pa je za nadaljnjo inflacijo po ocenah urada največje tveganje pri cenah naftnih derivatov. Svojo novo oceno letošnje inflacije temeljijo na predpostavki, da cena sodčka nafte na svetovnem trgu v povprečju ne bo presegla 24 dolarjev za sodček. Vse bolj postaja jasno, da se bo Slovenija vključevala v Evropsko unijo Z nižjo gospodarsko rastjo, kot smo jo še nedavno pričakovali, in višjo rastjo cen, kot jo določajo kriteriji za vključevanje v denarno unijo. Za drugačna gibanja bodo potrebne po oceni urada še reforme na trgu dela, na finančnih trgih, v infrastrukturnih dejavnostih, javnem sektorju in državni upravi. Štefan Žargi brez motenj Slovenski elektrodistributerji so se na liberalizacijo trga z električno energijo dobro pripravili. Ljubljana - Cilj slovenskih elektrodistibuterjev je, da na liberaliziranem trgu odjemalcem omogočijo stalnost dobave in popolno zanesljivost, sporočajo iz petih elektropodjetij v Sloveniji. Zato so se na novo energetsko zakonodajo sistematično pripravili in prilagodili in odjemalcem je zagotovljena nemotena oskrba. Pet slovenskih elektrodistribu-cijskih podjetij, med katerimi je tudi Elektro Gorenjska, v informaciji za javnost z zadovoljstvom sporoča, da so sistematične priprave na nove razmere, ki jih je opredelil v letu 1999 sprejeti energetski zakon, očitno uspešno izvedli in se jim prilagodili. Zagotovljena je nemotena oskrba odjemalcev ob nezmanjšani kakovosti električne energije in v številnih primerih tudi višja raven storitev. Distributerji v skladu z dolgoročnimi pogodbami oskrbujejo 4850 upravičenih odjemalcev, katerih priključna moč presega 41 kilovatov ter 800 tisoč tarifnih odjemalcev, ki so v večini gospodinjstva. Oskrba poteka nemoteno, kljub temu, da so ponekod omrežje in tehnologije stare že nad 50 let. Električna energija je po mnenju distributerjev že davno postala tržno blago. Elektrodislribucijska podjetja medsebojno neodvisno na trgu od Holdinga Slovenske elektrarne in Jedrske elektrarne Krško kupujejo električno energijo in jo nato po dvostranskih pogodbah z upravičenimi odjemalci tudi prodajajo. Pri tem ugotavljajo, da številni na nove razmere niso bili dobro pripravljeni, čeprav so jih 0 novih pogojih in predvidenih spremembah izčrpno informirali. Njihova pričakovanja so bila usmerjena predvsem v bistveno znižanje cen, kar pa ob splošnem povečanju cene električne energije ni bilo realno. Med upravičenimi odjemalci, ugotavljajo v distribucijskih podjetjih, je še približno 10 odstotkov takih, ki še niso sklenili dolgoročnih pogodb z nobenim od dobaviteljev -pravijo jim "privzeti odjemalci". Za ohranitev visoke zanesljivosti dobave bo nedvomno potrebno posodobiti tehnologijo in opremo za kar bodo po ocenah elektrodi-stributerjev potrebna velika vlaganja in napori. Zato že pripravljajo predloge in rešitve, ki naj bi zanesljivost oskrbe zagotavljali tudi v prihodnje. Informacijo povzel Š. Ž. fIGLAS Pošta se prilagaja pravnemu redu EU Državni zbor je pretekli teden sprejel zakon o poštnih storitvah, vlada pa spremembe in dopolnitve statuta javnega podjetja Pošta Slovenije, ter poslovni načrt in plan razvoja v letu 2002. Ljubljana - Za pretekli teden bi lahko dejali, da je slovenski pošti v enem samem dnevu v četrtek prinesel kar vrsto pomembnih odločitev: državni zbor je sprejel zakon o poštnih storitvah, slovenska vlada pa na isti dan spremembe statuta, poslovni načrt in letni plan razvoja v letošnjem letu. Državni zbor RS je na 15. redni seji sprejel zakon o poštnih storitvah. Osnovni razlog za sprejem novega zakona je predvsem popolna prilagoditev pravne ureditve pravnemu redu Evropske unije na tem področju. Zakon upošteva, da so nekatere poštne storitve pomembna socialna kategorija, ki so se do sedaj zagotavljale z gospodarsko javno službo. Nov zakon zagotavlja navedene poštne storitve s tako imenovanimi univerzalnimi poštnimi storitvami, ki so zagotovljene vsem uporabnikom po dostopni ceni ne glede na njihov kraj bivanja. Za- kon odpravlja monopol na področju poštnih storitev. V njem je Uiejen postopek podeljevanja dovoljenj za izvajanje posameznih poštnih storitev, določa pa tudi osnovna načela pri določanju cen univerzalnih poštnih storitev, ki bodo morale biti transparentne, nediskriminatorne in dostopne vsem uporabnikom na celotnem območju Republike Slovenije. Z zakonom se bo tudi ustanovil neodvisen regulatorni organ. Naloge tega organa bo namreč prevzela že ustanovljena Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije, ki se bo Z uveljavitvijo zakona preoblikovala tako, da se bo njeno področje delovanja razširilo tudi na področje poštnih storitev. Preimenovala se bo v Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, ki bo finančno, strokovno, politično in organizacijsko neodvisen organ. Pri sprejemu zakona je bil najbolj sporen 33. člen zakona, ki ureja izdajanje poštnih vrednotnic. V včerajšnji razpravi v Državnem zboru so bile sprejete določbe, ki določajo, da minister, pristojen za pošto, s pravilnikom podrobneje določi izdajanje poštnih vrednotnic in potrdi letni plan izdajanja priložnostnih poštnih znamk. Pošti Slovenija, d.o.o., pa ostane izključna pravica izdajanja poštnih vrednotnic. Vlada RS je pa je na isti dan, torej v četrtek, 25. aprila, na 72. Praznovanje zvestobe podjetju Družba Iskraemeco je podelila jubilejne nagrade v Prešernovem gledališču. Kranj - V družbi Iskraemeco so se odločili s posebno pozornostjo Počastiti in čestitati za vztrajnost, potrpežljivost, zvestobo in stanovitnost svojih najzvestejših delavcev. V soboto, 20. aprila, so tako v Prešernovem gledališču v Kranju organizirali svečano praznovanje 30- in večletne zvestobe podjetju. Več kot 150 jubilantov se je naprej ogledalo predstavo Prešernovega gleda- lišča Županova Micka, Antona Tomaža Linharta, ki je bila nagrajena na Tednu slovenske drame, nato pa je sledila podelitev zahval in nagrad, ki jih je podeljeval predsednik uprave Iskraemeca Nikolaj Bevk. Ker je bil tudi sam med jubilanti, mu je zahvalo in nagrado podelil namestnik predsednika uprave Slavko Vidic. Za prijetno razpoloženje in odličen potek praznovanja so poskrbeli voditelj znane oddaje "Raketa pod kozolcem" Boštjan Romih in člani folklorne skupine Iskraemeco. Pripravili so tudi svečano pogostitev in kozarček ruj nega v sproščenem in zelo veselem okolju. In še misel izrečena ob tej priliki: "Generacije prihajajo in odhajajo. V neizmerno razsežnost časa postavljajo nove in nove mejnike, katerih pomen priča, kaj so tisti, ki so živeli pred nami, znali in zmogli ustvariti v svojem trenutku zgodovine." Š.Ž. seji dala soglasje na Poslovni načrt Pošte Slovenije za leto 2002 in potrdila Letni plan razvoja Pošte Slovenije za leto 2002, ker meni, da sta predložena dokumenta ustrezna osnova za poslovanje Pošte Slovenije v letu 2002. Pošta Slovenije, d.o.o., predvideva v letu 2002 rast obsega poštnih storitev za 4 % in povečanje števila poštnih enot za 4, tako da bo konec leta 2002 skupno 554 poštnih enot. Število zaposlenih se bo povečalo za 1 % (zaradi rasti obsega poštnih storitev in izboljšanja kvalitete dostave) ob izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih, nadaljevalo se bo z moder- nizacijo poslovanja in izvajanje racionalizacije ter optimizacije poslovanja, izboljšanje kakovosti poštnih storitev, povečalo zanesljivost in hitrost dostave, uvajalo nove storitve ter širilo dostopnost poštnega omrežja. Ob tem se predvideva porast skupnih prihodkov od prodaje storitev za 13 % in kot rezultat je planiran dobiček v višini 94 mio SIT, predvidena pa so tudi precejšnja sredstva za naložbe v višini 5.882 mio SIT. Vlada RS ugotavlja, da je načrtovana izguba na področju storitev obvezne javne gospodarske službe predvsem posledica nizke ravni cen pisem in dopisnic v notra- njem prometu, tako da bo ob uveljavitvi novega zakona o poštnih storitvah potrebno prestrukturirati tarife, da ne bo prihajalo do navzkrižnega subvencioniranja storitev, kar je tudi priporočilo Evropske unije. Vlada je na isti seji dala tudi soglasje na predlagane spremembe in dopolnitve Statuta javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o., ki pomenijo prispevek k uskladitvi z zakonom in podzakonskimi akti ter za učinkovitejše delo tega podjetja. Dokončno jih sprejme Nadzorni svet. Štefan Žargi HiperaW'wn* čez vikend LUTENICA 283,00 SIT uvoz iz Makedonije, 360 g PIJAČA FRUC 159,00 SIT M U LTI VITAMIN Fructal, 1.51 SLADOLED V 499,00 SIT KORNETU LADY RED zamrznien. G x 120 ml OGLJE V BRIKETIH 409,00 SIT vreča, 3 kg V petek, 3. li l soboto, 4. maja je na sporedu posebna ponudba ki velja samo za izdelke v zalogi Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova. Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mineš 4 v Tržiču. SVEŽE URICE v soboto, 4. MAJA, od 9. do 14. ure: PEČENA PURANJA ŠUNKA Pivka PARADIŽNIK 30% MELONE HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ. d. d, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo Zakaj je deveti maj Dan Evrope? Omeniš Eiffelov stolp in vsak takoj pomisli na Pariz. Piramide povezujemo z Egiptom. Ko omeniš Dan Evrope, se pojavijo ugibanja. Evropska unija je prepoznavna bolj kot po svojem dnevu po zastavi, ima pa tudi himno. Trge simboli, katerih pomen ni ravno naključen in vsak pripoveduje svojo zgodbo. Oda radosti, preludij k Beethovnovi 9. simfoniji, je leta 1985 po sklepu Evropskega sveta postala himna Evropske unije. Seveda ima vsaka država članica tudi svojo lastno himno. Dvanajst zlatorumenih zvezd, postavljenih v krogu na modri podlagi, predstavlja evropsko zastavo.Verjetno je to najbolj viden in opazen simbol EU. Ob ustanovitvi treh Evropskih skupnosti, ki so predhodnice EU, je bilo udeleženih samo šest držav. Toda delovanje Evropskih skupnosti, ustanovljenih v petdesetih letih je dobro zaživelo in države nečlanice so hitro ugotovile prednosti članstva in število se je večalo. Tudi po širitvi Evropske unije na petnajst držav se število zvezd ni spremenilo, saj njihovo število v nasprotju z zastavo Združenih držav Amerike ni povezano s številom držav članic. Zvezde predstavljajo evropske narode, krog ponazarja unijo, v katero so ti narodi povezani. Dvanajst zvezdic pa ne pomeni števila držav članic, ampak število dvanajst simbolizira popolnost. Trenutno je aktualen bližajoči se datum 9. maj, dan, koje leta 1950 tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, prve izmed treh. Na ta dan se vsako leto po Evropi vrstijo kulturni dogodki z namenom opozoriti na raznolikost kultur v Evropi, spodbuditi k razmisleku o moderni Evropi in zbližati ljudi. Tudi v Sloveniji se bodo okoli devetega maja vrstile številne prireditve. V Kranju bo na Fakulteti za organizacijske vede potekal TEDEN EVROPE, in sicer od sedmega do devetega maja. Cilj in namen organizacije tedna Evrope je mladim in študentom predsta- viti evropske kulture, združene v skupni Evropi. Evropske države bodo predstavljene skozi prizmo geografskih posebnosti držav, kulture, običajev, navad... Obiskovalci bodo imeli možnost spoznavanja tujih jezikov ter konverzacije italijanščine in angleščine. Na okroglih mizah bodo predstavljene aktualne teme, predstavili pa se bodo tudi najmlajši iz Bruselj - Evropska komisija je pretekli teden predstavila predlog direktive, ki je namenjem "hekerjem" in pošiljateljem računalniških virusov. V direktivi je "hekanje" opredeljeno kot nedovoljen dostop v informacijski sistem z željo ali namenom povzročiti škodo ali pridobiti premoženjsko korist. Nanaša se tudi na pošiljatelje virusov in druge oblike uničevalskih programov. Predlog direktive predvideva ostre kazni za "hekerje" na svetovnem spletu, oblikovalce in razpošiljatelje računalniških virusov. Doleti jih lahko tudi zaporna kazen. Predvidena je enoletna zaporna kazen za katerokoli obliko internetnega kriminala ter najmanj štiri leta zapora za vdor, ki povzroči fizično škodo, velike gospodarske izgube ali nedovoljeno korist. Seveda bo potrebno tudi sodelovanje podjetij, da napade prijavijo in tako prispevajo h krepitvi ukrepanja na tem področju. Predlagana direktiva mora biti potrjena od vseh petnajstih vlad držav članic, da postane evropski zakon. vrtcev s svojimi likovnimi stvaritvami o Evropi. Zakaj je 9. maj dan Evrope? Stvar sega v osemdeseta leta, pravzaprav petdeseta. Francoski zunanji minister Robert Schuman je 9.maja 1950 svetovni javnosti predstavil predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije, ki ju je druga sve- Sodelovanje med alpskimi državami Bruselj - S strani Evropske ko-misije je bil v petek sprejet program Alpski prostor, ki se nanaša na spodbujanje sodelovanja med Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Švico, Lichten-steinom in Slovenijo. Komisija bo zanj prispevala 59,7 milijona evrov, medtem ko bodo enako vsoto zagotovile tudi članice unije iz nacionalnih proračunov ali zasebnega sektorja. Švica in Slovenija bosta prispevali 4,43 milijona evrov. Primarne naloge programa so spodbujenje konkurenčnosti regije, razvoj učinkovitega in dostopnega transportnega sistema, upravljanje z naravo in kulturno dediščino. Sploh je transport ena izmed večjih ran slovenske politike. Podiplomci v Ljubljani Ljubljana - na povabilo Urada vlade za informiranje je bila pretekli teden na študijskem obisku v Sloveniji skupina 23 tovna močno prizadela. Predlagal je, naj se francoska in nemška proizvodnja premogovne in jeklarske industrije, ki je bila v tistem času temelj vojaške moči, povežeta v okviru naddržavne, upravljalske organizacije, v katero bi se lahko vključile tudi druge države. Avtor zamisli je bil znani pogajalec in mirovnik Jcan Mon-net, ki se ga še danes spominjamo podiplomskih študentov evropskih študij Univerze v Cam-bridgeu. Med dvodnevnim obiskom so aktivno sodelovali na specializiranih študentskih razpravah slovenskega foruma o prihodnosti Evrope na fakulteti za družbene vede. Pripravili so tudi tematske delavnice s predstavniki Ministerstva za zunanje zadeve, diplomatske akademije in Službe vlade za evropske zadeve. Delavnice so bile namenjene strokovnjakom omenjenih institucij na temo slovenskega vključevanja v EU in prihodnosti Evrope. V Sloveniji so se podiplomski študentje seznanili z našimi zunanjepolitičnimi prioritetami, programi obveščanja slovenskih in tujih javnosti, o vključevanju v EU in NATO ter značilnostmi slovenskega gospodarstva. Gospodarska rast v EU in Sloveniji Spomladanska gospodarska napoved za države kandidatke, za obdobje do leta 2003 je po oceni Evropske komisije sledeč: po kot "očeta Evrope". Na francosko pobudo so se odzvali Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg ter aprila 1951 podpisali pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Zato je bil leta 1985 na vrhovnem srečanju v Milanu sprejet sklep o praznovanju 9. maja kot dneva Evrope. Alenka Brun triodstotni rasti bruto družbenega produkta (BDP) v letu 2001 bo gospodarska rast v Sloveniji tudi v letošnjem letu zmerna - 3,1 odstotka, nato pa se bo v letu 2003 postopoma okrepila in znašala okoli štiri odstotke. Med državami kandidatkami se Slovenija s takimi rezultati uvršča v zlato sredino. Slovenija se bo tudi na področju zaposlovanja odrezala dobro. Raven zaposlovanja se bo povečala, raven brezposelnosti pa počasi upadala. Ključni makroekonomski problem v Sloveniji predstavlja inflacija, ki bo po napovedih tudi v prihodnjih letih ostala dokaj visoka. Po oceni Komisije glede neposrednih tujih vlaganj ta hip ni jasno, kakšen bo trend v Sloveniji v prihodnje. Privatizacija telekomunikacij in bančnega sektorja ter vladni program za spodbujanje investicij že kažjo pozitivne rezultate. Privatizacija bank, ki naj bi pritegnila dodatne investicije, pa je naletela na odpor v politiki, kar ima za posledico zamude in delno prekinitev procesa. V tej smeri pa je prihodnost precej nejasna. A.B. Slovarček direktiva - okvirni zakon ali smernica, ki naj bi jo države članice upoštevale pri pisanju svoje zakonodaje Evropske skupnosti - ime za tri skupnosti: Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ), Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). Te tri skupnosti pomenijo začetek združevanja evropskih držav in leta 1967 so se združile pod eno ime. Z Maastrichtsko pogodbo (1992. leta) so se preimenovale v Evropsko unijo. institucija - ustanova, zavod regija, regionalna politika - pokrajina, predel oziroma področje, območje; področna, pokrajinska, območna politika transportni sistem - prevažanje, prevoz ljudi in blaga A.B. ... evronovičke-eunovičke-eu ... "Hekerjem" se slabo piše Prva teletočka že deluje E-država zahteva e-podpis Slovenija je bila v letu 2000 ena redkih evropskih držav, ki je zakonsko uredila elektronski podpis. Z delom začenja e-državna uprava. imetnik Ljubljana - Večina tistih Slovencev, ki uporablja internet ne le za zabavo ali zbiranje informacij, se je s vprašanjem varnosti elektronskega poslovanja prvič prav srečala, ko so začeli uporabljati elektronsko bančništvo ali pri nakupih v nekaterih e-trgovinah. Elektronsko poslovanje na daljavo je namreč ogroženo z možnostjo zlorab, ki jih je mogoče preprečiti le s posebnimi sistemi šifriranja. Podobno kot banke, e-tr-govine in še nekateri drugi, ki razvijajo svoje sisteme za varno poslovanje, je tudi država Slovenija poskrbela za tovrstni sistem kvalificiranih digitalnih potrdil, ki omogoča varno spletno komuniciranje, varno pošiljanje elektron- ske pošte, digitalno popisovanje in s tem zanesljivo izkazovanje identitete posameznika in nenazadnje tudi varno brisanje podatkov v elektronski obliki. V Sloveniji je bil namreč že leta 2000 sprejet zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki je tudi v razviti Evropi tedaj še pomenil redkost, in manj je znano, kako se ta zakon uresničuje v praksi. Ker si prav letos slovenska državna uprava precej prizadeva ponuditi komuniciranje z državljani prav preko spleta, je prav, da opozorimo na to, da je predpogoj za takšno sodelovanje prav elektronski podpis. Digitalna potrdila izdaja na Centru Vlade RS za informatiko (CVI) SINGEN-CA (Slovenian General Certification Authoritv) in sicer osebna kvalificirana digitalna potrdila za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti; spletna kvalificirana digitalna potrdila za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti; in spletna kvali- ficirana digitalna potrdila za fizične osebe za katera velja najvišja stopnja varovanja in načela tako imenovane močne enkripcije. Medtem ko je potrebno digitalna potrdila za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti plačati, so potrdila za fizične osebe (torej za "navadne državljane") brezplačna. Potrdila je mogoče naročiti z osebnim dokumentom na vseh upravnih enotah po Sloveniji, kjer sprejemajo zahtevke za izdajo in preklic tovrstnih potrdil in interesentom dajo potrebno dokumentacijo z navodili. Po odobritvi vloge za izdajo dobi vlagatelj še referenčno številko - oboje po e-pošti - ter avto-rizacijsko kodo s priporočeno pošto. Oboje mu omogoča, da po internetni poti prevzame potrdilo. Na osnovi lastnih izkušenj lahko povemo, da se ni potrebno ustrašiti nič kaj prijaznih obširnih navodil, ki so seveda strokovno neoporečna. Da je potrebno z državljani komunicirati na bolj prijazen, bolj poljuden način, se bo pač ta država še morala naučiti. In kaj nam že nudi e-državna uprava? Na spletni strani 'http://e-gov.si/e-uprava/državljani' je mogoče ugotoviti, da lastniki digitalnih potrdil lahko po elektronski poti zaprosijo za vse vrste izpiskov za matične knjige, tako za sebe kot tudi kot pooblaščena oseba, medtem ko lahko za ostale upravne zadeve preberejo le navodila. Še zdaleč seveda nimamo države, ki bi bila podobna Singa-purju ali skandinavskim državam, kjer so odprli elektronske poti za urejanje večine upravnih zadev. Prav v aprilu je v Sloveniji potekala vrsta seminarjev in konferenc na to temo in pričakovati moremo, da se bo tudi pri nas kmalu korenito premaknilo. Vsekakor priporočamo, da si uporabniki in-terneta elektronski podpis čimprej uredijo. Štefan Žargi Ljubljana - Iz slovenskega Telekoma so sporočili, da so se v sodelovanju z ministrstvom za informacijsko družbo in hčerinskimi družbami odločili za postopno uvajanje javnih multimedijskih terminalov, ki so jih poimenovali Teletočke. Teletočke poleg telefonskih pogovorov omogočajo še dostop do e-uprave in interne-ta, elektronsko pošto z možnostjo pošiljanja razglednic, fotografij in video posnetkov, dostop do najrazličnejših informacij in drugih vsebin. Prvo teletočko, ki smo jo lahko videli tudi na nedavnem Teleinfosu, so poskusno postavili v mariborskem Evroparku, uradno pa so jo pred dvema tednoma priključili na Upravni enoti Maribor. Dodajmo še novico, da ministrstvo za informacijsko družbo (MID) pripravlja projekt spletnih kavarn, katerega cilj je vzpostavitev čim večjega števila privlačnih, dobro opremljenih in vzdrževanih javno dostopnih točk (e-točk) ter omogočanje dostopa do Interneta, elektronske komunikacije in spletnih storitev. V ta namen je z javnim pozivom pozvalo lokalne skupnosti k sodelovanju. Na javni poziv za postavitev spletnih kavarn se je tako odzvalo 21 občin iz vse Slovenije. Strokovna komisija je na osnovi postavljenih kriterijev ocenila, da bo MID v letu 2002 opremil 5 lokacij. V naslednjih letih pa bo nadaljevalo s faznim izvajanjem projekta, v skladu z interesom in upravičenostjo. Za projekte spletnih kavarn je v letu 2002 namenjenih 25 milijonov sit. Pogodbeni odnos bo sklenjen med MID in lokalno skupnostjo. Žal med izbranimi lokacijami ni nobene na Gorenjskem. Š. Ž. tratilo Beivš Kranj 98.3 MHz Glasbene želje: 04 231 80 80 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radio Belvi d.o o. Smafjetna 6.4000 Krov E-uprava tudi Ljubljana - Iz ministrstva za informacijsko družbo so sporočili, daje na razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja, razvoja, uporabe in razširjanja elektronskega poslovanja v občinske uprave - Priprava strateškega dokumenta uvajanja elektronskega poslovanja pravočasno prispelo osem vlog, katere vključujejo večje število pridruženih občin. Strokovna komisija, v kateri so predstavniki MID, Ministrstva za notranje zadeve - Urada za lokalno samoupravo in Centra Vlade RS za informatiko, je v petek, 26.aprila, pregledala prispele vloge in ugotovila, daje sedem vlog v skladu z razpisnimi pogoji, medtem ko ena vloga le-teh ne izpolnjuje. Komisija bo svoje delo nadaljevala z vrednotenjem ponudb in ponudnike obvestila o izboru predvidoma v prvi polovici meseca maja. Istega dne pa je ministrstvo za informacijsko družbo objavilo tudi Javni razpis na občinah? za sofinanciranje stroškov organizacije strokovnih srečanj in sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij 2002-1 (Ur.l.RS, št. 37/02). Na razpisu lahko sodelujejo univerzitetne ali visokošolske oziroma višješolske ustanove in znanstvena združenja ter društva, ki delujejo na področju informacijskih tehnologij ali uporabljajo informacijsko komunikacijske tehnologije. Namen javnega razpisa je pomoč in dodatna vzpodbuda upravičenim prijaviteljem za organizacijo strokovnih srečanj ter izdajanje samostojnih gradiv, ki bodo širši javnosti omogočila lažjo in kakovostnejšo uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, s ciljem učinkovitejšega vključevanja vseh državljanov RS v informacijsko družbo na vseh ravneh. Petek, 3. maja 2002 ••••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Pol leta za velike nakupovalne centre Gradiš GP Jesenice, d.d., je nedavno prejel certifikat kakovosti ISO 9001 in okoljski certifikat ISO 14001. Letošnji največji projekt je nakupovalni center Mercator Kranj. Jesenice - Ob odprtju velikega Mercatorjevega nakupovalnega centra na Primskovem je jeseniška gradbena družba Gradiš GP Jesenice prejela certifikata ISO 9001 in 14001, ki potrjujeta kakovost dela in spoštovanje okoljske zakonodaje. Je tretje gradbeno podjetje v Sloveniji s tem certifikatom. Pred tremi leti je podjetju slabo kazalo, leta 1999 pa je vodenje podjetja prevzel sedanji direktor in predsednik uprave Uroš Ogrin. Gradiš GP Jesenice je od nekdanjega Gradisa, ki je bil ustanovljen pred skoraj šestimi desetletji, obdržal le ime, pod to blagovno znamko deluje v Sloveniji še ducat podjetij. Ob prisilni poravnavi pred dvema letoma je imel več kot eno milijardo tolarjev dolgov. "Tedaj smo končali gradnjo kranjskogorskega HIT-a in začeli graditi stavbo AMZS v Ljubljani, ki sta bila naša rešilna projekta. To nam je dalo nov zagon za delo, zaradi prisilne poravnave pa nismo odpustili niti enega delavca. Ostajamo pri 200 zaposlenih, sodelujemo z okoli 30 podizvajalci, kar je tudi sicer značilnost dela naše dejavnosti," je dejal Marko Kravcar. vodja kontrolinga v Gradisu GP Jesenice. Jeseniški Gradiš ima na slovenskem trgu L5-odstotni delež, na vrhu gradbene panoge sta še vedno Primor- je in SCT. Lani so končali dvajset projektov, od najmanjšega za 3 milijone tolarjev do največjega (Mercatorjevega nakupovalnega centra Jesenice) vrednega več kot eno milijardo tolarjev. Obseg dela se je lani v primerjavi z letom poprej povečal za 53 odstotkov, prihodkov pa je bilo za 3,6 milijarde tolarjev. Kar 95 odstotkov je visokih gradenj. Zelo zahtevna je bila gradnja baze AMZS v Ljubljani, ki je potekala v dveh fazah in je kljub gradnji ves čas poslovala. Stavba AMZS v Ljubljani spada med zahtevnejše projekte jeseniškega Gradisa GP. Novosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi Kranj - Predlog novega zakona o delovnih razmerjih prinaša vrsto novosti prekinjanja delovnega razmerja. Odpoved pogodbe bo po novem razdeljena na redno odpoved z odpovednim rokom in izredno odpoved brez odpovednega roka. Obe bo moral delodajalec pripraviti v pisni obliki ter ju delavcu izročiti osebno. Redno odpoved bo lahko dal delavcu v primerih, če bo zanjo obstajal utemeljen razlog, delavec pa bo lahko pogodbo o zaposlitvi odpovedal brez obrazložitve. V primeru redne odpovedi zaradi delavčeve nesposobnosti ali drugih razlogov, bo moral delodajalec delavcu omogočiti zagovor, na delavčevo zahtevo bo o redni ali izredni odpovedi moral pisno obvestiti tudi sindikat, ki bo lahko svoje mnenje podal v osmih dneh. Za redno odpoved se bo lahko delodajalec odločil v primeru poslovnih in organizacijskih razlogov, nedoseganja predvidenih delovnih rezultatov in kršenja pogodbenih obveznosti, odpoved pa ne bo mogoča v primerih začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov, starševskega dopusta, član- stva v sindikatu, udeležbi v stavki, nosečnosti, nacionalnosti in še nekaterih neutemeljenih razlogov. Ob odpovedi pogodbe zaradi delavčeve, nesposobnosti ali poslovnega razloga bo moral delodajalec v primeru, če je bil delavec pri njem zaposlen več kot šest mesecev, preveriti, ali bi ga lahko zaposlil na drugem delovnem mestu ali prekvalificiral za drugo delo, kar ne bo obvezujoče za manjše delodajalce, ter v tem primeru poskrbel za sklenitev nove pogodbe. Če delavec tega ne bo sprejel, mu lahko delodajalec prekine delovno razmerje in odpravi pravico do odpravnine. Če se bo za odpoved odločil delavec, bo odpovedni rok 30 dni, v primeru odpovedi s strani delodajalca bo ta rok od 30 do 150 dni, odvisno od delovne dobe pri delodajalcu in odpovednega razloga. Delavec bo v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti ali poslovnih razlogov upravičen tudi do odpravnine, njena višina bo odvisna od povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev. Pogodba o zaposlitvi bo po novem lahko prenehala veljati zaradi smrti zaposlenega, izteka pogodbenega roka, redne in izredne odpovedi, sporazumne razveljavitve ter še nekaterih primerov, ki jih določa zakon. R. Š. JARC CEMENTNI IZDELKI Medvode tel.: 01 361-7936 Betonski TLAKOVCI ZDAJ DO 14. MAJA BREZSKRBNO DVIGNI pričakovanja Vozniki vozil Nissan vozijo brezskrbno, saj ima njihov avtomobil splošno garancijo, ki traja tri leta ali 100.000 km. Še posebne ugodnosti pa imajo tisti, ki so in tisti, ki bodo, svoje novo vozilo kupili v akciji, ki traja ao 14. maja. V času splošne garancije: brezplačni redni servisi in brezplačni predpisani servisni material. Brezplačni telefon 080 22 12. Zdaj. 080 22 12 Nissan Adria d.o.o., pooblaščeni Nissan uvoznik, 01/51 31 800; www.nissan.si D(^°?h?'eSĆENI TRGOVCI: Ljubljana, Avtoniss: 01 /58 18 650; Avto Trunk: 01/56 80 910; Domiale, AS Pižem en* a J 27 100; Moravt*. Nissan servis Krulc: 01/72 31 200; Maribor, Avtohiša Ferk: 02/33 38 100; Murska r i ni/^o ska Sobota: °2/53 21 209; Šentjanž pri Dravogradu, MG Center: 02/87 85 888; Celje, Panadria Dit' /S/in 350; Sl0ven«ke Konjice, Avto Kuk: 03/75 80 900; Kranj, Avto Močnik: 04/20 42 277; Škofja Loka, c t ni/o 24 000; K0**6'-lstra avto: 05/66 82 30°; Nova Gori«. AS Gorica: 05/33 55 721; Branik, Avtoservis i-anjan: 05/30 57 840; Sevnica, Avtomehanika Zierer: 07/81 40 389; Otočec, Avtomehanika Vidrih: 07/30 99 310 med zahtevnejše projekte spadata tudi Mercatorjcva nakupovalna centra v Kranju in na Jesenicah, zgradil je bazi AMZS v Dravogradu in Lenartu, avtopralnico v Mariboru, igralnico v Kranjski Gori, Elanovo proizvodno dvorano v Begunjah, specializirani so tudi za mostove, delež individualne gradnje je zanemarljiv, še ta mesec pa bodo končali Merkurjev center na Jesenicah. "Lani je bilo manjše povpraševanje po nizkih gradnjah, čeprav o večji recesiji v gradbeništvu pri nas še ne moremo govoriti. Nekaj manjših podjetij je šlo v stečaj. Tudi težave, ki jih je naše podjetje podedovalo, smo že prebrodili, kar potrjujejo obseg dela in prihodki, ki se iz leta v leto večajo. Letos načrtujemo 3,7 milijarde tolarjev prihodka, pri dobičku smo celo nad panogo, saj je bilo lanskega za 190 milijonov tolarjev, letošnji pa naj bi bil večji še za 5 odstotkov. Lani smo pri dodani vrednosti na zaposlenega z 2,2 milijona tolarji zaostajali za panogo, letos pa naj bi jo s 3,5 milijona tolarjev zelo presegli. Naš adut sta kakovostna gradnja in spoštovanje rokov, kar je poleg cene pri razpisih odločujoče. Roke do- Mercatorjev nakupovalni center na Primskovem konec lanskega oktobra. sledno spoštujemo, je pa res, da so čedalje krajši in z novo tehnologijo utegnejo biti še krajši. Zadnji zimi sta nam bili naklonjeni, odmora ni, delamo vse leto" je pojasnil Kravcar. Jeseniški Gradiš GP je po obsegu poslovanja primerljiv s celjskim in ptujskim (večji je ljubljanski, kije imel lani prisilno poravnavo), in je lani izplačal zadnje upnike prisilne poravnave. Lansko leto so zaznamovale tudi nove investicije; kupili so avtomešalca in žerjave ter opremi namenili dobrih 180 milijonov tolarjev, v prihodnje pa nameravajo posodobiti tudi belonarno. Renata Skrjanc% foto: Stane Klemene frekvenca za G0RENCA rciic Zlatarji ostajajo brez podmladka Kranj - Pred desetletji je bil zlatarski poklic zaželen in privlačen tudi osmošolcem, ki so se odločali za nadaljevanje šolanja. Zadnja leta pa se je znašel med poklici, za katere se osmošolci redko odločijo in če so pred leti bili plat zvona tekstilci, usnjarji in obutvena indust riju, se sedaj podobno dogaja tudi tapetnikom, zlatarjem in urarjem. Zlatarski oddelek v celjski poklicni šoli je vsako leto bolj prazen in država celo premišljuje o ukinitvi izobraževalnega programa zlatarjev in urarjev. kar pomeni resno grožnjo omenjenima poklicema in številnim obrtnim delavnicam, ki čez nekaj let uteg- nejo ostati brez. delavcev. Zadnja tri leta se v celjsko šolo za poklic urarja ni vpisal niti en vajenec, zlatarski oddelek je Ministrstvo za šolstvo hotelo celo črtati i/, razpisa, na zahtevo šole in sekcije zlatarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, ki jo vodi zlatar Viktor Mohorič, pa so program obdržali. Za zlatarje je v šolskem letu 2002/2003 razpisanih devet mest, na razpis pa so se prijavili štirje učenci. Kljub informativnim dnevom, ki so zadnja leta zelo slabo obiskani, in seznanjanju osnovnošolcev s tem poklicem, rezultatov ni. Če vpisa ne bo, bodo izobražeValni program za zlatarje morali ukiniti. R. Š. d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG KRAJ IN PROSTOR DATUM DELOVNI ČAS PREGLEDA CERKLJE - KZ CERKLJE 13. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 CERKLJE - KZ CERKLJE 14. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 CERKLJE - KZ CERKLJE 15. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 SP. BRNIK - GD SP. BRNIK 16. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 VELESOVO - GD VELESOVO 17. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 ŠENČUR-GD ŠENČUR 20. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 PREDOSUE - PRI CERKVI 21. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 GORICE - GD 22. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 GORICE - GD 23. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 KOKRICA - KD 23. 05. 2002 od 12.30 do 16.00 BELA-PRED TRGOVINO 24. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 VISOKO - GD VISOKO 27. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 NAKLO - KZ NAKLO 28. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 PODBREZJE - GD PODBREZJE 29. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 VOKLO - KZ VOKLO 30. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 VOKLO - KZ VOKLO 31. 05. 2002 od 8.00 do 11.30 TRBOJE - ZD TRBOJE 31. 05. 2002 od 12.30 do 16.00 TRŽIČ - KZ (NOVA) KRIŽE 03. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 TRŽIČ - KZ (NOVA) KRIŽE 04. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 TRSTENIK - PRED TRGOVINO 05. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 ŽABNICA - KŠC 06. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 ČIRČE - NA KRTINI 06. 06. 2002 od 12.30 do 16.00 ZALOG - ZD ZALOG 07. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.00 do 16.00 BREZJE NAD TRŽIČEM - KD 10. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 od 12.30 do 16.00 ZG. BESNICA - PRI POŠTI 11. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 MAVČIČE - KZ MAVČIČE 11. 06. 2002 od 12.30 do 16.00 PODUUBEU-GD PODUUBEU 12. 06. 2002 od 8.00 do 11.30 LOM - GD LOM 12. 06. 2002 od 12.30 do 16.00 PRIMSKOVO - GD PRIMSKOVO 13. 06. 2002 od 8.00 do 11.00 KOKRA - PRI CERKVI 13. 06. 2002 od 12.30 do 13.30 JEZERSKO - GD JEZERSKO 13 06. 2002 od 14.30 do 16.00 INFORMACIJE: ALPETOUR REMONT, D.D. tel.: 04/201 52 50 Ekipa na terenu: 041 728 000 KRANJ GORENJSKI GLAS • 20. STRAN____FINANCE, NEPREMIČNINE / CVetO.Zapl0tnik@g-glaS.Si _ _ Petek, 3. maja 2002 Aprila zajetna inflacija Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene življenjskih potrebščin, ki so merilo za inflacijo, aprila za 1,4 odstotka višje kot marca in za 4,6 odstotka višje od decembrskih. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 3. 5. 2002 Kranj - Ko je državni statistični urad pred dnevi objavil, da so cene življenjskih potrebščin aprila porasle za 1,4 odstotka, na letni ravni pa že za 8,4 odstotka, je bilo med ekonomisti in finančniki najpogosteje slišati oceno: katastrofalno. Ne brez razloga. V Sloveniji že vse od 1996. leta ni bilo inflacijsko tako močnega meseca, vladni cilj za letošnjo inflacijo 6.4 odstotka postaja vse bolj nedosegljiv, še bolj pa evropska inflacija, saj je bila v državah Evropske unije med lanskim in letošnjim marcem le 2,3-odstot-na. Dobri poznavalci razmer ugotavljajo, da je na tako visoko inflacijo v prvi tretjini leta vplivalo predvsem povišanje davka na do- dano vrednost, dogajanje na naftnem trgu in slabo obvladovanje cen komunalnih storitev. V vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj so prepričani, da je za letos napovedana inflacija kljub aprilskemu "šoku" še vedno uresničljiva. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je že napovedal strožjo tečajno politiko in zvišanje nekaterih obrestnih mer, še vedno pa verjame, da je prihod- nje leto možno doseči štiriod-stotno inflacijo. Podražitev naftnih derivatov je najbolj vplivala na to, da so se aprila cene v skupini stanovanje zvišale za 2,6 odstotka, v skupini prevoz pa za 2,5 odstotka. V prvi skupini so se goriva in energija podražili za 2,5 odstotka in cene komunalnih storitev za 5,6 odstotka, v drugi pa so bile cene goriv in maziv višje za 6,4 odstotka, cene prevoznih storitev pa za Mitja Gaspari Del dobička tudi za dividende V Alplesu naj bi ves bilančni dobiček prenesli v naslednje obdobje, delničarji Iskraemeca in Save pa naj bi ga del namenili tudi za dividende. Železniki - Delničarji Alplesa iz Železnikov bodo na skupščini 30. maja med drugim sklepali o uporabi lanskega bilančnega dobička, zmanjšanju osnovnega kapitala in o sejninah za predsednika in člane nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi ves bilančni dobiček v znesku nekaj manj kot 557 milijonov tolarjev prenesli v naslednje obdobje kot preneseni dobiček. V tem znesku je 235 milijonov tolarjev preostanka lanskega čistega dobička, razliko pa predstavlja preneseni dobiček iz prejšnjih let. Osnovni kapital družbe naj bi z umikom 62.958 lastnih delnic, ki so nominalno vredne nekaj manj kot 63 milijonov tolarjev, znižali z 283 na 220 milijona tolarjev. Za predsednika nadzornega sveta je predlagana sejnina 500 evrov (neto), za člane pa 350 evrov. Delničarji družbe Iskraemeco iz. Kranja bodo na skupščini 5. junija med drugim sklepali o pred- Dr. Jože Mencinger logu, da bi od 2,5 milijarde tolarjev lanskega bilančnega dobička za izplačilo delničarjem porabili 208 milijonov tolarjev, ves preostali dobiček pa namenili za oblikovanje rezerv ali prenesli v naslednje obdobje. Delničarji naj bi dobili 920 tolarjev dividende (bruto) na delnico, prejeli pa naj bi jo v treh mesecih po odločitvi na skupščini. Za člane nadzornega sveta, ki naj bi zastopali interese delničarjev, so predlagani dr. Jože Mencinger, Marija Šenk, mag. Aleksander Simon in Dragomir Kolman, njihov štiriletni mandat pa naj bi se začel v sredini decembra. Uprava delniške družbe Sava iz Kranja sklicuje skupščino 30. maja, na njej pa bodo med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička, nagradi članom nadzorne- Le dvakrat na teden Brnik - Zvezno ministrstvo za transport in telekomunikacije Zvezne republike Jugoslavije je ob koncu letošnjega marca izdalo Adrii Airways dovoljenje za tri lete na teden (ob ponedeljkih, sredah in petkih) na relaciji med Ljubljano in Podgorico, prejšnji petek pa je nepričakovano preklicalo dovoljenje za ponedeljkove lete. Adriina letala bodo zato na tej progi letela samo še ob sredah in petkih. Vse ponedeljkove lete, na katere je bilo prijavljenih že precej potnikov, so morali odpovedati, samo v ponedeljek je ostalo brez prevoza 38 potnikov. V Adrii domnevajo, daje spremem- bo zahteval črnogorski letalski prevoznik Montenegro Airlines, ki na tej progi leti dvakrat na teden in se po pogostosti letov želi izenačiti z Adrio Airvvavs. V Adrii so nad tako odločitvijo začudeni, saj je Montenegro v dveh letih ponujal 200 sedežev, Adria pa v treh skupno le 144. Slovenski letalski prevoznik, ki je šele maja lani dobil dovoljenje za letenje na tej progi, vse od septembra 1998 pa je lahko letel le črnogorski prevoznik, je že pozval slovensko ministrstvo za promet, da pomaga rešiti problem, ki mu povzroča tudi precejšnjo gospodarsko škodo. C. Z. Svet Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. člen in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00), 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 64/01), ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Začetek mandata je 1. 9. 2002 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevnaju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka, Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka, s pripisom RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo obveščeni o izboru v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. Predsednica sveta Andreja Gorše ga sveta ter spremembi firme in dejavnosti družbe. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi od 6,1 milijarde tolarjev bilančnega dobička do nadaljnjega ostalo nerazporejeno 5,2 milijarde tolarjev. Za dividende naj bi namenili 905 milijonov tolarjev nerazdeljenega dobička iz 1998. leta in za nagrade članom nadzornega sveta 33 milijonov tolarjev iz bilančnega dobička iz 1998. leta. Delničarji naj bi prejeli 530 tolarjev (bruto) na delnico, člani nadzornega sveta pa polovico nagrade v gotovini in polovico v delnicah iz sklada lastnih delnic. Družba naj bi se po novem imenovala Sava, družba za upravljanje in financiranje. Cveto Zaplotnik 4,7 odstotka. Nove kolekcije oblačil in obutve ter konec različnih popustov v večini trgovin so prispevali k 3-odstotnemu aprilskemu zvišanju cen v skupini obleka in obutev, pri tem pa se je obutev podražila za 5,5 odstotka, oblačila pa za 2,4 odstotka. Na aprilsko inflacijo so vplivale tudi podražitve zdravil za 1,3 odstotka, zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev za pol odstotka, mleka, mlečnih izdelkov in jajc za 2 odstotka, kruha in izdelkov iz žit za 1,8 odstotka in mesa za 0,6 odstotka ter pocenitve zelenjave za 2,1 odstotka, sadja za 0,5 odstotka in drugih prehranskih izdelkov za desetino odstotka. Cene na drobno so bile aprila v primerjavi z marcem višje za 1,8 odstotka, pri tem pa so bile storitve dražje za 1,7 odstotka, blago pa za 1,8 odstotka. Cveto Zaplotnik Pocenitev naftnih derivatov Kranj - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Cena za neosvinčeni, 95-oktanski bencin, se je znižala za 3,80 tolarja, s 190,8 na 187 tolarjev za liter, za 98-oktanski bencin pa za 4 tolarje, s 199,2 na 195,2 tolarja. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 154,6 tolarja ali 1,2 tolarja manj kot pred pocenitvijo. Ekstra lahko kurilno olje se je pocenilo za 2,2 tolarja, z 90,1 na 87,9 tolarja za liter. Cena za olje velja v maloprodaji, ob nakupu večje količine pa je nižja. C. Z. Depotna družba se bo preselila Ljubljana - KDD Centralna klirinško depotna družba se bo zaradi prostorske stiske na sedanji lokaciji na Trgu republike v Ljubljani preselila v nove prostore na Bavarskem dvoru (Tivolska cesta 48). V ponedeljek in torek je bila za stranke odprta še na stari lokaciji, danes, v petek, bo tam dokončno zaprla vrata in ne bo poslovala, v ponedeljek pa bo začela s poslovanjem na Tivolski cesti. Ob selitvi bo spremenila tudi telefonsko številko (01 307 35 00) in uradne ure. Za stranke bo odprta vsak delovni dan od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od dveh do pol štirih. C. Z. Prodali še 22 stanovanj Kranj - Republiški stanovanjski sklad je na ponovljeni razpis, s katerim je pod ugodnejšimi pogoji kot v prvem ponujal 61 stanovanj v Domžalah, Kamniku, Ljubljani in Mariboru, prejel 126 popolnih prijav. Komisija, ki jih je pregledala, je odobrila prodajo 41 stanovanj, med njimi tudi enajstih v Domžalah in enajstih v Kamniku. Neprodana stanovanja, med katerimi jih je tudi osem v Kamniku in dva v Domžalah, bo sklad naprej prodajal po enakih pogojih, kot so veljali v razpisu, pri tem pa se ne bo oziral na prednostne kategorije. Za nakup se bodo lahko potegovale tudi pravne osebe, ki pa pri skladu ne bodo mogle najeti posojila. Sklad je z novim letom postal tudi lastnik železarskih stanovanj na Jesenicah, Ravnah in Štorah, ob koncu aprila pa jih je ponudil v odkup najemnikom. Stanovanja Priložnostni kovanci Kranj - Banka Slovenije je ob letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu izdala priložnostne kovance: 1.500 zlatnikov z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, 2.500 srebrnikov z vrednostjo 2.500 tolarjev in pol milijona tečajnih kovancev, izdelanih iz. dveh litin različnih barv, z nominalno vrednostjo 500 tolarjev. Priložnostni kovanci bodo v prodaji po 13. maju, takrat pa bo tudi znano, kolikšna bo njihova prodajna cena. C. Z. lahko odkupijo najemniki ali njihovi ožji družinski člani. Ob podpisu pogodbe morajo plačati desetino kupnine, za razliko pa lahko pridobijo dolgoročno stanovanjsko posojilo po pogojih nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, po kateri je za desetletno odplačilno dobo obrestna mera TOM + 2,45 odstotka. Kdor se ne bo odločil za odkup, mu bodo še vedno ostale vse pravice iz najemnega razmerja. C. Z. nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 152,50 153,50 251,00 252,50 225,20 J25.80 HIDA - tržnica Ljubljana 153,501 154,10 250,50 251,70 225,50 225,80 HRAM ROŽCE Mengeš 152,60 153,70 247,00 250,50 22575 226,12 ILIRIKA Jeseniqe 153,50/ 154,60 249,00 250,50 225,40 225,90 ILIRIKA Kranj 153,50 154,60 "249,00 250,50 225,40 225,90 INVEST Škofja Loka 153,30 154,60 248,00 250,40 225,30 225,95 KREKOVA BANKA Kranj. Sk. Loka 153,16 154,97 247,99 250,94 224,58 225,74 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 153,20 154,50 248,00 251,00 225,20 226,00 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kran, 153,19 154,98 248,86 250,73 224,62 226,00 PBS D.D. (na vseh poštah) 152,98 153,90 249,82 251,80 224,51 225,75 NOVA KBM Blag. mesto Žiri 153,45 154,65 248,48 250,42 224,61 226,03 TALON Škofja Loka 152,80 153,80 250,00 254,90 225,30 225,95 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvo 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 153,14 154,32 248,90 251,32 225,11 225,91 Boljši časi za gradbenike Kranj - Na nedavnem petnajstem mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer je sodelovalo 450 razstavljavcev iz 22 držav, so veliko razpravljali tudi o gradbeništvu. Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin je med drugim dejala, da lani za gradbeništvo ni bilo rožnato leto, napovedi za letos pa vlivajo več optimizma. K temu naj bi prispevalo tudi sprejetje dveh za gradbeno stroko najpomembnejših zakonov, to je zakona o graditvi objektov in o urejanju prostora, ki bosta skrajšala in poenostavila postopke pri graditvi, predvidene spremembe najbolj problematičnih določb zakona o javnih naročilih, nadaljnje uresničevanje programa izgradnje avtocest, gradnja vodnih elektrarn na spodnji Savi ter naložbe v trgovske, skladiščne, turistične, stanovanjske in druge objekte. Po podatkih Boruta Gržiniča, sekretarja združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bila lani v tej dejavnosti vrednost opravljenih del za osem odstotkov manjša kot leto prej, pri nizkih gradnjah kar za dobro petino, posledica tega pa je bilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Pri stanovanjski gradnji so po predlanskem 4-odstotnem padcu lani beležili manjši porast. Na posvetovanju o načrtovanju, gradnji in vzdrževanju manj prometnih cest so ugotavljali, da državi za vzdrževanje šest tisoč kilometrov "njenih" cest zmanjkuje denarja. Samo letošnja zima je na teh cestah povzročila za 2,2 milijarde tolarjev škode, za dobro vzdrževanje in obnavljanje pa bi potrebovali okrog 50 milijard tolarjev na leto. Ker je za manj prometne ceste običajno na razpolago premalo denarja, se pri načrtovanju, gradnji in obnovi delajo tudi napake, ki puščajo trajne posledice v okolju. Ko sta se 11. septembra lani v terorističnem napadu zrušila oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra, so predvsem laiki začeli dvomiti v varnost stavb z jekleno konstrukcijo. Dr. Darko Beg, ki se na fakulteti za gradbeništvo ukvarja prav z jeklenimi konstrukcijami, je na predavanju dokazoval, da se nobena druga konstrukcija ne bi obnesla bolje. Kot je dejal, nalet letal ni povzročil zrušitve, ampak so na to vplivale visoke temperature ob požaru. Cveto Zaplotnik Še trije javni razpisi Kranj - Ministrstvo za gospodarstvo bo letos za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti namenilo nekaj manj kot štiri milijarde tolarjev nepovratnih sredstev. Že marca je objavilo štirinajst javnih razpisov, na podlagi katerih bo med upravičence, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, razdelilo 2,8 milijarde tolarjev denarja. V uradnem listu, ki je izšel danes, 3. maja, so objavljeni še javni razpisi za razvoj turistične infrastrukture ter za spodbujanje neposrednih tujih naložb in novih domačih naložb v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Skupna vrednost razpisanih sredstev presega 1,1 milijardo tolarjev. Vsi razpisi bodo skupaj z razpisno dokumentacijo objavljeni na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo (http://www.gov.si/mg), podjetniki in drugi upravičenci pa bodo dodatne informacije lahko dobili po telefonu in elektronski pošti tudi pri pristojnih delavcih ministrstva, ki so navedeni v razpisih. C. Z. Krka povečuje prodajo Še v tem mandatu nadzornega sveta bo Krka dobila novega predsednika uprave. Kranj - Nadzorni svet Krke je na seji prejšnji četrtek potrdil letno poročilo za lani, skupaj z upravo oblikoval predlog dividende, dosedanjim članom uprave podelil nov petletni mandat in obravnaval rezultate poslovanja v letošnjem prvem četrtletju. Delničarji bodo na skupščini, ki bo v začetku julija, sklepali o predlogu, da bi za izplačilo dividend namenili 950 tolarjev (bruto) na delnico, kar je za dobro tretjino več kot lani. Nadzorni svet je sedanji upravi podelil nov petletni mandat, ki se bo začel 31. julija letos. Predsednik uprave bo še naprej Miloš Kovačič, njegov namestnik Jože Colarič, člana pa Janez Po^janec in Aleš Rotar. Se v tem mandatu nadzornega sveta bo prišlo do spremembe v vrhu uprave, nadzorni svet pa je za predsednika in mandatarja za pripravo predloga nove uprave druž- be evidentiral sedanjega namestnika Jožeta Colariča. Krka je v prvem letošnjem četrtletju poslovala uspešno, saj je v tem času prodala za 20,5 milijarde tolarjev izdelkov ali za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V skupni vrednosti prodaje so 73 odstotkov predstavljala zdravila za humano uporabo in 16 odstotkov izdelki za samozdrav-ljenje, ki so v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem beležili kar 46-odstotno prodajno rast. Slabo petino izdelkov so prodali na domačem trgu, dobre tri četrtine pa so jih izvozili, največ na trge vzhodne, jugovzhodne in srednje Evrope. Prodaja je največ porasla v državah nekdanje Sovjetske zveze, kamor so v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z lanskim prodali kar za 42 odstotkov več izdelkov. Za naložbe so v prvih letošnjih treh mesecih namenili skoraj tri milijarde tolarjev. Medtem ko so aprila v Novem mestu odprli novo tovarno za izdelavo trdnih oblik zdravil, kar je bila po vrednosti 14,5 milijarde tolarjev doslej največja in najpomembnejša Krkina naložba, v bližini Moskve gradijo proizvodno -distribucijski in razvojni center, v katerem načrtuje proizvodnjo zdravil v trdnih oblikah (tablete in kapsule). Z gradnjo bodo končali prihodnje leto. Cveto Zaplotnik Petek, 3. maja 2002 • •••••• TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Temne plati blejskega turizma Žalosten pogled na blejske vile Nekdanje elitne vile že dolgo ne služijo več turizmu - hotelske sobe vile Labod so razprodali za stanovanja, Riklijeva vila še naprej sramotno propada, usoda vile Viktorija in hotela Lovec je negotova. Bled - Čisto v središču Bleda, nekaj deset metrov stran od jezera, stoji vila Labod. Gre za nekdanji stari del hotela Jelovica, ki pa že dolgo časa ne služi več turizmu. Nekdanje hotelske sobe so razprodali za stanovanja in vila Labod se je v zadnjih letih brez vsakršnih dovoljenj iz hotela spremenila v zasebne apartmaje. Torej je nastala črna gradnja sredi Bleda! Kot pravi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, je Hotel Labod vzgojni primer, kaj se na Bledu ne sme več ponoviti. A sedanja dogajanja kažejo, da bi se zgodba kaj lahko ponovila. niki stanovanj celo prijavljeno stalno bivališče. Nenazadnje pa objekt tudi po izgledu ni v ponos Bledu, saj deluje zanemarjeno, med drugim bo v kratkem nujna obnova fasade. Vprašanje pa je, če bo 33 lastnikov res združilo moči in denar in se lotilo prenove. Ker mnoge na Bledu takšno izig- Riklijeva vila bo še naprej propadala, Mark Oman ni dosegljiv, načrti z ureditvijo diskoteke stojijo, za vilo pa naj bi se po nekaterih informacijah zanimala avstralska podjetnica slovenskega rodu. Hotel Labod je bila dolga leta del hotela Jelovica. Z denacionalizacijo so objekt vrnili denacio-nalizacijskim upravičencem, ki pa so vilo prodali podjetju ABA iz Ljubljane. To podjetje pa je vilo razprodalo po enotah in tako je sedaj v vili kar 33 lastnikov. Iz hotela se je tako vila Labod spremenila v zasebna stanovanja. Na blejski občini, kjer so lahko le opazovali spremembe, so bili nemočni. Kot je pojasnila Irena Černigoj Rus z občine, so že leta 1996 večkrat opozorili inšpekcije, da znotraj hotela prihaja do spremembe namembnosti iz hotelskih sob v stanovanja. A dobili so odgovor, da inšpekcija za graditev nima vzroka za ukrepanje. Občina je nato na okoljsko ministrstvo in glavnemu tržnemu inšpektorju poslala vprašanje, katere inšpekcije so sploh pristojne. Dobili so edinole dogovor, da Občina Bled ni stranka v postopku... Ponoven pregled urbanistične inšpekcije je spet pokazal, da inšpekcija nima razloga za ukrepanje... In tako je ostalo do danes. Vila Labod je še vedno registrirana kot hotel ("Definicija hotela je nuđenje prenočitev v turistične namene," opozarja Eva Štravs Podlogar), torej bi morali plačevati turistično takso in prijavljati goste. A to se seveda ne dogaja, nasprotno, na naslovu vile Labod imajo imajo nekateri last- ravanje jezi, nenazadnje pa tudi zato, da se zgodba ne bi ponovila še pri kakšnem drugem hotelu, denimo hotelu Lovec, je Eva Štravs Podlogar, sicer tudi občinska svetnica v blejskem občinskem svetu, pred kratkim spet odprla vprašanje vile Labod. Na nje- Vila Labod je črna gradnja sredi Bleda - brez vsakršnih dovoljenj se je iz hotela spremenila v zasebne apartmaje. Občina Bled bo zdaj obnovila postopke pri inšpekcijskih službah. no pobudo je občinska uprava sklenila obnoviti postopke iz leta 1996. Eva Štravs ob tem tudi opozarja, da nikakor ne smejo dopustiti, da bi se objekt preimenoval iz Hotela Labod v Vilo Labod. S tem bi namreč samodejno legalizirali apartmajske sobe. Prav to pa že zahtevajo lastniki stanovanj v Labodu. V njihovem imenu je Albin Gole občini že predlagal, naj namembnost objekta, ki je bila prej čisto hotelska, prilagodijo dejanskemu stanju in jo spremenijo v hotelsko-apartmajski objekt... Prav zaradi takšnih izkušenj z vilo Labod so na blejski občini postali pozorni tudi na dogajanje v zvezi z vilo Viktorija, ki stoji na elitni lokaciji nad jezerom tik pod Stražo. Pred kratkim so namreč zasledili, da vilo lastnik SCT prodaja. Usoda vile je bila že doslej bolj žalostna, saj je SCT vilo oddajal v najem, izkušnje z najemniki pa so bile slabe. Po neuradnih informacijah naj bi ob vili, ki je sedaj prazna, zadnji najemniki imeli konje in prirejali celo pasje dirke za denar. "Vila Viktorija stoji na takšni lokaciji, da je za Bled zelo pomembno, kdo bo kupec. Z malo sreče bi prišel pravi lastnik, ki bi uredil vilo odprtega tipa z. lepimi sobami in lepo restavracijo," meni Eva Štravs Podlogar. Predstavniki blejske občine so se zato že povezali s podjetjem SCT, kjer so dobili potrditev, daje vila naprodaj, in sicer za okrog dva in pol milijona evrov, je povedal direktor blejske občinske uprave Dušan Preze^j. Po njegovih besedah bodo ostali v stiku z SCT, saj si želijo, da bi izbrali takšnega kupca, ki bi vilo uporabljal v turistične namene. Še bolj nejasna pa je usoda Rik-lijeve vile tik ob jezeru. Lani seje investitor Mark Oman pojavil z novimi načrti, po katerih bi v vili uredil diskoteko, z izgradnjo pa naj bi po tedanjih načrtih pričel letos pomladi. A vila še naprej propada, medtem ko je Mark Oman tudi za predstavnike blejske občine nedosegljiv. Aprilski sestanek zaradi njegove odsotnosti ni bil izpeljan, kot je povedal blejski podžupan Jože Antonič, pa je do Marka Omana nemogoče priti, saj se sploh ne oglaša na mobilni telefon. Tako v bližnji prihodnosti kakšnih večjih sprememb z Riklijevo vilo ni pričakovati, vprašanje pa je tudi, kako resen je bil interes neke avstralske podjetnice slovenskega rodu, da bi vilo odkupila od Omana. Urša Peternel Vilo Viktorijo pod Stražo se je SCT odločil prodati, na Bledu si želijo, da bi se našel pravi kupec in jo uredil v turistične namene. OD TU IN TAM ♦Izraelci in Nemci v Kranjski Gori - Med prvomajskimi prazniki so kranjskogorske namestitvene zmogljivosti dobro zasedene. Kot je povedala v.d. direktorice LTO Zavod za turizem Kranjska Gora Klav-dija Gomboc, so hotelske hiše zasedene med 60 in 90 odstotki, v nekaterih dneh pa celo stoodstotno. Med gosti prevladujejo domači gostje, Nemci in Izraelci. Manj rezervacij pa je v zasebnih sobah in apartmajih. V LTO gostom med drugim svetujejo kolesarjenje po novi kolesarski stezi treh dežel, pohode po označenih sprehajalnih poteh in obisk številnih prireditev. ♦Manj Hrvatov na smučanju v Sloveniji - Februarja je Slovenijo obiskalo 116.627 turistov, kar je za pet odstotkov manj kot februarja lani. Domačih gostov je bilo dobrih 65 tisoč, tujih pa dobrih 51 tisoč. Kot so sporočili z državnega statističnega urada, se je najbolj povečalo število gostov iz Belgije, Irske, Romunije, Ukrajine in Poljske. Našteli pa so bistveno manj hrvaških gostov (kar za 28 odstotkov manj kot februarja lani), manj pa je bilo tudi Nemcev. ♦Speča lepotica se prebuja - V Ljubljani bodo prihodnji teden odprli prenovljeno Unionsko dvorano, ki je bila desetletja središče kulturnega in umetniškega življenja Ljubljančanov. V njej so se od leta 1905, ko so odprli Grand hotel Union, poleg številnih plesov odvijali koncerti, zabave, veselice, protestna srečanja in zborovanja. Dvorana je dolgo časa veljala za največjo koncertno dvorano na Balkanu, v njej so gostovali največji filharmonični orkestri. V njej so potekale tudi elitne zabave, kot denimo medicinski ples, ples juris-tov, veliki elitni tehniški ples pod osebnim pokroviteljstvom kralja Aleksandra, maškarade... Ljubljančani so vsako leto od jeseni do pomladi sledili ritmu družabnega življenja v Unionski dvorani, ki je dopolnjevala ponudbo Grand hotela Union. Hotel je veljal za enega najlepših in najsodobnejših hotelov v jugovzhodni Evropi. Za udobje zahtevnih gostov je bilo dobro poskrbljeno, saj so poleg centralne kurjave, tekoče vode in zamrzovalnih naprav imeli tudi dvigala, ki so bila takrat prava redkost. ♦Poletna sankaška proga na smučišču - Na smučišču Mariborsko Pohorje v teh dneh začenjajo poletno sezono. Gostom bodo ponudili aktiven dopust, od kolesarjenja, sprehodov, jahanja, sodelujejo pa tudi s Termami Maribor. Za poletje pripravljajo tudi dve veliki novosti -sankaško progo z vrha Pohorja do doline v dolžini pet kilometrov, junija pa naj bi odprli tudi nov adrenalinski park. Tudi na Rogli stavijo na kolesarjenje, lani so uredili devet kilometrov kolesarskih prog, povezujejo pa se tudi s Termami Zreče, tako da gosti lahko koristijo storitve obeh centrov. Vlakec spet s tremi vagončki Bled - Na Bledu je že pred tedni pričel voziti cestni turistični vlakec, ki ga je podjetje Čarman, d.o.o., na Bled pripekalo lani. A potem ko so lani sredi sezone vlakcu morali odklopiti dva vagon-čka, ker je pač tako zahteval zakon, vlakec letos spet vozi s tremi vagončki. Zakon so namreč v državnem zboru spremenili, tako da vlakec ni več registriran kot traktor, temveč kot cestni turistični vlakec. Kot je povedal Janez Žlebir iz podjetja Čarman, d.o.o., vlakec ob koncih tedna na Bledu vozi že od marca, vsak dan pa bo pričel voziti konec meseca. Proga je enaka kot lani - vlakec odpelje izpred Ledene dvorane mimo Grand hotela Toplice, skozi Mlino do Velike Zake, regatnega centra in pod gradom do zdraviliškega parka in nazaj do Ledene dvorane. Z vlakcem se na treh vagonč-kih lahko pelje 54 potnikov. Z lanskim obiskom so po besedah Janeza Žlebirja zadovoljni, izkupiček pa je slabši od pričakovanj, saj so sredi sezone pač morali odklopiti dva vagončka. Letos raču- najo na boljši izkupiček, zanimivo pa je, da cestni vlakec opravlja tudi nalogo javnega prevoza, zlasti poleti, ko so parkirišča v Zaki polna. Tako je med potniki polovica domačinov in polovica tujih gostov, je povedal Žlebir. Letos so vožnjo z vlakcem podražili, tako da za odrasle stane 500, za otroke pa 350 tolarjev (lani 400 oziroma 300 tolarjev). Podjetje Čarman, d.o.o., pa seje prijavilo tudi na javni razpis Občine Bohinj, ki išče koncesionar-ja, ki bo opravljal dejavnost voženj s cestnim turističnim vlakcem. V Bohinju zahtevajo vlakec, ki bo zaprt in bo imel ogrevanje, kajti vozil naj bi tudi pozimi (denimo smučarje do spodnje postaje kabinske žičnice na Vogel). Janez Žlebir je povedal, da imajo takšen vlakec, ki stane okoli 130 tisoč evrov, pripravljen. Če v Bohinju ne bodo izbrani za koncesionarja. ga bodo bržkone uporabili v Ljubljani, kjer že vozi podoben vlakec kot na Bledu. Sicer pa naj bi, kot je povedal direktor Lokalne turistične organizacije Bohinj Marko Lenarčič, koncesionarja v Bohinju izbrali do konca meseca. U. P. ZDRAVILIŠČE RADENCI 120 let tradicije KRATKI MAJSKI ODDIH (nedelja - četrtek) od 5. do 30. maja 2002 Program vključuje: polpenzion (zajtrk in večerjo), kopanje v termah, jutranjo gimnastiko, vodno aerobiko, pitje radenske slatine v pitni dvorani, dnevno en vstop v svet savn za goste hotelov Izvir**** in Radin****. dvoposteljna soba Polpenzion v SIT 3 - dni 4 - dni hotel Radin**** 33.000 44.000 hotel Izvir**** 31.300 41.800 hotel Miral*** 26.500 35.500 Cena velja na osebo v SIT. V hotelu Miral*** ni doplačila za enoposteljno sobo. Še ugodneje v sobah s francoskimi ležišči ZA DVE osebi 3 dni za obe osebi v hotelu Miral*** že od 48.000 SIT. Upokojencem priznavamo še 5% popusta na navedene cene. Pokličite nas: 02 520 27 20, 02 520 10 00 Rezervacije.zdravilisce@radenska.si GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 3. maja-2002 Pungrat vrnili nekdanjim lastnikom Agrarna skupnost Planina Pungrat je ob koncu letošnjega marca dobila nazaj 154 hektarjev veliko planino, na odločbo, s katero ji je upravna enota zavrnila vrnitev servitutnih (pašnih) pravic, pa se je pritožila. Brezje - Postopek vračanja planine bo v celoti končan, ko bo pravnomočna tudi odločba o vrnitvi pravic in ko bodo dena-cionalizacijski upravičenci, to je dediči nekdanjih solastnikov planine Pungrat, ki pravno nasledstvo izkazujejo z izpiski iz matičnih knjig, s sklepi o dedovanju in z drugimi listinami, svoje solastniške deleže vpisali v zemljiško knjigo. Planina Pungrat, ki leži v Karavankah na nadmorski višini 1.500 metrov, ima zanimivo zgodovino. Kot navajajo zgodovinski viri, so jo kmetje z B režij, iz Noš in s Črnivca že v devetnajstem stoletju kupili od gospoščine gradu Kamen, posest pa so odmerili v devetdesetih pašnih deležih in jo razdelili med petintrideset lastnikov. Že med prvo svetovno vojno, še posebej pa po njej, je baron Born začel od kmetov kupovati lastninske deleže planine, proces pa je pospeševala še beda in to, da se veliko kmečkih gospodarjev ni vrnilo iz vojne. Uporni kmetje, ki so se zavedali, kaj bi pomenilo, če bi si Born prilastil več kot polovico planine (1921. leta je imel že 49-odstotni delež), so kupovali deleže, ki so bili naprodaj, in zadržali v lasti večinski delež, dokončno pa jih je "odrešila" agrarna reforma, po kateri je Born moral svoje deleže prodati takratni občini Mošnje - Brezje, ta pa proti plačilu krajanom iz vasi Brezje, Noše in Črnivec. Socialistična oblast je planino 1948. leta podrža-vila, po 1993. letu pa je enako kot vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bili splošno ljudsko premoženje, postala last sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. S pla- nino je upravljala tržiška kmetijska zadruga oz. pašna skupnost, v katero so se organizirali kmetje, ki so na njej pasli živino. Planinska pravica spada k hiši Pravni nasledniki nekdanjih solastnikov planine so 1993. leta na tržiško upravno enoto vložili zahtevek za vrnitev premoženja in pravic, za urejanje denacionaliza-cijskih zadev pooblastili Milana Poharja, ob koncu 1996. leta ponovno ustanovili agrarno skupnost in v zgodovino nove agrarne skupnosti kot pomemben mejnik zapisali datum 28. marec 2002, ko je odločba o vrnitvi planine postala pravnomočna. Kot je povedal Milan Pohar, je uprayna enota izdala dve odločbi. S prvo je nekdanjim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom vrnila 154 hektarjev veliko planino, z drugo je zavrnila vrnitev servitutnih oz. pašnih pravic. Planino je vrnila 35 nekdanjim lastnikom oz. njihovim pravnim Škropilnice na pregled Kranj - Iz. kmetijske svetovalne službe so sporočili, da bosta naslednji teden na Gorenjskem še zadnja dva pregleda škropilnic. V torek ž začetkom ob 8. uri bo pri kulturnem domu v Predosljah, v petek ob enaki uri pa še pri gasilskem domu na Brezjah. C.Z. Povečanje osnovnega kapitala Jesenice - Delničarji JEM-a, Jeseniških mesnin, bodo na skupščini 30. maja med drugim sklepali o povečanju osnovnega kapitala in imenovanju novega nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi osnovni kapital družbe povečali s sedanjih 91,6 milijona tolarjev na največ 163,4 milijona tolarjev, za kar naj bi izdali 35.860 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev na delnico. Novo izdane delnice naj bi prodajali po 4.798,41 tolarja za delnico, ceno pa povečevali z rastjo cen na drobno. Vpisovanje novih delnic bo trajalo do 1. februarja 2003 in vplačevanje z gotovinskim nakazilom do 1. marca, sedanji delničarji pa bodo lahko uveljavili prednostno pravico do 1. januarja 2003. Nove delnice bodo namenjene vnaprej znanim in dobro poučenim investitorjem. Ker bo 2. julija potekel mandat sedanjim članom nadzornega sveta, bodo na skupščini izvolili novega, ki pa bo v skladu s spremenjenim statutom štel le tri člane. Delničarje naj bi v naslednjem mandatnem obdobju zastopala Dušica Boštjančič in Igor Adlešič, delavce pa Miro Duič. C.Z. Na planini Pungrat - posnetek je iz lanske sezone. naslednikom, ki morajo zdaj vsak za svoj solastninski delež še izpeljati postopek vknjižbe v zemljiško knjigo. Kjer se bodo ostali dediči odpovedali v korist gospodarja, ne bo težav, več pa jih pričakujejo tam, kjer bodo uveljavljali izplačilo nujnega deleža. Med 35 solastniki planine, ki imajo na planini od tri do osemindvajset deležev, se jih dve tretjini še ukvarja s kmetovanjem, ostali pa ne več. Po statutu agrarne skupnosti, ki tako kot nekdanji "uzako- nja" načelo, da "planinska pravica spada k hiši in se od nje ne da ločiti", bo promet z. deleži potekal med člani skupnosti, le izjemoma, ko med njimi za nakup ne bi bilo zanimanja, pa bi jih lahko prodali tudi drugim. En zakon vrača pravice, drugi jih prepoveduje Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic omogoča nekdanjim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom, da zahtevajo tudi vrnitev pravic. Agrarna skupnost Planina Pungrat je v denacionalizaeijskem postopku zahtevala vrnitev pravice za pašo v 57 hektarjih gozda, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in za katere se v denacionalizaeijskem postopku potegujejo Bornove dedinje. "Postopek vračanja premoženja je potekal korektno, za kar se upravni enoti, še posebej upravni delavki Aljani Kralj, zahvaljujemo," je dejal Milan Pohar in poudaril, da so za dokazovanje lastnine veliko koristnih podatkov dobili v zgodovinskem arhivu in v dobro ohranjenem arhivu, ki ga je svojim prepustil Florijan Pohar. Upravna enota je vračilo pravic zavrnila z utemeljitvijo, da o podržavljenju servitutnih oz. pašnih pravic ni nobenega sklepa in da pašo v gozdu prepoveduje tudi zakon o gozdovih. Agrarna skupnost se je na tako odločitev pritožila, češ da zakon o agrarnih skupnostih omogoča vračilo nekdanjih pravic in da v gozdu tudi v preteklosti niso nikoli trajno pasli, ampak so vanj nagnali živino le ob nevihtah oz. v slabem vremenu. v Avtomobili ne sodijo na planino V agrarni skupnosti se že pripravljajo na novo pašno sezono, ki se bo začela v prvih junijskih dneh. Na planini se bo paslo od devetdeset do sto goved, od tega jo bo dobra polovica od solastnikov, ostala pa od drugih kmetov iz vasi Brezje, Črnivec in Noše. Planina nima izdatnih površinskih vodnih virov, zato jo pesti pomanjkanje vode, kije zlasti izrazito v sušnih obdobjih, ko jo morajo voziti iz doline. Še letos bodo postavili dodatno cisterno za zbiranje kapnice, poleg tega pa tudi opozorilne table, s katerimi bodo poskušali zaustaviti motorni promet že za ograjo pašnika. "Parkiranje avtomobilov ne sodi na planino," pravi Milan Pohar in poudarja, da bodo tudi ponudbo za obiskovalce razvijali le v obsegu, kot jo bo mogoče ustvariti na planini. Cveto Zaplotnik Če je gozd ob glavni cesti... Kmet Franc Draksler iz Mavčič bi za svoj gozd ob glavni cesti Kranj - Ljubljana, med Jeprco in Mejo, lahko napisal že knjigo dogodivščin. Zadnji primer je iz sredine aprila, ko je nekdo med mlade smrekice odložil za cel tovornjak kamenja, prsti in betona. Mavčiče - Blejski gozdarji so pred leti izdelali (turistični) vodič po odlagališčih odpadkov na blejskem gozdno gospodarskem območju, kmet Franc Draksler iz Mavčič pa bi za svoj šest hektarjev velik gozd na Sorskem polju, med Jeprco in Mejo, tudi lahko napisal že knjigo dogodivščin. Gozd ima namreč to "napako", da leži ob glavni cesti Kranj - Ljubljana, ki je idealno izhodišče za nezakonito odlaganje kosovnih in gradbenih odpadkov pa tudi za kraje lesa. Če bi gozd znal govoriti, bi lahko povedal veliko zanimivega, a marsikaj ve tudi njegov lastnik. "Pred desetimi leti mi je nekdo s tovornjakom pripeljal v gozd skale iz kamnoloma in jih stresel med mlade smrekice. Storilca nisem odkril, skale sem pospravljal sam, pri tem pa so bile nekatere tako velike, da sem jih lahko naložil le s traktorsko "kljuko" in nakladalcem," je pripoved o gozdu na izpostavljeni legi na vodo varstvenem Sorskem polju začel Franc Draksler, očitno razočaran nad kulturnostjo in odnosom nekaterih do zasebne lastnine, gozda in vsega naravnega okolja. Zgodba številka dve! Komaj je Franc pospravil skale, mu je nekdo posekal šest hrastov, naložil najdebelejše hlode na tovornjak, niso odkrili, škodo pa po sedanjih cenah ocenjuje na sto tisoč tolarjev. Sredi dne sekal v tujem Ta primer kraje ni bil osamljen. Sredi devetdesetih let se je nad Drakslerjev gozd spravil "kmet" iz Vižmarij pri Ljubljani, ki se je snežnega marčnega dne sredi dneva odločil, da naseka les za prodajo in zasluži kakšen tolar. Franc se je tisti dan ravno peljal po cesti, ko je zaslišal, da v njegovem gozdu "poje" motorna žaga. Ko se je po gozdni cesti za- Konjeniška zveza izdala katalog Kranj - Konjeniška zveza Slovenije je izdala katalog, ki vsebuje seznam licenciranih jahalnih šol, inštruktorjev, učiteljev in trenerjev v Sloveniji ter klubov in društev, včlanjenih v zvezo, poleg tega pa tudi koledar državnih, regionalnih in klubskih prireditev ter potovanj konjenic Konjeniškega treking združenja. Med 39 licenciranih jahalnih šol v Sloveniji sodijo tudi Konjeniško turistični center Brdo, konjeniški center biotehniške fakultete Krumperk, jahalna šola A club Arnol iz Pevna pri Škofji Loki, Konjeniški center N1 z Lancove-ga, konjeniško društvo Norik iz Hraš pri Smledniku, športni jahalni center Podvin iz Mošenj, jahalna šola Rasinger iz Podkorena, Konjeniški klub Triglav iz Lesc, rejski športni center Krtina, jahalna šola ZUIM iz Kamnika in jahalna šola Pot iz Dolenje vasi. Z Gorenjskega imata štiri zlate pod-kvice, kar je znak kakovosti šole, le centra Brdo in Krumperk, ostali imajo tri, jahalna šola Pot pa dve. V Konjeniško zvezo Slovenije je včlanjenih 52 klubov in društev, med njimi jih je tudi devet z. Gorenjskega: Domžale, Komenda. Kranj, Krumperk (Dob), Norik (Hraše pri Smledniku), Podkoren, Podvin (Mošnje), Ratitovec (Log) in Triglav Bled (Lesce). In kdo so na Gorenjskem licencirani inštruktorji, učitelji in trenerji jahanja? Inštruktorji so Matej Bertoncejj iz Godešiča, Sanja Bi-tenc iz Doba, Tanja Brglez iz Domžal, Roman Cenčič iz Dolenje vasi, Alenka Gec iz Kranja, Janez Guzelj iz Dolenje vasi, Tanja Ipavec iz Lesc, Jože Jan-har iz Hraš pri Smledniku, Barbara Kelbl z. Jesenic, Klemen Kolenc s Poljšice pri Gorjah, Katja Krmelj iz Reteč, Janez Krumpak iz Trzina, Anastazija Lavrič z Brega ob Kokri, Mojca Ogrin iz Trzina, Maja Oman iz Zgornjih Bitenj, Monika Rasinger iz Podkorena, Tomo Romšek iz Loke pri Tržiču, Barbara Slivnik iz Zgornjih Gori j, Dragica Šmid iz Škofje Loke, Valerija Štabuc iz Tržiča, Dušan Zima iz Žirovnice in Sebastijan Zupan iz Zabreznice. Med 23 licenciranimi učitelji jahanja so z Gorenjskega Anton Bizjak iz Radovljice, Gorazd Kušar in Sandi Smolni- Anton Bizjak kar, oba iz Doba, ter Gregor Mi-helčič iz Mošenj, med 31 trenerji jahanja pa Ajda Kalan iz Kranja, Aleš Pleško iz Mengša, Franc Slavič iz Domžal in Neža Šare iz Radomelj. Poleg konjeniških tekmovanj v preskakovanju ovir bo letos na Gorenjskem tudi več potovanj konjenic oz. konjeniških trekingov. Pikova konjenica bo 1. in 2. junija potovala po rokovnjaških poteh v Lukovico, do predmestja Domžal in ob Kamniški Bistrici ter prenočila na turistični kmetiji Čeh. Krvavška konjenica bo 21. in 22. junija potovala po mejah cerkljanske občine in prenočila na Krvavcu. Jelov-ška konjenica v organizaciji KK Pusti grad se bo 19. julija zbrala na Spodnji Lipnici, odkoder bo odjezdila na Jamnik in nato na Vodice, naslednji dan pa še na Lipniško planino in Goško raven. Konjenica Veronika bo 23. in 24. avgusta jezdila po Veliki planini. Cveto Zaplotnik Franc ob svežem kupu odpadkov v svojem gozdu na Sorskem polju. ostalo pa pustil, in jih odpeljal. Očitno bi jih ukradel še precej več, če ne bi v naglici skrhal verige na motorni žagi. Sedmi hrast je namreč le zažagal, podreti pa mu ga že ni več uspelo. Franc je dejanje prijavil policiji, storilca Jaka in Jerca na tržnici Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje bosta jutri, v soboto, pripravila na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnico kmetijskih pridelkov. Tržnica bo odprta od 8. do 12. ure. Kmetije iz škofjeloške regije bodo ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - kruh iz krušne peči, potice, piškote, izdelke iz mleka in sadja, alkoholne pijače, izdelke domače obrti in še kaj. C.Z. peljal V gozd, ni mogel verjeti svojim očem. Tudi Vižmarčan je bil presenečen, štiri hlode, ki jih je že imel na vozu, je hitro zvalil dol in s traktorjem pobegnil. Ker si je Franc zapisal registrsko številko, so ga policisti po nekaj dnevih odkrili in v zapisnik zapisali, daje v Drakslcrjevem gozdu ukradel 37 in v sosedovem še 18 kubičnih metrov lesa in da je les na dveh vozeh, pripetih k traktorju, vozil k mizarju v okolico Kranja. Sodišče je tatica obsodilo na pol leta zapora, pogojno za tri leta, Franca pa napotilo na civilno tožbo, za katero pa se doslej še ni odločil, saj komajda verjame, da bi lahko izterjal odškodnino. V gozd odložil zasteklena okna "Komaj smo rešili ta problem, že mi je nekdo s tovornjakom odpeljal pet smrekovih in še dva hrastova hloda. Tudi ta primer sem prijavil policiji, a storilca niso odkrili," pripoveduje Franc in nato pove še zgodbo, kako je podjetnik iz okolice Kranja v njegov gozd odložil stara, še zasteklena okna ter ostanke žive meje, veje in druge odpadke. Storilca je odkril, taje dejanje tudi priznal in obljubil, da bo odpadke pospravil. To se ni zgodilo, vse je moral narediti sam: veje je požgal, steklo pa zmetal v bližnjo jamo. Ko so pred nedavnim v Mavčičah obnavljali šolo, si je spet eden od "tovornjakarjev" izbral njegov gozd za odlagališče dveh kubičnih metrov odpadkov. Ker Franc ve, kdo je to storil, odpadkov še ni pospravil, ampak čaka na priložnost, ko mu bo to lahko tudi povedal. Zgodbe o Drakslerjevem gozdu s tem še ni konec, 19. ali 20. aprila je nekdo s tovornjakom pripeljal v njegov gozd in stresel med mlade smrekice okrog deset kubičnih metrov kamenja, prsti in kosov betona. Kdo je to naredil, se Francu niti ne sanja, iz kolesnic pa je razvidno, da je tovornjak zavil proti Kranju. Tudi ta kup bo očitno moral pospraviti sam. Cveto Zaplotnik Srečanje gospodarjev turističnih kmetij Kranj - Kmetijska svetovalna služba vabi v torek ob pol osmih zvečer v sejno sobo KGZ Sloga Kranj na Primskovem na srečanje gospodarjev turističnih kmetij z območja kranjske in tržiške upravne enote. Na srečanju se bodo seznanili s ponovno registracijo turistične dejavnosti na kmetiji in pogojih za klanje in predelavo mesa na kmetiji, obravnavali pa bodo tudi predlog za ustanovitev društva turističnih kmetij. Kmetje, ki že imajo registrirano turistično ali drugo dopolnilno dejavnost, jo morajo ponovno registrirati na upravnih enotah, le do 10. maja pa je možna ponovna registracija brez dodatnih dokazil. Izpolniti je treba le vlogo in priložiti odločbo o registraciji dopolnilne dejavnosti. C.Z. GLOSA Prvomajski paradoksi Prvomajski shodi, ki so jih pripravili sindikati, so pri nas lepi rekreacijski izleti v naravo, združeni z nostalgičnim spominom na socialistične čase, ko se je tam pod geslom živel prvi maj kar trlo širokih ljudskih množic. Če danes malo drugače pomisliš, narediš tudi tale sklep: včasih, ko je šla delu vsa čast in oblast in ko so delo res vsi tudi imeli, pravzaprav ni bilo za 1. maja nobene potrebe po množičnih shodih, saj je 1. maj vendarle protestni datum, datum za delavske pravice, in kaj bi zborovali, če jih vsi tudi imamo in če nam tozadevno ni hudega? Danes, ko nam je še pa še hudega, saj 30 odstotkov Slovencev živi na robu preživetja, in ko bi človek pričakoval, da zdaj bo pa za 1. maja tisto ta pravo, borba za delavske pravice, se pa rekreacijsko družimo v naravi. Narobe svet. Še bolj pa je narobe svet, če preštejete govorce na Prvomajskih shodih. Shode so pripravili sindikati in le-ti in samo ti bi morali stopati pred mikrofone. Z gromkimi besedami bi morali privzdigniti tlačeno ljudstvo, ki je brez dela in jela. Tako pa se v tej konfuznosti, kaj sploh je sporočilo prvega maja, pred mikrofone postavljajo ministri in predsedniki državnega zbora! Lepo vas prosim! Saj so kar fejst fantje, ampak... Predstavniki vlade so v tem primeru opozicija, druga stran, ki nima kaj delati na prvomajskih shodih, še manj pa govoriti! Oni so na drugem bregu, tam, kjer so delodajalci, proti katerim so pravzaprav usmerjeni pravi prvomajski shodi. Oblast vedno vzame... Komu? Delavcem. In ta oblast naj govori na prvomajskih mitingih? Kaj bo meni vlada solila pamet na shodih, saj mi ona jemlje, me postavlja v ponižujoča in slabo plačana javna dela, z novim zakonom o delovnih razmerjih me še prej lahko odpustijo in mi dajo mizerno odpravni- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* $3 ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Nekdo si bo zelo želel skleniti premirje z vami. Bodite previdni, da se ne ponovijo iste napake in zopet ostanete praznih rok. Pred vami so uspešne spremembe - tako poslovne kot tudi privatne. Obisk vas bo zelo razveselil. Bik (22.4. - 20.5.) 1 Počasi boste pozabili na pretekla razočaranja. Tudi dvom in stare zamere boste pustili za seboj. Spoznanje, da niso vsi ljudje enaki, vas bo očaralo in znova boste polni elana in dobre volje. Nedelja bo vaš srečen dan. Dvojčka (21.5.-21.6.) Notranji strahovi vas bodo preganjali toliko časa, dokler boste to sami dovolili. Ne samo nasveti, ki jih dajete drugim - tudi tisti, ki jih prejemate -, so koristni in vredni razmisleka. Drzni korak se vam bo obrestoval. Rak (22.6. - 22.7.) Jezili se boste, ker boste malce izgubili nadzor nad dogajanjem v vaši bližnji okolici. Če boste le hoteli boste hitro nadoknaditi zamujeno. Te dni praznikov boste izkoristili za prijetno druženje z prijatelji, ki vas že prav pogrešajo. Lev (23.7. - 23.8.) Ljubljeno osebo boste postavili pred dejstvo - zdaj ali pa nikoli. Ne samo, da boste s tem korakom slavili zmago, tudi noči bodo zato mirnejše. Prazniki vas bodo polenih in kar težko se boste spravili nazaj na noge. Devica (24.8. -23.9.) Pojavili se boste v trikotniku in kar precej časa se boste zamudil iz iskanjem izhoda, ki vam v največji meri predstavlja takšno in drugačno varnost. Ker te varnosti nekaj časa ne bo, se boste počutili nekoliko izgubljeni. no! Kaj pa je drugače kot na Hrvaškem? Povečujejo se samo najvišje plače, otroci ne morejo na morje, upokojujemo se starejši in z nižjimi odmerami. Izžvižgati bi jih morali, še preden rečejo a... Če že nič drugega, kot da ne morejo, naj vsaj poskrbijo za to, da bodo delavci, prej prišli do sodnega varstva. Kje pa! Meljejo in meljejo, sami vase godrnjajo in po direktivah EU kujejo zakone. Da je toliko sodnih zaostankov, smo mi krivi, ker da se samo tožarimo, da bi ukazali, da gredo spori iz delavske zakonodaje v prioritetno obravnavo, ne, to pa ne! In kaj naj oni, lepo vas prosim, govorijo na prvomajskih shodih, ko se jim še prioriteta ne ljubi reči! Jemati iz žepov pa znajo - to pa ja! Najbolj odmeven prvomajski vladni pozdravček na vižo: mi imamo prazno blagajno, vi pa dajte, so čisto navadni mopedi. Obdavčili so jih kot nori in ta obdavčitev je krasni dokaz, kaj vse si izmisli slab gospodar, za katerega je vedno značilno, da pobira visoke davke. 17 jurjev za registracijo mopedov, ki niso vredni pet jurjev, je groza! V stiski hudič še muhe žre, in če je stiska, si vlada izmisli najbolj nore obdavčitve. Za varnost gre, pravi domišljavo in šiba podatke, kakšno srhljivo statistiko beleži država ob neregistriranih JODLGATOR Tehtnica (24.9. - 23.10.) Ne zatirajte svojih idej! Tudi če se sedaj res ne morejo realizirati, to ne pomeni, da se nikoli ne bodo mogle. Vsaka stvar ima svoj čas in več različnih poti vodi k cilju. Kar je za nekoga črno, je za vas belo. škorpijon (24.10. - 22.11.) Poslovno se vam obetajo večje spremembe. Ali ni res, da je zadnji čas, da vas končno opazijo? Ko bo že enkrat prilika, skušajte izkoristiti čim več. Če nočete, da se bo ljubljena oseba počutila preveč zapostavljeno, čim prej popravite zamujeno, kar se še da. Strelec (23.11. - 21.12.) Pri trošenju denarja boste še bolj previdni, kot bi bilo sicer treba, vendar ne pretiravajte, saj ima vsaka skrajnost lahko negativne posledice. Odločali se boste o daljši poti, posvet s prijatelji pa vas bo končno prepričal. Kozorog (22.12. - 20.1.) Zaradi vaših (sicer pravih!) odločitev bodo največ trpeli vaši najbližji. Ob razložitvi, da ne mislite pozabiti na njih, se bodo pomirili, a vseeno bo še nekaj časa nad vami temni oblaki jeze. Denar, ki ga boste prejeli, boste dali takoj naprej. Vodnar (21.1. -19.2.) S tem, ko boste poslušali svoj notranji glas, se vam bodo pokazale rešitve za vse vaše težave. Kar se tiče vaših čustev, boste zelo sproščeni, zato se ne čudite, ko vas bodo na veliko vabili na zmenke. Ribi (20.2.-20.3.) V največji meri, kar je možno, se boste posvetili sami sebi. Tako kot vam velikokrat odgovarja velika družba ljudi, tako se včasih najbolje počutite v samoti: zopet boste našli ravnotežje in življenje bo postalo lepše! mopedih. Nič odškodnine, če vas povozi neregistrirani moped! Kot da mopedisti po Sloveniji ne bi delali drugega, kot od jutra do večera ciljali na pešce in se vanje do onemoglosti butali! Žanje država, žele bodo zavarovalnice - in to je tudi vse! Za nobeno varnost ne gre, gre za kaso in kasiranje. Registrirani mopedi in skuterji se ne bodo niti za pikico manj zaletavali v pešce, kot so se do zdaj -le policisti bodo kasirali po 25 jurjev za ne registracijo. Tako prozorne obdavčitve pa še ne! In noben novinar noče pogledati preko meje. V Italiji, recimo, se vlada že deset let pripravlja na registracijo mopedov, a si je ne upa uvesti. Ali si predstavljate možakarja nekje na slovenskem podeželju, ki ima moped za na njivo pa do pošte in trgovine in to je - tudi vse. Ta revež bo zdaj sredi najhujše zime rinil svoj moped v mesto na servis - samo vožnja ga bo več stala, kot je moped vreden! Brez obvezne šlamparije seveda ni šlo, saj jim je zdaj zmanjkalo tablic za mopede. Kaj hočejo še? V desetih letih smo dvakrat menjali pasoše, ne vem kolikokrat osebne, enkrat ima država mednarodno oznako SL, nato SLV, SLO, SVN - pa kdo bi sledil njihovi konfuziji, ki nas samo drago stane. Darinka Sedej "Fuzbalska muzika" pa to... iiiiiilii;;;;!;;:. "— Iglesias I in Iglesias II, jasno Opažam, da me zadnje čase nekaj vleče na Špance pa to, prejšnje fuzbalsko vprašanje je zahtevalo odgovor Španija, tokratno zadnje pa španski priimek, dveh odličnih "šlager pevačev". Nekateri ste imeli nekaj težavic z zapisovanjem španskih priimkov. Fanta, oče in sin, se namreč pišeta Iglesias in ne Engleziaz ali Egle-sias oziroma kaj podobnega. Ampak nič za to, pomembno je, daje bilo prav zamišljeno. No, žrebi-ček (pomanjševalnica za žreb) je odločil takole: Katarina Grašič, Nedeljska vas 1, 4000 Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico... Novosti Tuje: John VVilliams - Star Wars - Episode III, Areh Enemy - VVa-ges of sin, Theatre Of Tragedi -Assemblv, Gotan Project - La Re-vanczha del Tango, Yes - Talk, Hansi Hinterseer - Vater, dein VVille Geschehe, Tirno Maas -Loud, Victor Bailev - That's Right, DJ Bobo - Celebration, Mvlene Farmer - Les Mots - Best of, John Coltrane - Ballads, Kelly Familv - La Patata; SLO: Sestre - Samo ljubezen singel, Ansambel Vi lij a Petriča - Na šank, Vitezi celjski - Pozdrav Celju; Top 3 1. Poka - različni izvajalci 2. Kdor ne skače ni Sloven'c -fuzbalska kompilacija 3. Sestre - Samo ljubezen (CD single) 4. Navijamo za Slovenijo - še ena fuzbalerska 5.Shakira - Laundrv servicc Koncerti inu vstopnice 3.5. - Gibonni & Oliver - ŠD Bled (2000 sitov), 15.5. - Zucche-ro - Bonifika Koper (5200 sitov), 17. 5. - Balaševič, Križanke Ljubljana (3500 sitov), 19.05. - Andrej Šifrer - ŠD Zlato polje, Kranj (2500 sitov), 30.05. - Manu Chao, Križanke Ljubljana (3900 sitov), 10. 06. - Rammstcin - Hala Tivoli Lj. - 4900 sit; 14.6. - Jamiraquai - Arena Pula (8500 sitov) in seveda vse vstopnice za prireditve v Cankarjevem domu. In še nagradno vprašanje 486: Kdo od pevcev (pevk) iz skupine Sestre je ženska? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 8. maja, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stran je vvvvvv.aliga-tor.si, naš najljubši e-mail pa Ali-gator@siol.net. «n ^oitbenbo ifi3£H82tilbo oo Pričakovati je bilo, da nam bodo ob velikem uspehu in nogometni evforiji (hvala B.) glasbene založbe pripravile tudi kakšno skladbico, očitno tudi zbirko komadov, vezanih na temo nogometa in navijanja. Ena takih je tudi kompilacija založbe Nika. Če gremo od komada do komada, prvega na zgoščenki z naslovom Za Slovenijo! je posnela naključno zbrana zasedba Ofsajdersi in lahko dopišemo O.K. - pravi rokerski, sledi Na fuzbal me pust Vilija Res-nika, simpatičen, a ne navijaški, še ena naključna zasedba glasov z imenom Slo Pop Team v "band aid" slogu prepeva Slovenija zmaguje, skladba Gamsov Hej, hej (Kdor ne skače, ta ni Sloven'c) vsebinsko nima veze s "fuzba-lom", najbrž pa jo bodo (zaradi refrena) navijači najbolj prepevali. Žal je Avsenikova Golica v priredbi mladega Avsenika preveč popasta (bi bilo boljše, če bi dali tastaro), ne glede na to, da se trenutno z uspehom vrti na hokejskem prvenstvu. Še prej lahko po- slušamo Natalijo Verboten in njenega Srečkota, ki deluje predvsem kot alpsko zabavna zadeva, v nadaljevanju pa so na plošči v glavnem še komadi, ki niso direktno vezani z nogometom, so pa zato izvajalci vezani z založbo Nika. Ne vem, mogoče pa navijači prepevajo Samo milijon nas je od Agropopov, pa Smolarjevo Bog ne daj, da bi crknu televizor in Zmazkovo Dobro mrho... Mogoče izstopa skladba pevskega tria Matjaž Jelen, Slavko Ivan-čič in Tulio Furlanič s skladbo Slovenija navija. V priložnostnih zasedbah med drugim slišimo še pevke in pevce, kot so: Nuša De-renda, Andraž Hribar, Karmen Stavec, Miran Rudan, Marta Zore, Janez Bončina, Darja Švaj-ger, Matjaž Zupan... Ah, ne vem, kaj bi - vsekakor se mi zdi cena zgoščenke med 3000 in 4000 sitov čisto preveč. Sicer pa, če našim ne bo šlo preveč dobro v Koreji, tudi s potencialnimi uspešnicami ne bo nič. Če vprašate mene, sem tokrat za nogometaše. I.K. Nova KBM tudi na Goreniskem! mm Nova KBM, Agencija Žiri, Trg svobode 2, odpira svoja vrata 6. maja 2002. V agenciji ponujamo fizičnim in pravnim osebam široko in raznoliko paleto bančnih storitev: O tekoči račun z vrsto ugodnosti (plačilne kartice, limiti, trajniki, krediti na osnovi trajnika) O tolarska in devizna varčevanja O kratkoročne in dolgoročne nenamenske in namenske kredite O elektronsko bančništvo Bank@Net in Poslovni Bank@Net O osebno svetovanje - o svojih željah in potrebah se boste lahko pogovorili z našimi bančnimi delavci v posebnem prostoru v drugem nadstropju Naš poslovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 11. ure. Na bančnem avtomatu ob vhodu v enoto lahko 24 ur na dan dvigujete gotovino in pregledujete stanje na svojem računu. Z veseljem pričakujemo vaš prvi obisk. Lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko 04 518 4300. jĆ7 ^s^Nova KBM d d Nova Kreditna banka Maribor IAN.IA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI __GORENJSKEGA GLASA GREGOR! HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ~2> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 6. maja, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVUICA, tel. 530-0-530, 6. maja ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 6. maja ob 14.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 6 in 20. maja ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 14.5.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 18.5.; Medžugorje - romanje od 10.5 do 12.5. 2002, Gardaland 1.6. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 11.5. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Prešernovo gledališče Kranj C. Serreau: ZOKI ZAJC sobota, 11. maj ob 20. uri. ABONMA SOBOTA 1, IZVEN in KONTO sreda, 15. maj ob 19. uri ABONMA DIJAŠKI, IZVEN in KONTO Glavni trg 6, Kranj, tel.: 04/202 26 81 KLIME Besco, d.o.o. 04/25-06-147 Dobavljamo in inštaliramo klimatske naprave v stanovanjske in poslovne prostore, nudimo ugoden kredit. Zg. Besnica 132, tel.: 04/25-06-147 GLASOV KAŽIPOT Teden Vede Kranj - Zveza za Transcendentalno meditacijo Slovenija bo v času med 6. in 11. majem pripravila pod skupnim imenom Teden Vede sklop šestih predavanj za praktično doseganje idealnih vrednot življenja v skladu z Naravnim zakonom. Predavanje bodo potekala v gradu Khislstein vse dni v Modri dvorani ob 19. uri, razen v torek ob 17. uri. Predavanja bodo posvečena transcendentalni meditaciji, Mahariši Ajur - vedi - naravni medicini, arhitekturi in glasbi, ki posnemata vzorce narave, zavestnemu pristopu k izobraževanju in predstavitev TM sidhi program za jogijsko letenje. Florjanov sejem Trzin - Trzinsko turistično društvo v sodelovanju s PGD Trzin že tretjič organizira Florjanov sejem, ki bo letos jutri, v soboto, 4., in nedeljo, 5. maja, v Trzinu, oba dneva od 9. do 19. ure. Zabavni program bo v soboto do 23. ure, v nedeljo pa do 21. ure. Prireditveni prostor bo na Ljubljanski cesti, ob Gasilskem domu in novih blokih. Univerza za III. življenjsko obdobje Kranj - OZ RK Kranj vas v torek, 7. maja, ob 17. uri vabi na predstavitev Univerze za III. življenjsko obdobje, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Študijske skupine se vam bodo predstavile tudi z diasi, slikovnim materialom in ostalimi izdelki. Na Trstelj Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira pohod na Trstelj, ki bo 9. maja z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo lahka pohodna in vremenu primerna. Prijavite se v pisarni društva. Na Cipernik Kranj - PD Kranj vabi na izlet na Cipernik, ki bo 25. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850. Na Notranjsko Kranj - PD Kranj vabi v soboto 11. maja na zanimiv izlet na Notranjsko. Prvi cilj bo Slivnica, drugi pa spoznavanje Cerkniškega jezera. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, lahke hoje bo 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850. Plitvička jezera Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi upokojence in očane na pohod in ogled Plitvičkih jezer. Izlet bo v torek, 7. maja, odhod posebnega avtobusa pa ob 3.30 uri iz AP Breg in vse do Begunj. Potrebna je pohodna oprema. Prijave in informacije pri Ivanki Sodja, tel.: 580-18-61. Izlet na Slavnik in v Strunjan Kranj - Društvo za osteoporozo Kranj vabi 16. maja na izlet na Slavnik in kopanje v Zdravilišču Strunjan. Prijave sprejemajo v pisarni društva, ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, tel.: 201-11-50. Nekaj prostih mest pa je še za zdravljenje v Dolenjskih toplicah. 46. pohod okoli Ljubljane Kranj - Pohodna sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje daljših sprehodov na 46. pohod okoli Ljubljane. Pohod bo v soboto, 11. maja. Zbrali se boste ob 7. uri na avtobusni postaji v Kranju. Pohod na Blegoš Jesenice - PD Jesenice vabi v nedeljo 12. maja na tradicionalni pohod na Blegoš. Odhod avtobusa bo ob 7. uri s srednje AP na Hruši-ci. Pohod bo v vsakem vremenu, odpadel pa bo v primeru premajhnega števila prijav. Prijave z vplačili sprejemamo na upravi društva do petka 10. maja do 12. ure. Na turistični izlet z DU Kranj Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet preko Karavank v osrčje Kamniško - Savinjskih Alp in v Zgornjo Savinjsko dolino nekoliko drugače, in sicer v torek, 14. maja. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave zbirajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4. Z vlakom na Most na Soči Škofja Loka - Krajevni odbor Rdečega križa Trata vabi na izlet z vlakom na Most na Soči in je namenjen tudi starejšim, ki ne zmorejo več dolge hoje. Izlet bo v torek, 14. maja, prijavite pa se do 1. maja vsak ponedeljek od 15. do 16. ure v prostorih krajevne skupnosti Trata. Kopalni izlet v Dolenjske toplice Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira enodnevni kopalni izlet v Dolenjske toplice, ki bo v petek, 17. maja. Vplačila sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Praznično za 1. maj Praznovanje v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica - Rdeč nagelj in praznični prvomajski golaž sta tudi letos tradicionalna nit bila prazničnega zborovanja v Kamniški Bistrici, ki so se ga ob lepem dopoldnevu udeležili številni Kamničani in izletniki predvsem zaradi tradicije tega srečanja. Namesto sindikatov, ki so na kamniškem izgubili veljavo in dejavnost, je srečanje tudi letos organizirala Občina Kamnik. To je bilo osrednje prvomajsko srečanje v tem delu Gorenjske, na predvečer pa je bilo več kresovanj. Župan Anton Tone Smolnikar je ob prazničnem pozdravu nedvoumno poudaril izgubljeno krepost in veličino kamniškega gospodarstva. Pred osamosvojitvijo je imelo 5000 delavcev, danes je zanje delo v Ljubljani, Trzinu, Domžalah. Slovenski kapitalizem ni prijazen ljudem in delavcem in gospodarsko uspešnost ne spremlja socialna država, ampak država socialnih razlik. Tečaj tenisa Kranj - Teniška sekcija pri DU Kranj vabi, da se udeležite začetnega - uvajalnega tečaja tenisa. Tečaj organizirajo na igriščih teniškega društva Triglav, Partizanska 22. Tečaj traja 10 ur in se začne v ponedeljek 13. maja, ob 9. uri. Prijave in dodatne informacije pri Miru Stegnarju, tel.: 231-50-71 ali v tajništvu DU Kranj, tel.: 23-61-870. Vabijo tudi upokojence okoliških društev (Naklo, Žabnica, Šenčur, Kokrica in druge). PD Dovje - Mojstrana obvešča Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana. Zdravljenje v Zdravilišču Dobrna Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da organizira 7-dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna od 8. junija do 15. junija, po zelo ugodni ceni. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Predavanja Stiska je lahko tudi izziv škofja Loka - Članice LAS-a (Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka) ob praznovanju 5. obletnice njihovega aktivnega delovanja organizirajo predavanje BogdanaŽorža, univ. dipl. psih., z naslovom Stiska je lahko tudi izziv, ki bo v četrtek, 9. maja, ob 19. uri v Galeriji Kašča v Škofji Loki. Blizu v težkem času Kranj - Slovensko društvo Hospic vabi na izobraževalni tečaj Blizu v težkem času. Predavanja bodo v Kranju, Tavčarjeva 39, in sicer sedem zaporednih ponedeljkov s pričetkom 6. maja od 17. uri do 20. ure. Prijave in informacije po tel.: 040/312-217 ali 23-53-450. Simboliko tradicionalnega prvomajskega praznovanja sta v Kamniški Bistrici obeležila Mešani pevski zbor Solidarnost pod vodstvom Marjete Kočar in Kamniška godba, kije že ob štirih zjutraj začela po kamniškem z igranjem budnic (v Mengšu pa mengeška). Tako godbi kot zboru sta se zahvalila oba slavnostna govornika. Ob bližnji 80-letnici, ki jo bodo praznovali prihodnje leto, je Delavsko kulturno prosvetnemu društvu Solidarnost čestital tudi notranji minister dr. Rado Bohinc. Andrej Žalar Prvi maj na delavskih Poljanah V jeseniški občini so prvi maj proslavili na tradicionalnih Poljanah, kjer so se že pred drugo svetovno vojno zbirali jeseniški revolucionarji. govorniku Antonu Stražišarju iz svobodnih sindikatov. Na shodu je spregovoril dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je v svojem govoru predvsem poudaril, da je prav pred letošnjimi prvomajskimi prazniki sprejet nov zakon o delovnih razmerjih ali mala delavska ustava, ki natančno ureja pravice delavcev in prinaša novo kvaliteto v delovno socialno zakonodajo. Država si tako prizadeva za večje spoštovanje delavskih pravic in dela, žal pa se še vedno v praksi pojavljajo številne kršitve. Delo mora postati vrednota, kar bo država dosegla z odpiranjem novih delovnih mest in z aktivnejšo politiko zaposlovanja, katere smernice so bile sprejete pred kratkim. D.S., foto: Tina Doki Poljane nad Jesenicami - Na Jesenicah prvomajski shod ni več tako množično obiskan kot nekoč, ko je prišlo na praznovanje delavskega praznika na tisoče ljudi. Na letošnjem prvomajskem shodu na Kočni nad Jesenicami, ki so ga organizirali svobodni sindikati in kjer so se zbirali že predvojni revolucionarji se je letos zbralo le nekaj sto ljudi, ki so prisluhnili lepemu kulturnemu programu in Kje si, "Živel 1. maj"? Svet kranjskih sindikatov je tudi letos pripravil ob prazniku dela tradicionalno srečanje. Sv. Jošt nad Kranjem - Prijatelji Sv. Jošta nad Kranjem se še spomnijo prvomajskega praznovanja kot velik in priljubljen dogodek, ki so ga obiskali številni obiskovalci in zasedli celotno pobočje pod vrhom kranjske izletniške točke. Letos je bilo prizorišče postavljeno pred cerkvijo, udeležba pa je bila po mnenju številnih obiskovalcev majhna. Nekateri so praznike izkoristili za krajši dopust ali pa so obiskali druge izletniške točke. Majhen obisk je tudi zgovoren dokaz, d vse slabšem položaju delavca v današnjem času. Praznovanje se je začelo že na predvečer z velikim kresom in atraktivnim ognjemetom, ki je privabil številne obiskovalce. Nekateri so praznovanje potegnili v naslednji dan, ko je Svet kranjskih sindika- tov kot organizator prireditve pripravil tudi kulturni program z nastopi odličnega dramskega igralca Poldeta Bibiča, Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Romane Krajnčan. Glavni govornik je bil Jože Antolin, predsednik Sveta kranjskih sindikatov. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Tehnika transcendentalne meditacije Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM Kranj prireja vsak četrtek, ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11. Učitelj tehnike TM, Matjaž Jerama vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje. Cvetje v jeseni Crngrob - Župnijski urad Stara Loka vabi okoličane in romarje k ogledu razstave Cvetje v jeseni z najlepšimi fotografijami verskih znamenj, ki jih je predstavil Ciril Velko- vrh ob slovenskih planinskih poteh. Odprtje razstave bo takoj po nedeljski maši 12. maja, ki se začne ob 16. uri, v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v Crngrobu. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Slavnostni koncert Olševek - Cerkveni mešani pevski zbor Sveti Mihael Olševek vas vabi na Slavnostni koncert - ob 30-letnici delovanja. Prireditev bo jutri, v soboto, 4. maja, ob 19. uri v cerkvi na Olševku. Koncert Marijinih pesmi Olševek-V nedeljo, 12. maja, ob 19.30 uri vas vabijo na solistični koncert Marijinih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Mihaela v Olševku. Pela bo sopranistka Mojca Logar v duetu z Joži Markovič ob orgelski spremljavi Tilna Bajca. Mladi škrjački vabijo Šenčur - Cerkveni otroški pevski zbor Mladi škrjančki, pod vodstvom zborovodkinje Mojce Logar, prireja letni koncert, ki bo v nedeljo, 5. maja, ob 18. uri v Domu krajanov v Šenčurju. www.goienjskaonline.com GORENJSKI GLAS • 26. STRAN_UVG, PISMA / infO@g-glaS.SJ_ Petek, 3. maja 2002 33. izzivati pretepe, nerede in prepire; 34. imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače motijo okolico ali z iztrebki onesnažujejo zelenice, parke in javne površine, kjer se igrajo otroci in druge javne površine ter rediti v bivalnih naseljih domače živali zunaj prostorov, ki so namenjeni za rejo; 35. puščati pse brez nadzora ali voditi popadljivega psa brez nagobčnika oziroma imeti psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico ter opuščati opozorila "HUD PES", če je pri hiši tak pes; 36. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite; 37. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali; 38. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, v trgovske, gostinske in druge javne lokale, na otroška igrišča ter pokopališča, če je to izrecno prepovedano; 39. puščati iztrebke domačih živali na javnih in drugih površinah; 40. odlagati hlodovino in druge predmete v jarke oziroma, če se le-to začasno odloži, je potrebno omogočiti pretok meteorne vode po jarkih, 41. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v nasprotju s predpisi o odlaganju komunalnih odpadkov; 42. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročajo zamašitev le-teh; 43. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, spuščati odplake, fekalije ali gnojnice v potoke, v opuščene vodnjake, javne poti in cestne jarke, kakor tudi na območje objektov za oskrbo s pitno vodo; 44. gnojiti tla v nasprotju z določbami uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01); 45. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugim okolju in zdravju škodljivimi snovmi ter izlivati v kanalizacijo odpadna olja, kisline in druge za okolje škodljive snovi; 46. prevažati vse vrste odpadkov v vozilih, ki niso zaprta ali drugače ustrezno zaščitena in na kakršenkoli način onesnažujejo okolje; 47. prevažati žagovino in druge sipke stvari tako, da se raznašajo po cestišču in okolici in utegnejo škodovati zdravju ljudi; 48. puščati neočiščeno cestišče po delu; 49. odlagati dotrajano stanovanjsko opremo ali kakršnokoli navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot; 50. sežigati gume, odpadno olje, tekstilne odpadke, umetne mase ter druge snovi, ki s smradom in gostim dimom onesnažujejo naravno okolje ter motijo okolico; 51. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte ali spuščati odplake iz greznic ali objektov po površini; 52. pisati, risati ali na kakršenkoli drugi način poškodovati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno; 53. imeti nepokošeno travo v naselju na vidnih mestih ob javnih površinah; 54. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno; 55. na športnih igriščih, avtobusnih postajah in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo; 56. prati motorna vozila, delovne stroje in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov ter na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov; 57. škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da je ogroženo zdravje ljudi; 58. na javnih prireditvah, gostinskih obratih in drugih javnih mestih ter tudi v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, med 22. in 6. uro; 59. z vpitjem, petjem, poki, uporabo zvočnih naprav in glasbil, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti okolico, zlasti nočni mir in počitek občanov med 22. \f\ 6, uro, preko vsega dne pa povzročati hrup ali ropot v bližini šole, vrtca, zdravstvenega doma, v gosteje naseljenem stanovanjskem naselju, bližini cerkva in pokopališč; 60. voziti prevozna sredstva brez glušhikov ali z neprimernimi glušniki in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup; 61. uporabljati motorne kosilnice, žage in druge hrupne naprave ter izvajati druga hrupna vrtna in hišna opravila v naselju med 19. in 8. uro ter ob nedeljah in praznikih, kar ne velja za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo. 6. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljavec: 1. obnoviti ali odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi; 2. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost in ovirajo promet vozil in pešce na javnih krajih; 3. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje. 7. člen Lastniki ali najemniki stanovanjskih hiš ali stanovanj, upravljavci javnih površin in upravljavci cest ter upravljavci stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni zagotoviti: 1. da se očisti sneg, ki je zapadel ali padel z objektov na javne površine čimprej, najpozneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa odstranjevati novo zapadli sneg; 2. da so ob poledici vhodi k poslovnim zgradbam posuti s soljo ali peskom. Snega s cest in drugih javnih površin ni dovoljeno odstraniti na dohode k stavbam, na parkirna mesta in druge javne površine. Vzdrževalci oziroma upravljavci cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče ob koncu zimske sezone odstraniti z asfaltnih površin pesek, ki so ga posipali zaradi poledice. Enako velja za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin. 8. člen Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo dnevno očistiti javne prometne površine, ki so jih onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin oziroma površine, ki so jih onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana uporaba javne površine. 9. člen Lastniki objektov so dolžni obnoviti ali odstraniti objekte, ki kvarijo videz kraja ter odstraniti objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja. 10. člen Lastniki ali vodniki psov ne smejo puščati pasjih iztrebkov na kmetijskih površinah. Odlagati jih morajo v zato namenjena pasja stranišča ali v posode za komunalne odpadke. 11. člen Definicije pojmov v tem odloku: 1. Javne površine so površine v javni rabi in sicer so to: javne prometne površine, zelenice, parki, igrišča. 2. Javne prometne površine so lokalne ceste, javne poti, avtobusne postaje, pločniki, kolesarske steze in parkirišča. 12. člen / Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj in stoji na javni površini, zeleni površini, kmetijski površini ali gozdni površini. Odstranitev opuščenega vozila odredi občinski komunalni redar z odločbo. Odločbo o odstranitvi se vroči lastniku vozila ali izvajalcu, kadar lastnik ni znan. Komunalni redar v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej opozori lastnika opuščenega vozila z nalepko na vozilu. Nalepka na opuščenem vozilu pomeni, da je lastnik opuščenega vozila dolžan v roku 24 ur odstraniti vozilo. Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda komunalni redar odločbo o odstranitvi opuščenega vozila, v kateri določi, da lastnik vozilo odstrani v določenem roku oziroma ga po poteku roka odstrani pooblaščeni izvajalec na njegove stroške na za to predviden, varovan prostor in o tem obvesti upravo za notranje zadeve. Lastnik vozilo lahko prevzame v roku 14 dni na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo. V kolikor v roku štirinajst dni, ko je vozilo varovano na točno določenem mestu, lastnik vozila ne prevzame, se smatra, da je lastnik vozilo opustil. V tem trenutku pridobi lastninsko pravico na opuščenem vozilu Občina Žirovnica. Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi komunalni redar odstranitev vozila na stroške proračuna Občine Žirovnica, vozilo pa postane last Občine Žirovnica. Lastništvo vozila ugotavlja komunalni redar v skladu s svojimi pristojnostmi. Komunalni redar v zvezi z odstranitvijo opuščenega vozila sestavi zapisnik o stanju vozila in vozilo fotografira. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: datum opozorila lastniku vozila z nalepko, tip vozila, stanje vozila, podatke o lastniku vozila, če je ta znan, lokacijo opuščenega vozila, datum izdaje odločbe in datum odstranitve. 13. člen Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz: -3., 6., 7., 8., 9., 11., 12., 14., 20., 24., 34., 37., 38., 39., 49. in 53. točke 5. člena, - 6. in 10. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 30,000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz: - 13., 16., 17., 18., 19., 23., 26., 27., 30., 40., 46., 47., 48., 50. in 54. točke 5. člena, - 7., 8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 70.000 SIT se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz: - 1., 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 23., 24., 26., 27., 30., 34., 39., 40., 46., 47., 48., 49., 50., 53. in 54. točke 5. člena, - 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe. Za uvedbo postopka o prekrških, navedenih v prejšnjih odstavkih, je pristojen občinski komunalni redar. 14. člen Za uvedbo postopka o prekršku iz 2., 4., 5., 10., 21., 22., 25., 31., 32., 33., 35., 36., 41., 42., 43., 44., 45., 51., 52., 55., 56., 57., 58., 59., 60. in 61. točke 5. člena so pristojni državni organi na podlagi zakona in drugih predpisov (policija, inšpektorji). 15. člen Storilec, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku 8 dni po izdaji plačilnega naloga, plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se preneha uporabljati odlok o javnem redu in miru Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 9/91 in 9/93). 17. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Št.: 00201-0001/02-005 Datum: 03.04.2002 Franc PFAJFAR, inž. grad. ŽUPAN PREJELI SMO Kolesarska in peš pot Kranj - Naklo Kratko pismo kranjskemu županu. Živim v občini Naklo, ki sosedna občina mestu Kranj. Iz Kranja v Naklo in obratno vodi več pota in cest, nobena pa ni primerna za pešce in kolesarje. Po avtocesti ne smeš kolesariti ali hoditi, ostali dve cesti, čez Kokrico in po staro-jugoslovanski povezavi pa je kar preveč nevarno, hrupno in neprijetno. Ob starojugoslovanski trasi pa obstoji že desetletja približno 2 m širok makadamski kolovoz. Ta povezava bi bila zelo primerna za pešec in kolesarje, če bi bila pot vzdrževana ali asfaltirana. Pa ni in po dežju veselo kobacate po lužah in blatu. Bi milostljivi gospod župan pomislili tudi na ekološko čiste in za zdravje pomembne povezave. Leopold Gregorač Odgovor na članek, objavljen v Gorenjskem glasu dne 19. 4. 2002 Spoštovani! V vašem cenjenem poltedniku je bil dne 19. 4. 2002 v rubriki Aktualno objavljen članek pod naslovom "Nepravilnosti pri posojilih" s podnaslovom "Pri lanskoletni delitvi posojil podjetnikom je nadzorni odbor občine odkril kar nekaj nepravilnosti", pod katerim je podpisana gospa Urša Peternel. V omenjenem članku je večkrat omenjena tudi Gorenjska banka in vam z namenom objektivizacije informacije posredujemo sledeče pojasnilo. Gorenjski banki ni znano, na kakšni osnovi oziroma kriterijih je bila izbrana, dejstvo pa je, da je banka korektno oddala svojo ponudbo na Območno obrtno zbornico Radovljica (OOZ), ki je v imenu občine Radovljica zanjo tudi zaprosila in na sam izbor banke ni imela nobenega vpliva. V ponudbi banke so bili upoštevani vnaprej podani pogoji občine, in sicer višina in delitev sredstev občine za subvencioniranje obrestne mere za kratkoročna in dolgoročna posojila, odplačilna doba za posamezno vrsto posojil ter ponuđene posojilne kvote banke, glede na alternativne obrestne mere za končnega koristinika. Pred podpisom same pogodbe o poslovnem sodelovanju z občino, katere sestavni del je bil tudi razpis, je OOZ spremenila povpraševanje in sicer tako, da je na osnovi prejete ponudbe odredila konkretno višino posojilnih kvot za posamezni namen, kratkoročni oziroma dolgoročni, temu dejstvu pa je banka priredila tudi višino potrebnih sredstev občine za sub-veniconiranje obrestne mere za posamezni namen v okviru ponuđenih skupnih sredstev za subvencioniranje obrestne mere v višini 7,5 mio SIT. Predpostavljamo, da iz tega razloga mogoče nadzorni odbor občine ugotavlja, da Gorenjska banka ni bila najugodnejši ponudnik. Želimo povedati, da posojilnih kvot preprosto ni mogoče samo sešteti, in dvomimo, če je nadzorni odbor občine pri svoji presoji ugodnosti ponudb, uspel upoštevati tudi spremenjena dejstva. V podpisani pogodbi z občino je bilo tudi določilo, da neposlovno sodelovanje prosilca z banko ne more biti izločitveni kriterij pri odobravanju posojil. Banka je v celoti upoštevala to določilo in iz tega razloga ni bil izločen noben prosilec. To trditev lahko podkrepimo tudi z dejstvom, da je banka prav iz razloga, da ji ne bi bila očitana priviligiranost njenih komitentov, do zadnjega mogočega termina čakala na popolnitev vloge enega izmed prosilcev, komitenta druge banke, ki pa kljub urgencam tega ni storil. Tako je v letu 2001 ostala neizkoriščena dolgoročna posojilna kvota v višini 10,0 mio SIT, čeprav je bil izražen interes drugih prosilcev za najetje posojila. Skladno z določili pogodbe je banka ustrezni del sredstev za subvčncioniranje obrestne mere občini vrnila pred zaključkom proračunskega leta. Občina oziroma v njenem imenu OOZ je za vsakega prosilca, kateremu je bilo odobreno posojilo, soglašala s subvencioniranjem obrestne mere, ni pa mogla vplivati na samo (ne)odobritev, saj so bila posojila odobrene iz bančnih sredstev in banka nosi tudi celotni riziko naložbe. Izraženi dvom o nenamembno-sti porabe posojil za dolgoročna posojila lahko v celoti zavržemo, saj je poraba teh posojil dokumentarna, kar pomeni, da je bilo posojilo nakazano posojilojemal-čevemu dobavitelju opreme, izvajalcu del, ipd. pri kratkoročnih posojilih, koriščenje katerih je ne-dokumentarno inje splošna bančna praksa, da jih banka nakaže na žiro račun posojilojemalca, bi bila mogoča nenamenska poraba. Za primere odobrenih teh posojil v letu 2001, na osnovi pregleda in ocene poslovanj prosilcev, v banki ne verjamemo, da bi jih korist-niki porabili nenamensko. Gorenjska banka v celoti zavrača sum, ki bi ga bilo moč razbrati iz članka, da je bilo njeno ravnanje, tako v postopku samega izbora banke in v nadaljevanju izpolnjevanja pogodbenih določil z občino in OOZ, nekorektno in neposlovno. Vodja poslovne enote Radovljica Stane Košnik Stanje v tržiških vrtcih z očmi staršev Naš članek je nastal na podlagi vtisov in dejstev iz sestankov razširjenega centralnega sveta staršev, vodij vrtcev in ravnateljice ge. Erne Anderle, dne 10. aprila 2002 in sestanka razširjenega sveta staršev, zaposlenih, ge. ravnateljice in vabljenega župana, g. Pavla Ruparja, ter osnutka zapisnika tega sestanka z dne 18. aprila 2002, sestanka centralnega sveta staršev 19. aprila 2002 - zaradi raznih člankov v časopisih in TV. Sestanki so bili prvotno sklicani z namenom, ugotoviti, kakšno je mnenje staršev glede na željo vodstva vrtca po povišanju cen programov za 8 odstotkov. Predstavljene so bile tudi cene programov po nekaterih drugih vrtcih in obrazložitev ravnateljice, da ob taki ceni programa ne morejo več shajati in da v vrtcih grozi znižanje standarda našim otrokom. Torej vprašanje za starše, ali se s tem strinjajo. Starši smo menili, da samo predstavniki nismo dovolj, da o tem odločamo, zato smo zavzeli sklep, da se po vrtcih skličejo sestanki ali pa se mnenja pridobijo z vprašalniki oz. anketo. Ta čas pa se je pripetil neljubi dogodek. Gospod župan je dobil pismo, ki je bilo poslano g. Hanž-ku - varuhu človekovih pravic in ge. ministrici dr. Luciji Čok in se čutil prizadetega, ker se mu je v pismu neupravičeno očitalo, da krati otrokom pravice (po mednarodni konvenciji o otrokovih pravicah) zgolj zato, ker ne poviša cen programov. Ga. ravnateljica je zadevo razložila, da češ, ker se je vsebina pisma nanašala na pogovor s prvega sestanka, je kot podpisnike pisma priložila listo prisotnih s sestanka. Starši so to občutili kot zlorabo njihovih podpisov, ker pisma dejansko sploh niso videli. To so javno izrazili na sestanku 18. aprila 2002 in ge. ravnateljici očitali zlorabo. Pričakovali so tudi opravičilo. Kar pa se tiče izjave v državnem zboru župana, g. Pavla Ruparja o plačah in navedbe ravnateljic iz gorenjskih vrtcev, da "incident" o posredovanju napačnih podatkov o plačah (Gorenjski Glas, 19. aprila 02), ki niso ne neto ne bruto: Gospod županje v parlamentu bral iz plačilnih listov plače zaposlenih nekega gorenjskega vrtca pod rubriko, kjer je pisalo NETO OD, torej je prebral podatke, kot so bili napisani. Vsebinsko pravilnost in usklajenost z akti plač zaposlenih v VVZ Tržič pa bo ugotovil nadzorni odbor po natančnem pregledu, kot je bilo dogovorjeno, tudi zaradi drugih očitkov (dodatkov,...). Zaradi vsega naštetega se predvidena anketa med starši ni izvedla, ker je bilo po mnenju g. župana, staršev in nazadnje tudi posameznih zaposlenih zastavljeno vprašanje in razlaga ankete sporna. Sploh pa je neumestno, saj uporabniki storitev ali pa potrošniki nikoli niso niti vprašani za mnenje o povišanju cen in to prav gotovo zato, ker se predvideva, da se ne bodo strinjali z dejstvom, da sami sebi dvigujejo stroške. Sicer pa, kako naj se starši strinjajo oz. izglasujejo povišanje cen občini, saj za starše predstavlja povišanje le majhen strošek, glede na to, da se občina Tržič v finančnem pogledu na prebivalca šteje za revno občino, kar pomeni, da starši v povprečju plačujejo nizke cene za vrtec, "levji" delež pa torej pade na ramena občine. G. župan je povedal, da se cene programov lahko zvišajo s 1. junijem 2002, ko bo tudi že znana polletna inflacija, vendar ne več kot za 3 odstotke, na to odločitev pa bo vplivalo tudi poročilo nadzornega odbora, ki bo ta čas opravil svoje delo. Ob tej priložnosti je g. župan navedel tudi podatke o cenah programov v vrtcih v ljubljanski občini, ki so nižji od programov VVZ Tržič, standard v Ljubljani pa še enkrat višji... Na sestanku je bilo podano tudi vprašanje s strani staršev, če je podatek, da 80 odstotkov denarnih sredstev predstavlja strošek za plače (kar je ga. ravnateljica potrdila), iz česar sledi (kot so hitro izračunali), da 80 odstotkov od znanega zneska 28.000.000 sit je 22.400.000, deljeno s 70 zaposlenih, predstavlja povprečno plačo zaposlenih, 320.000 sit. To pa je podatek, ki je dvignil prah tudi oz. predvsem med zaposlenimi. O tem starši ne bi razpravljali, saj večina od staršev dobi plačo, ki predstavlja tretjino omenjene - izračunane. lahko pa tudi manj, nekateri pa so brezposelni. Predstavniki svetov staršev po vrtcih in posamezni starši so iskali informacije tudi med zaposlenimi. Dobili smo občutek, da večina zaposlenih živi v nevednosti oz. bolje, ker nimajo vpogleda v finančno poslovanje zavoda nasploh, ne vedo, kaj se pravzaprav dogaja. So pa izrazile nezaupanje in strah pred vodstvom (strah je negativno čustvo, ki v vrtec ne sodi, zaposleni naj bi se le prizadevali, da bi strahu tudi otroci ne poznali ali pa ga znali premagati -naj bodo one zgled!). Ne upajo opozoriti niti na nepravilnosti, kršitve, krivice,... za katere vedo. Sedaj zbirajo pogum, da bi o tem pisno spregovorile - za začetek anonimno. Starši moramo povedati, da smo z delom zaposlenih v VVZ Tržič zadovoljni, prav tako z vzgojno -izobraževalnim programom in programom kurikuluma, ki ga izvajajo, saj so pokazatelj dela otroci, ki radi hodijo v vrtec in pa starši, predvsem vrtec .Križe, kjer se na različne načine trudijo pomagati (računalniška oprema, delovne akcije...). Starši, g. župan, ga. ravnateljica, zaposleni in verjetno prav vsi, se strinjamo, da mora nadzorni odbor finančno poslovanje in stanje nasploh, temeljito pregledati, da pa nihče ne želi sporov zaostrovati, da je potreben razumem dialog med vsemi: občino - g. županom, vodstvom vrtca - go. ravnateljico in skupaj s sindikatom tudi znotraj kolektiva, saj gre za NAŠE OTROKE! Predsednica centralnega sveta staršev in predsednica sveta staršev vrtca Deteljica: Gabrijela Blažič Predsednik sveta staršev vrtca Križe: Robert Lavtar Predsednica sveta staršev vrtca Palček: Natalija Blažič Predsednica sveta staršev vrtca Grad: Špela Prestor Predsednica sveta staršev vrtca Lom: Mojca Tišler MALI OGLASI «201-42-47 »201-42-48 «201-42-49 KOLESA Prodam moško KOLO na 5 prestav, cena 5.000 SIT. Tt 031/292-060 6244 KUPIM APARTMA-PRIKOLICE HRVAŠKA OTOK PAG: METAJNA - odda-jamo apartmaje, štiri, tri in dvo posteljni, s pogledom na morje. Ugodne cene v pred in posezoni. Tt 00-385-51-267-713, 00-385-53-667-157 5965 APARATI STROJI Prodam SLAMOREZNICO ULTRA 3 po zelo ugodni ceni. tr 25-22-569_6258 Prodamo malo rabljeno ROTACIJSKO KOSILNICO SIP s štirimi diski. v 58-91-317, 58-91-316 6259 Prodam TRAKTOR TV 730, 1.77 in BLOK MOTORJA za Zetor 49-11. tt 031 /504-658 6266 Prodam EL. KOSILNICO, vrtno, znamke Vikend, za 10 000 SIT. Tf 512-24-18 6273 Ugodno prodam nerabljen TRAČNI OBRAČALNIK 220. Tt 533-36-97 6274 PRIROBNI STROJ, Elan, nov in VERIŽNI ŠKRIPEC 1000 kg, prodam, tr 204-65-27 6278 Prodam MOTORNO ŽAGO Nusfarno 40 000 SIT in HLADILNO SKRINJO za 10 000 SIT. Zupančič Albin, Zapuže 2b, Begunje Prodam PUHALNIK in TELESKOP MARIN, razpon 12 m, star 3 leta. W 040/863-436 6289 Prodam zamrzovalno SKRINJO 380I. tT 533-67-94 6292 PRALNI STROJ PS - 808 Gorenje, star 6 let in zamrzovalno omaro, prodam. tr 041 /878-494 6307 GR. MATERIAL OKNA lesena, plastična, OKVIRIJI SLIK in OGLEDAL Lesmark, prodam in kupim HLODOVINO. Tt 5124-223_3365 Ugodno prodam večjo količino STREŠNE KRITINE, cena ugodna. Tt 232-4508 6311 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kuimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333 041/333-222 58r5 HIŠE ODDAMO Zelo ugodno oddam v najem opremljeno DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubnem. Tt 040/389-518, 232-40-88 8278 HIŠE PRODAMO NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠEU ugodno prodamo samostojno hišo, dvostanovajsko hišo v izgradnji, 12x9 m, vsa podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1 / 2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5873 KUPIM starejši TRAKTOR IN KOSILNICO. « 5331-253,041/743-866 2904 ODKUPUJEM LES na panju, plačilo takoj. Tt 041/584-233 4553 KOSILNICO BCS mala kolesa, ohranjeno, kupim. Tt 533-80-28, zvečer 6i38 Kupim VHODNA VRATA in KOMBI PLOŠČE 5 cm. Tt 040/666-806 6245 Kupim TRAKTORSKO PRIKOLICO TEHNOSTROJ 4t in TRAKTORSKO VITLO 4 ali 5 t. »040/518-489 6260 RAZNO PRODAM Prodam ČELADO za motor 7.000 SIT, napo, infra peč, potaplaško obleko št.48, varovalke 3x1 OA, cilindrične ključavnice. Tt 041/271-515 6248 Ugodno prodam BRŠUIANKE, PELARGONIJE SURFINIJE ter ostale balkonske rože. Tt 25-51-532, 041/967- 960 6263 Prodam KLETKO za kokoši nesnice 60 kom in brane za povleko. Tt 041 /970-884 Prodam traktorski, železni GUMI VOZ 15 col. Tt 031/488-345 6284 KERN NEPREMIČNINE Jei.2021-353 Maistrov trg 12\ fax:2022-566 4000 K,a"J N EPREMIČNINSKO | POSLOVANJE ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15 KAMNA GORICA: 76 m2, trosobno stanovanje, mansarda, lepo ohranjeno, etažna CK, klet, drvarnica, nadstrešnica, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, vsa oprema. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: 56,06 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje, CK, balkon, klet, lepo ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ RADOVLJICA: 71,75 m2, lepo trosobno stanovanje, visoko pritličje, ohranjeno, balkon, vsi priključki, klet, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: 56 m2, dvosobno stanovanje v 2. nadstropju, dobro ohranjeno, lega V-Z, balkon, klet. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Romix Romix d.o.o., Kališka 21, Kranj POLAGANJE KERAMIKE, VODOVODNE INŠTALACIJE, ZIDARSKA DELA, PLESKARSKA DELA Tel., fax: 04 23 32 187, GSM: 031 605•202 V redno delovno razmerje vzamemo samostojnega VODOINŠTALATER J A, KERAMIČARJA IN SUKOPLESKARJA Redno zaposlimo tudi več GRADBENIH delavcev. Odkupujemo vse vrste HLODOVINE, tudi na panju. tT 041/675-912_6298 Kupim KIPER PRIKOLICO. IT 041/970- 782 6322 SADILEC KORUZE in PAJEK za seno, kupim, tr 2 32-35-51 6327 LOKAL ODDAM CERKLJE prodamo 80 m2 v pritličju hiše, primerno za mirno dejavnost, potrebno popolne obnove, 3,9 mio SIT, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5879 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 V centru Železnikov oddam v najem POSLOVNI PROSTOR, primeren za mirno dejavnost, tr 51-46-084 624o MOTORNA KOLESA Prodam dobro ohranjen ATX 1.99 z vsemi dokumenti, prevoženih 2.100 km. tr 041/265-65 0 6310 OSTALO _ Prodam PLINSKO JEKLENKO, cena 4000 SIT. tr 531-51-18 6276 PRIDELKI Prodam SADIKE zimzeleni PUŠPAN za okras ali živo mejo. tr 031 /715-358 8277 Prodam DOMAČE ŽGANJE iz hrušk ali češpelj. Gros, Kovor tr 595-79-98, 041/552-374 6279 Prodam 40 kg SEMENSKEGA KROMPIR-JA karlingford. Tt 574-20-58_62so SENO ugodno prodam, tr 572-52-54 POSESTI MLINAR team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene BITNJE - okolica: KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali GOZD. IT 041/640-949 PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DO-BRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5876 TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru, CERKLJE prodamo 80 m2 v hiši (PR) potrebno popolne obnove 3,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 ITD+nepremičnine Stovenilrj trg 44000 Kranj *A . I E-MAILitilneprBmlcnine98lolj)et *^**mmm mrEf$& i^lMALNO POTRUDIMO ZA VAS L DELAMO ZANKI HVO. HITRO IN UGODNO BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 dvojčka, podkletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAČ-BA-izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, tr 04/253-11-45 in 041 /564-991 PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877 V okolici Preddvora vzamem TRAVNIK ali NJIVO v najem, tr 040/514-796 6287 LANCOVO pri Radovljici: zazidljiva parcela v izmeri 1057 m2, ravna sončna lega, urejeno naselje, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c.4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tt 040/633-903 5725 POSLOVNI PROSTOR ODDAMO LESCE: poslovni prostor v izmeri 46 m2, trgovski center, 2 sobi, 2 vhoda, kuhinja, kopalnica, vsi priključki, veliko svetlobe, primerno za advokaturo, računovodsko, založniško ali oglaševalsko dejavnost, možen najem za dalj časa. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Prodam SADIKE za živo mejo ali nasade, ugodno. Demšar, Brode 4, do 10.ure 6288 Prodam na roke pokošeno in spravljeno SENO. tr 533-67-93 6297 Prodam OBRAČALNIK za Gorenje Muta in suha bukova DRVA. tr 23-11-797 6300 KOSILNICO BCS 127, žganjekotel 80I, tračni obračalnik in smrekove deske 25 mm. tr 041/608-642 6313 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo, novo 2 ss, delno opremljeno, cca 75 m2, 300 EU/mes, predplačilo, KRANJ Planina 1 ss, 40 m2, vse opremljeno, 250 EUR/mes, 3 mes.predplačilo in varščina, CERKLJE okolica, oddamo 2 ss, novo, delno opremljeno, 58 m2, 220 EUR/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5878 Oddamo STANOVANJE mlajšemu fantu, lahko študent, v Novi vasi pri Radovljici, tr 533-33-69 6039 V centru Železnikov za adljše obdobje oddamo 2 komfortno opremljena STANOVANJA. Inf. tr 51-46-084 5239 Pri Vodovodnem stolpu oddam 3 sobno STANOVANJE, tr 282-82-05 6242 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5872 STANOVANJA NAJAMEMO GARSONJERO ali enosobno STNOVANJE najamem v Kranju najraje na Planini, tr 040/641-217,031/241-217 6246 DVOSOBNO STANOVANJE najamem v Šorlijevem naselju oz. Vodovodni stolp, tr 041 /745-057 6321 STANOVANJA PRODAMO LESCE - NOVOGRADNJA ob Vodnikovi uli-ci: 21 stanovanj od 47 do 100 m2 v pritličju, 1., 2. nadstropju in mansardi, lastni vhodi, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, otroško igrišče, zanimivi tlorisi, ugodne cene, vseljivo: oktober 2002. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15 BLED - NOVOGRADNJA, vseljivo: december 2002. dvosobno stanovanje v pritličju: 55,93 m2, terasa, klet, garaža, vsi priključki. dvosobno stanovanje v pritličju: 54,76 m2, loža, klet, garaža, vsi priključki. 2+2 sobno stanovanje v mansardi: 104,52 m2, terasa, garaža, vsi priključki. tV0l'H%lAlt*uf Dinamično delo iite strokovnjak«1 V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega prečiva. V upravi v KRANJU zaposlimo: Trg Svoboda 6, 4290 Trti t, Sloveniju tel.: 5964-550, 5924-300 prlmm.trzic»«lol.nat, http:/7aaanclJa-prlmo.al BLED: 32 m2, enosobno stanovanje v 1. nadstropju, predsoba, kuhinja, soba, kopalnica + WC, ČK na elektriko, lepo ohranjeno, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED: 63 m2, trosobno stanovanje, pritličje stanovanjske hiše, obnovljeno, lasten vhod, CK na elektriko, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED: 84 m2, trosobno stanovanje, pritličje stanovanjske hiše, obnovljeno, lasten vhod, CK na olje, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 SPODNJE GORJE: 49 m2, svetlo dvosobno stanovanje v mansardi, velik dnevni prostor, spalnica, kuhinja, kopalnica + WC, etažna CK na olje, drvarnica, parkirni prostor, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 InepremičnineI 2026-172 ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, predsoba, kopalnica + WC, kuhinja, dnevna soba, spalnica, vsi priključki, balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 STAN. OPREMA Prodam novo OMARO, POSTELJO, JOGI, PREDAL in OMARICO, 110.000 SIT. tr 204-23-97 6305 ŠPORT Sprejem in prodaja rabljenih ROLARJEV in KOLES. Rubin d.o.o., Kokrica-Betonova 44 Prodam ROLARJE ROCES št.36/37. tr 59-57-865 6308 STORITVE BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! tr 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. tT 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306 MISO, s.p. C. St Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE ' ZALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH * STENSKIH in * STROPNIH OBLOG - suhomontažna prenova oken in vrat ■ polaganje vseh vrst laminatov, itisonov In toplih podov • brušenje in lakiranje vseh ^ vrst parketov ( ^s~* • montaža In servis novega l~~ oz. obstoječega pohištva Digitalni tisk ■ Media Art Studio. . ... Internet Montaža vseh vrst mizarskih izdelkov. Popravilo in predelava pohištva, obloge in ograje. Montaža lesa, Poljane 66, Škofja Loka, tr 51-85-125, 040/556-376 5824 Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom tT 031/652-694, SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj 5890 DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA IN KUHARICO Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pismene prošnje pošljite na naslov: DON DON d.o.o. ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' PREVOZI, SEUTVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA - HITRO IN UGODNO. Nudimo vam tudi prevoze v tujini. Brce Tadej,s.p., Jaka Platiše 11, Matej 041/358-055, Tadej 041 /737-245 4768 POLAGAMO PARKET LAMINAT, PANELNI PARKET, PLUTO, TEKSTILNE IN PVC TALNE OBLOGE - UGODNE CENE! POLAGANJE TALNIH OBLOG ROBY, 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka STROJNI OMETI- notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. Tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5457 Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE na dva in štiri kolesa in jih tudi obnavljam. Jenkole.s.p., Prebačevo3 2 a, tr 23-26-426 GENERALNO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE poslovnih prostorov, stanovanj ter sekel, tapisonov, itisonov, PVC tal s premazon. Čistilni servis Goldv, ul. T. Dežmana 2, Kranj, 2326-381,041/542-373 5586 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka Hi, \aklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 KAMNOSESTVO Krrv*n| STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik 5903 Izdelava podstrešnih stanovanj ter polaganje vseh vrst lesenih oblog, tr 040/645-855, 25-31-673, Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor 8007 Izvajamo manjša ZIDARSKA DELA, zidavo kamnitih škarp in polaganje porfida in venci-janca. tr 040/640-762, Tešanovič Zoran s.p., Zg. Bitnje 13 6O82 MJGflliTflR mM ri b i ■LJ PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^J*&* AVTOMOBILSKIH ^v BLAZILCEV¥MOHROEF NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@sveke.si ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, ohranjeno, Z lega z razgledom. Cena: 10,9 mio SIT (48.300 EUR). PS00717JN-KR NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,4 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR KRANJ - Klanec; hisa - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija. Cena: 33,9 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,4 mio SIT (85.900 EUR). PH00724MA-KR ■LTANI 3 STROJNI ESTRm TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj KRANJ - Planina II; 49 m2, večje enosobno, pregrajeno, vzdrževano, 2. nadstropje, sončna lega. Cena: 12,6 mio SIT (56.000 EUR). PS00816MA-KR Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tr 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3178 SENČILA ASTERIKS, Rozman Pe-ter,s.p.,Senično 7 Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Izvajamo vsa GRADBENA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, predelne stene, ometi fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje, z vašim ali našim materialom, gradbenik Rexho in ostali, Adergas 13, Cerklje, tr 041/589-996 \ IT 04/2316-800 /riNAiSs 041/323-823 DOM , d.o.o., Sutna 93, Žabnica STROJNI ISTIMI, POLAGANJE PARKETA IN PVCTUKOV NAKLO; 148 m2, novejša hiša - dvojček, tlorisa 8 x 7m, primerna za 4-člansko družino, na parceli 500 m2. Cena: 29,3 mio SIT (130.000 EUR). PH00812MA-KR NAKLO; 294. m2, tloris 12 x 9m, novejša: izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. Cena: 63,2 mio SIT (280.000 EUR). PH00800MA-KR KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,3 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,7 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR ŠK. LOKA; 270 m2, stara meščanska hiša, delno adaptirana, 795 m2 parcele, ob reki Sori, vseljiva takoj. Cena: 24,4 mio SIT (108.000 EUR). PH00818MA-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR KRANJ - Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno, pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena: 17,8 mio SIT (80.000 EUR). PS00776JN-KR ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh sta novanj. Cena: 6,8 mio SIT (30.000 EUR) PH00793MA-KR KRANJ-Planina III; 52 m2,1,5-sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,2 mio SU (58.600 EUR). PS00772MA-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, podaljšana III. gradbena faza, lahko dvo-stanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele Cena: 23 mio SIT (102.000 EUR) PH00657MA-KR KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega. Cena: 14,3 mio SIT (63.800 EUR). PS00732MA-KR CERKLJE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parceta 480 m2, mima lokacija. Cena: 29,9 mio S(T (133.000 EUR). PH00794JN-KR KRANJ - Planina III; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT(64.300 EUR). PS00668MA-KR CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostano-vanjska, parcela 998 m2, idilična, mirna lokacija, obrobje vasi. Cena: 37,9 mio SIT (168.000 EUR). PH00809MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 11,3 mio SIT (50.000 EUR). PS00748JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 51 m2, dvosobno, obnovljeno, 4. nadstropje, nizek blok, CK. Cena: 13,4 mio SIT (59.300 EUR). PS00784MA-KR TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,5 mio SIT(82.000 EUR). PS00782JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR BLED - Sp. Gorje; 180 m2, III. gr. faza mirna, sončna lega, parcela 600 m2, primerna tudi za vikend. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PH00807MA-KR POČITNIŠKI OBJEKTI STISKA VAS pod Krvavcem; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 22,9 mlo SIT (102.000 EUR). PV00761TJ-KR ZAZIDLJIVE PARCELE CERKLJE - Apno; 486 m2, vikend parcela rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo voda in elektrika na parceli. Cena: 6,5 mio SIT (29.000 EUR). PZ00814MA-KR LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,9 mio SIT (48.700 EUR). PZ00674JN-KR 16. Alpski večer Bled 2002 t» Poznana in priljubljena narodno zabavna prireditev bo v soboto, 11. maja, ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu. - Medijski pokrovitelj Gorenjski glas. organizacijo Bled, glavni medijski sponzor pa je Gorenjski glas, bo nastopilo kar petindvajset ansamblov, pet ansamblov iz tujine in štirje solisti. Med tujimi bodo ansambli iz Italije, Avstrije, Švice, Nemčije in Holandije. Prireditelja letos ugotavljata, da je še posebno veliko zanimanje med ljubitelji tovrstne glasbe v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Ho-landiji in Franci- Veseli planšarji Stane Knific Alpski kvintet Bled - Tako direktor Alpskega večera Jože Antonič, kot glavni organizator priljubljene prireditve Stane Knific, sta povedala, da bo letošnji 16. Alpski večer na Bledu prireditev, kakršne do zdaj še ni bilo. Zanimanje za tradicionalno srečanje izvajalcev narodno zabavne glasbe iz Slovenije in iz tujine ter obiskovalcev in prijateljev glasbe iz Slovenije in številnih evropskih držav je letos še Igor in zlati zvoki Ansambel Tulipan www.teden-mladih.com kranj, 10.-18.maj klub Studentov ktanl Katero glasbeno skupino bi najraje poslušal-a na Tednu mladih 2002? A • Jan Plestenjak B - Rok'n'Band C - Lara Baruca drugo:_ Ime in priimek:. Naslov:_ Kraj in poštna št. Odgovor poiljl ni dopisnici na naslov Gorenjski Glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Med vsemi prispelimi dopslnlcaml bom izžrebali 3 polletne naročnine na Gorenjski glas ter praktične nagrade. Žrebanje bo na zaključnem koncertu Tedna mladih -18. Maja 2002. Vstopnice so v prodaji: Kompas Bled tel.: 04/574-15-15, GORENJSKI GLAS tel.: 04/201-42-47, Agencija Knitic tel.: 041/634-085 posebno veliko. Na letošnjem Alpskem večeru, ki ga organizirajo Alpski kvintet. Glasbena agencija Knific v sodelovanju z. Občino Bled in Lokalno turistično ji. Iz omenjenih držav namreč letos pričakujejo na Alpskem večeru prek petsto obiskovalcev. Televizija Slovenija bo za svoj prvi program posnela tri sedem-desetminutne oddaje in jih potem predvajala v nedeljskih oddajah, ki so rezervirane za narodnozabavno glasbo. Andrej Zalar Na Alpskem večeru bo tudi Slovenska miza Gorenjskega glasa. Srečne izžrebance bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek, 7. maja. Izžrebali bomo tudi 16 nagradnih vstopnic na tribuni in dvakrat dve vstopnici pri mizi. Na 16. ALPSKEM VEČERU 11. maja na Bledu bodo nastopili: Alpski kvintet, Alfi Nipič z muzikanti in Jožico Svete ter Jožico Kališnik, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Štirje kovači, Ansambel Igor in zlati zvoki, Ansambel Slapovi, Ansambel Vesele Štajerke, Ansambel Primorski fantje, Ansambel Veseli planšarji, Ansambel Vitezi celjski, Ansambel Gregorji, Ansambel Jožovc, Ansambel Svetlin, Ansambel Roberta Zupana, Ansambel Sredenšek sextet, Trio Roberta Goterja, Ansambel Anja Burnik s prijatelji, Ansambel Polka punce, Trio Leben, Ansambel Tulipan, Denis Novato, Ansambel Nagelj, Tamburaška skupina Kašarji, Ansambel Franca Potočarja Gostje iz tujine: Zamejski kvintet (Italija), Kapelle Allenspach (Švica), Original Tiroler spatzen (Avstrija), Mergelendner Buben (Holandija), Oberkrainerheimatbuben (Nemčija) Solisti: Ivan Hudnik, Boris Kopitar, Franc Kompare, Marija Ahačič Nastopila bosta tudi Godba Gorje in Folklorna skupina Bled. Program bodo povezovali: Smilja Baranja, Maja Šumej, Andrej Hofer, Boris Kopitar Vesele Štajerke / Kupit« /, KUrrte Mi< ii< lin in . imjdlti) na počitnic« /astonj! BOLTEZ Del. čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. uro. Telefon: 04/20 14 080 www.boKes.sl BOLTEZ NAJBOLJŠE LASTNOSTI SO TISTF KI TRAJAJO micmeliiu Posebna serija Peugeot Partner kombi plus MISTRAL (I 4, 1.6 l6V,2.0HDi) je serijsko opremljena s klimatsko napravo. Izkoristite izredno priložnost za nakup bogato opremljenih vozil po ugodni ceni. Ponudba velja do razprodaje zalog. PEUGEOT MISTRAL. KLIMA SERIJSKO. Partner PEUGEOT Avtohiša Kavčič d.o.o. Milje 45,4212 Visoko, tel.: 04 275 93 00 SANJE VSAKEGA MOJSTRA LES in LESNI IZDELKI CEMENT In APNO 11.399 slt^ IZOLACIJA Stenska obloga, KRONDSPAN - MDF Mere: 2600 x 148 x 8 mm, barva: bela klasik. ZA*' • OPEKA in STREŠNA KRITINA Lamelni parket. JAGER - Hrast Mere: 16 x 16 cm, kvaliteta standard Podboj. UKO Univerzalni suhomontažni hrastov furnir Natur, lakiran, levi ali desni, mere: 81 x 198,5 x 15 cm. (^849 sit/m^) atno krilo, LIKO Lakiran hrastov furnir Natur, desno in levo, brez kljuk in ščitov, Stenska obloga, LEITINGER VJ-Z8U »R/ mere: 85 x 200 cm. Masivni opaž, smreka A- kvaliteta, profil F, mere: 12,5x96 x 4.000 mm. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 7C OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 Izdelava in montaža kovinskih konstrukcij oken in vrat, ograj "kroparskih", klasičnih. Montažne objekte izvedemo tudi na ključ z vsemi dodatnimi zaključnimi deli. Remind d.o.o., Savska cesta 34, Kranj, Tt 236-19- 70 6078 NAČRTOVANJE, ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tr 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj eu3 i f )A www, .trid&oeprerfliccinevtj .»i KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, KRANJ Planina I 1ss, 42,5 m2/V, vsi priklj. 10,7 mio SIT, ZAPUŽE novo 1 ss, 47,49 m2/l, vsi priklj. opremljeno, 11,8 mio SIT, Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Sorlijevo nas. 2ss, 54, 85/11 + 4,40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Vodovodni stolp obnovljeno 2ss, 47,6 m2/lll, balk. zastekljen, 11,3 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5870 KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12.4 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj. 10,9 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/l, vsi priklj. 8,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, Kranj Planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, 16,1 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2, 114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 587i KRANJ Planina II, 1 ss, 47,5 m2/ll, svetla, mirno, obnovljeno, z balkonom, prodam brez posredništva za 11,8 mio SIT. tr 041/747-284, popoldan 5884 ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa građena dela, novogradnje, adaptacije, notranje omete, vse vrste fasad, z našim ali vašim materialom, tr 2027-031, 041/760-614, Halim Bytyqi s.p., Glavni trg 14, Kranj 6144 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. tr 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj 6149 Tominčeva 2, 4000 Kranj ■ Stražišče kel: 04/2315-600, lax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOM POSR6DOVRNJ6, ZRSTOPflNje, PRODAJO ZALUZIJE, lamele, plise zavese, screen senčila izdelujemo in montiramo, na zalogi motorji za senčila. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva 46, Notr.Gorice, Tt 01/365-12-47,041/334-247 6302 STANOVANJA PRODAMO Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je mejno - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97,3 m2. tr 040/61-46-46 1803 kv*j ■ ■ U RŽIŠNIK & PERC arhitekti in inženirji Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si TOVORNA VOZILA VOLKDVVAGEN CADDY furgon 1.6, I.97, bele barve, lepo ohranjen..., Cena 750.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tr 275-93-93 6320 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE, montaža in vpis v ho-mologacijo, TOVORNE PRIKOLICE do 750 kg. Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, tT 041/896-134 2897 Prodam obnovljeno PRIKOLICO za osebni avto, brez A testa. Tt 574-46-06 8283 Prodam 4 GUME 235-75-15, primerne za terenski avto 6 mm profila, tr 041 /214-500 Prodam VLEČNO KUUKO za škodo favorit ter nakladne panje, tr 031/578-840 5312 VOZILO KUPIM ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKO-JŠNJE PLAČILO, ODVOZ, PREPIS. CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041 /643-054 5412 NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH IN CELIH VOZIL od I. 90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15 a, Kranj, 204-11-68 ali 041/730-939_5487_ Kupim GOLF II disel, ohranjen. Tt 040/335-010 6224 TRŽIČ 3 sobno stanovanje, adaptirano, ugodno prodamo, tr 031/403-939 ali 050/641-237_ 6265 Prodam 2 sobno STANOVANJE, Planina III, 53 m2, IV.nad., takoj vseljivo, dvigalo, zastekljen balkon, vsi priključki, mirna lokacija, tr 576-64-64, 041/790-267 6293 www.gotenjskaonline.com OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE- od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur. POGREBNIK Dvorje~ tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041 /357-976 POGREBNE STORmŽil^PNO^D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148, 041/632-577 5133 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4x air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000.00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308 FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG.DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM CENA 320.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4x EL.STEKLA, CZ, SER-VO, KUMA, CENA 750.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ TEL. 04/20 19 308 CITROEN AX 1.0 TRE, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, NI REGISTRIRAN, CENA: 150.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ , TEL: 04/20 19 308_ FIAT PUNTO 55S , LETNIK 1994, RDEČE BARVE, REG. DO 6/2002 CENA: 520.000.00SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 04/20-19-308 HYUNDAI LANTRA 1,6 , LETNIK 1995, 180.000KM, RDEČE BARVE,CZ, EL.STEKLA, SERVO VOLAN. CENA: 440.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 HYUNDAI LANTRA 1.8 .LETNIK 1995, METALIK ZELENA, 138.000 KM, CZ, 4xEL.STEKLA, 2xAIR BAG, KLIMA, LEPO OHRANJEN. CENA: 960.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 4260 bled, I jubljarvska cesta "j, tel.: 5767-600, 041/647-974 FIAT STILO 1,9 JTD DYNAMIC, LETNIK 2002 , 7.000KM, METALIK MODER, 6xAIR BAG, KUMA.SERVO, LITA PLATIŠČA, DCZ, ES, ABS, ASR, MSA....CENA. 3.350.000.00AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL 04/20 19 308_ FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6xAIR BAG, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA. LITA PLATIŠČA,... CENA: 4.130.000.00AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 PASSAT 1,6 GL, LETNIK 1996, 150.000KM, RDEČ, KLIMA, 2xAIR BAG, ES, CZ.CENA : 1.470.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 ZAPOSLIM Zaposlimo AVTOLIČARJA. Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor, 25-55-355, 041/621-450 3074 Ste uspešen AKVIZITER, ki se v svoji firmi ne počuti najbolje? Pridružite se prijetni skupini. tT 041/617-132, 041/513-664 Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe ssoo Zaposlimo KV MIZARJA ali DELAVCA vajenega mizarskih del. Tt 25-15-530, Mizarstvo in prodaja Sitar, Velesovska c. 20, Šenčur 5954 VOZNIKA C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu za vožnje po Z Evropi redno zaposlimo. IT 041 /614-722,04/236-77-33 VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj AS Smokuč-Rodine išče PASTIRJA za pašo govedi, tr 041/603-199 eiee ZAPOSLIMO MIZARJA Fibra d.o.o.. Puš-tal 106, Škofja Loka, informacije na tr 041/661-805 6254 Podjetje Event vachting d.o.o. (slovenski proizvajalec motornih čolnov in jadrnic) s proizvodnjo v Kropi redno zaposli mljšega MIZARJA za delo na plovilih, tr 031/378-022 (g.Zoran Grom). Od kandidatov pričakujemo vestnost in delavnost. Event vachting d.o.o., Zg.Pirniče 45 d, Medvode 6265 PASSAT 1.9 TDi 110 KM, karavan, 134.000 km, vsa oprema razen usnja, 1.98. Tt 031/519-308_6247 Prodam TOYOTO COROLLO, 1.87, je dobro ohranjena, cena po dogovoru, tr 58-32-307, 031/325-308_6253 Prodam CITROEN AX, 1.93. IT 031/217- 022 8256 Prodam AUDI 80 2.0 E, 1.92, in OPEL OMEGA 2.5, 6V, 1.95. tT 041/45-68-68 8287 NISSAN MAKSIMA 1.93, reg. do 5/03 in FIAT UNO 1.91, reg. do 6/02, za 190 000 SIT. Tt 031/762-947 6282 MAZDA 323 HB 1.6 i, kat., 1.91, 129.000 km, nekaramboliran, redno servisiran, garaž i ran, 1.lastnik, ijemno ohranjen, prodam. Tt 041/761-760 e;*« -..... - -.......«■■■ Prodam OPELKADETT 1.4, limuzina, 1.92, lepo ohranjen, 2. lastnik, reg. do 10/02, radio, evro priklop, tr 041/711-026 8301 RENAULT MEGAN 1.6 RN, 1.96, reg do 28.6.02, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje, avtoradio... Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tr 275-93-93 5315 RENAULT CLIO 1.2 FIDJI 1.97, reg.do 14.07.02, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, centralno daljinsko zaklepanje..., cena 820.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tr 275-93-93 6318 SUZUKI SWIFT 1.3GL, LETNIK 1991, METALIK SREBRNA, 163.000 KM.REG. DO 9,2002 , CENA:340.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002,CENA : 480.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 Iščemo NATAKARJA ali NATAKARICO in KUHARJA. Vse inf. na Tt 57-41-607, Beravs Franc s.p., Grajska c. 61, Bled 6270 Redno ali honorarno zaposlimo DEKLETA ZA STREŽBO v novem gostinskem lokalu OLD ENGLISH HOUSE na Deteljici pri Tržiču. Dodatne inf. na IT 041/350-114 Frantar Dejan s.p., Predilniška 16, Tržič Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije v mednarodnem transportu, tr 518-15-66, 041/674-676, Čadež Janez s p., Trata 14, Gorenja vas 6299 ^REMIĆN/^ j)EXEDRA(g; tel.: -SM-65-00, 041/703-806 NEPREMIČNINE «5745-444. IU.I.I) imu-škhma \ 50 FIAT PUNTO 1,2 SX, LETNIK 2001, RDEČE BARVE, 10.000 KM, REG. DO 7/2002 CZ, ES, SERVO VOLAN, SEDEŽ IN VOLAN NASTAVLJIVA, TEMNA STEKLA.CENA : 1.500.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ TEL.:04/20 19 308 FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METAUK ZELEN, 6xAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS, ASR, MSR, EL. OGLEDALA, DCZ.....CENA : 2.990.000,00 SITAVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C 30, KRANJ, TEL.:02/20 19 308 Honorarno ali redno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi in KUHARJA ali KUHARICO, tt 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 6314 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - lahko varstvo otrok na mojem domu. tr 518-52-24 5909 Iščem delo igranje harmonike na obletnicah in zabavah, ugodno, tr 031/595-163, 252-14-98 6063 NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, ht.p// www.frast.si FR^ST d.0.0. Kranj GSM: 041/734-198 04/25-15-490 nepremičnine Kranj. Stritarjeva 4 04 202 33 OO 04 1 333 222 RENAULT CLIO 1.2 FIDJI, 1.97, reg. do 13.06.02, sive bave, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, centralno daljinsko zaklepanje..., cena 840.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tr 275-93-93 JUGO KORAL 60,1 90, reg. do 12.10.02, rdeče barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, cena 140.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tr 275-93-93 IDA NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o. RENAULT 5 FIVE, 1.94, reg. 18.11.02, metalno zelene barve, lepo ohranjen, cena 460.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, % 275-93-93 6319 PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031 /664 - 466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustil dragi sin, brat in stric JOŽE KEPIC z Zg. Brnika 46 pri Cerkljah Lepo se zahvaljujemo za prineseno cvetje in sveče, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. nd o m plan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek obiekt, pritličje, v izmeri 87 m2 Kraniu blizu vodovodnega stolpa prodamo v starej- hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I, nadstropju, etažno centralno ogrevanie. v izmeri 97.00 m2 ; na Planini I, v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanje v Vi. nadstropju, izmere 91 m2 ; na Zlatem polju v Kranju (Kidnčeva ul.) prodamo 2 sobno stanovanie s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 m2; Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I, nadstrop-izmere 85,60 m2; v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štinsobno stanovanje v Vili. nadstropju, izmere 87 m2; na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno stanovanie II. nadstropju, izmere 68 m2 ; na Planini III. v Kranju prodamo dvosobno + kabinet stanovanje v III. nadsstropju, izmere 75,70 m2 ; na Planini I, v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v 10. nadstropju, v izmen 88,8 m2; na Bistrici pn Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanie v IV nadstropju, izmere 61 m2 ; v Kranju - Sorlijevo naselie prodamo obnovljeno dvosobno + kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2; v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51,7 m2; V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmen 55 m2 ; v Kranju na Planini II. prodamo 3-sobno • 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2 ; na Deteljici pri Tržiču prodamo popolnoma prenovljeno 3-sobno stanovanje v pritličju, izmere 80 m2 - zelo ugodna cena; na Planini v Kranju prodamo trosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 78 m2 - možna tudi zamenjava za enosobno stanovanje; STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: v Preddvoru - v alpskem bloku oddamo v najem opremljeno trosobno stanovanje, v izmeri 84 m2 ; HIŠE • PRODAMO Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; na Golniku prodamo zelo lepo atnjsko hišo na parce-, velikosti cca. 550 m2 - ugodna cena; * blizu Begunj na Goreniskem prodamo staro meščansko vilo s cca. 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2 ; Čirčah pri Kraniu prodamo stanovanisko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonad-stropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena): ' na Koknci pn Kranju prodamo enonadstropno hišo z garažo, tlonsa 8x8 m, na parceli velikosti cca 260 m 2 ' v Podbreziah prodamo visokopntlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca. 1000 m2 " v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo tlorisa 12 x 11 m 2. na parceli velikosti 572 m2 v Radovljici prodamo pntličie enonadstropne stanovanjske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli vejjkogi 980 m2; j POSLOVNI PROSTOR - prodamo na Jesenicarublizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nad stropju, v izmeri 307 m2; v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca. 450 m2 - lahko tudi po delih; ' na Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2 ; ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmen cca. 135 m2 , primerno za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); ' v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2; ' v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (primerno za skladišče ali trgovino) in zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni objekt; ' v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca. 150 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah pn Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmen 80 m2 ; ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju " v Naklem na Gorenjskem oddamo v naiem tri pisarne v I. nadstropju, v skupni izmen 48 m2 ; ' na Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca. 55 m2; ' v Srednjih Bitnjah ob glavni cesti Krani-škofja Loka oddamo v najem dva prostora (hala) po 100 m2, primemo za skladišče; ' v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovn prostor v pritličju, izmere cca. 32 m2 ; PARCELA • PRODAMO: ' v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; ' v Zmincu pn Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; ' na Zg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca. 1500 m; ' v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca 3600 m2 za poslovni ali poslovno stanovanjski objekt; VIKEND PARCELA ' pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2 ; VIKEND-ODDAMO V NAJEM: " na Sveti Barbari nad Škofjo Loko oddamo v najem maništ vikend - brunanco, tlorisa 16 m2; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH Žalujoči: mama, brat Ivan, Milan, Viktor in sestra Ani z družinami ŽIVALI RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, dobite po 10. maju. Zbiramo naročila! Oman, Zminec 12,Sk. Loka, 512-78-78 saoe Prodam JAGNJETA. Tt 031/828-594 Rjave JARKICE pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka Tt 518-55-46 Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. It 041 /515-876 62oe Prodam TELIČKO in BIKCA simentalca, stara 10 dni. Praprotna polica 12, 25-22- 112 8218 8 mesecev brejo TELICO simentalko, prodam. TT 514-11-14 8222 PIŠČANCE - BELE, kilogramske, za nadaljno rejo: prodajamo od 6. maja naprej, vsak delovnik od 8. do 17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNINARSTVO MOSTE, oste pri Komendi 99 Tt 01 /83-43-586 8234 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN ••••••• KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 3. maja 2002 Natisnite Merkur v najlepših barvah! Natisnite Merkur v najlepših barvah! Merkur je največji slovenski trgovec s tehničnim blagom. Skoraj 2.400 nas ustvarja zadovoljstvo med našimi poslovnimi partnerji, kupci in zaposlenimi. Veliko tega dela predstavimo tudi na papirju. Čeprav ta prenese vse, potrebujemo strokovnjaka, ki bo poskrbel za to, da bo papir vsakič znova skupaj z vsebino zasijal v najlepši luči. Zato iščemo: Vodjo tiskarne Pričakujemo, da: - imate najmanj srednješolsko izobrazbo grafične smeri, - imate večletne izkušnje na področju tiskarske dejavnosti, - poznate tiskarske postopke, - imate sposobnosti za delo z ljudmi, - imate sposobnost vodenja in odločanja, - obvladate delo z računalnikom, - ste se pripravljeni stalno izobraževati in izpopolnjevati. Če imate ustrezno znanje in sposobnosti in ste se prepoznali v naših pričakovanjih, nam pošljite vlogo in svoj življenjepis z dokazili o izobrazbi najkasneje v osmih dneh po objavi na naslov: Merkur, d. d., Kadrovsko-pravno področje Gregorčičeva 8, 4501 KRANJ MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo MERKUR, trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, Naklo DOM 1>t°pd°m t r a d e gradbeni materiali salon keramike Dom trato« d.0.0., Žabnica« žabnica 68,4209 Žabnica www.rJ0mtr3de.si Prodajna akcija skupine jHi* Dtopclom Prodajni program: • cement, • apno, • malte, • opečni izdelki, • betonski izdelki, • siporex, • dimniki, • kritine, • okenske police, * stavbno pohištvo, • stresna okna, • hidro izolacije, • termo izolacije, »fasade, • lepila, • barve, • orodje, • armaturne mreže, • betonsko železo, • suho montažni program, • keramika, • kopalniško pohištvo, • talne in stenske obloge... od 15.4.02 do 15.5.02 trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax 04 2319 206 e-mait: mfo^etoratradesi Poslovim •nota* Lmco Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 fax 04 5302 231 e-mail: irrfo.lesce#doratrade.si od temeljev do strehe in obnovo ... Spet s kanglico po vino Visoko - Kljub prazniku, Dnevu upora proti okupatorju, prijetna družba ob poskušanju kraških mesnih in vinskih dobrot, preteklo soboto pri Francu Nagliču na Visokem, ni delovala nič kaj uporniško. Nasprotno, prvi gostje in obiskovalci prve uradne vinske kleti na Gorenjskem so vsi po vrsti ugotavljali, da gre čisto zares za pravo stvar. Vina iz Vinske kleti Čeho-vin iz Vipavske doline so na Gorenjskem že dobro znana. Sobotno druženje ima "vuržah" v dogodku pred nekaj meseci, ko sta se v gostilni Pr' Bizjak na Zgornji Beli srečala Franc Naglic, znanci ga kličejo Baje po nekdanjem odličnem kolesarju, in Bogdan Cehovin. Prvi, pleskar«po stroki, je gostilno na novo pleskal, drugi, vinogradnik iz vasi Gaberje na Vipavskem, je pripeljal vino. "Vprašal meje, če vem za kakšen prostor v bližini, kjer bi lahko odprl tako imenovano "vinsko klet na terenu", pa sem mu ponudil kar svojo domačo garažo na Visokem," je povedal Naglic. Da je ideja padla na plodna tla, kaže sobotno odprtje Vinske kleti Čehovin na Visokem (ob cesti v smeri Cerkelj), kjer bo v bodoče moč nabaviti odlično vino z Vipavskega konca. V treh cisternah so na voljo sauvignon, pi-not in merlot cabernet. Na gorenjsko pa se z vinsko kletjo očitno vračajo časi, koje bilo mogoče po vino oditi tudi s kanglico. I.K. Franc Naglic - Baje je prvi dan točil pod budnim očesom obeh vinogradnikov, Bogdana in Aleša Čehovina. HENKEL SLOVENIJA d.o.o. H6nK@l J |ndustrjjska u||ca 23 2000 Maribor Sponzor današnje križanke je HENKEL SLOVENIJA, d.o.o., ki je za srečne izžrebance pripravila naslednje nagrade: 1. nagrada: košara Henkel proizvodov v vrednosti 7.000 sit 2. nagrada: košara Henkel proizvodov vvrednosti 5.000 sit 3. nagrada: košara Henkel proizvodov vvrednosti 3.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo) pošljite na dopisnicah do srede, 15. maja 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Rezultati žrebanja nagradne križanke INTOURS Komisija je izžrebala naslednje srečne nagrajence. 1. nagrado: vožnja z muzejskim vlakom (za eno osebo) prejme VIKTOR MEZEG, Partizansak c. 42, 4220 Škofja Loka 2. nagrado: bon v vrednosti 3.000 sit za počitnice na Krfu prejme MAJDA TRČEK, Gradnikova 71, 4240 Radovljica 3. nagrado: bon v vrednosti 3.000 sit za počitnice na Krfu prejme ANA BALANTIČ, Hrib 10, 4205 Preddvor Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: PRIMOŽ OBLAK, Jezerska ul. 32, 4226 Žiri; DANIJELA VERBIČ, Na griču 19, 4000 Kranj; IVICA BAVDEK • DOLINAR, Na Vidmu 9, 4201 Zg. Besnica Vsi nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti - iskreno čestitamo! m SESTAVIL: F. KALAN VOJAŠKI CIN OSEBA S POLITIČNIM AZILOM MESTO JVOD ZAGREBA NAJBOU RAZŠIRJENA RASTLINA PISATEU FLEMING RAJKO LOTRIC DOMAČNOST ZELO STRUPEN PUN LES TROPSKE AFRIKE DEKLICA, KU ČUVA ŽIVINO OZIRALNI ZAIMEK TURISTIČEN KRAJ V ČRNI GORI POSODA ZA SMODNIK POJEM KIT. RELIGIJE PISATEU DUUN KITAJSKO GLASBILO MONGOLSKI VLADAR RAMA (MANJŠ.) PAPIRNATA KAPA RIMSKI BOG LJUBEZNI PRIP. TATAROV RIMSKI KRALJ PRIPRAVA ZA TISK: MEDIAART KEMIJSKI SIMBOL ZA SVINEC POMARANČA KOŽNO VNETJE TIPALO PRI ŽUŽELKAH KRŠČANSKI ASKET KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL MOŠKI PEVSKI GLAS GORENJSKI GLAS BENEŠKA FILMSKA NAGRADA ORGANIZEM S KORENINO PEČENA REZINA MESA ESTONEC MUSLIM. ŽENSKO OBLAČILO SOL TITANOVE KISL NICK NOLTE NEKDANJA MERA ZA VINO DEL STOPALA SAMO-VEZNICA ZLOBEN, HUDOBEN ČLOVEK •jio% oglob y/ oi NAŠA IGRALKA (BERNARDA) 10 KANTAVTOR SMOLAR POSODA ZA OBIRANJE GROZDJA MAJHNA KANTA INDIJANSKI ČOLN VARNOSTNI SVET NEKDANJA PEVKA HABERL PRIP. INKOV STARI SLOVANI ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER NAŠ BALETNI PLESALEC (MOJMIR) ŽLAHTNI PLIN (Ne) PEVSKI ZBOR EVROPSKA DRŽAVA OKRAJŠAVA ZA DINAR IME PISATELJICE PEROCI VESOLJEC lil 'J|i'J TOMAŽ TERČEK OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU VAJA PRI JUDU EVROPSKI VELETOK TELIČEK VOJAŠKA ZVEZA AFRIŠKI NAJEMNI VOJAK STROK. ZA TEHNIKO KRAJ POD FRUŠKO GORO OBRAT ZA LIKANJE PERILA ZRNAT DEL WA S TIPOM OSNOVNA MERA KLOP (NAREČNO) POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU PODOBA GOLEGA TELESA JAPONSKA BORILNA VEŠČINA Prodam KOZLIĆA burske pasme in pristni brinjevec. P 512-20-33 _ 6249 Prodam BIKCA in KRAVO po izbiri. v 25-51-^57__ • 6252 Prodam različno težke PRAŠIČE in jih pripeljem na dom, rt 041/724-144 6261 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, za meso ali za rejo. rt 580-12-78 6269 Prodam KRAVO s teletom in 8 mes. staro žrebičko za rejo. rt 580-00-26, 031-382- PjJ__6285 Prodam TELIČKA ČB. rt 231-19-62 6290 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo. rt 533-67-94 6291 BIKCA križanca, starega 10 dni, proda, rt 031/867-907 6294 JARKICE rjave, črne, naprodaj 10 maja. Hraše 5, Smlednik, tr 01/362-70-29 6296 Prodam BIKCA simentalca, približno 120 kg, cena po dogovoru. Tf 57-25-133 6306 Prodam BIKCA simentalca. tr 252-25-71 6309 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO, krave, jagneta, konje, rt 041/650-975 6390 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. rt 253-14-83 6238 Kupim BIKCE simentalce, stare do 14 dni. tT 01/83-43-506 6241 Kupim BIKCA simentalca starega do 20 dni. tr 25-91-269 6243 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. P 041/774-287_6250 KOBILO brejo ali z žrebetom, kupim, rt 031/387-397 6268 Rodio Tfiglov ——'—'-■--W——— '»*-T—TT fitl »I« S«t»«JAt ; •r.lslo/.kCor.nJ/h.' STEREO, ROS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 69 B - JiMnlc« Mjl s KunJikiGon. lul I Bohinj Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje, tvoj dom ovila je tišina in ostala bo praznina. ZAHVALA V 82. letu starosti je tiho za vedno zaspal RUDOLF TOLAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem kolektiva Alples, Niko in Mercator. Iskrena hvala dr. Habjanu za dolgoletno zdravljenje ter osebju bolnišnice Golnik. Hvala g. župniku Likarju za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Navček, pevcem, praporščakom, organizaciji ZZB Češnjica in g. Rantu za lepe poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podlonk, Zali log, Dražgoše, Ljubljana Glej, zemlja je vzela, kar je njeno, ■ ZAHVALA a kar ni njeno, nam ne more vzeti. * In to, kar je neskončno dragoceno, je več in nikdar ne more umreti. Makarovič Ob boleči, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica JANEZA GRADIŠARJA iz Zg. Dupelj 70 se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Hvala za poslana sožalja, darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele na njegovem preranem grobu. Naša zahvala naj še posebej velja Rezki Gradišar za neprecenljivo pomoč. Iskrena hvala za ganljive besede govornikoma, prijatelju gospodu Jožu Zormanu, predsedniku Društva upokojencev Naklo gospodu Francu Jegliču. Posebna zahvala tudi nekdanjim sodelavcem Laboratorijskega centra Iskra, sodelavcem občine Kranj in občine Naklo ter predstavnikom bivših KS občine Kranj. Zahvaljujemo se sodelavcem PŠ Duplje in OŠ Naklo, sodelavcem GB, d.d., Kranj in nekdanjim sodelavkam VVZ Kranj. Zahvala tudi praporščakom DU Naklo in članom odbora, Društvu TVD Partizanu Duplje, Društvu invalidov Kranj, ŽPZ iz Dupelj in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Duplje. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Katarina in Lili z družinama Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda niti vej, m te nikjer več, kjer bil si prej. (Oton Zupančič) V SPOMIN Že drugo leto ANDREJU ARIHU univ. dipl. ing. gozd. se brez Tebe prebuja pomlad, tvoj dom ves v majskem razcvetju pa zaman čaka. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! VSI NJEGOVI Črnivec, 3. maja 2002 ZAHVALA Ob slovesu naše drage sestre in tete MARIJE BONČA iz Puštala 88, Škofja Loka, roj. 1924 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove, vsem, ki so se je spomnili v molitvi in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala ge. dr. Mariji Zaman in njeni sestri ge. Marinki Justin, g. župniku Janezu Miklavčiču za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Akris. VSI NJENI ZAHVALA V 76. letu je tiho za vedno zaspal JANEZ PINTAR Od njega smo se poslovili 19. aprila na pokopališču v Naklem. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi bolnišnici Begunje, zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice int. odd. II. nad. levo, službi Navček in g. župniku Matiju Selan. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 85. letu je nenadoma, tiho, za vedno zaspala naša draga MAKSA LIKOZAR roj. Praček Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Se posebej se zahvaljujemo Intenzivnemu oddelku Bolnišnice Golnik, Domu upokojencev Kranj, gospodu dekanu in gospodu kaplanu kranjske dekanije, pevcem Kranjskega kvinteta, ZB NOB Kranj in pogrebni službi Komunala Kranj. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Zaman je bil boj, zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica in tašča ANTONIJA PLAHUTA iz Cerkelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Beleharju in KC Ljubljana. Zahvaljujemo se g. župniku Stanetu Gradišku za lep pogrebni obred, hvala pevcem za zapete žalostinke, nosačem in pogrebni službi Jerič. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in jo pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša MARIJA ŠLIBAR roj. Napret P? nje smo se poslovili 26. aprila na pokopališču v Kranju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, " n«6 Sk P°slovi,i od nJe< J' darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Poseb- zahvalo smo dolžni g. župniku Kosu, pevcem, Komunalnemu podjetju Tržič, Gasilskemu Gol^k^ or' sodelavcem Merkurja in Kovinotehne ter osebju oddelka 500, bolnišnice M"Mf r pose^e-! 'ePa nva'a za vso s'crD v času nJene bolezni sosedom, še posebej gospema ieki Rozman in Mili Podgoršek. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI Kovor, 26. aprila 2002 ZAHVALA V 67. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot JANEZ KOKALJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Špeli Peternelj, gospodu župniku Francu Dularju za lepo opravljen obred in sv. mašo, pevcem, pogrebni službi Navček, skratka vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo HttHHP ' 51 PETEK SOBOTA NEDELJA /7; i. 5 * « od 10 °C od 10 °C od 9 °C do 21 °C do 21 °C do 14 °C Danes, v petek dopoldne, bo še deloma sončno, popoldne bodo nevihte. Še bo pihal jugozahodni veter. Jutri, v soboto, bo oblačno in deževno. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Stara meščanska hiša penziona Pri žejni lakoti je poslikana z umetniškimi grafiti in poslikavami Pred rušenjem nova podoba stari Cerkljanki Poslikana stara meščanska hiša Pr" Gvanc je del privlačnega umetniškega projekta, v katerem bo penzion Pri žejni lakoti junija gostil slikarsko razstavo znanih slovenskih umetnikov na temo "kruh". Po rušenju bodo na njenem mestu zgradili novo hišo v starem gorenjskem stilu. Cerklje - Lastnik penziona Pri žejni lakoti Dušan Janez Oberč se je odločil za zanimiv način promocije in popestritev kulturne ponudbe v Cerkljah. V sodelovanju s Klubom Ljubljanski grafiti je pretekli konec tedna priredil likovno delavnico z namenom, da stari meščanski hiši, ki bo čez osem mesecev zaradi dotrajanosti porušena, napravijo novo, privlačnejšo podobo, ki se bo nevsiljivo ujela z urbanizirano okolico. Grufitarji Dee, Smrk, Krizo, Žito, Isht, N'toko, VVizard in Speedo so napravili motive, ki se vsebinsko nanašajo na zgodovino hiše in značilnosti Cerkelj, nekaj pa je povsem poljubno izbranih duhovitih in barvitih podob. Delavnica je bila povsem prostovoljnega značaja. Stroške za material in bivanje so prispevali sponzorji Kompas Holidavs, Yucca boats in Yucca, ki so s prepoznavnimi simboli, rahlo "pregrafitizirani" dobili mesto tudi na hiši. Vodja Kluba Helena Konda je ob tem razložila, da je poslikava hiše z grafiti prvi del večjega projekta na temo "kruh". V tem času se počasi zaključuje tudi drugi del projekta. 23 znanih slovenskih slikarjev je po naročilu lastnika hiše in vodja celotnega projekta Janeza Dušana Obreča naslikalo po notone stene javnih hodnikov na prostem. Janez Dušan Oberč j«; ob tem še dodal, da so se za projekt odločili zato, da bo gostilna in vas bolj prepoznavna. "Nekateri iz neznanega razloga povezuje- dve sliki na temo "kruh", ki bodo junija razstavljene v penzionu Pri žejni lakoti, dogodek pa bo spremljala tudi gledališka predstava Hlebček gospe Lize, ki jo bo uprizorilo Šentjakobsko gledališče. Projekt je torej zasnovan na akademski in subkulturni ravni. Poslikana je tudi fasada novega dela pen/iona, kjer bo motiv stili-ziranega kruha ostal. Hiša bo stala še osem mesecev, nato bo poru- šena. Na njenem mestu bo po načrtih odlične arhitektke Katarine Langus i/. Križ pri Tržiču zgrajena nova hiša v imenitnem gorenjskem stilu in še vedno bo Pr' Gvanc'. Grafiti so oblika umetnosti in močno izrazno sredstvo vizuelnih komunikacij. Po zakonu so pri nas uradno prepovedani, zato ustvarjalci iz Kluba Ljubljanski grafiti vselej prosijo za dovoljenje. Ljub- Tik, tak... bliža se Teden mladih Kranja Center mladih in Klub študentov Kranj pripravljata že osmo leto vesel in dogajanj poln teden mladih. Od 10. do 18. maja se bo zvrstilo nad 70 dogodkov, namenjenih mladim in starejšim. Vzemite si torej čas za šport, kulturo, izobraževanje in zabavo! Kranj - Za najmlajše so pripravili vsakodnevne lutkovne predstave, lutkovne in likovne delavnice, oblikovanje gline, izdelovanje origamijev, učenje igranja na avstralski instrument didgeridoo, tekmovanje v računalniških igricah, barvanje majic in podobne delavnice. Za športnike so pripravili igranje šaha, go-ja, prosto plezanje na montažni steni na Pungertu, tekmovanje družin na rolerjih, Megasrčkov tek po ulicah Kranja, tečaj borilne veščine, predstavitev sankanja na koleščkih, turnirje v ekipnih športih, kot so odbojka, košarka, badminton in tekmovanje v deskanju na posebej pripravljenem poligonu. Za vse ljubitelje umetnosti pripravljajo v sodelovanju z filmsko skupino Majestic 5 pravi filmski festival alternativnega filma Zeleni trak, kjer bodo sodelovali mladi ljubitelji filmske umetnosti, gledališki festival mladinskih skupin, literarne večere, barvanje ulic Kranja, fotografsko delavnico in umetniške razstave instalacij ter grafik. Plesalci se bodo lahko zavrteli kar na dveh plesnih zabavah glasbenih skupin Rotorji in Kanzvani, pripravljajo pa tudi tečaj brazilskega plesa Capoeira. Na stojnicah se bodo predstavila različna humanitarna društva. Predstavili se bodo gorenjski moto klubi, v sodelovanju z TD Kranj bo majski semenj, gumint-vist za staro in mlado, delavnica ličenja. Vsi, ki radi spoznavate tuje dežele, boste na predavanjih o daljnih in eksotičnih deželah, kot so Avstralija, Indonezija in Arktika delili doživetja mladih popotnikov. In seveda, že tradicionalni koncerti popularne, alternativne, klasične in zborovske glasbe. Med drugim bodo nastopili Mladinski orkester Glasbene šole Kranj. Mladinski zbor RTV Slovenije, Tamburaška skupina Kašarji iz Breznice pri Žirovnici, zvečer pa bodo igrali Rok'n'band. Tinkara Kovač, Vlado Kreslin, Stratus, Leeloo-jamis, Zablujena generacija, Zmelkoovv. California, Hepa, Yogurt, Lara Baruca, Jan Ple-stenjak, Los Ventilos in ostali. Nastopilo bo tudi nekaj alternativnih skupin iz tujine. Ža ljubitelje jazzy in tehno housa pa plesi in partiji na odprtem... Vse prireditve se bodo odvijale na Slovenskem trgu, v športnem centru ter v starem mestnem jedru na Glavnem in Maistrovem trgu, na Pungertu in Gradu Khislstein. Za rožicami in naravo se bo tako v maju razcvetel tudi Kranj. Mladi vam nedvomno pripravljajo nadvse zanimive in pestre dni, na katerih bo vsakdo našel kaj zase. O dnevnih dogajanjih bodo obveščali sproti. Katja Dolenc ljanske podhode in stene ob obvoznicah lepšajo že od leta 1998. Zbirajo se zaradi koristnega preživljanja prostega časa, ustvarjalne sprostitve, duhovne rasti in prijetnega druženja. Grafiti so prišli s subkulturo panka, zdaj pa so del hip-hopa in imajo poudarek na dekorativnosti. Stili se menjavajo zelo hitro. Klub temelji na prostovoljnem delu, s finančno in organizacijsko pomočjo pa ga podpirajo različni sponzorji in Mestna občina Ljubljana. Javnost jih ocenjuje kot pozitivno dopolnilo, saj resnično poživijo dolgočasne mo- jo Cerklje z Dolenjsko, kljub temu da je v nepostredni bližini osrednje letališče. Smisel vsega projekta skupaj je, da postanejo Cerklje bolj znane in da se bo vedelo, da se tu nekaj dogaja in da ima smisel priti na izlet in si ogledat pripravljene kulturne prirediteve." Grafiti na stari Cerkljanki so se lepo spojili z pročeljem hiše in okolico. So nevsiljivi, simpatični, prijazni in zelo barviti. Hiša bo stala še slabo leto, zato si jo ob priložnosti oglejte. Z njo bodo šli tudi grafiti. Katja Dolenc Srečanje oldtimerjev v Naklem Naklo - Avtomoto društvo Oldtimer je priredilo že sedmo tradicionalno prvomajsko srečanje ljubiteljev starih motorjev, avtomobilov in celo koles. Zbranih je bilo več kot sto udeležencev iz vse Slovenije, ki so svoje stare konjičke popeljali na kratko krožno vožnjo po okolici. Najstarejši motorje bil iz leta 1936 znamke BMW, najstarejše prevozno sredstvo pa kolo iz leta 1901. Obiskovalci so bili navdušeni nad pestro izbiro bleščeših starih motorjev, prikoličarjev, avtomobilov, koles in starih modnih oblek. Prireditev je pospremil nakeljski župan Ivan Štular in folklora Društva upokojencev Naklo. Katja Dolenc